Pottntna pjafl— ▼ gotovini. Leto LXVIII., št. 272 Ljubljana petek 29. novembra 1955 Cena Din L- SLOfENSKI znaja vsaic dan popoldne, izvzemž- nedelje is prazniKc - innerati d -o peui rrst & Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, vecj* in orati petit Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Sloven#*d Narod< vella mesečno v Jugoslaviji Din 12.- za inozemstva Din 25.- Rokopisi se vračajo UREDNIŠTVO CN UPRAVNI S TVO LJUBLJANA. &nafljev» mile* A te v. 6 Telefon: 3122. 3123. S"T4. 3125 ln 8196 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon' St, 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1. telefon tt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št- 190. — JE SRNICE Ob kolodvoru 101. Ha£un pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani tt 10.351. Italija mora kapitulirati Anglija je po zagotovitvi francoske podpore trdno odločena izvajati sankcije tako dolgo, da prisili Italijo h kapitulaciji London, 29 novembra, z. Današnji Bsti z velikim zadovoljstvom poročajo, da je nesigurna situacija zadnjih dni definitivno razčiščena- Francija je na tiliii \ o Anglije dala ja-sen odgovor gl?-dc svojega ^tališča v primeru, da bi Italija izzvala evropsko vojno. Na željo angleške vlade je Laval sinoči sporoči! talijanskemu poslaniku v Parizu Cenit-tiju, da bo Francija brezpogojno na -trani Anglije, ako bi Italija napadla caradi izvajanja sankcij angleško bro-lovje v Sredozemskem morju. Laval pri tem Italije ni pustil v dvomu, da bo mela v tem primeru proti sebi ne samo Anglijo, marveč v«e države, ki so ;Ianice Društva narodov. Solidarnost 3ruštva narodov se je pokazala že pri tankcijah, se bo pa še podvojila, ako bi talijanska vlada hotela z nasiljem pre->rečiti izvajanje sankcij. V zvezi s tem poročajo današnji londonski listi da je poostritev sankcij gotovo dejstvo, s katerim mora sedaj Italija neizogibno računati. Anglija je sedaj bolj ko kdaj poprej trdno odločena, izvesti sankcije do kraja vse tako dolgo, dokler ne prisili Italije h kapitulaciji. Aleksandri jaf 29. novembra. A A. Posebni poročevalec agencije Havas je d^>-bil v dobro poučenih krogih informacija, da je italijanska vlada odredila o jače-nje italijanske vojske v Libiji- Divizija, ki je bila pred kratkim umaknjena iz libijskega obmejnega ozemlja, ker je kazalo, da bo prišlo do sporazuma z veliko Britanijo, je bila spet odposlana na mejo. Vojaštvo se je v Brindisiju in si-cilskih lukah že vkrcalo na ladje, ki sedaj plujejo proti Tripolisu. Kaf namerava Italija Italija znova pošilja čete v Libijo na sudansko mejo — Ojačenje posadk vseh obalnih mest — Koncentracija vojske na francoski meji London, 29. novembra, z. Veliko pozornost so v tukajšnjih krogih zbudile vesti, da je začela Italija v zvezi s pre-grupacijo svojih čet v Italiji in vzhodni Afriki znova pošiljati svoje čete v Libijo. Prihodnje dni namerava Italija poslati v L i bi. j o zopet .20.000 mož na mejo angleškega Sudana, odkod; r jih je še le pred kratkim umaknila na zahtevo Anglije. Tudi v Libijo gredo nove italijanske čete. Ob enem je poslala vlada proti francoski meji dva armad na zbora posebno močno pa so zasedena vsa obalna mesta. Glavno pozornost je vlada pri tem posvetila Neaplju, ki je spremenjen v velikansko vojaško taborišče. V tukajšnjih krogih sodijo, da gre za nove grožnje Italije, ki hoče s tem oči-vidno pokazati, da se ne straši niti vojne v Evropi, samo da doseže svoje cilje. Zasedba sudanske meje ima oči vi dno značaj priprav za primer, da bi prišlo do zapore Sueškega prekopa. V tem primeru bi Italijani najbrže skušali ~reko Sudana udariti v A besi ni jo in si ustvariti najkrajšo zvezo. Abesinci se pripravljajo na odfošilno bitko Česa? je odpotoval na fronto? da se postavi na čelo svoje vofske in prisili Italijane k odločilnemu spopadu Adis A bobri, 29. novembra, z. Cesar Hriile Selaši je z avtomobilom odpotoval v Desi je. Ob odhodu so mu tisoči ljudi v Adis Abebi priredili navdušene manifestacije. Prebivalstvo je bilo razvrščeno v spali r ju, ki .je bil dolg celo vrsto ldlometrov. Politični krogi smatraio, da se je sedaj vrhovno poveljstvo abesinske vojske odločilo za odločilno borbo proti sovražniku. Pričakovati je, da bodo Abe-sinci kmalu prišli v protinapade na vseh frontah. Dobropoučeni krogi zatrjujejo, da so Abesinci sedaj dobro spoznali shibe strani itali.fanske vojske. Sp'ošno vlada prepričanje, da bodo zadali Italijanom smrtni udarec predvsem z neprestanimi nar>adi na niihove zveze z za led »cm London. 29. novembra, r. Sedaj tudi Italijani sami priznavalo, da mso dorasli gverilski voini, ki jo vodijo Abrsin-ci no vsem ozemlju, ki so ga za,sed!i Ita-li rani. V svojem uradnem poročilu ugotavlja italijanski ceneralni štab. da je zasedba okupiranih ozemlj silno težavna, ker morajo italijanske čete obvladati skoro nepremagljive težkoče. Le en del prebivalstva v Ti gre ji se je udal Italijanom, večina pa je pobegnila v gore in se pridružila četnikom, Id povsod in ob vsakem času napadajo italijanske oddelke in jim povzročajo velike izgube. Zato je sedaj vrhovno poveljstvo izdalo potrebne ukrepe, da se gverilska vojna v zasedenem ozemlju čimprej zatre. To pa bo zelo težavno, ker imajo četniik podporo pri domačem prebivalstvu, Id jih skriva in jim nudi vsako pomoč. I tali ianske oblasti so sedaj odredile razorožitev vsega prebivalstva, prav tako pa nameravajo zapleniti vse zaloge živil, da bi s tem izstradali tudi četnike. Ti ukrepi pa bodo porazno delovali na prebivalstvo in še bolj podžgali njegov odpor. Bol?e fe Abesincu zažgati krov nad gla, vo kakor pa mu odvzeti puško, ker je to zanj največja sramota. Malarija — glavni zaveznik Abesincev Adis A beba, 29. novembra. r. Po kronskem svetu, ki je zasedal včeraj v Adis Abebi pod predsedstvom cesarja Hailie Selasiia, je izjavil bivši abesinsld poslanik v Parizu in deTegat pri Društvu narodov Tekle Havariate novinarjem med dru&im: Italijani so šele sedaj spoznali, da so Abesinci strokovnjaki v naglem obkolje-vanju sovražnika. Abesinci «e poslužujejo te svoje zvijače že stoletja. Vzrok zadnjih porazov Italijanov na južni fronti pa so tudi razne tropske bolezni, zlasti malarija, ki kosi v italijanskih vr- stah. November in december sta v tenj pogledu najhujša meseca. V tem času se dvigajo iz nepreglednih močvirij mi-rijade komarjev, ki prenašajo malarijo. Sedaj smo bolj ko kdaj poprej prepričani, da bomo zdržali italijanski napad na našo domovino. Prav gotovo pa se bomo znali braniti vsaj do junija, ko zopet nastopi veliko deževje, v katerem bodo preženemo. Takrat bodo morali Italijani zapustiti zadnio ped naše zemlje. Že sedaj so izgubili vse, kar so po tolikih naporih in žrtvah zasedi? v teku zadnjih šestih tednov. Abesinci se utrjujejo na svojih položajih London, 29. novembra. AA. Agencija Reuter poroča, da tudi dajies ni nikakih vesti o večjih oboroženih spopadih na abe&inskih frontah, vendar niti italijanska niti abesimska vojska nista ostali neaktivni. Na severu prodira ve]ik oddelek Abesincev proti Ambi Al agi, da si tam pripravi defenzivne postojanke in utrdbe, Italijani so, kakor poročajo iz Makale, očistili severni del tembijskih gora abesins-kih iregiilarniih čet. Na levem italijanskem krilu je Mariotti s svojimi Danakilci nadaljeval z operacijami proti četam rasa Ksse. Na ogadenski fronti je italijansko letalstvo nadaljevalo bombardiranje položajev rasa Nasiba. Obe vojski se naglo pripravJjata. na spopad. Asmarski poročevalec pravi, da je maršal Badoglrio včeraj opoldne prispel v Asmaro. Vozil se je z avtomobilom, ki pa je imel med potjo defekt, tako da je z avtomobilom prevozili le pol poti. Vojaške in civilne oblasti ter prebivalstvo Asmare so mu priredili svečan sprejem. Vrhovno povelj-stvo italijanske vojske je kmalu nato izdalo prvo odredbo, da se razoroži prebivalstvo na zasedenem ozemlju. Italijani so dos-ej, da bi pokazali Abesineem svojo naklonjenost, dovoljevali, da so smeli orožje obdržati. Le oni Abesinci, ki pripadajo nerednim četam, ki se pod poveljstvom svojih domačih poglavarjev borijo na italijanska strani, bodo še nadalje obdržali svoje puške odnosno jim jih bodo zamenjala z novimi Nad Aduo je cfivial v noči od srede na četrtek silen vihar, ki je napravil neprecenljivo škodo italijanskim taboriščem, pa tudi v mestu samem m po okoliških vaseh. Ves promet je bil za nekaj ur prekinjen. Iz Hararja poroča agencija Reuter, da je dobil njen poročevalec od abesinske vlade dovoljenje, da sme iz Haraja z avtomobilom v Džidžigo. Spremljali so ga vojaki. Vozil je z brzano 30 km na uro. Gorska pot je bila zelo težavna Prehitel je med potjo tisoče abesimskih bojevnikov, ki so korakali peš ali jahaH na mezgah ali pa se vozili s tovornimi avtomobili. Vojaštvo je odhajalo na jugovzhodno fronto. Na stotine žensk in otrok je spremljalo vojake. Vodili so osle, ki so bili natovorjeni z živežem m strelivom. Vojak? so se ^ročevalčevemu avtomobilu umikali rekoč: »To je bel človek, toda n^š prijatelj«. Velaka večina vojaštva je bila iz zapacme Abesinije, Prepotovali so peš 800 do 1000 km. Njihovo navdušenje je nepopisno. Med potjo je srečal tudi več abesinskih ambu-1-amc, ki so prevažale ranjence. Ranjenci niso bili niti najmanj demoralizirani in mnogi so vzklikali mimoidočim, da bodo v kratkem spet na fronti. \be-Mnei so uredili tudi poseben kontr Vni sistem na karavanskih poteh in stezah. Gina dalje je poročevalec prodrl proti Dži-džig1., tern Češče so ga ustavljale abesinske straže, zahtevale geslo in pregledovale njegov potni list. Iz Magdiseja poroča somaiijski poročevalec agencije, da so italijanska letala bombardirala abesinske utrdbe o-krog Dagaburja. Vrgla so nad 4000 kg bomb. Utrdbe so bile popolnoma uničene. Praški nadškof simpatizira z Italijo Praga, 29. novembra AA. Praški nadškof kardinal Ka&par je dal poročevalcu agencije Štefana izjavo, ki je polna ?umpa-rjj za Italijo. Izrazil je željo, da bi se italijansko - abesin&ka vojna zaključila čian prej v korist 'Italije. Poudaril je, da eo Postala odnošaji med Češkoslovaško m Vatikanom obični. Pogreb bivšega abesinskega cesarja Add|s Abeba. 29. novembra. AA. Zemsk1 ostanki ©stavljenega cesarja Lid&a Jasnja so bili danes pokopani v Debri Li-dijosu, ki leži 110 tam severno od prestolnice. p0-gtreba ee je udeležil tudi menih, ki je 18 let čuval Liđža Jaeuja. Odeta vi jen i cesar je bil pokopan poleg svojega očeta negu sa Mihaela. Nov Lavalov predlog za likvidacijo vojne London. 29. novembra, o ^Daily Tele-graph< poroča, da je L«aval predložil angleški vladi nov predlog za ureditev Italijansko- abee in skega spora. po katerem i naj bi dobila Itaaija Pokrajini Oga4en te Tigro v kolonialno posest, -morala pa bi se obvezati, da bo ustavila vse vojaške operacije v vzhodni Afriki in da ne bo ve** segala po drugih abesimekih pokrajinah. V Londonu so mnenja, da je ta predlog ta" ko za Abesiinrjo kakor za Društvo narodov nesprejemljiv. Obvezna telesna vzgoja v Nemčiji Berlin. 29. novembra, a. AA. Nemčija bo v skladu z miro^no-socialtetKrniiini načeli uvedla obvezno telesno vzgojo mladine. Mladina po podrejena telesni vzi? ,f že od 10. leta. To bo prva stopnja nacionalne vzgoje, nakar Ji bo sledilo obvezno <*ok> in netzna vojaška dolžnost. Poostritev sankcij prihodnji teden Sankcijski odbor se bo sestal prihodnji teden, da sklene prepoved izvoza petroleja in premoga v Italijo London, 29. novembra, o. V tukajšnjih vladnih krogih so prepričani, da se bo sankcijski odbor sestal že sredi prihodnjega tedna. Vsa angleška javnost se strinja s stališčem vlade, da se mora .jo gospodarske sankcije proti Italiji še poostriti in prepovedati izvoz petroleja, premoga, železa in .tekla. Rusija in Ru-munija sta že obvestili angleško vlado, da sta pripravljeni pristati na prepoved izvoza petroleja v Italijo. Če pride do takega sporazuma, potem pomeni to za Italijo morda odločilen udarec. Pariz, 29. novembra, r. V tukajšnjih krogih potrjujejo, da se bo odbor osemnajstih sestal 5. ali 6. decembra. Ministrski predsednik Laval je imel včeraj popoldne zopet razgovor z angleškim poslanikom Clarkom, s katerim je razpravljal o celokupnem kompleksa Italijan-sko-abesinskega spora. Kakor se doznava, sta razpravljala tudi o datumn sestanka odbora osemnajstih, čigar seja je bila na mcijativo Lavala odgođena. London, 29. novembra, d. Angleška vlada je oficijelno zagotovila vladi Ze-dinjenih držav, da bo seja odbora 18-tih v Ženevi, na kateri naj M bila sklenjena prepoved uvoza petroleja v Italijo bržkone prihodnji teden. To zagotovilo je bilo bržkone podano zaradi ameriške bojazni, da ne bi Zedinjene države ostale v prepovedi izvoza petroleja v Ttolijo osamljene. Nevtralna vlada v Grčiji Sestavil jo bo vseučiliški profesor Demerzb, Id bo kot nevtralec izvedel tudi volitve Atene, 29. novembra, AA. Bivši minister in vseučiliški profesor Demerzis je imel včeraj na dvoru daljšo konferenco z direktorjem političnega urada Nj. Vel. kralja Angelopulosom o sestavi delovne vlade. Po informacijah listov bo ta vlada političnega značaja, toda Č'ani kabineta nc bodo sodelovali pri prihodnjih volitvah. V svojih poslednjih izdajah pravijo listi, da se bo kriza vlade zaključila bržkone že danes. Vlado bo najbrže sestavil g. Demerzis. Vlada bo takoj izdale dekrete o amnestiji, kakor si jo je želel Nj. Vel. kralj, nato pa bo razpisala parlamentarne volitve, pri katerih naj bi sodelovale vse politične stranke. Na ta način naj bi se v državi obnovilo normalno politična stanje. Kralj je včeraj sprejel Mi h a'a kopu losa, ki mu je v avdijenci. ki je trajala celi dv« uri, obrazložil svoje stališče. Novinarjem je politik nato izjavil, da je kral}u n«svetoval splošno amnestijo za civilnc poiitičn« kaznence. Tudi vojaški knzncnci naj #e amnestirajo toda njihovi čini naj se jim ne vrnejo. Nadalje je kralju svetoval, naj tako razpusti poslansko zbornico m razpiše svobodne parlamentarne volitve. List »Tiposa poroča da se je večje >te-vilo vladnih poslancev sporazumelo s po-slanci populistične stranke in pristaši Galda risa, da skupno stavijo zahtevo po »klicanju narodne skupščine, ki MJ proii5i vr^ii^nte o amnestiji. Splošna politična amnestija v Grčiji Atene, 29. novemora. p. Kralj Jurij je podpisal ukaz o splošni amnestiji. S to amnestijo so pomilos^erii med drugimi tudi vsi glavni voditelji republikincev, med njimi tudi Venizelos in admiral Pla-stiras, ki sta bila zaradi znane revolucije obsojena na smrt. Vsi pomUosceni uporniki ki sn bili zaprti, so bili danes izpučeeni na svobodo. Ni še znano, ali se bo Venize. los, ki živi v Italiji. vrnil sedaj domov. Glede na finančni položaj države pa do. loča ukaz o amnestiji^ da se upornikom, ki so bili obsojeni zarndi marčne revolu. cijet zaplenjeno premoženje, ki je služilo za kritje stroškov in škode, povzročene s to revolucijo, ne vrne. Zaradi tega bo tudi Venizelos, ki je bil eden najbogatejših grških državnikov, obrtni hrrpsr premožen vi. Avstrijski hitlerjevci zopet dvigajo glave Dunaj, 29. novembra, r. Že delj časa so avstrijske oblasti opazovale, da se a^strij. ski hitlerjevci zopet tajno zbirajo in drže svoje sestanke. Kljub vsej pozornosti poli. cija dolgo ni mogla ugotoviti kdo te sestanke sklicuje. Sedaj pa je ugotovila, da so od časa od tas:i po raznih dunajskih listih izhajali mali oglasi, ki so imeli po. Meštrovićeva razstava v Gradcu Gradec. 29 novem^r . A A. Včeraj >o v palači štajenake pokrajinske uprave slovesno Otvonii razstavo del Ivana Meštroviea. Raz-etevljemih je okroe 70 del. Razstava, ki je naprav, la na umetniške in intelektualne kroge globok vtis, bo odprta do 27. decembra in jo je priredilo štajersko združenje m podpiranje umetnosti in umetne obrti. Pokroviteljstvo eo prevzeli predsednik po-krajonske vlade dr Stepan. namestnik d*. Stiirkirh. župan S^-h.mitt in iusof»la^enfiki generalni konzul Hadži Pjr»r4ievič. v pr redi- ♦el jekom odboru eo zastopani tukajšnji ugledni umetniki, profesorji umetnost-, rov-natelj muzeja veeuciilžki profe«»r ^r»!20V-slci m mnogi drugi. Uspeh zagrebSke fotografske razstave Zagreb, 29. novembra, o. Danes je bil objavljen rezultat na razstavi umetniških fotografij, ki je odlično uspela. Med drugimi so odlikovani z zlato plaketo Marjan Pfeifer iz Ljubljane za sliko »Zmaga solnca,« s srebrno plaketo Peter Kocijančič iz Ljubljane za sliko »Prebujenje« in z bronasto plaketo pa Janko Brane za sliko »Quando conveniut.« Med inozemci so se najbolje odrezali Poljaki, med domačimi razstavljalci p« so se najbolj odlikovali SI ovenci. sebne značke. S pomočjo teh značk so se hitlerjevci sporazumevali o Času tn kraju sestanka. Policija je sedaj aretirala več ljudi, ki so naročali te oglase in issledtl« tudi več tajnih hitlerjevskih organizacij. V zvezi s tem odkritjem je bilo na Dunajo in po drugih mestih Avstrija aretiranih več sto hitlerjevcev. Rojstvo japonskega princa Tokio, 29. novembra. AA. Japonska cesarica je rodila sina. Novorojena princ je peti otrok in dmigi sin Ja»pon*»ke»a ctaMtr- Kkegfa pa/ra. Tovarna kavčuka v plamenih London, 29. novembra A.A. V neki tovarni kavčuk«, v kateri je zaposlenih okoti tisoč delavcev, je nastal požar, ki se je s veliko naglico razširil na vse objekte. Delavci so se vsi rešili Pri gašenju pa je bilo ranjenih šest gasilcev, na katere se je zrušit« streha neke stavbe Sorzna DoroČila* Lrnbljan-ka b*ru (Devize z všteto premijo 28J5*/») Amsterdam 2975.70 — 2990.29. Berlin 1756.06 _ 1769.95. Bruselj 742.49 — 747.56, Curih 1421.01 — 1428.06, London 216.» — 218.41, New York 4360.77 — 4397.09, Pariz 289.56 — 291.— Praga 181. «3 — 182.73, Trst 353.87 — 366.96. Avstrijski šiling ▼ privatnem kliringu 8.75 — 8.86. Inosemske bone Curih. 29. novembra: Beogmad 7.02, Pam 20.3775. London 15.26, New Yortt 309.37», Bruselj 52.30, Madrid 42.225 Amatordain 209.40. BorHn 124 45. Dunaj 56.90. Pnaca 12.79. Varšava 58.15. Bukarešta 2.50 ?et knjig za 20 Din vam te eCzno Vodnikova iUemšbm i »ftOVl51»?Tff kt*i»*t%, ». somernim 1935. Stev. 272 Napredek Slovaške in Podkarpatske Rusije Predavanje privatnega docenta dr. V. Murka pod okriljem JČL Ljubljana, 29 novembra Predavanje, ki je bilo pwreieno snoči pod okriljem JČJL v »Zvezdi« hi morale zbuditi največje zanimanje med našo inteligenco: odkrito priznajmo da se ne znamo orijentira ti v slovanskem svetu in da poznamo bratsko češkoslovaška državo le po imenu. Predavatelj. m-:v«tni docent dr VI Murko nam ie pa razgrnil v ize-pnem jedrnatem teT stvarnem predavanju jasno sliko 5ospodnrske£a in splošnega napredka Slovaške in Podkarrwtskf» Rusije v 15 letih CSR Pri nas govorimo o napredku, drugje pa rud? delajo Predavatelja, ki je izredno delaven javni delavec in ki se je nedavno an:m\ral zlasti 7 naston^im predViv^n iom na univerzi, je p-edstavil predsednik JCL dT E Stare Pozdravil je ^evilne poslušalce, med njmj zlast' českosl konzula mg Minnvskegn in univerzitetne profesorje ter spregovoril o pomenu lig;nih predavani in njenem udejstvovanhi ki kaže čedalje več usnehov Predavatelj je v uvodu orisal gospodarski položai slovaške pod Madžari in nam je potem se tern boli živo stopilo pred oči, kako na^e ;o nap-edoval-n S^ovaSkfl in kako volike naloge ie morala prevzeti mlad« držnva Slovaki niso imeli v o^^-skem parlamentu skorai nobene besede Rti so v splošnem zapostavi ieni Imeli so 'e 90 5nl s 150 razredi — Slovakov je okrog 3 milijone. Slovaki haje niso imeli pred vojno niti "00 intelit'entov Imeli tudi niso denarnih zavodov; vse železnice so vodile le v Budimpešto- od ("'ehov so bili povsem odrezani, sai jih niso vezale z nrrni k mu-nrkaeiie fn ne upravno vezi Na Slovaškem je vladala silno beda in Slovaki so se v trumah izpeljevali v Ameriko, saj je bila njihova zcmlin v rokih mad/ar^kih veleposestnikov Nova država ie morala najprej začeti odpravljati napake madžarskega centralizma Obvarovati je morala indu-striio pred popolnim propi dem: prej je imela industrija tržišča v Ogrski v novi dr?r»\d pa ie MV> §e r^-ehn zgraditi železnice, da je dobi1« Slovnška zvezo s reškimi deželami Madžari so rudi nrej zelo favorizirali svojo industrijo na Slovaškem, nova država pa ni mogla dajati industriji posebnih olaišiv. Vendar so Čehi prtmaga!i težkoče. ki so nastale s teritorijalno spremembo Takoj so organizirali denarni trg Nova republikn je prinašala leto za letom velike gmotne žrtve za prospeh Slovaške in Podkarpatskf • Rusije Srčno eno leto so izdali za ti deželi skoraj 3 milijarde več kakor so od njiju prejeli Predavanje je spremljalo nad 100 lepih diapozitivov, ki so prepričevalno podprli predavan ie Sprevideli smo da sta vzhodni deželi ČSR napredovali vsestransko v letih svobode ter da jo nova država storila za nji v resnic' več v IS let;h kakor Madžari v stoletjih Slovnška ie hVa povsem zaostMa ter so bile njene zd-avstvene razmere na zelo nizki stopnji Skota j Četrtina otrok je umrla prej zaradi poman :kljive zdravniške oskrbe Zd.ij na ima Slovaška nešteto modernih zdravniških posvetovalnic, sanato-rijev za tuberkulozne otroških in zdravstvenih domov otroških vrtcev, športnih igrišč, kopališč itd. Samo za zatiranje tra-homa imajo 50 ambulatori jev in 70 p. možnih postaj l"stanovi ienih je bilo mnogo Pasteurjevih zavodov Frej je umiralo v vzhodnih deželah štirikrat toliko od-as'ih in 7krat toliko otroK kakor nn (deškem: zdaj jih umira le 5e dvakrat več kakor v čeških de/eUh Zgrajenih je bilo mnogo bolnic Samo bolnica v Košicah je stala -40 milijonov Kč. Držav« je pa tudi zidala stanovanjske hiše za uradnike in revnejše sloje. Prevzela je tudi jamstvo za posojila, najeta za gradnjo stanovanjskih trs Država ie dala vzhodnim deželam 3000 šol s 5000 razredi V Bratislavi imajo Slovaki univerzo, študirajo pa lahko tudi v Pragi, kjer imajo Štefan i kov kolegij. Država vzdržuje internate za srednješolce v mnogih krajih, kjer majo dijak? brezplačno vso oskrbo Na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji so osnovali tudi 300 šol za nepismene. Država je prevzela organizacijo izdelovanja in prodaje izdelkov d\ mače umetne obrti. Po agrarni reformi je dobilo 200.000 kmetov zemljo in nastalo je 1600 novih naselbin. Za domove, vzorne niše naseljencev je prispevala držav« 60 mili jonov Kč Izredno mnogo je storila tudi za pospeševanje kmetijstva in obrta Obstoji mnogo kmetijskih šol vzornih posestev, prirejajo nešteto kmetijskih razstav in tečajev itd. Začeli so tud' gojiti tobak ki ga pridelujejo zdaj 15 krat več kakor pred vojno. Posebno skrb posvečajo umnemu gozdarstvu Pogozdujejo z velikim uspehom gorske golicave Osušujejo barja Imajo tud: posebno šolo za lesno industrijo Zelo so zboljšali travništvo ter pašni štvo V krajih, kjer primanjkuje vode, so zgradil- velike vodnjake. Za gradnjo cest so izdali že milijardo Kč. Rekonstruirajo okrog 3000 km cest Zgradili so 60 velikih in nešteto manjših betonskih mostov. Projektirane in po večini že dograiene železnice znašajo okrog W km Preskrbljen* je tudi za letalski premet Na Donavi pa vozi 140 češkoslovaških pa mikov V rečnih pristaniščih Bratislavi in Komnrni je na leto okrog pol milijona ton premeta. V Komami je 20 krat večji premet kakor pred vojno. Slovaška ie zdai tudi že elektrificirana. Važno je tudi. da ;ma tri radijske postaje. Vsega ne moremo niti našteti kar nam je predavatelj tako lepo opisal in kar govori o ogromnem napredku Slovaške v poldrugem desetletju. Ob zaključku nam je pokazal še nekaj lepih pokrajinskih slik in sprevideli smo. da se ie tudi turizem silno razmahnil v Podkarnatski Rusiji — To izredno poučno predavanje bodo priredile tudi krajevne lige Prvo bo prihodnji teden v Kranju Odpis zaostalih davkov Ljubljana. 29. novembra Dravska finančna direkcija v Ljubljani pozarja vpe en* davčne zavezance, ki Ima jo davčni dok* i><> stanju trajem 1932. za katerega odplačilo ;e bilo » 5 28 zakonsk«-novele od 18 februarja 1934 predvideno največ v 11 letnih obrokih in ? § 49 za kona o budžetskih dvanajstinali za mesec« avgust 1935 * maro 1936.. tdede poljedel cev in malih obrtnikov, hivajočih v kralih za katere veliaio odredbe točke HI čl. 37 zakona o neposrednih divkih - podaja^ no na 15 let na uredto ministrskega sve ta o izrednem odpi«u sorazmernega dela za izterjanje 5e ne dospelega davčnega dol ga krajem 1032 leta. 5tev 78.1)92/111 od 8. novembra 193.", ki je objavljena v »Službenih Novina h-* pod 51 "262 od 12. novem bra 193o in v -Finančnem zborniku M 4fi tekočega leta Po čl. 1 cit. uredbe letni obrok dolžnega davk<, do kraja 1935.. ki ie plačljiv v teku leta: 1986 se mora odplačati v uotovini do''m ja meseca februarja 1936 — _ z 1937 — — — _ _ „ 80> 1938 — - — 1939 — — — — — 63*/- 1940 — — — — — — — „ 56*'« 194!---— __ — „ 50«/. 1942 — — — — — — — 45°/» 1943 _-- — — _ — 40Vt 1944 — — — — — — — ., 36°/« 194o--- — — — — 32^o 1946--— — —-- 28°/o 1947-----25°/o 1948 - _ - —---23°/» Po |K>sebnem razglasu ministrstva unam pa se mor** davčni zavezanec koristiti u god nosti iz te uredbe -aum tedaj, če ,>ri£n«' odplačevanje svojega dolgd pri zadniem h tu. t. j. pri letu 19^ - nazaj. Ker je 9 to uredbo nudena davčnim za vesaneem. ki imajo davčne zaostanke p*« stanju krajem 1932 ugodna prilika, da ta svoi dolg ki bi ie sicer kot težko ^renv-vlekel iz leta v leto in bi ga bilo zajedn« s tekočimi davki težko odplačati poravna jo samo v višini od 89* o — 23"*. t. j. s kvo to. ki je v iadnjih « letih celo nižia odi » odnosno yK dolžnega letnega obroka -»ma tra finančna direkcija za »vojo i>osebno dolžnost, da na to uredro opozori davčne zavezance javno ter jim priporoča, da se te ugodne prilike poslužijo v čim večji meri. Hkr./ti opozarja finančna direkcija- da ee rok la odplačilo navedenih davcain za* ostankov, ki je z gori cit uredbo določen do kraja l9Qo.. ne bo podaljšal in da ni niti najmanje misliti na to. da bi se ti davčni zaostanki, v kolikoi so izterljivi v smislu davčnih predpisov, odpisali v celoti ali deloma. Nasprotno imajo davčne uprave nalog, da baš izterjanju teh davčnih zaostankov pp#vetijo vao svojo pozornost ter jih izterjal prvenstveno s prisilnimi merami. MAPU 8KALAN ROMAN Bilo je potem nefcega dne v mesecu februarju. Od ostrega mraza so poledenela tla in nad dolino Jasnice se je v!e gla še megla. Sida se je napotila popoldne na običajni sprehod. Matilda, ki je sedela pri njei. jo je pustila oditi brez besed. Molče, s sklonjeno glavo in izgubljenim pogledom je odšla po stopnicah na dvorišče in od tam po zaledenelj stezi ob Jasnici. V njeni bolni dn.s"i je bilo megleno in mračno, še vse bolj kakor v zimski naravi, ki jo je obkrožala. Njene misli so uhajale daleč preč od sveta in življenja. Mudile so se nekje v čndnib svetovih prividov, onstran razuma zdravih človeških bitij. Zdelo se ji je, da hodi po poti. ki vodi skozi silne mrakove, iz katerih se pojavljajo in v njfh spet utapljajo dnhovi. Beli skeleti so plesali divje plese nad neskončnimi prepadi, iztego-vali proti njej svoje koščene roke m jo vabili v svoj kros. Sida jih ie videla tako razločno, kakor da bi bila v kinematografu in bi se pred njo vrtel magični film. Še več — slišala je njihove klice in čutila vetrove, ki so jih povzročali prividi s svojim plesom in gibanjem. Vendar se jih ni bala. Zdeli so se JI kakor stari znanci, kakor orljatelji, njej docela enaka bitja. Pozdravljala jih je i glavo in rokama, jim odgovarjala in govorila čudne, nerazumljive stvari. Včasih se je tudi ustavila ob katerem, se zastrmela vanj in mu govorila: »0, saj vem, da si me iskal in si nestrpno čakal, da pridem po tej pati. Iskal si me od vekomaj in jaz sem iskala tebe, da ti povem, kako strašno je biti človek in živeti med ljudmi. Ves svet je ena sama strahotna norišnica, v kateri mučijo norci drug drugega .. « Utihnila je, ko da bi poslušala odgovor prikazni, potem je pa spet nadaljevala; »Da, zares razumem ... Starši mučijo otroke m otroci starše, možje žene in žene može. bratje sestre in sestre brate, sosedje sosede, narodi narode, vse brez konca in kraja. Kako smešno je vse to in kako malenkostno, kako noro. Vi pa plešete v teminah, s« smejete in me vabite k sebi. Sem vaša?« Obstala je, kakor da prisluškuje in čaka odgovora. »Vaša... Da. saj vem. Moje življenje se je izmaličilo v blazne kroge, ki se neneboma vrte. Navzgor, navzdol, na levo, na desno... Ples čudnih stvari in reči. Stopila sem na pot. ki je bila vsa z rožami postlana, pod rožami so se pa skrivale kače, ostudne, zahibtne strupe* ne kače. Pa jih nisem videla, dasi so me pikale in zastrupljate. Potem sem priSla Prehrana brezposelnih v Mostah Moste, 2v novembra. S prihajajočo zimo je nastalo v aa&i o*>-čini zopeiao vpraaanje redi prehrane tu -cajšnjega bednega preoiva-tetva.. Letošnje Poletje je občina zaposlila pn ?ra<1;nji me-ščaoeke tete ekoraj vee brezposelne, ki so bili v občin; to pa seveda ee trajno, temveč -Spo se vršile večkratne tzmeme tako da je prišlo večje število brezposelnih v po&tev Razumljivo ie, da pri tem začasnem dehi Bi ti 'lelavr- niso prihraniLi ničesar za zini-sk sai so s temi majn-niimi m«?'-i- preživeli v času poleti« Offtft% >e v na* občini veliko štev'lo. n<-en«. FaanovretHib Pomočnikov, k 7? nekaj let sam«an iščejo dela V seznami: 'T-eznr^plnib je skoraj 70 odstotkov samih obrtniških pomočnikov — eomlh mladih fantov, vpi ti mJ-ade" niči ee preživljajo z raznimi podporam.. ali pa so v Dreoie a\Uj'ui slaribem.. Znrna je tu — otrpel, žene in pee^je so brez obleke, čevljev :n brez kqrWn te^- to ple odeje; vsi e straiioDi gledajo kaj j*n> prinese prihajajoča zroa Sociatau pdee* je ie v poletnem čaeu svoj* sredstva »ko ro docela iaFfcbj] in gotovo »e bo mogoče nu.liti tej veliki družini anega. kar je ne-(»boottao potrebno »a romano pretivljanje. UMiako »fcoo je sociatet odsek nabavu večjo kalicioo živil, ter s podporo baaake uprav« »pravil toliko aredetev skupaj, du« amo s ietimi prebredli najhujše čase lan ske zim«. Letošnja zvma p« nas je prisilila Pod pritiekom teakih socialnih razmur da gremo med naše prebiva tet vo s pro«-njo, da nam i*ri t^m telko oAeovr*mem poklica, ki ga vrai tuka jen ji aocialni od»eK. priekoči na mopoč e podporo v kakršnikoli obliki, naj »j bo to v obteki, ob'ifv ali hrani! Zaradi tega bo socialni odeek od novembra dalje organiziral naV> ralno akcijo po vsej občini Za to pooblaščeni občinski ths!«*benci bodo obiskali l nabiralno Polo vse naše prebivat v Obraičam se v imenu podipore potrebnih na vse naše Iju-dertvo. da t-o nabiralno akcijo kolikor 5p v ntihov^h močeh vsestran' e»ko pod^ro 3ociaH: od«ek bo ?*rain sredstva raz-lelil po največji previitac^t; med nafibednei^e družfne v naži -K.'-' Pričaknloč Polnjen razumevanja od ttra' ni našeerp r^ebivs'stva — se ie v naprej na*nricW"^;še zahvalnem Tan^'V' F-ano, aačelnik socialnc°ra odseka Ljudska univerza v Ljubljani Prvo leta njenega delovanja — Za predsednika izvoljen dr. Lokar Ljubljana. 29. novembra Ena naiih najmlajših, a vendar najvažnejših kulturnih instituc»j Ljudska univerza, je snoči polagala račun o svojem delovanju ? prvem letu svojega obstoja. Občni &bo>r se je vreil smoći ob 20 v prostorih državne Trgovske akademije, otvoril 4d je pa predsednik gimnazijski direktor dr. Lokar. ki je toplo pozdravil vse navzoče. Uvodoma se je zahvalil banski upravi mestni občini in vsem drugim ki so gmotno podpirali to institucijo, posebno zahvalo je pa še rzrekel Trgovski akademiji, ki je dajala svoje prostore za učne tečaje na '•jzpolago. Tajniško poročilo je podal prof. dr. Mihe-iak, navajajoč, da je bilo delo ljudske univerze kljub raznim oviram prav uspešno. Priredila }e nvnogo predavanj v Delavski zbornici, v sezoni od novembra do mar-■ ca. prav tako tudi uspele učne tečaje. Predavali so strokovnjaki o gospodarstvu, zgodovini in zemljepisju kraljevine Jugoslavije. Tako predavanja kakor učni tečaji so bib zadovoljivo obiskani. Na javnih predavanjih v Delavski zbornici so predavali večinoma vseučiliaki profesorji ter strokovnjaki, a učne tečaje so večinama vodili srednješolski profesorji. Teh učnih tečajev »o se udeleževali ljudje vseh slojev im stanov, prav tako tudi javnih predavanj, kjer je bilo pa opažati, da je bil nežni spol v večjem številu zastopan kakor moški. Glede predavanj ljudske univerze nikoli ni bila v zadregi in je vedno stremela, da so bila na zadostni vi-šini. Ker je med letom umrl bivši blagajnik g. Lo>ze Slanovec je podal blagajniško poročilo tu-d' dr. Mihelak \i poročila je razvidno, da ie finančni položai dovolj ugoden, kajti uprava ie v vsakem nogledu SteoMla in ni dovoljevtla nikakih nepotrebnih stroškov. Vsi posli so se vodili brezplačno, edino iirslovodja. ki ni funkcionar odbora, je s TX>sebnrm oklepom upravnega odbora do-Ml za svoje delo posebno na-grado Pred volitvami, je predsednik dr Lokar preč;Ml pismo pod/una prof Evgena Jarca, ki ga je dobil tik pred pričetkom občnega ?bora in v katerem prosi, da bi se volitve odgodile za 14 dni v svrho dogovora glede kandidatne liste. Čeprav ta predlog ni bU pravočasno stavlien vendar ga ie občni zbor soglasno odklonil, ker ni nobenega razloga, da *e volitve odgode n ker ie bilo ne le osem. temveč celo 14 dni popreje objavljeno, da se bo vršil občni zbor. Predsednik je tudi načel vprašanje, ali naj bo predsednik ljudske unniverze vaeučiliski profesor, ali pa lahko predsednik pripada drugemu stanu Ob&ni zbor je zavzel stališče, da naj bo predsednik tisti, ki po svojih znanstvenih in administrativnih zmožnost' lahko to mesto zavzame, pa naj pripada kateremukoli poklicu To se }e videlo tudi pn ljudski univerzi v Mariboru, ki jo z uspehom vodi in/enjer. Tajnik dr. Mihelak je naro predlagal naslednjo listo, ki je bila soglasno izvoljena: Predsednik dr. Lokar. v odbor pa: univ. prof. L Pehani. univ prof dr. Fvgen Spek-torski. primari j prof Alojzij Zalokar, podžupan prof Evgen Jarc, trgovec LegfSa. dr. Rudolf Kropivnik in prof. Ljubomir Jurkovič V nadzorni odbor »o bili izvoljeni: docent dr Stojan Bajič, Vladimir Krovos. dr Mihelak in namestnika: učitelj Joeip Ribičič ter prof Gniezda, v razsodišče pa docent dr Boris Furlan m Vladimir Murko ter odvetnik dr. Janko Zirovntk. rovnik. — Proslava državnega in Sokolskoga praznika Sokolsko društvo Jesenice proslavi praznik narodnega u}edm)en)a ta osvobojenja tvrći leto« na svečaoi naAin. V soboto 30 novembra ob 20 bo ata.vno*tna akademij«., pri kateri nastopijo oddeikl članstva in naraščaja ter pevski abof In orkester V nedeljo 1 decembra o»b 10. bo svečana seja društvene uprave ob udeležbi veefi?a članstva ter sdoveena »obljuba novegpa članetva. p>reve\-kv no.i) Ki»a l«lea» Hod R<>»h*ohiM«>v ZKD: >Yalga v plamenu '»I« ' » ^0 v Matici Kine Sloga: Svet |<* ntoj- Kina Iniun* Mal;, Dornt Kina §i>ka: Madame l>uh;ane»; Mr. Sušnik Marijin trg |, Knruit. Uosposvelska "^sta 10 Rohtnec il.-.l C*t|a 29. oktohra HI Naše Gledališče DRAMA /iče ek ob 20. ur; 29. nov. petek: uh U>. Kralj Edin. l>i)4-Ska predstava. Izven. Globoko znižana o-ne od 5 do 14 Din 30. novemihra. -obota: VMMi boija [>ot Izven. 1. (ieeeoubra, neaVlja: ot> 11, Hrat,,in0r na Metavi. !zven Zn:žanf cone ojj 14 I»,n navzdol. CVb Ve^el* Kdja p.,t ttv«i 2. decembra, ponedeljek: Otroci Red a. 3. <*eeeimbra. torek: zaprki. (Otron »;0-> to van je v Celju Izven | + Premiera Roscg^tT - Hamikove ljudske v*s«loig:re »Vesela božja po^< je ImSi M lo velik i*speh. Njana n»rU^tjia tii zabavna v««bina jo vzredno uwaja.!a in ob^i-nstv.. se je nosajnezjium pri»«>r<>jn i»»s»mejal0 b 1B , ~ . . t— , v. Izve«. Globoko znižane cene -1 34 l>in ua\-7d<»l 2. tVceimt^ra, pooefc jok; Baletni ve&&J Lsvein. Olo.hok<> %nif.nne rvme o*i W I>!T> navsdol. 3 deoeanivra, t<>nek: Kraljičin Ijt^vij*««.-i*r«ini«ra Rad C. >Kraljičin ljubljeneca je naalov o4>en»e premiere, ki bo v torek 3, locem-bra v r>r>eri. Sriov je zig:(>»V>vlnska l-zz« (Vas mi kar je porabil 25nan0 Viktor HoSoJevo dramo »Marija Tudor.. Vse o*e»be. ki n.i pajo v tej eperl, a« zg-,,iar|a#k« V | nem ae obravnavajo spletke Ka bi jami Fi br^anfja, ki si je znal priulobit: r^i kralji co veiifc vpirv, tt*r .^e je hotel polastit angleške krone- Bj|1 pa je razk ri 11 k I D kot imatolovee m zato fkbelavljen. V polnit*./ n* vlograh nastopajo nafti prvi pev< . Dirigira ra-vnatelj Prilik, režira r^UMf I N • vec. Posebno obo^arjajno še na »Gledal: ški liste, ki iaide za promiero In pri' v«o veefcino z zg(, b»vrrv«kimi pod^tk' y»-miera je wi red C. IGRA STRASTI l I Mariborska mladina na narodni praznik Maribor. 29. novemibira Poojponio (iruftKo ia\ revne u^^nce v Mariboru priredi v nedeljo 1 decembra pol 141 uri popoHine v vol»i4c-i unionski fh,or»n t*v«eA»«n mladi-r^iloi komie«nt. da kakor vyvs lertVi mlad ina rudi letos doeitoino pr/Wbivi pramik zedinjenia LetoSnj« proslava r»o ZinjajCJilna Blaisrtii zato, ker bo v-«*e to^kp p<*»tire-epa »poroda izvajala mladino deHoe rno^.f»«rv-alce 2Wo v Mari»r>rfcHi. ki ?e vrwli priznani ^laifbeiniiic lv VTilko IpUmM. ^'«?aT ime «r> njjeorrvi hairrnoTt;v«'t''-i' Pt»lni)mlka Rdececn Icriža ponesli v tu;ino O fivj^^nftič b^ vodij oolotn; konr»ort t» diriq Ihi o^**^*^« r*re-ra«v M:1cla\*žev semeni | vzorni ro-nottilfkami, r«WnTVami ;n boben^ na-potrl >oe>ta Havdna<. da ie ustvarM to nt^n^ko Ijrrbko skladbo Ti>!; r>": tei tvm fon i i; bodo na naftn MNlelo>«a|1 ma.T Vnarmonilo*T- H P R. K *leer n^ nn birmomlie. pa? pa na Tirt^rtrlSce. nflfttAfre bo^o-nl%e i. t. d cedilo bo izATa;an!«e opA^Rk^a 'bnrra deHif me-5?pr>«ke V»V »v>d '•»♦im vo-^**t\-om ^f1*Pm% r*kr-iaji^k: tvm rrfvln wnpi'; 0 u;'rodn'b i»e«anTia. med kaf^-':M: nai o»n\er«i»vo ln«lei ^e nlVjer i7"/Tawno K'-'Tiv.inj m1 inO&MUTtko narodino i=o vpt*' bel"' v Vfm$ ra ^','*tbor bo hi-di Pjt«"'** 4XrJrr*\~o -Cfl^jf^ 9 ?r?tn nojp nffl-rp ie peatavn 'horovrv!'« r» VM4cn IkcMartil rav>-orram. s VaV^vm ho TvvciuSnlr^m noVazal kar rv^^o vr«ito novib ^tr^aH, Vpr v<>e ka^e nn vi-f^okota^nt-^-anf^ tn tp-nk^itnoca 7r^arjer>i-kw Po kratkem odmoru bodo ves d/rugj ' 1 programa izpolniW i> po ^uiroeVaviji Ln tudi v tujini visoko priznan1' mali ha«rmortt-karji Podmla-dka Rdečega knza. Vodstvo j« zooet v rokah 2 SuSterioa. teera ae .nHrHn-ako elasb«no v-zaojo tako taalu&n nv*» Trvaijali bodo velik de] r»rotrrenva. k" ie ponesel sloves na>e n-eem-i no ^li Jncroela^Ji in pre! kra+k'm tudi p^ko meje v Avstrijo O vi»r>V: lrv.-al*tet; te^a rbora so 4§ t doluih flank'^ p"av 'aoka-vo zrari»li m©d drutri ni i fud; Tra^V-. 1 Ta ^es-ooste, »VaPBf-hir'*-*« in *\V;ener n+*JHmt+ Vaeh-riehtefi« Kakor drueie. bodo SuJterHIfw^ barm>n»nika'rji r»r^azal! rwn. Tarolne n-lese in si3kovite no5o P- red'tp-v le poloti v'soke naeiionalne^a značata *ud? ris'to ka^'tarivn« Prvd boži?-nlm dre^e*»rem k' ^a ho Tvforavilo W; bor«^co m^lno-no (in^vo "<*vnHn n^ptneem. bodo ohdarovnn; *iro'v?^V s solzami bra-i«Rno<5t' *»r*ominiali on.:^. ki bodo na karkr-Vol"' r»t»nomo^n V usre^'1 oed' i- -^•p r*or>d't«.nslcr humanitarne proalarea v Unioriski dvvjraini. »SLOVENSKI NAROP« petek, 25. novembra 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Vsem mmšUm naročnikom Ljubljane amo v danaAnja številki priložili položnice in jih prosomo, da nam naročnino čimprej nakažejo. Onim, ki so v zaostanku za dva ali ve* mesecev, bomo morali pred božičem list žal ustaviti, če dotlej ne bodo poravnal zaostale Slanarme. ¥ — Sprejemanje čestitk in poklonitev L decembra pri g. banu. Na državni praznik zedinjenja 1 decembra bo sprejemal g. ban dr Natlačen od 11. ure naprej v banski palači pokkmirve m čestitke Doslej je bil običaj, da i« g. ban na ta dan pn rodil za one. ki so prišli čestitat primerno za. kusko Glede na sedanje izredno težke gospodarske in socijalne razmere pa je g ban dr Natlačen odločil, da dosedanja zakuska odpade in ie mesto te razdelil med razna karitativna društva znesek 2^.000 Din z naročilom da se ta znesek uporabi v obdaritev najširom«^nejsih na praznik nared-neca zedin jenja. KINO SLOGA Ljubljanski E>vor Telefon 2730 Danes premiera! Film največjih sen zaci j in pustolovščin! £e dolgo pogrešani HARRY PIEL kot iznajditel]. rešitelj, neviden po popotnik... SVET JE MOJ! Nainoveši Foxov tednik! Danes oh 16.. 19.15 in 21.15 uri — Pozdrav novemu jugoelovenskemu po_ slaniku v Pragi. Ceskoslovaška.jnigosloven-ska liga in Jadranska straža v Pragi sta priredili v torek novemu jugoslovenskemu poslaniku m. dr. V. FTotiču v Mestnem do. mu pozdravni večer. Okrog novega poslanika so se zbrali mnogi prijatelji Jugfosls _ vije. V njihov*em in v imenu slovanske Prage je izrekel prisrčno zdravico prima_ tor dr. Baxa. V toplih besedah je naglašal iskreno češkoslovaško- jugoslo vensko narodno in državno prijateljstvo. V sedanjih težkih časih nas baš to prijateljstvo med. sebojno krepi. Novi poslanik, ki je že pred leti nekaj časa deloval v Pragi, se bo gotovo počutil med bratskim narodom kakor doma. Druži nas resnična tradicija in poglablja naše sodelovanje. Poslanik dr. Protič se je prisrčno zahvalil za dobrodošlico Primator dr. Baxa je napil kralju Petru H. in Jugoslaviji, poslanik dr. Pro_ tić pa p rezi d en tu Masa ry ku in češkoslovaški. potem je pa zaigrala godba obe dr_ žavni himni. Pozdravnem večeru so prisostvovali mnogi odlični predstavniki češko, slovaške javnosti. Matineja t kina Slogi! -h:tri ot-14. uri. Vsi sedeži po 4JS0 Din Ctiarlie Chaplin Lnči velemesta — Opozorilo avstrijskim državljanom Avs-trijaki konzulat v Ljubljani opozarja vse v dravski banovini bivajoče avstrijske zvezne državljane na določbe nove jugoslo-venske uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29 marca 1°36 (glej Službeni list dravske banovine od 4. 5. 1035) in na določbe pravilnika za uporabo te uredbe z dne 31. septembra 193 S (Službeni lisi od 16. 10. 1935). po katerih potrebujejo vsi inozemski delojemalci in delojemalke (nameščenci, delavci, uslužbenci vseh vrst), kakor tudi samostojno brez obrtnega lisrta (koncesije1* delavni tujj državljani za izvrševanje svojega opravila posebno dovoljenje od strani ju posloven s k et?a oblastva. Za to dovoljenje morajo prositi tudi vse osebe, katere so že dosedaj bodisi za ne-odreien ali pa za odrejen čas imele zaposlitveno dovoljenje, ki bo odslej nadomeščeno z »izkaznico o poklicu« Ker morajo biti v poštev prihajajoči inozemci in inozemke najkasneje do 31 decembra 1935 v posesti te izkaznice in ker "ma neoivaže-vanje danega roka izgubo vsakega delovnega dovoljenja ?a posledico, se avstrijskim zveznim državljanom v njih lastno korist priporoča, da takoj vlože prošnjo za zapo-slitven-o dovoljenje pri pristojnem sreskem načelstvu ali policijski direkciji, odnosno, da jo pustijo vložiti po delodajalcu. Navedena iugoslovenska oblastva dajo tudi vsa tozadevna navodila in se tnrn tudi dobe predo'^-mi nbrszei in '»kaznice Miklavž, oglej si bogate izložbe ur, zlatnine itd. pri B. Rangus — Kranj — Razpisana zdravniška služba Kraljevska banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Št IIj v Slov goricah v lastnosti banov, uradniškega pripravnika. Prosi'ci morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v banovinsko službo, dovršeno zdravniško pripravniško službo (staz) ter vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje se naj vlože pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. decembra 1935 — Erjavčeva koča na Vršiču uma v svoji okolica že 40 cm prsioa. Koča je o&kr. bova/na ob nedeljah in praznikih ter dan prej Poznanja Marijan Pfeifer iz Ljubljane za fotografijo »Zmaga solnca<. Srebrne plakete so dobili Vladimir Cizelj is Zagreba Za sliko »Avtoportret«, Peter Kocjancic iz Ljubljane za sliko »Prebujenje« m Lojze Pengal iz Ljubljane za sliko »Jesen«. Najboljše fotografije so razstavili torej Poljaki in Slovenci. a9mm Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4., 7. in 9.15 uri premiera velefilma ROD ROTHSCHILDOV pokaže nam kaj zmore sloga, ljubezen in delo. Vstopnina 4.5(j, 6.50 in 10 Din V nedeljo ob 11 matineja — Meštrovičeva razstava v Grazu. Včeraj je bila v Grazu v palači štajerske iD pokrajinske uprave svečano otvorjena raz. stava del našega slavnega kiparja Ivana Meštroviča. Razstavijerub je okrog 70 del Razstava je vzbudila v umetniških in izobraženskih krogih veliko zanimanje. Otvorjena bo do 27 decembra. — Ogromen prooiet na progi Budunpe. sta—Trst. Med Madžarsko in Italijo je na progi Budimpešta—Trst preko Ca ko v ta promet od dne do dne večji. Največ se prevaža goveje živine, konj. žita in krom, pirja, zadnje dni pa tudi mnogo premoga. Za prihodnje dni je napovedanih vsak dan 300 400 vagonov premoga. Po tej progi gre večinoma živa živina in blago, ki se hitro pokvari Srajce modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce ter razno jagro to perilo, si nabavite res zadovoljivo pri tvrdki Miloš Karničnik. Stari trg 8 -4i trii« v mik, pJic« j« ena tiat* ljubljanskih ulic. kjer varčujemo pri javni razsvetljavi, kolikor se pač da. V vsej ulici, ki sicer ni posebno dolga, so le tri plinske svetilke, a dve svetita tudi drugim ulicam, na koncu Gosposke ul:ce in druga na vo. gahi Brega in Kriievnižke ulice Edino dobro je, da v takšnib ulicah ne moreš nikamor zaiti. Pač pa tja zaidejo bolj aH manj veseli bratci, ki se počutijo v urah vznesenosti zelo dobro v prijetnem mraku Popolnoma res ne smemo pregnati idile iz naših ubc. —Ij Deia zreiib sodobnih avstrijskih glasbenikov 60 na aporedru intimnega certa. ki nam prinaša avstrijsko sodobno glasbo. Ta dela bodo izvajali operni pevec Janko, pianista gg. S vara 'in prof šivic ter violinista Marcel Vekjet m Albert Derm^lj M« sporedu a© dela Scndn-berga, Albana Berga. Piska, Plessa in Apostela. Koncert bo v ponedeljek, dne 2 decembra Ll. od 20 v Habano vi dvorani Sedeži 5 jn 10 Din v knjigami Glasbeme Matice —Ij Legitimacije a iigom mestnega predsedstva bodo imeli vsi mestni uslužbenci-ki so se prostovoljno javili za prodajo kuponov za letošnja >Nabiralna dneva« dne 30. novembra 1935 in 1. decembra 1995 v prid mestnim revežem ljubljanskim. Občinstvo vljudno prosima da kupuje kupone vsak po svoji moči. Neumestne aH celo žaljive opazke napram prodajalcem kuponov naj popolnoma odpadejo, ker te pokažejo le pomanjkanje srčne kulture dotiČnika- Geslo sobote in praznika ujedinjenja oaj bo: »Podpirajmo potrebne in blatimo bedo ubogih.< —Ij Pogreša se zasebni uradnik Lovrenc Rosoknk stkio- 43 let. močne postave, bos tari j-e vi h laa. V sredo teden opoldne ie sel I doma in &e zdai ni o njem nobenega £lasu. Na setr je imel črno euknjo in temno progasto obleko Svojci ae boje. da se mu je pripetila nesreča. —ij Ribji tre ie brt dnnes v primeri z »visok: m < datumom zelo dobro založen Vendar šlj najbolj v denatf" male morske r -be in šcu ke. Danes je bil trg založen tudi s sardeJncami (pravimi), ki so bile po 14 Din kg. ?n sku-ž; Male morske ribe so redkost za zimako rna barva zob temeljito odpraviti, će denemo nekoliko Cbioro-suho ŠČetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe' zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in Čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. I IGRA STRASTI — Velik uspeh naših fotoamaterjev. Na prvi vseslovanski razstavi umetniških fotografij v Zagrebu so dosegli naši fotoamater j i zelo lepe uspehe. Razstavljene fo. togTafije so bile ocenjene in zlato plaketo je dobil prteg Stanislava Ciermaka iz _ V šolskem radiu bo v soboto, dne 30. novembra ob 11. uri oddaja proslave narodnega praznika »Ujedinjenja^- Oddajo l o izvršila 1. dekliška narodna šola v Ljubljani. — Jugoslovenski večer v švicarski radijski postaji. Radijsko postaja Beromunsler v švici, bo 1. decembra priredila v proslavo našega narodnega praznika jugosloven-ski večer. Inicijativo za to je dal naš švicarski gen. konzul g. Savić-Sch\\arz. Take prireditve so v inozemstvu dokaj redke, zato svoje čitatelje in čitalke na to priliko posebej opozarjamo Spored tega večera vsebuje: Fran Lnotka: Slavnostna uvertura za orkester; Krsto Odak; Psaim 130 — bari ion in orkester; Petar Konjović: Jugoslovanske narodne pesmi za petje in klavir: O žalosti — Voda zvira iz kamena — Do tri mi puški — Pod breafom se — Of. a-man, aman; Marko RothmtiUer: Pesmi VI. Nazorja za petje in klavir: Poglej me — Čekanje; Jakov Gotovac: Piti moram — v prenočišču: pesmi Gjura Jakšića za petje in klavir, Jakov Gotovac: Simfonični kolo za orkester. Sodelujejo: Veliki švicaiski radijski orkester in H Marko Rothmiiller, haritonist mestnega gledališča v Ziirichu. Uvodno besedo govori Herbert Taub. — Vreme. Vremenska napoved pravi, 'ta bo oblačno. spremenljivo vreme, možnost r>ayiavin. Včeraj je znaaala najvišja temperatura v Splatu 14, v Mariboru. Beogradu, Sarajevu in Skoplj" 5, v Rogaški Slatini 2.3, v Ljubljani 0.6, v Zagrebu 0.0 Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3. temperatura je znašala —2.6. — Tragedija mlade delavke. V sredo zvečer se je hotela Zagrebu zastrupiti 24 ltna delavka Marija Gorse. Napila se je oetove kisline in prepeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo skušali rešiti življenje V obup jo je pognala beda. Iz Ljubljane —Ij Za novinarski koncert so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu^ kjer se dobe tudi spo_ redi. Občinstvo opozarjamo na sporede, ker bo brez njih težko slediti koncertu s tako obširnim sporedom. Ker je novinarski koncert obenem oficijelna proslava narodnega praznika 1. decembra mu prisostvujejo vsako leto tudi najvišji predstavniki ci_ vi Ini b in vojaških oblasti ter konzularni zastopniki tujih držav. Njim so rezervirane vstopnice, ki se bodo dobile jutri od 10 dalje v knjigarni Glasbene Matice na ime. Občinstvo ponovno opozarjamo, da bo knjigarna Glasbene Matice odprta tudi v nedeljo ves dan. Seveda je pa priporočljivo preskrbeti si vstopnice že prej. ko je še kolikor toliko izbire. —Ij Predavanje zagrebškega profesor Ja v Ljubljani. Profesor ekonomske komercijalne visoke šole v Zagrebu g dr Josip I Nagv bo predaval 2. in °. decembra pod okriljem Ljudske unive~ze v Ljubljani o temi »Od Jadrana do Kanadskih otokov«. Predavanje bodo spremljale mnoge ski-obtične slike Predavatelj bo govoril o političnih, kulturnili in geopolitičnih problemih v zvezi s Sredozemskim moTJem in Kanarsk-rni otoki v Atlantskem oceanu. Te probleme je predavate!; proučeval na svojem potovanju leta 1934. —Ij Delo se ponu;a našim pometačem v drevoredu med veleseTrnom ?n kopališčem Ilirije. Tam sicer pozimi ni živahen promet kljub temu pa je javna ces*a Če že skrbimo za snago, ni treba nobenih izjem, kajti v tem primeru izjema ne more po-trjevati pravila CTpamo vsa i. da se ne bodo zaredili krokodili v pozabi len-m drevoreda, dokler ne bodo prišli tja pometač L sezono. Gospodinje eo precej Dosegale po ščukah, ki so bile danes, kakor navadno, po 12 Din. Na prodaj je biLo tudd nekaj lepip jegulj po 28 Din. Izmed dražjih morskih rib so prodajali zlatice po 36 Din in trilje po 40 Din. Hobotnice so bile po 28 do 32 Dm. Rečnih rib iz domačih vodia je bilo na zbiro po stalnih cenah. —Ij Baletni večer * operi. V ponedeljek 2 decembra bomo imeli v operi aanim.v baletu večer, ki ga priredi g. Maka Kurbos, odlični učenec klasične baletne sole gospe Jolene Pol jekove s Beogradu. G. Kurbos nastopi z izvrstnim učenkama ie*e sode gdč-Ira Vasiljevo, prunabal^rmo tor Ado Pro-đkumiJcovo. Obeta se nam torej eliten klasičen baletni veeer. Cisti dobiček je na-men jem za nadaljee študije g. Kurboea v inozemstvu. —Ij »Legionarje« Govekarjevo ljudsko igro s petjem ponove zadnjič v Šentjakobskem gledaliSču v nedeljo 1. XII. 1905 ob 1515 kot popoldansko predstavo. Pri predstavi sodeluje veg ansambel odra. Kdor se hoče dve uri zabavati, naj poseti predstavo. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10— 12 in 1 uro pred predstavo. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi občinstvo vstopnice še v predprodaji —Ij >Nataša< — Moskovske noči — je velefilm. kakršnega te redkokdaj vidimo. To filmsko delo štejejo med največje umetnine v zadnjih 10 letih. Glavno ulogo igra slavni zimski igralec Harry Baur. Film je posnet po resničnih dogodkih v Moskvi leta 1916 Poleg razgibanega živ-ljenja z lepimi motivi nam kaže tudi vse znake preobratov. Najhujši pretresi pa ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dane* ob 4.. 7 M in 9\ uri SVEČANA PREMIERA VELEFILMA NA U VELEFILM 1. Največji film svetovne produkcije. A T A Š A MOSKOVSKE NOCL A R R T BAUR — ANNABELLA PESEM, BALALAJKA, LJUBEZEN, STRAST IN BOJL CIGANSKI ORKESTER. Predprodaja vstopnic od n do M13. ure. niso vaeU ljudstvu veaelja In smeha ter trdne nade. da tudi najhujše zlo ne more ugonobiti življenja. Gledalce in poslušalce očarajo peami cigank, balalajk ter pri. zori iz življenja, & noče poznat) meja. —Ij Zanimivo predavanje u lahkoatlet-skem sportu. Pet-d svojim odhod*.«n v Graz bo lahkoatletski športni učitelj jj, Otto Klera, imel v soboto. 30 tm zanimivo predavanje o »Uporabi modernih metod treninga v lahkoatletskem sportu« — Predavanje bo ob 20. uri v dvorani hotela Metropol na Musarvkovi cesti Vabljeni vsi lahkoatleti ljubljanskih klubov, vsi njihovi simpatizer ji. kakor tudi vsi oni. ki se zanimajo za lahkoatletski sport Vstop pnvst! —Ij Danes ob pol 15. predvaja ZKP Wh za d ona ha i rusko-nemški velefilm t Volga v plamenu«, v katerem igra glavno vlogo N. Inkisinov ter N. Kovanko. Film je re-žlral slavni režiser Turžarxsky. V filmu so napeta dejanja, prekrasni motiva iz prirode in prelestne pesmi. Vse to ocari vsakega gledalca. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 iDn. ■i KINO UNION Telefon 22-21 DANES ZADNJIČ. ANNY ONDRA nenadkriljiva, nepozabna. nedosegljiva MALA DORRIT film po nesmrtnem romanu Charlca Difkensa Predprodaja od 11—12.30 in od ta ure dalje. ^tinnunja za ta lep. zunski sport, ki a« je moral zadnja leta umakniti prevlada jočem U smučanju, se p\> drsali&V še izpopolnilo. — Za pAslavo 1. decembra pox w SiAo. s\v>ie članstvo in vabi naklonjeno javnost na slavnostni zbor. ki bo v nedeljo ob M) 12 uri iu ne ob 11. kol ie »avljeno ua lv ruku, u^rej po končam cerkveni svoo**it>> Zdravo' — Društveni večer s plesom p ir d Sukol jutri. L j. v suboto ob pol JI. uri v telovadnici in sosedinih dvoranah Priu -ditclji para sporočajo, dti «Q \cstj g predpisani obleki neu: e»ne! jc:u. nasprotni, dobrodošli so vsi drasji ^o»tje. k! pra/mi | 1. december tudi kot dan r.td.,s.ti naror so bili izvolieni- Kobe Vanda, stud. phil., Lipovec Vinko. cand. phil. in Sega Milan, cand. phil. Ostali odbor se je na predajni seji 27. t. m formiral takole: podpredsednik: Janhuba Rudolf- stud. phil.. načelnik kluban ■trg*' aeSa pon-osa, il:r2a v • ja.uske za-ve**tj ui , kofeke rii-l<>r~t! lia bo mAni-fost-acij« veli ke^a s<^kolskesra pramika ftlm aijajnej^a lH»zh"a uprava druetva, da se vea bnat.i« in sestri1 udeleže slavnttvtne aka^ettui>e iw. pireli^či] so ovadili hla|*•;, Francetj Hrenkarja iz Brahove, ker je svojemu bratu Ferdinandu ukradel 11 metrov i dolgi gonilni jermen in Bi oškodoval H 500 dinarjev. _ Vso obleko je pokradel. V eni zadnjih nori je imel posestnik Franc Grilc kaj nenavaden obisk. Sredi noči je vlomil v Vr-heh pri Slovenjgradcu neznani nepridiprav v sobo. kjer so domaČi spali in izpraznil vso omare ter ukradel za okoli ¥X\\ dinarjev razne mwkf in ženske obleke. Vlomi-leec je bil tako predrzen, da je prenovil pri istem posestniku na skednju, svoj plen pa je skril v gozdu, kamor je drugo jutro pred preganjalci pobegnil. — 2400 kg ukradenega železa. Doslej M neizalotleni vlomikrf so u'kradll v zadnjih mesecih trg-ovcu s kovinami Alojzu Ar-beitru iz Dravske ulice 15. okoli 2100 kg razmera železa, tako da je oškodovan » preko lO.OOO I>m. Policaju Je da d«%a In ima že pravo sle raj ob 5 uri popoldne zelo nenavaden dogodek. V omenjeni hiM živi 3S letni brezposelni R. Ker je brez vsakih sred-b*v ha že več kot leto dni zaman l&Če službe, je včeraj obupal nad samim seboj. V hipni duševni depresiji je sklenil nepremišljeno dejanje. Vlekel se je v posteljo, si nataknil vrv na vrat in se obesil na kavelj, ki je bil pribit v zidu nad postelio. V rokah pa je ohupanec imel rožni venee in molil. R. je bil že ves moder 'n nezavesten, ko so v isti hiši stanujoči ljudje odkrili njegovo strašno dejanje. Takoj ?» poklicati stražnika, ki je v zadnjem trenotku prere-zal vrv in obupanca rešil prostovoljne -mr-ti. Po nekaj minutah se je R. zavedel in reševalcem, ki so prihiteli na pomoč, ni bilo treba stopiti v akcijo. — >Poljska kric. Bujno melodiozno in vedno privlačno Nedbalovo opereto »Poljska kric ponove v nedeljo, 1. decembra ob 20. uri po znižanih cenah- MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek s Din, preklici £a pismene odgovore griede malin oglasov je treba priložiti sns m ko — Popustov sa male oglase ne priznamo. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx kavarna stritar vsak večer koncert salonski orkester, pjevačice. 7fVL RAzno Beseda 50 par. davek 3,- Dtn Najmanjši znesek 8 Din Slovenske plošče j-u šaljive, kupleti, pe-r *n tje a godbo, har-^•••^ mcniue itd. te od Din 30.— prodaja t r r t i rrt r t* ■ Pasaža nebotich HUBERTUS moški in damski nepremočljiv, 250 Din. otroški i kapuco 145 Din trenčkot impregniran sa« mo 42« Dsn. punipariee od Din «8- napre: dobite pri Presker tu Petra c 14 74 POLENOVKO NAMOČENO čokolado K 8.—Din za kuho in jelo, kokosove orehe mlete V« 6.—, mak mleti. oreh. jedrca rozine, odpadki čokolade, piškotov mleti V4 5.— vse za Miklavževo pecivo in potice. Ko-vačič, Miklošičeva e. 32. SLUŽBE Beseda 50 pai davek 3.- Din Najmanjih znesek 8 Dtn BRIVSKEGA POMOČNIKA za pomožno delo in frizersko va-jenko aprejmem takoj. 3321 Morske ribe aiines v veliki izbiri pripravljene na poljuben način. Izbira drugih pripravljenih jedil. Vina prvovrstna. Cenjenim gostom se priporoča OPERNA KLET. Magda Lozfć Sveže morske ribe vedno v gostilni pri »KMETU«, Gospoevetska costa 8. Danes: Kalamari, orade, riboni, šuri, cipli, brancini in girice. Prvovrstno belo in črno vino iz ravnokar doSle vagonske pošiljke iz Šibenika po Din 10 liter, opolo in druga domača vina. Kuhinja izborna, cene zmerne. Danes polenovka. Priporoča se Duma vd. Sto&ić. Narodna t iskarna LJUBLJANA II 1 4828 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« petek, 29. novembra 1935. Stev. 272 Pevski zbor „ Jadranski stražarji" Njegov nastop na novinarskem lep in velik umetniški užitek koncertu bo resnično Ljubljana, 29. novembra. Mladinski pevski zbor >Jadranalci stra. farji iz št. Vida nad Ljubljano je pred tremi leti ustanovil g. Maks Jovaru strokovni učitelj na sentviiski meSčanski šoli. Zbor je nastopil prvikrat v koncertni dvo_ rani Uniona v Ljubljani ob priliki stotega nasb»pa ^Trboveljskega Slavčka« ter je takrat dosegel prvo mesto za »Sinvekom«. Ako pomislimo, da je x Trboveljski Slav-cek«, ki ga smemo smatrati za poklicani in zaradi mnogobrojnih njegovih koncer., tov krizom domovinin v tujini za potovalni zbor. kakor na pr. znani ztn^r San_ gerknaben na Dunaju, je bila priberitev drugega mesta na tekmovalnem koncertu izmed 23 zborov gotovo nad vse častna. Jadranski straž.irji so učenci narodne in meščanske šole od 8 do 14 let. deklice in dečki, ki navdušeno prhajajo k pevskim vajam iz vsega šentviškega šolskega okrožju iz Medvod šmartna, K'e* itd. torej iz okrožja, čigar premer meri do 7 km in ne plaši jih niti dež. niti sneg in led. niti glad. Petje jim je takoreč v krvi, saj so se k lepemu petju zb rali pod očetom žirovnikom že njihovi starši, da je njihov zbor slovel dnleč naokrog Jovanov zbor Šteje ekrog 100 malib pevcev. Na novinarskem koncertu jih nastopi SO in sicer o0 deklic !n 30 dečkov. G. Jovan, sam pristen Šentvidjan je posve_ til napredku svojeg* zb-ra vos svoj prosti čas. Poleg drugih rednih predmetov poučuje 2<» ur petja na teden in tc deloma brez ;vT-0mo*-' kakršnegakoli glasJbila. Kako odlično mesto zavzemajo ► Jadranski straža ~j^ Maj ' » 540 oddajnih postaj iz vsega Svetil Vse to nam jamči, da bo izvajanj'* »Jadranskih stražarjev na letošnjem novinarskem ki ncertu na najlepši umetniški stopnji. Jovan ■.....vei imajo na progra. mu nad 50 eno, dvo, tri in se večg'a.sn'.h pesmi naših na znam nitejšib jugoslovenskih kemnonistov Na novinarskem kon. certu bodo ycl\ Tomčevo »Geslo«, Adamičeve Zazibalka Jo pt^Čkp priletela«, »Sejem žito in pšenico«. Odakove Tri zb;-re>: iz opere Doric;' pleše«, Premrlovo -Jezus rože je sadil«. Pregeljevo Mamica moja«, Os t r; evo Nezgoda na piru«. Ma. roltovo Koleda svetih Treh kraljeva in končno Aljažev Triglav«. Kjer bo treba, to zbor spremljal na klavirju operni diri_ gent g. Anten Neffat Na nedeljskem novinarskem koncertu se nam torej obeta tudi s te strani re.sn:eno lep :n velik umetniški užitek. C:«rm ffir Angleški listi so se spomnili te dni stoletnice rojstva Andrewa Camegie. V štiridesetih letih preteklega stoletja je mo. ral njegov oče na škotskem prodati celo statve, da si je mogla družini kupiti kruha. Leta 1848 se je izseLil z oružmo v Ameriko in se naselil blizu Pittsburga-Mladi Andrevv je delal najprej v tovarni, potem je pa postal telegrafist v vlaku in nekega dne se je seznanil z možem, ki je ustanovil njegovo srečo. Bil je izumitelj spalnega vagona, čigar model je pridobil Andrevv za železniško družbo. Delnice, ki mu jih je dal hvaležni izumitelj, so mu donašale letno tisoč funtov. Bil je zelo varčen in ko mu je bilo 27 let. je znašal njegov letni zaključek žc 10.000 funtov. Ko mu je bilo 30 let je ustanovil družbo za gradnjo železniških mostov, prog in lokomotiv. Obraba železa mu pa ni zadosto_ vala, da bi zapolnila vse njegovo življenje. Potoval je po Evropi in navadi: se je preživeti šest mesecev v letu na počitneah. Nekoč se je na vožnji s pamikom seznanil z izumiteljem cenene izdelave jekla Bes.semerom. Prodal je vsa svoja podjetja in vlož'1 leta 1875 izkupiček v nove jeklarne. ki so kmalu osvojile Ameriko, pozneje pa ves svet Ko se je umaknil iz gospodarskega življenja mu je izplačal Morgan za njegova podjetja 50 000.000 funtov. To je bila največja kupčija sveta in Camegie je postal najbogatejši mož. Ni pi sedel na svoje bogastvo in skoprnel na njem od strahu zanj. temveč je Začel razdajati denar s polnimi rokami. Radodarno je podpiral knjižnice, muzeje, bol. niče. debrodelne ustanove, šole. in vse, kar bi moglo pomagati trpečemu človeštvu. 80.000.000 funtov je imel. a ko je leta 1019 umrl. star 85 let, je bil razdal že 70.000.000. To je pač edinstven primer plemenitega, dobrega srca in radodarne roke. Človeštvo po pravici šteje tega moža med svoje največje dobrotnike. Telefonistice se lahko omože Angleško ravnateljstvo poste in brzojava je objavilo te dni, da se je izpraznilo 2.000 mest telefonist k. Samo v Londonu je na razpolago 600 mest, za katera se bodo potegovala mlada dekleta, ki jih veseli ta služba. Naval na izpraznjena mesta telefonistk bo tem večji, ker lažje dobe ženine. Mlada dekleta sede v telefonskih centralah in iz dneva v dan govore z ljudmi, med katerimi je seveda tudi mnogo fantov in vdovcev. Kaj čuda, da se marsikateri posreči nave- zati po telefonu prijateljstvo, iz katerega se razvije pozneje ljubezen in konec je poroka. Samo ravnateljstvo pošt in brzojava pravi v svojem razglasu, da se dajo moški prej zapeljati po prijetnem glasu, nego po čednem obrazu in da £e noben samski telefonski naročnik ni mogel kljubovati nežnim glasovom telefonistk. Tudi v stari lir-ciji so sirene zapeljevale pomorščake in vendar se je našel Odi>ej. ki je njihovim glsovom kljuboval. Toda izjema potrjuje pravilo in morda imajo filozofi na poJtnem ravnateljstvu v Ix>ndonu prav. ko pravijo, da imajo telefonistk** največ izfrledovi da najdejo ženine. Borba s krvoločnima levoma Ušla sta iz francoskega potujočega cirkusa in raztrgala mesarskega pomočnika Lamadieua V mestecu Bagnols sur Ceze v Gurd-skem departementu se je ustavil te dni na sejmu potujoči cirkus »Brunet fiLs et Cie«. Na sejem je prišlo mnogo kmetov, ki so radovedno ogledovali divje živali in zveri v kletkah. Cirkus je imel tudi dva orjaške leva, navidez krotka in pohlevna, kadtrsne dobivajo manjši potujoii cirkusi od večjih, ker jih ne morejo več rabiti, ker so že prestari in prelem. Sicer sta bila pa leva za debelo železno mrežo in tako se ljudje niso bali. če sla tu pa t;*m z^zde, hala in pokazila svoje krepke zobe. V soboto zjutraj sta pa začela leva na. enkrat razkopavati tia svoje ječe. Naključje je zaneslo enega slučajno k mreži, ki spodaj n: bila dobro zavarovana. Lev je kmalu napravil z močno šapo pod mrežo odprtno Krotilec že dolgo n; več zaklepat k'etke, zanašajoč se na težo že. lezne inrtže in s :-ro-:t levo*-- Kletka je biia zavarovana zgoraj samo z lesen m drogom ki so je pa kaj hitro uda; s:li jevove šipe. Mrež« se je počas odpTrata in tako sta leva zlezla iz kletke V dolgih skokih s: a jo ubrala v mestece, kjer je bil 37 letni mesarski pomočnik Ju' u^ La. madieu baš namenjen na delo Nič hudega sluteč je stopal po ulici, ko je naenkrat planU od zadaj nanj lev in ga z en m udurcem š treluio, da bi meščane nadlegovali še tuji berači in potepuhi. — Na poti k tovarni jTjtan< ni luč-i! Od t o vame Eta. so o'!0** P' pot k tovarni Titan .-. Ob loj poti pa j*> tja do vMe »Marije postavljena samo ena luč. če se napotiš okrog pol '-18 po tej Poti. te spreleti srro-za. Iz to-varne se vsuje I ropa delavcev, večinoma na kolegih. Samo prvi ima luč, ki te odlepi, ostali pa vozijo za nJim brez luči. na vsej cesti pa vlada egiptovska te" ma. Komaj uideš prvi nevarnosti, si že pri drugi, to je pri potoku Mlinščici. V te. mi zašumi človeku na ušesa voda, katers ne vidi, poti, po kateri h-^li samo Po instinktu pa tudi ne vidi pred seboj, človek ne ve. ali naj so obrnT, ali naj pot na-laljuje in se s tem izpostavi novarno-sti, da pa.le v vodo, ki sicer n: ^lol"»ka, vendar b{ ob tem ca.su bila skrajno neprijetna. Prebivalci tega dela so se sicer že večkrat pritožnivendar to nič ne moti mirnesra sna on"h. ki bi se morali brigali, da te nedostatke odpravijo. Trosimo, da s<> taki nedoRadikalno kuro«, ki je nud -la .šten'iilnemu občinstvu dobre tri ure ne. prisiljene zabave. Režija, kakor tudj za s-edba igre je bila odlična. Igralci so z redkimi izjemami nastopili tako dovršeno, da se jim sploh ni poznal dilentatizem.. pev ske točke je naštudiral g. dr. K. Matko z največjo točnostjo. lg:*aJci so pokaaali Veliko prisebnost zlasti v mimiki, manj ▼ ia* gfovorjavi. Zato bi bilo žeJeti, da v bodoče režiser odipravi števiine ge-rnianil sv. Vincencija prire»:il božičn'ro za «?irTmil tu-li M klavz. Iz Višnfe gore — Polževo dobi skakalnico. SK PoH si • hvalevredno vnemo prizadeva, de bi s svojim kiasnim dn^ačinc in oko'ičvinc. Ra i mnoiji zelo radi batina je Z-daj pa z vso na^ico urade skakalnico, ker ho 1. in 2 februarja lO.VS na Pol/cv^i.i savezno nV dinsko prvenstvo v teku in skokih. N.i skakalnici bodo m iqo:i sk ki do ?.> m. Za začetnike in za trening bo torej skakalnii-n na Dolcnjiskem in s tem šele sc ho gačele rmuTarstvo tudi na Obilen iskem nsneino Tazviiati. d^ 'r»o dobila rudi Dolenjska * doslednem času kader dobrih smuc.irjev. Sneija je zdaj ni Polievetn nad JO cm in za uniiko ic prav dober, ker so je nap',', vi'n nde tako naprej, bo zaostalosti in vsoi najhujšega siromaštva pri nas kmalu konec. Iz Celf a —c Ljubljanska drama bo upnzomiia v torek 3. decembra ob W \ M -tn*Mn ^ledaJi-šču v Celjiu komedijo znanega avetnjs/kei!« msatelja Hennana I5- lira »Otroci <. Pr odšteva je za abonma. \»-»booer»ii dobijo stopnice v predprojaji i < njisrairnj Domcm4BU< —e Starešinstvo So' "Iskega društva i Ce lju vabi vse pripada V.p Sokola, da *e ude leže eokoLsikih pri'"«^| > lev v praaAave pralni ka uedinieni«. V soboiS 30. t. m. ob 21. se ho prioal v »omjriib t*rosa rnb Narodnega doma ^Sokolski ve6eT< z uovorom. telovadH\im>, pevskimi in orkestralnimi točkami, »družen i dručabnim večernem \ nedfJjo 1. deoftnihra ob 7-30 se Tsbereio \*s Mani in otanice i slavnostnih krojih, ali pa v hrviiln z znakom pred Narodnim dlmiom. nakar pojdejo skupno k službam božjim v rorkev sv. Danieka in v hram srv. Save. Točno ob 11 se bo pričela slavnostna seja Sokolskegra društva v telovadnici mestne nanidnr ?ole. LTdelftžba na sla'vnostni seji je obvezna za vse pripadnike Sokola brez razlike. —c Drž. krajevna saštita dece in mladino v Cel jo bo prijrafike Slatine. Snontinfaltc se CMD Lion Feuchtuagner: 93 Zid Suss Komam Pri Beati Sturmovi je večkrat sre-čahi dekana Johanna Konrada Rieger-ja. najboljšega pridigarja v Stutiganu in njegovega mlajšega bi aga. okspedi-oijskega svetnika Immanuela Riegerja Johann Konrad Rieger, pridigar, ni znal krotili svoje zgovornosti niti v tihi sobici slepe svetnico. Bil je dobrodušen, pošten mož. toda zakaj si ni pomagal s talentom, ki mu ga je bil dal bog? In razkladal je svoje lepo zveneče besede pred poslušalci kot dragocen žamet, da bi se naslajali ob pogledu nanj. Ta zgovorni mož je spominjal Magdaleno Sibylo na Johanna Jakoba Moserja, ki ga je včasih srečala pri vojvodinji. Nekoč je povsem nedolžno in brez posebnega zanimanja omenila tega publicista in njegovo govorniško spretnost, toda pridigar drugače tako prijazen, je postni naenkrat silno strupen. Začel se je jeziti na satansko zgovornost in na govornika, cee. da je taka sramotna retorika prazna prevara in hudičev izum. Slepi svetnici se je komaj posrečilo ukrotiti njegovo jezo na posvetnega tekmeca. Slednjič se je pomiril, v duhu se je pa se dolgo jezil. lmmanuel Riegor. ekspedicijski svet ni k. je spoštljivo in pobožno poslušal, kadar je govoril njegov slavni brat. B^l je suh, brezpomemben mož nizke postave; da bi se zdel njegov plahi ohrnz. bolj možat, je nosil proti vsej modi kratke brke. V njegovem značaju je bilo. da jo videl v vsakem človeku snnm dobro stran, a zato je bil zedo žalos'en, kn je njegov brat ttko za-ničlji\o govoril o splošno spoštovanem publicistu. Njegova skromnost mu pa ni dovoljevala povedati odkrito svojega mnenja, le z lahnimi kretnjami je ka~ zal svoj odpor Marljivemu, vestnemu uradniku je bila globoka notranja potreba spoštovati velike može, to je bila njegova zabava in edina radost. In postati v njegovih oreh velik človek ni bilo posebno težko. Bilo je toliko ljudi na svetu, ki jih je obdaroval bog z velikimi darovi, rad se je oziral na nje poln odanosti in iskrenega občudovanja in bil je ves blažen, da je rm 1 v krožku slepe svetnice občevati s tolikimi pomembnimi možmi in ženami. Magdaleno Sibvlo je še posebno globoko spoštoval in občudoval. Kakšna žena je to! Kakšna mučenica! Kaj vse je morala pretrpeti tn najčiste'ša in najkrepostnejša žena vsega šval^skega kraja, kako strašne muko ie pretrpela, ko je krivoverski vladar uprl na njo pogled. Pogled je uprl na nio — drugače se niso upale izraziH lega niti i njegove najdrznejše sanje. In kako dostojno je nosila ta svet.iica, obdarovana z vjerni čari telesa in duše, kako dostojno ;c nosila svojo trn:evo krono. Skromni mož se je večkrat opogumil in jo plaho nagovoril Ni govoril o svojem neizmernem občudovanju, tega bi si ne bil nikoli dovolil, govoril je o skupnem znancu magistru Jakobu Polvkarpu Scfiobru v Hirsauu Magdalena Sibvia se je smejala z otožnim smehljajem. Ah, ta debeluh as t i. dobrodušni, okrogli magi-ter! Vonj pečenih iaholk in pobožno stokajoče petje nebeškega Jeruzalema *e je spojilo pri tenj spominu v eno. Ta čas je pa govoril ek==pedieij«=ki svetnik dalie o magistru, pripovedoval je obširno in z velikim spoštovanjem o njegovi poeziji o pesmi >Skrb za hrano in zaupanje v l>o!ra* in o drugi »Jezus, najboljši računarc. Magdalena FIbvla jc pa preslušala tih > in ndsno nje-rove navdušene besede. Oloboko spoštovanje, ki se je tako naravno dvigalo k nji iz vsega njegovega bitja, je bilo prijetno, nieno življenje na dvoru, čeprav je delala in sprejemala samo najnujnejše obiske, ji jc prinašalo nn not nešteto liudi. ki so se pred njo blinili in se ji d~br:k-ili zelo spretno in ki niso vedeli 1 bi z njenim visokim položajem Rila je vojvodova priležnica. Pieti-stka "n prijateljica katoliške vojvod;nje. — to nikakor ni šlo znali pojasniti V ljudeh, ki jih je srečavala, je videla neprijetno posrne-hovanje, osuplost, zbeganost, pr« drzno radovednost in suženjsko pokorščino. Le redko je slišala odkrito, iskreno človeško besedo. Zato ji je bilo milo, naivno, naravno, občudovanje ekspedi-eijskega svetnika. Hrepenela je vedno bolj po mirnem skromnem življenju. Divjemu in praznemu vrvežu dvora, blestečenin in dra* žečemu aparatu moči je pripisovala, da Siiss ni imel za njo notranjega ©fesa- In to dvorno življenje ji je bilo čim dalie bolj zoperno Zakipelo je v nji nekaj iz temne podedovan.? mržnje njenih pradelov proti nizu zdanim, nn duri m srospodoni. Fd>n 'zrn ^ jU'cdni'COV njene matere se ie udeležil upora Konrada Siromašnega in Ml je sramotno u-mrčen Svoj dom pred aie-tninv vr*t! ie opmnljal" vedno skr nveje. bbla-čiia se ie vdno boli n*e££J%nsico bi zavračalo ;e lasuljo, kjer ie le inosrln Kare! AleV^am^er, !-ci ni vedel k^vi s«v vorit; z njo 'n ki io »e im^l prnv ?r\ prav samo znto ker je in^lil rl«i mu to razmerje pristoia in da ;e popularno, ie gledal na to pre-enečeno. zadovoljil se ie pa i tem da je zmajal z glavo, kaiti tud; vojvodin;o {f menda to pre1' zabavalo, nego jrzilo Pač ie pa opazoval to iznr^mombo v Magdaleni Sibyli z globoko trpko bolestjo \Vei-č»ensee. Nikoli s«> ni evoji hčeri približal, zamišljeno temu jo je pa smatral za dopolnitev svojega lastnega bitja in skrivaj je bil pono-en na njo. Bila je iz Hnejšega blagi kakor drugi ljud.e. Okrog sebe je imela posebno ozračje. Tudi -keptiki, čeprav so se posmelmvali. ><• govorili z oio nežneje in nehote sp.»štljiveje. Ta zelo prebrisani in bistroumni mož je \ ed>l prav dobro, da mu manjka pri v.-oi nadarjenost, zadnja človeška utež. da je brez jedra. Magdalena Sibvia jo pa imela ti jedro, njen k-rak. njen dih. njen glas 10 imeli tisto prirojeno no-tranio t^žo W«ussensee jo videl \ nji dopolnitev samoga sebe in zdel . ^e mu je opravičilo lastne slabosti, «1 i je on i niefrov otrok. Nikoli, niti \ duhu »i ni tipal kritizirati j • V~ren<>. kaj jo bila. dama ali sv« tui<-a. navadnemu človeku je b:la redno oddaliena in nedostopna, bila je nekaj drugega, bila jo odraz in .namen višiega va-e zaprtega sveta Ko je pa piišel vojvoda iq jo roteptal ;e to sicer -trlo, toda hčerina podoba v njegovem *ren ie »stala neb t knjena ^ila :e Mena v t>odo'ii ivabe^ p2i deki ta. Atena, ki ie -topila med ljudi ali vsaj napol bosi nja. Urejuje Josip Zupana6. — za »Narodne rtskarno« Praa TenerSek. — Za apaaae tn tnaerntni del uata Oton Chnatot. — v« v Ljubljani.