IZHAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV
uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okt. odbor OF — Čekovni račun:                   Narodna banka Murska Sobota 641-906-030            — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din četrtletna 25 din
Štev. 36 — Leto I.
Murska Sobota, 27. oktobra 1949
  Cena 2 din
Jugoslavija izvoljena          v    Varnostni   svet
  N e w Y o r k, 20. okt. — Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je danes izvolila nove člane Varnostnega sveta.
  Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 58 glasov, tako da je znašalo dvotretjinska večina 39 glasov. Ekvador, ki je bil izvoljen namesto Argentine, je dobil 57 glasov, Indija, ki pride v Svet na-
mesto Kanade, pa 56 glasov. Jugoslavija je dobila pri prvem glasovanju 37 glasov, Češkoslovaška 20, Afganistan in Filipini pa po en glas. Pri nato sledečih ožjih volitvah je Jugoslavija dobila 39 glasov, to je dvetretjinsko večino, medtem ko je Češkoslovaška dobila samo 19 glasov.
sporu z velesilo, ne mote biti izvoljena v Varnostni svet. Še več, pomenilo bi avtomatično podporo Združenih narodov politiki izsiljevanja nasproti manjšim državam.
   Iz vsega terca sledi, da izvolitev FLRJ v Varnostni svet v sedanjem času, ne samo ne bi pomenila rušenje enotnosti OZN in slabitev perspektiv za ustvaritev miroljubnega ozračja na svetu, temveč bi nasprotno povečala moralni ugled Združenih narodov, prispevala bi k preprečenju uporabljanja politike izsiljevanja in groženj v odnosih med državami in okrepila občutek varnosti za vse narode.
   Ko je vlada FLRJ postavila kandidaturo FLRJ za Varnostni svet, ni imela nikakih drugih smotrov, razen tega, da bi ostala dosledna v borbi za neodvisnost svoje države, za enakopravne odnose med državami, za pravico vsakega naroda, da sam ureja svoje življenje brez zunanjega vmešavanja, za okrepitev mednarodnega sodelovanja in ohranitev miru. To bodo tudi načela, po katerih se bo ravnala politika FLRJ v Varnostnem etu, ako bo izvoljena.«
                         Kandidatura miru in mednarodnega sodelovanja
  New York, 19. okt. (Tanjug). Sovjetska delegacija meni, da je na sedanjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov njena glavna naloga preprečiti izvolitev socialistične Jugoslavije v Varnostni svet.
  Toda razpoloženje za Jugoslavijo v Generalni skupščini OZN je tolikšno, da je moral sklicati šef sovjetske delegacije Višinski danes popoldne tiskovno Konferenco, posvečeno izključno vprašanju kandidature Jugoslavije za mesto v Varnostnem svetu. V svojem govoru je Višinski navedel za razlog proti izvolitvi Jugoslavije v Varnostni svet samo načelo zemljepisne razdelitve v Varnostnem svetu, ki ga je razlagal v smislu »gentlemanskega sporazuma«. Stalno je poudarjal, da bi bila izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet kršitev »gentlemanskega sporazuma« med ZDA in ZSSR.
  Višinski je izjavil: »Kakor je znano, so volitve nestalnih članov v Varnostni svet precej zamotno in delikatno vprašanje, kajti OZN je sestavljena, razen iz 5 stalnih članov Varnostnega sveta, še iz 54 narodov, od katerih ima vsak pravico zahtevati, da bi bil njegov predstavnik izvoljen za nestalnega člana Varnostnega sveta. Vendar je samo 6. mest nestalnih članov v Varnostnem svetu. Tu se pojavljajo težave, ki pa jih OZN lahko premaga če bodo vsi njeni člani pokazali dobro voljo in ostali zvesti tradiciji, ki je bila vzpostavljena v skladu z načelom, izraženim v členu 23 Ustanovne listine. Ta člen določa, da je treba pri volitvah nestalnih članov Varnostnega sveta posvetiti veliko pozornost načelu pravične zemljepisne razdelitve. Spominjate se tudi da je bil sporazum, imenoval bi ga »gentlemanski sporazum«, ki še vedno velja glede tega vprašanja, doslej strogo upoštevan, tako da so dale volitve v Varnostni svet kljub trenju, ki se je od časa do časa pojavilo, zadovoljive in pozitivne rezultate. Načelo pravične zemljepisne razdelitve pomeni, da morajo biti vsa glavna področja sveta zastopana v Varnostnem svetu. Razdelitev nestalnih mest v Varnostnem svetu mora biti v skladu s tem. Po tem načelu in tradiciji. kr se je razvila, določajo države, ki spadajo v okvir kakšnega zemljepisnega področja. svojega kandidata za nestalno mesto v Varnostnem svetu z medsebojnim sporazumom. Tudi vse druge delegacije so sprejele to kandidaturo kot dejstvo in se ne spuščajo v. razpravljanje, zakaj je ta ali ona država kandidirala. Na ta način so vprašanje kandidature predstavnika kakšnega zemljepisnega področja za nestalno mesto v Varnostnem svetu reševale države, ki spadajo v okvir tega področja. Doslej niso postavljali niti volili nobenih drugih kandidatov.«
  Nato je prešel Višinski na kandidaturo Jugoslavija za Varnostni svet in dejal: »Sedaj žele vse to porušiti Žele kršiti tako sporazum kakor tudi zakon, žele to kršiti samo zaradi določenega razpravljanja politične narave. Znano je. da ima neka skupina delegacij z ZDA na čelu kot rezultat zakulisnih razgovorov med ZDA in nekaterimi drugimi delegacijami ter jugoslovansko delegacijo, namen postaviti kandidaturo predstavnika Jugoslavije v Varnostni svet. Ta skupina delegacij noče vzeti na znanje dejstva, da so države ki pripadajo področju vzhodne Evrope sporazumno imenovale za kandidata Češkoslovaško ne pa Jugoslavije..
  Ko je Višinski prebral svoj govor, so mu novinarji postavljali vprašanja Toda večina vprašanj je ostala brez odgovora, tako Višinski na vprašanje nekega novinarja. zakaj je bila ZSSR pred dvema letoma pripravljena podpreti kandidaturo Jugoslavije za Varnostni svet in zakaj sedaj ni, ni odgovoril. Na vprašanje drugega novinarja kaj lahko navede proti dokazom, ki jih je v neki svoji zjavi omenil minister za zunanje zadeve FLRJ, namreč da ima Jugoslavija tako glede na svoj prispevek v vojni k zmagi Združenih narodov kakor tudi glede na miroljubno politiko po vojni vse pravice, da bi bila izvoljena v Varnostni svet, je Višinski odgovoril, da Češkoslovaška v vojni ni dala nič manjši prispevek za zmago Združenih narodov kot Jugoslavija. Višinski je nato dejal, da
je sploh nepravilno govoriti o zaslugah posameznih držav in da ni mogoče deliti držav po tem, kakšen prispevek so bile v vojni.
                                                                                              Odgovor jugoslovanske delegacije na Izjavo Višinskega
   Delegacija FLRJ na četrtem rednem zasedanju Generalne Skupščine ZN je dala nekaj ur po govoru Višinskega za trsk tole izjavo:
   »Izjava gospoda Višinskega, da bi imel izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet za nezakonito, odkriva samo dejstvo, da stoji sovjetska delegacija na stališču; prvič, da neodvisna država v vzhodni Evropi, ki ne pristaja na to, da bi podredila svojo politiko sovjetski vladi, v tem konkretnem primeru Jugoslavija, ne more biti izvoljena v Varnostni svet; drugič, da morajo Združeni narodi molče sankcionirali sovjetski pritisk na Jugo slavijo kot neodvisno in suvereno državo. Iz sovjetskega stališča izhaja, da bi morale biti volitve v Združenih narodih samo gola formalnost in da bi se morale članice OZN vnaprej podrediti tej ali oni zahtevi kake velesile. Tako bi morala biti OZN po sovjetskem stališču dejansko razcepljena na bloke. Izgubila bi značaj pomembnega sodobnega činitelja v bojih za ohranitev miru in varnosti na svetu, za razvoj miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Razlaga Višinskega v zvezi z načelom zemljepisne razdelitve je v popolnem nasprotju s smislom in vsebino Ustanovne listine OZN. Če bi sprejeli sovjetsko stališče, bi to pomenilo, da Jugoslavija sploh ne bi imela pravice kandidirati za Varnostni svet vse dotlel, dokler ne bi tega dovolila vlada ZSSR. Seveda bi sprejem takega stališča razdelil Združene narode na prvostopne in drugostopne države. Onemogočal bi enakopravne odnose med državami, zlasti pa vsako svobodno opredelitev držav v njihovih stališčih, dočim bi na drugi strani dajal prednost težnji za razdelitev sveta v interesne sfere. V končni posledici bi sprejem takega stališča pomenil razširitev pravice do veta tudi na kandidaturo te ali one države za Varnostni svet
   Gornje ugotovitve prihajalo tem močneje do izraza, ako upoštevamo dejstvo, da bi bila FLRJ letos po vsej priliki normalno in brez težav izvoljena v Varnostni svet. če se ne bi znašla — ne po svoji krivdi, temveč zaradi tega, ker je branila načela enakopravnosti in demokracije v odnosih med državami in narodi — v sporu z vlado ZSSR. Če gledamo stvar v tej luči bi sprejem sovjetskega stališča pomenil sprejetje načela, da nobena majhna država, ki je v
Pri Miklavžu pri Ormožu
bo zadružni dom
jen do dneva republike
   Gradnja zadružnega doma pri Miklavžu lepo napreduje Graditelji se sicer bore s pomanjkanjem delovne sile in  materiala, vendar so se zavezali, spraviti stavbo do dneva republike pod streho.
   V nedeljo 16. t. m. so priredili na gradilišču miting, kateremu je prisostvovala velika množica Miklavževčanov. Uvodoma je šolski upravitelj pozdravil množico, se zahvalil vsem, ki so doslej pomagali pri gradnji in jim čestital k lepim uspehom. Pokazal je na dejstvo da  tudi Miklavževčani družno z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije z delom pri zadružnem domu in s socializacijo svojih vasi zavračajo nesramno gonjo in klevete informbirojevcev.
   Sledil ie pester kulturni program. Solze sreče in navdušenja je izzval naslop cicibančkov iz Doma igre in dela leno je zapel’ pionirski pevski zbor, pionirke so strumno izvedle fizkulturne proste vaje in ljubko zaplesale kolo. medzadružna godba je igrala, za zaključek pa je zapel mešani pevski zbor. Sladilo je pravo ljudsko rajanje, ki ga je prekinila še le noč. Čisti dobiček prireditve je namenjen nadaljnji gradnji doma.                               S. H.
                                                                                             Ljubljana, dne 24. oktobra 1949.
                                             Razpisane so volitve
v krajevne ljudske odbore
 Prezidij Ljudske skupščine Slovenije je izdal naslednji
                                                                             UKAZ
                                                     o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji.
    1.    Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji.
    2. Volitve bodo v nedeljo 4.. 11. in 18. decembra 1949.
    3.    Oblastni ljudski odbori določijo, na kateri od navedenih dni se bodo vršile volitve v posameznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega ljudskega odbora o določitvi dneva volitev mora biti izdana in objavljena najkasneje 6 tednov pred dnevom volitev (8. člen zakona o volitvah ljudskih odbornikov).
    4. Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
    U. štev. 153.
    Ljubljana, dne 25. oktobra 1949.
     Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
        Sekretar:                              Predsednik:
    France Lubej l. r.                   Josip Vidmar l. r.
                                                                                                                                 Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LRS.
Kmečki festival v M. Soboti
   Okrajni kmečki festival v Murski Soboti je bil organiziran z namenom, da se izvrši pregled kulturno prosvetnega dela v okraju, na drugi strani pa tudi zaradi tega, da se za to delo vzbudi zanimanje in poživi. Ob koncu moramo ugotoviti, da je festival le deloma uspel. Bile so tega krive razne objektivne težkoče, ki so nastale v zadnjem času, vendar je iz vseh priprav razvidno, da je kulturno prosvetno delo v okraju šibko ter odvisno od po edincev, predvsem učiteljev. Povsod, kjer se je našel človek, ki ima veselje do tega dela in ki se ni ustrašil žrtev, so se našli tudi drugi sodelavci, ki so z veseljem sodelovali in tam je bil tudi uspeh. Ljudstvo v našem okraju si želi prosvetnega dela, vendar samo k njemu ne pristopa, dokler se ne najde nekdo, ki zareže prvo brazdo pozneje se že stvar sama razvija.
   V     krajih, kjer so učitelji znali porabiti to težnjo ljudstva, se je tudi to življenje lepo razvilo, vendar skoro nikjer pa niso nudile kako posebno pomoč množične organizacije ali KLO, ki ima posebnega poročevalca za prosveto. Gotovo je krivda tudi v tem, da se tem poročevalcem ni posvečalo skoro nobene pažnje in tudi niso prejemali kakih konkretnih navodil, zato je tudi razumljivo, da se v svojem poslu niso znašli ter skratka niso delali.
   K sodelovanju so se prijavila vsa kulturno izobraževalno  umetniška društva, vendar nekatera niso nastopila, bodisi zaradi tega, ker z ozirom na redukcijo goriva ni bilo na razpolago kamionov, da bi se jih prepeljalo na tekmovanje. Na drugi strani pa se je precej članov društev vključilo v produkcijo kot stalna delovna sila ali pa bilo vpoklicano na odsluženje vojaškega roka, zato se dela v nekaterih društvih ni moglo pregledati.
   V    tekmi dramatskih skupin so bila ocenjena sledeča društva: Murska Sobota, Gornja Lendava, Kuzma, Tešanovci in mladinski aktiv iz Murske Sobote. Gledališka družina SKUD-a »Štefana Kovača« je sicer nastopila izven tekmovanja z Kranjčevo igro »Pot do zločina« ter odigrala le prvo dejanje. Igra igralcev je bila izredno lepa in realistična ter v vseh ozirih zadovoljiva. V vlogi Berdena je tov. Zrim podal izredno uspel tip starega Prekmurca, ki hoče za vsako ceno, izhajajoč iz svoje poštenosti, rešiti ljudi, ki jih spravlja njegov sin v nesrečo. V vlogi Eve je tov. Čenarjeva podala odlično igro z močnim občutkom in lepo izgovarjavo. Tov. Švint je v vlogi Matijeve žene dovršeno podala staro bolehno kmečko ženo, tako, da se ni dosti razlikovala od igre poklicne igralke. Tov. Ferjanova v vlogi Evine matere je bila v začetku nekoliko pretiha, kar je verjetno pripisovati tremi, vendar
je pozneje podala svojo vlogo realistično in v splošno zadovoljstvo. Tov. Grlec v vlogi Martina je bil morda nekoliko premrtev, odlikovala pa ga je lepa izgovarjava in mimika, tako, da je skupaj z ostalim kolektivom tvoril lepo zaključeno celoto. Tov. Kolarjeva v vlogi bogate Roze se po krivdi soigralca na odru ni takoj znašla, je pa rešila vlogo zadovoljivo, posebno v sceni z Evo. Najslabši je bil tov. Kager v vlogi Matije, kateremu se je pač poznalo, da ni obvladal vloge, zato je tudi nastajala včasih nerodna situacija, ki je spravljala v zadrego ostali kolektiv. Opravičuje ga to, da je vlogo prevzel komaj pred kratkim časom, poleg tega pa je bil zelo zaposlen s pripravljanjem razstave. Igra je v splošnem napravila zelo dober vtis, posebno zaradi izredno živega realističnega podajanja.
   Dramska skupina kulturno umetniškega društva Franceta Prešerna iz Gornje Lendave je nastopila z Nusičevo komedijo »Žalujoči ostali«. V tekmi je odnesla prvo mesto, tako z ozirom na tehnične priprave, kakor z ozirom na izvedbo, slovenščino in izgovarjavo. Igralskemu kolektivu se pozna, da je dobro vpeljan in je že večkrat nastopal. Posebno vpadljiva in dobra je bila soigra igralcev, kakor tudi oprema odra, ki ga je kolektiv sam izdelal. Kot posamezni vlogi sta bili brezdvomno najboljši vlogi Sarke in sreskega načelnika. V vlogi nezakonske hčerke je bilo preveč ostrine in temperamenta, tako, da ni delala vtisa, da je potrebna kake zaščite in pomoči advokata. Vse ostale vloge so bile rešene zadovoljivo in kar je posebno za pohvaliti,
je harmonija med igralci, tako da ni
 nobeden posebno izstopal in kljub temu, da igra ni bila dovršena, so napravljali prijazen vtis in želi za to tudi priznanje občinstva. Kot najboljša skupina na podeželju je gostovala tudi v Murski Soboti, kjer jo je publika večkrat nagradila s ploskanjem.
   Kulturno umetniško društvo v Kuzmi je tekmovalo z igro iz partizanskega življenja »Srečanje«. Z ozirom na to, da je to mlado društvo in je večina igralcev nastopala prvič, je bila pač ta pomanjkljivost, da so si izbrali za svoje pogoje pretežko igro, ki je bila tudi igralcem težko razumljiva ter je zato nastajal smeh tudi v dramatičnih prizorih. Igralci so igro dobro obvladali, predvsem, kar se tiče znanja vlog, posebno pa glavna igralca, ki sta igro prav dobro rešila, vendarle pa so nastajale napake pri izgovarjavi slovenščine, najbolj pa v kretanju na odru. Da igra ni žela pravega uspeha, je pripisati predvsem nepravilni izgovarjavi nemških besedi, ki so vzbujale upravičen smeh med občinstvom. Igralski kolektiv se naj loti lažje veseloigre, ker ima vse pogoje za razvoj v prav dobre igralce, vendar ne sme precenjevati svojih sposobnosti. Vsekakor je pa društvo v Kuzmi z ozirom na socialni sestav svojih članov zajelo pravilno pot ter ob pogojih, ki jih ima, doseglo odličen uspeh in prijetno presenetilo, ker je kljub temu, da nima odra, ne dvorane in ne pravega strokovnega vodstva, pripravilo za tekmovanje igro in kar dva pevska zbora ter priredilo za svoje domače poslušalce lep nedeljski popoldan, razširjen s prav prisrčnimi pionirskimi recitacijami.
Praznik novega življenja v Prekmurju
   Zaključni del osemdnevnega kmečkega festivala v Murski Soboti le tvorilo veliko zborovanje, povedano s kulturnim programom. Zborovanja se je udeležila ogromna množica judi iz raznih krajev Prekmurja. Zaključku festivala so prisostvovali: član Polit biroa CK KPS tov. dr. Potrč, predsednik Ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, minister vlade LRS ing. Jože Levstik in številni drugi gostje. Festivala so se udeležili tudi brigadirji Petkove brigade iz Trbovelj in udarnice z Mariborske tekstilne tovarne.
   Predpoldan v pestrem jesenskem dnevu. Teden prazničnega razpoloženja bo v tej nedelji končan. Zato je mesto tako svečano — vse v zastavah. V lahnem vetru plapolajo delavski rdeči prapori pred Spomenikom zmage. Vse žari v poznojesenskem soncu. Lica vseh, ki so na ulicah, žarijo srečno, kot dozoreli plodovi. Iz vseh krajev Prekmurja so prišli ti ljudje, se zlili v nemiren tok srečnih — v ponosno množico ustvarjalcev novega življenja na naši vasi. Vsako minuto jih je več. Prihajajo z vozovi, s kamioni, na kolesih in peš. Vse na njih je praznično; vozovi in sploh vozila so v zelenju — povsodi se slišijo močni in prešerni zvoki harmonik in se pre-
livajo preko prostrane ravnine, vse do valovitega Goričkega.
   Vse mesto je praznično, kot le ob izrednih prilikah. Vse pa pride do izraza šele ob devetih. Ob tem času se zlivajo iz vseh krajev mesta povorke delovnih in kmečkih ljudi. Vse se zliva v mestnem parku. Veselo razpoloženje zajema ne samo delavce kmete-zadružnike in mladino, ampak zajema tudi naše najmlajše pionirčke, še cicibančki so radostno razpoloženi Toliko lepega in mogočnega je zaslediti povsod. Po ulicah vrvijo povorke, raz streh plapolajo zastave, okna lepo okrašena se smejijo — vse se smeji, vse vriska V parku postaja tesno in bogato parol.
                                                                                                                                                                                    (Nadaljevanje na 2. strani)
Kmečki festival v M. Soboti
              (Nadaljevanje s 1. strani) transparentov, slik, grafikonov. Tukaj vidiš prikaz dela naših ljudi in njihovo zavest. Vse to je jasno izraženo. Na letni oder sta prinesla delavec in kmet veliko sliko maršala Tita. Ob straneh so razvrstili slike članov Politbiroja in jih obdali z zastavami.
   Nasmejana preprosta lica Prisrčno domače razpoloženje. Kmečkega mladinca ni prav nič sram, sredi množice srečno zavriskati. Še več jih je zavriskalo. Še zapeli so in odmevalo je preko polj. Vmes so donele harmonike in kmečka godala. Do izraza je prišlo bogato življenje, ki ga je sicer v malem povsod zaslutiti, videti in opaziti, toda tukaj je vse združeno v eno samo veliko manifestacijo borbe za novo življenje, v zadrugah, tovarnah, podjetjih, na gradiliščih, v vsem mestu, v vsem Prekmurju. To življenje se v ničemer ne razlikuje od življenja v vsej naši domovini, ta borba je prav tako mogočna tukaj kot povsod drugod v naši državi, čeprav tukaj prevladuje kmetijstvo.
   »Povsod zmagujejo in tudi pri nas. Vlagamo vso silo v borbo za zmago novega v našem življenju in človek včasih nehote pomisli na to: kje jemljemo moči, včasih pa pozabljamo, da gradimo nekaj velikega, sami svoje delo neštetokrat podcenjujemo, vse nam je premalo, a za poznejše rodove bo nerazumljivo, kje smo sploh vzeli moči, da smo bili sploh zmožni, to zgraditi ter zmagati,« se zdi, da govori množica.
   Pa se je le polagoma umirila. Prisluhnili so govornikom in ko so ti povedali svoje misli, je v množici zavrelo, v očeh je zaplamtelo Iz tisoč grl je zagrmelo mogočno in obljubljajoče: »Tito — Partija — Tito!« Odjeknilo je preko prostora iz njihovih src in nihče ni mogel in ne more podvomiti v njihovo veličino in resničnost obljube. To kar pride pri našem Prekmurcu le redko do izraza, se je sprožilo v mogočnem plamenu, ki je gorel ne samo na licih, v pogledih, ampak tudi iz besed in klicev, iz nasmeha in vriska.
   Zapeli so pionirji. Toplo so zveneli glasovi, toplo in razigrano. Prav takšen je bil njihov ples. V njih je slutiti in čutiti veličino novega človeka, Človeka, ki se bo še bolj mogočno pognal v borbo za veliko življenje, ki smo sklenili ga priboriti. Srečne so bile z njimi njihove matere. Razumele so srečo svojih mladih, malih otrokov. Njih življenje v taki mladosti se je dokaj razlikovalo. Lepo ga je v njih doživljati znova. Veliko zadoščenje za starše je videti svoje sinčke in hčerkice deležne sreče, ki je sami niso bili deležni.

   Zadružniki-kmetje-udarniki so na odru. Dolga jih je vrsta. To so ustvarjalci — prvi v ustvarjanju novega
življenja na vasi — borci za srečo in radost tam, kjer je je bilo doslej najmanj. Največ jih je iz Kramarovec — iz zadruge, ki je vzor vsem v Prekmurju, ki je organizacijsko najtrdnejša in žanje po premaganih velikih težavah velike uspehe. Zadruga v Kramarovcih — vzor naprednega gospodarstva — zadružniki-udarniki iz Kramarovec — vzor borcev za napredno novo življenje na vasi!
   »Kmalu nas bo še več udarnikov, povsod, po vseh naših zadrugah. Prepričani smo, da je naš korak v zadrugo bil pravilen, doseženi uspehi nam to potrjujejo, zato bomo odslej delali še s pojačano močjo, da bo v najkrajšem Času zavelo po naših vaseh široko, zadružno življenje. . «
   Tem so prišli čestitat brigadirji, zmagovalci iz rudnikov — Petkovi rudarji in udarnice iz mariborskih tekstilnih tovarn. Krepak je bil stisek rok zadružnika-udarnika in udarnika iz rudnikov. Veliko je povedal ta stisk, veliko pogled. Ti možje niso vajeni velikih besed, a zato velikih dejanj. Povedali so to, kar so čutih, borili se bodo še in bodo prijatelji in enotni v tej veliki borbi, Še bolj kot doslej, vsak dan bolj. To bo najlepši odgovor lažem. Izpod njihovih žuljavih dlani pa vstaja novo življenje, srečna socialistična domovina in to je največje zadoščenje
   Kaj je potrebno tukaj še govoriti. Bratstvo, sreča in velika volja se vidi pri nas iz dejanj, prav tako mogočno, kot drugod iz besed. Te udarnike, goste na festivalu, so obdarile žene. Skromna so bila sicer darila — prekmurski vrtanek in še nekaj takih reči v pletenem — po prekmurski — cekrčku. Drage goste se vedno pogosti po domače, toda od srca.

   Odpel je pevski zbor SKUD »Štefana Kovača«, končan je zaključni del velikega kmečkega festivala. Zopet je zavrelo sproščeno med množico. Petje, smeh in melodija harmonik so zazveneli. Ta praznik bodo proslavili Še popoldne. Ta nedelja je velika za vse prekmursko ljudstvo.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 27. oktobra 1949
OBDELOVALNE ZADRUGE RADGONSKEGA OKRAJA
                      so si ob Zadružnem tednu napovedale medsebojno tekmovanje
   Gor. Radgona. — V nedeljo je bil zaključen okrajni zadružni teden z zadružnim festivalom, ki se je razvil v mogočno manifestacijo zadružnega dela ob severni meji. S to manifestacijo je okraj Radgona ponovno dokazal, kako... »gradi tudi prebivalstvo na severni meji socializem in da ga od tega niso niti ga bodo odvrnili razni poizkusi zahodnih imperialistov ali podla obrekovanja informbirojevskih držav s Sovjetsko zvezo na čel...«, kar je v svojem govoru poudaril sekretar Okrajnega komiteja KP
   Rezultati tekmovanja v spravljanju poljskih pridelkov, v izvedbi setvenega plana, v pospešitvi dela pri gradnji zadružnih hlevov itd., ki so si ga medsebojno napovedale obdelovalne zadruge v zadružnem tednu, še niso znani, ker se to tekmovanje še nadaljuje ves oktober, vendar so o tem zadružniki že ta dan veliko razpravljali. Posebno so »obdelovali« obdelovalno zadrugo v Žepovcih, ki ima doslej največ točk. »Toda ugnali vas bomo,« je dejal mladinec iz zadruge v Podgorju, »ni še konec tekmovanja.«
   V veselem razpoloženju, ob hreščanju harmonik in ob petju partizanskih pesmi so se vozili zadružniki v okrajno mesto iz Apaške kotline. Na slavoloku, pred katerim so se zbirali okrašeni vozovi in traktorji, ki so pripeljali zadovoljne za-
   družnike, je blestel napis »Socialistično zadružništvo — naš ponos« in malo dalje »Utrjujmo enotnost delavcev in kmetov v borbi proti sovražnikom graditve socializma!«
   Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno. Okrasili so tudi izložbena okna. V pričakovanju sprevoda smo ogledovali nekatere izložbe. Tako smo videli v izložbenem oknu OZKZ lično izdelano diplomo, ki jo je poklonila OZKZ Žepovski obdelovalni zadrugi ob zaključku zadružnega tedna za dosežene uspehe v razširitvi in utrditvi socialističnega sektorja. Pod diplomo so bili razstavljeni »živi« primeri uspehov. Tu vidimo, da je znašal hektarski donos pri sladkorni pesi 30.000, pri ječmenu štirirednem 1900, pri pšenici Bankut 2000 in pri Dregerjevi rži 2200 kg.
   Med našim ogledovanjem zvočnik venomer napoveduje, da bo vsak čas krenila povorka zadružnikov. Toda ura je že precej prekoračila napovedan čas, sprevoda pa le še ni. Končno glas iz zvočnika: »Pozor pozor .. prihajajo!« Ljudje so se zganili.
   Na čelu trije konjeniki, za njimi godba in traktorji. Veselo so razpoloženi. Zastopana sta socialistični  in državni sektor. Navdušeno vzklikanje socialističnemu zadružništvu. Partiji in Titu.
   Po sprevodu se je zbrala poleg zadružnikov tisočglava množica prebivalstva, ki je z zanimanjem poslušala govornike, ki so poudarjali uspehe, ki jih je dosegla in jih dosega naša Partija vsakodnevno tudi v zadružništvu. Pred zvočnik je stopil podpredsednik OZKZ. Po pregledu stanja zadrug v okraju je prečital 27 imen zadružnikov, ki so si s svojim delom zaslužili naslov udarnika. Bilo je razdeljenih Še 16 nagrad, 42 zadružnikov pa je bilo pohvaljenih.
   Popoldne je že zdavnaj minilo, ljudje pa so še vedno stali in poslušali Potem pa se je slavnost nadaljevala v Domu kulture, kjer nas je s svojim nastopom presenetil mešani pevski zbor KUD »Jože Kerenčič« iz Radgone, ki je že v teku zadružnega tedna z uspehom nastopil
na Ledineku. Dvorana je bila za tolikšen obisk pretesna.
   Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija, ki so jo navzoči poslali CK KPS, v kateri zadružniki obljubljajo, da bodo borbo za socialistično izgradnjo vasi še podvojili. Sledilo je ljudsko rajanje, ki je trajalo vse do večera.
   Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija, ki so jo navzoči poslali CK KPS, v kateri zadružniki obljubljajo, da bodo borbo za socialistično izgradnjo vasi še podvojili. Sledilo je ljudsko rajanje, ki je trajalo vse do večera.
   Glede organizacije tako zadružnega tedna kakor festivala je res, da ie bila v marsičem pomanjkljiva Marsikaj je tudi iz napovedanega programa izpadlo, tako tudi vinska razstava s poskušnjo vin v Mladinskem domu in razne kulturne prireditve zadružnikov. Prepozno so prispeli plakati in še marsikaj. Vendar je nedeljski festival kljub raznim napakam bil ponoven dokaz zvestobe naši socialistični domovini ter dokaz enotnosti in povezanosti med delavcem in zadružnikom                            -IK
Gostinsko podjetje zdravilišča Slatina Radenci je uvedlo brigadni sistem dela
  Da je gostinstvo zelo važen sektor v socialistični državi, da služi gostinstvo v zdraviliščih delavcem in nameščencem, to je ljudem, ki gradijo socializem, tega se dobro zavedajo člani sindikalne podružnice gostinskega podjetja Radenska. Slatina, ki so za zboljšanje svojega dela v letošnjem letu uvedli socialistično tekmovanje z brigadnim sistemom dela. Z uvedbo tega so zmanjšali delovno silo za 15 odstotkov, kvaliteto m kvantiteto dela pa so zboljšali za 31%. Popolnoma so odpravili zamujanje dela ter neopravičene izostanke. Velika grafikona, nameščena v godbenem paviljonu v parku, prikazujeta za vsako brigado vsakodnevne uspehe, kakor tudi dosežene uspehe mesečnega in letnega plana.
  Podjetje ima 11 brigad. V preteklem mesecu se je izkazala kot najboljša »Smolkovičeva brigada«, ki je dosegla pri izpolnjevanju plana, pri prostovoljnem delu iti v ideološki izgradnji največ točk. Te dni ie prejela vpričo vsega delovnega kolektiva kol prva po uvedbi brigadnega sistema prehodno brigadno zastavico ter 4000 din nagrade. Opravila je v septembru 575 ur prostovoljnega dela pri kopanju jarkov za vodovod in na ekonomiji, medtem ko so vse ostale brigade spravile skupaj 1894 prostovoljnih ur.
  Letni plan po vrednosti je presežen za nad 56%, plan gostov znaša nad 93%, plan nočnin pa nad 91%. Mesečni plan gostov je dosežen 101%, plan nočitev pa 107%. Največ nočnin je bilo v mesecu avgustu.
  Letos se je čutilo veliko pomanjkanje prostorov, pomagali pa so si s tem, da so namestili rezervne postelje, pomožna ležišča, tako da so vsak prostor ekonomično izkoristili. Drugo leto bodo gostinsko podjetje razširili s tem, da bodo podrli dosedanji Radenski dom ter zgradili na istem mestu moderno zgrajen dvonadstropen hotel, s centralno kurjavo in vodovodom. V načrtu imajo razširitev zdraviliške restavracije, obnovo kavarne, Terapije, vile Ljube in ostalih zdraviliških objektov.
  Dosedanja ekonomija se razširi ter premesti v Boračevo, kjer so pravkar dograjeni moderni hlevi za 150 svinj. Gradili bodo še hleve za govejo živino. Dosedanja površina orne zemlje bo povečana, s čimer bodo potrebe poljskih pridelkov in zelenjave za gostinsko podjetje v glavnem krite. Letošnji pridelek krompirja bo zadostoval za vso sezono. Setev ie v splošnem končana. V zvezi s povečanjem ekonomije in dvigom živinoreje je povečana površina krmskih rastlin. Vodovod je zgrajen in
bo še pred koncem sezone, ki bo zaključena 1. novembra, stekla po vseh ob-jektih, kjer so se morali doslej zadovoljiti s slatino, sladka voda. Medtem ko je obiskalo zdravilišče Slatino Radenci lansko leto skupno 3433 gostov, je bilo na oddihu letos 4033 delovnih ljudi. Vseh nočnin pa je bilo skupno 32.438. Ta porast gostov iz leta v leto kaže veliko skrb naše socialistične države do delovnega človeka, ki si je pri svojem napornem delu pri graditvi socializma zaslužil razvedrila in oddiha.
                -IK.
               RAZPIS
   Komanda jugoslovanskega vojnega letalstva bo sprejelo večje število mladincev za pitomce vojnega letalskega učilišča, kateri bodo po uspešnem zaključku vojnega učilišča ostali v Jugoslovanskem vojnem letalstvu kot aktivni oficirji piloti Jugoslovanskega vojnega letalstva.
 Pogoji za sprejem kandidatov so naslednji:
   1.   da niso mlajši od 16 in ne starejši od 20 let;
   2.   da so dobrih moralno-političnih kvalitet;
   3.   da imajo tri razrede gimnazije z malo maturo ali odgovarjajočo vajeniško-industrijsko ali drugo šolo.
   K prošnji za sprejem je priložiti še:
   1.  Kratek življenjepis, napisan lastnoročno in v njem naj bodo navedeni še vsi potrebni podatki o sebi;
   2.   karakteristiko od partijske ali mladinske organizacije;
   3.  prepis ali original šolskega spričevala;
   4.   lastnoročno napisano izjavo, da želi iti v vojno letalsko učilišče in postati aktivni oficir jugoslovanskega vojnega letalstva;
   5. naslov vojnega odseka.
   Vsi, ki se želi vpisati v to učilišče, naj se prijavijo na Okrajnem odboru Ljudske tehnike v Murski Soboti, kjer bodo dobili podrobnejša navodila.
   Rok za prijavljanje je najkasneje do 10. novembra.
  Za izvedbo planskih
                                                                            nalog
  Vse klevete in obrekovanja nič ne pomagajo in ne odvračajo našega delovnega človeka od dela, ampak ga k delu Še bolj vzpodbujajo. To dokazujejo naši delavci vsak dan. Če kje primanjkuje delovne sile, radi in zavestno pomagajo. Naši delovni ljudje so v zadnjem času priskočili na pomoč svojim tovarišem v rudnikih, ki se zaradi pomanjkanja delovne sile bore za izvedbo planskih nalog zveznega značaja. To potrebo po medsebojni pomoči je razumel pravilno tudi okraj Radgona, odkoder je odšli včeraj v revirje črne metalurgije 26 delovnih moči iz vrst Partije, njenih kandidatov in frontovcev. V zadnji skupini, ki je štela 20 tovarišev, je bilo 11 članov Partije, 6 kandidatov, trije pa so bili te vrst Osvobodilne fronte.
Sedonja Štefan:
Amerikanar Gabrijan
   Gabrljan je zamahnil poslednjikrat, potem se je vzravnal ir pogledal na zahajajoče sonce, ki je krvavordeče mežikalo izza vinskega hriba. Zadel ie koso na rame in stopal po stezi, ki je peljala navkreber, med vinogradi do njegove zidanice
   Gabrijanova domačija je stala prej v dolini, toda med vojno jo je požrl ogenj in ženski nista vedeli kam. pa sta se naselili tu gori.
   Na majhnem dvorišču ni bilo nikogar. Odložil je koso in pritisnil na kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Ženski se še nista vrnili Pogledal je okrog zidanice in med trte, potem pa sedel na prag in pogled se mu je ustavil spodaj v dolini, kjer so se v polmraku stiskale kmetije.
   Tam — čisto na koncu, vasi, kjer se je cesta izgubljala med hribovjem in gabri, je stala nekoč hiša njegovega očeta. Majhna in siromašna že na zunaj .. Okna so tičala tako nizko, da se je kot otrok z lahkoto povzpel in zlezel skoz nje, če so bila vrata zaklenjena in ni bilo nikogar doma.
   Od tam se je napotil v svet. Bil je mlad, zdrav, močan in pogumen. Mladost so odplavila leta — v njegovih rokah ni več nekdanje moči; zdravje in pogum pa sta kljubovala času in trpljenju
   Šel je za srečo — vsaj v mladosti je mislil tako. Najprej čez domače hribe v bližnje mesto, nato čez gore v daljavi, potem čez mejo in končno preko morja v Kanado. Kmalu je prišel do spoznanja, da se je sreča kruto poigravala z njim: kajti prišel je v mesto — zmanjkalo je dela odšel je v Francijo — padla je vrednost franka, podal se je čez morje — priplazila se je brezposelnost; zato je pozabil na srečo in mislil le na kruh, na zaslužek. Čim dalje je odhajal, tem redkeje se je vračal, toda ljubezen do doma in domače zemlje — tisto toplo
opajajoče čustvo, ki napolni človekovo srce do vrha šele takrat — pa naj bo star ali mlad — ko ga prvič uklene tujina v svoj hladni in brezobzirni objem, je raslo v njem iz dneva v dan, od koraka do koraka 
  Zaprli so rudnika zlata in grozil je glad. Prihranek je bil' skromen, toda za pot je bilo dovolj in še nekaj je ostalo. Doma je spoznal Ano. Tudi ona, je bila takrat lepa in zdrava. In delala je rada. Čez nekaj mesecev sta se vzela. Ana je zanosila in zbolela. Znova je poskusil v mestu, pa nikjer niso rabili njegovih dela in zaslužka željnih dlani Na vasi je imel dela dovolj, toda kmetje so mu plačevali z živežem zdravniki pa so zahtevali denar. Ano je imel rad. zato je povezal cule in nazaj v Kanado. Ta bogata dežela pa ga je zdaj še huje razočarala. Mesec za mesecem se je klatil od farme do farme, da se je preživljal. Vtihotapil se je na tovorni vlak ter se odpeljal daleč na sever. Končno je le dobil delo na železnici Od rojaka, ki je obogatel na sumljiv način prav v tistih težkih časih, si je izposodil nekaj denarja in ga poslal ženi Ana mu je odpisala, da se mu je rodila hčerkica in ga prosila, naj pošlje še kai, da bo kupila njivo. Kmalu je prenehalo delo tudi na železnici in odšel je v gozdove podirat les Od tam pa nazaj v rudnike zlota. Zopet je prišlo Anino pismo: »Pošlji denar, da kupim niivo in vrni se.« Tokih pisem je prejel več. Vedno je zbral prihranke, si še kaj izposodil in odposlal. Žena je nakupila nekaj krpic in je pisala, da bi se za silo preživljala na njih. Toda takrat je bilo že prepozno, kajti v Evropi ie vstal vrtinec Z blazno naglico se je širil na vse strani in goltal, goltal...
  Nekaj mesecev po vojni je prejel pismo od hčerke. Pisala mu je da so ji domobranci požgali dom, stari oče pa se ni vrnil iz taborišča. Takrat je
začel resno misliti na povratek. Ko je izvedel za izid volitev v domovini, se je prijavil na konzulatu. Končno je sredi maja zagledal porušeno reško pristanišče ...
  Žena in hčerka Vida, ki jo je videl prvikrat, sta ga sprejeli s solzami v očeh. Tudi sosedje so mu toplo stiskali roke, le gostilničar Makar ga je pokaral: »Sam vrag te je prinesel v razvaline in revščino! Ostal bi, kjer si bil... Boš že videl, kako je zdaj pri nas...«
  »Čuj, Makar, jaz sem se vrnil, prišel sem domov!«
 Makar pa ni okusil tujine in teh besed ni razumel.
  Na zimo so ga sprejeli v organizacijo. Delal je vneto, kakor da so mu v ostarelem srcu oživele vse sanje in upi iz mladosti. Ko je zadnjič govoril o zadrugi, je začutil na sebi poglede nekaterih, ki so vpraševali kakor gostilničar Makar: zakaj se je vrnili?!
  Tako je Gabrljan čez nekaj trenutkov prehodil svojo življenjsko pot. Da, samo pot, kajti na to, kar je prestal na njej, ni rad mislil, čeprav je bil spomin živ in neizbrisen. Povsod in vedno samo borba in trpljenje. In prav v zadnjem času postaja borba vse ostrejša, vse silnejša...
  Ženskama je naročil, naj se vrneta že pred zahodom. Zdaj je mrak in jih še ni. Vesta, da bo sestanek, pa nalašč nočeta priti, le da jima ne bo treba biti zraven.
  »Kaj pa ti, Gabrijan, ne kosiš več? Popoldne sem te videl, ko si šel s koso... Lahko bi še kosil saj bo kmalu vzšel mesec.«
  Gabrijan se je ozrl. Pred njim je stal nekdanji sosed Sitar.
  »Vem, Gabrijan, sediš in razmišljaš o Ameriki. Verjamem, tam je svet drugačen. Saj je bilo tudi tu drugače. Se spominjaš, kako je bilo včasih »pri treh farah, ob žegnanju? Cvrlo, peklo in pilo se je  in to skoraj zastonk?! Pa kaj ti bom pripovedoval Sam dobro veš. Tudi Ano si spoznal na žegnanju Saj pravim, bili so časi...«.
   »Da, bili so časi, Sitar... zato sem pa moral v tujino, kaj? Ker se mi je doma predobro godilo, ker sem imel vsega v izobilju, kaj?«
   Sitar je molčal.
   »Sicer ti pa povem, da nisem pustil košnje zato, da bi razmišljal o Ameriki, ampak ker moram na sestanek. Le ženski pričakujem.«
   »Na sestanek?«
   »Kaj se čudiš, saj veš!«
   »A, zadruga, zadruga, kaj?
   »Da, zadruga,« je odgovoril Gabrijan im se zaskrbljeno oziral naokrog
   »Poslušaj, Gabrijan, v nedeljo sem slišal, da tudi ti nagovarjaš ljudi za zadrugo. Ti je premalo, da so ti vse žuljenje ukazovali drugi? Bodi no pameten, vsaj na stara leta. Saj vem, kako je... Zdaj si jim potreben, ker si upaš ljudem povedati... Imajo te za pamenega in poštenega, pa te ljudje poslušajo. Da, zdaj si jim potreben, zato te tudi cenijo. Le počakaj, da se ustanovi zadruga. Se bodo že našli kaki mladiči; Gabriian ti pa kosit, orat! Ko več ne boš zmogel dela, — veš, starci veljajo samo, dokler so za delo, — pa v hiralnico, ali dom onemoglih, sicer pa mislim, da je to vseeno. Tam gori v gradu so debeli in vlažni zidovi .. Tam boš lahko govoril o pravici, laži in resnici, o tem, kaj je prav, kaj ni prav, o tem, kako bi bilo bolje Sploh o vsem boš lahko govoril, ker so tam zidovi debeli, pa se ne bo slišalo, tudi če boš neumnosti klatil.«
   »Sitar, preveč te poznam. Ne govor! tako, kakor da je skrbi, kje in kako bom preživljal svoja stara leta. Ko mi je zbolela Ana, sem stopil k tebi in te zaprosil za nekaj denarja. Vedel sem, di si ga imel, toda ti si se nasmehnil in rekel, da nimaš! Tvoje nesramnosti me je postalo sram in odšel sem Zdravnik pa je terjal, žene ni hotel več sprejeti in jaz sem se moral ponižali še enkrat, To pot sem se ti ponudil za hlapca. Zahteval sem nesramno nizko plačo in ti si se zopet smejal in dejal, da se ti ponujajo taki, ki želijo delati samo za hrano in obleko. Pač pa si me nagovar-
jal, naj ti prodam košček vinograda. Tega nisem mogel storiti in sem odšel nazaj v Kanado. Jaz ne nagovarjam ljudi za zadrugo, kakor si me ti nagovarjal naj ti prodam vinograd; jaz jih prepričujem, naj ne ostanejo hlapci, ki so pripravljeni delati od zore do trde noči za obleko in hrano.
   Danes se bo ustanovila zadruga V začetku nas bo malo, to vem, toda delali bomo, da se bo zadruga razširila Strašiš me s sirotišnico? Nisem plašljivcc. Tudi tebi se je ni treba bati.«
   »Čuj, Gabrijan, domač človek si; si se vrnil? Sram te bodi!« ljudi, ki so ti več mesecev hranili ženo in hčer spravljal ob zemljo? Zato si se vrnil? Sram ti bodi!«
   »Kdo je hranil mojo ženo in hčer?«
   »Kdo, skoraj vsa vas. Le vprašaj ju glej, saj ravnokar prihajata. Le vprašaj, kje sta jedli, ko so jima požgali«
   Gabrijanu je postalo nerodno. O tem mu ženski nista povedali ničesar.
   Na zahodu je že davno zbledela krvava zarja, vse naokrog je ležala tema. le spodaj na krajevnem odboru so se svetila okna. kar je pomenilo, da se ljudje že zbirajo.
   »No, se bosta priguncali?« je jezno zavpil Gabrijan. Ženski sta poskočili kakor da sta se ustrašili, nato pa spet nadaljevali pot obustvljaje se. Končno sta le prilezli do vrha Gabrian je postrani pogledal Sitarja, kakor bi mu hotel reči: Pojdi! Toda s tem se je Ana že zapletla v pogovor, ki se po njegovih izkušnjah ni mogel končati tako kmalu. Vida pa je izginia za svinjakom Gabrijan se je ozrl po Ani, ki je govorila nepretrgoma, nato je z očmi iskala okoli svinjaka in nazadnje se mu je pogled spet ustavil v dolini kjer so se v temi ostro odražala razsvetljena okna velikega krajevnega poslopja.
   »Ana, pojdi in se obuj, pa tudi ti Vida se pripravi, da ne bodo čakali na nas«
   »Povedala sem ti, da ne bom šla nikamor Ne grem,« je jokavo zategila Ana.
   »Oče, zakaj silite mater? Tudi jaz ne
bom šla, rekla sem, da ne,« ji je pomogla Vida.
    »Vidiš, Gabrijan, Še lastne žene in hčere nisi prepričal, tudi one bi rade ostale na svojem. Zakaj pa potem drugih ne pustiš na miru? Pravim, Gabrijan, — najprej pred svojim pragom! -Lahko noč.« Sitar se je zlobno zarežal in izginil.
 Od svinjaka je prišla Vida.
    »Oče, stari ste, tudi vi nr hodite nikamor. Pustite, naj delajo drugi.«
    »Pripravite se,« je rekel Gabrijan na pol proseče, na pol ukazujoče.
    »Pusti naju, France... Preveč sem trpela v svojem življenju, da bi še verjela, da bom kdaj lepše in boljše živela. Vse življenja sem mislila in upala... zdaj sem prestara, utrujena in bolna, kako naj ti verjamem, da nam bo kdaj bolje. Pusti me, da poginem na teh njivah, saj ne bom več dolgo. Ko sva se poročila, si mi govoril, naj počakam, naj potrpim — čakala sem in trpela. Dočakala sem starost. Morda si trpel ti še več kot jaz, toda ti si bil zdrav in močan, tvoja vera je bila trdnejša, zato je še živa. Ti si pošiljal denar, zemlja, ki šem jo nakupila, je tvoja in ne morem ti braniti, da storiš z njo, kar hočeš: vendar te prosim, France, pusti nam jo...
    »Oče, ostanite doma,« je zaprosila Vida.
    Gabrijan je poslušal in besede so mu trgale srce. Hotel je odgovoriti ženi in hčeri, toda ustnice so mu zadrhtele in ostal je nem. Spodaj je gorela luč prešerno in vabljivo. Tja ga je klicala dolžnost. Stopil je in njegova visoka sključena postava se je zlila z nočjo...
    Ro so na klancu zamrli očetovi koraki, je Vida stekla v sobo, se vrgla na blazine in krčevito zaihtela. Za njo je prišla mati. Začula je hčerino ihtenje in pristopila bliže. Hotela jo je potolažiti, a je le globoko vzdihnila in zopet izginila. Obema se je zdelo, kakor da mrak in tišina ponavljata trdo in neizprosno očetovo misel, ki jo bo izrekel čez uro — morda še prej: pristopam, zemljo dam v zadrugo!..
   Vida je dolgo tiho jokala V blazinah potem pa je vstala, si obrisala solze in se zazrla skoz! okno. Povsod naokrog je bilo tiho, le zdaj pa zdaj se je lahna sapica poigrala s trtjem, da je komaj slišno zašepetalo listje in od Kolpe se je slišalo enakomerno oddaljeno šumenje Na vzhodu se je počasi dvigal veliki rdeči mesec in v njegovem rahlem soju so pod vinogradi počivale Gabrijanove njivice — dolge in ozke — Vidina sreča in veselje.
   Že kot nebogljeno dete jo je mati jemala s sabo na njivo. Puščala jo je na kolniku: če je pripekalo sonce, ji je na redila streho iz zelenja ter odšla. Toda kmalu ji je postal voziček pretesen in začela je laziti za materjo.
   Včasih je materin obraz zažarel in je mnogo govorila. To se je zgodilo vedno takrat, ko je oče poslal denar in se je mati na dolgo in široko posvetovala z njo, katero krpico bosta kupili. Tako je doraščala na koncu vasi, kamor so zahajali vaški otročiči le redkoma, in hodila z materjo na polje.
   Ko Je izpod strehe siknil rdeč plamen, mati ni jokala, le obraz se ji je čudno popačil in oči so ji zasijale v besni mržnji. Naselili sta se v zidanico in hodili na delo h kmetom, ki so jima zato dajali hrano.
   Bilo je po zimi, zunaj je nagosto snežilo in z materjo Sta ravno legli k počitku, ko je močno potrkalo na duri. Nekdo se je uprl v vrata in zapah je popustil. Vstopili so partizani, stresali sneg, bili so premraženi in premočeni. Opazili so, da je zidanica naseljena in poprosili mater, Če lahko prenočijo. Pripravila jim je ležišča in vsi so polegli, le visok, močan fant, z vročimi očmi, je prisedel k Vidi in jo ogovoril. Včasih jo je pogledal tako prodirno, da se ga je skoraj ustrašila in je začutila, kako ji je kri zalivala lice. Od časa do časa je stisnil brzostrelko, si popravil bombe, ki jih je imel zataknjene kar za pasom in pogledal ven. Kramljala sta čez polnoč. Takrat pa je fant zbudil speče tovariše in vzela jih je noč. Čez mesec
je fant zopet potrkal. Tudi to pot ponoči. Hitela mu je odpirat in ga vabila naprej. On pa je ostal med vrati in ji stisnil roko.
   »Le poslovit sem se prišel, Vida...«
   Obljubil ji je, da se še vrne, toda krepkega temnookega fanta ni bilo nikoli več...
   Včasih je večerni veter zanesel na hrib. prav do njenega okna, oddaljeno fantovsko pesem Takrat je bilo njeno srce polno sladkega nemira. Pozno v noč je slonela na oknu in tako želela, da bi prišel kdo in ji voščil toplo, iskreno besedo, ki bi bila namenjena samo njej. Pa ni bilo nikogar. Sama sebi se je zdela zapuščena od ljudi, odrezana od sveta Živela je za mater in pričakovala očeta, ki ga še ni poznala. Kakor da je zaljubljena v te gredice, je delala na njih od jutra do mraka in zvečer je legla utrujena, brez misli, in se prebudila brez sanj. In jutri... jutri bodo to že zadružna polja...
   Zopet je zaihtela in se vrgla nazaj na posteljo.
   V polsnu je zaslišala trde korake. Bili so očetovi. Vstopil je in prižgal luč. Skozi priprte veke ga je videla, kako se ji je počasi približal in Jo rahlo potresel za ramo. V soju petrolejke je Vida prvič zagledala očeta-starca. Obraz mu je bil pokojen, na njem ni bilo sledu razbujenja ali žalosti, globoke, ostre poteze so odražale strogost in neizprosnost.
   »Vida... sleči se in pojdi spat. Sleči se no... Vida.«
   Gabrijan je izgovoril te besede polglasno in vdano, skoraj nežno.
   »Oče, so vas spodaj vprašali, zakaj nisem prišla tudi jaz?«
   »Da, vprašali, tudi po materi so me vprašali, pa sem rekel, da prideta jutri... ali pojutrišnjem; pač prišli bosta ,...sem odgovoril...«
   Iz poslednjih besed je Vida razbrala vso očetovo ljubezen in v srcu jo je silno zapekla krivica, ki jo je storila najbližjemu človeku.
M. Sobota, 27. oktobra 1949
»LJUDSKI G L A S«
Stran 3
Nove potrošniške nakaznice za živila
   Da se omogoči potrošnikom zagotovljene preskrbe nakup mlevskih izdelkov po izbiri, pa tudi takih mlevskih izdelkov, ki jih doslej niso mogli kupiti, kakor na primer belo moko in pšenični zdrob je zvezni minister za trgovino in preskrbo izdal pravilnik o Uredbi in uporab novih živilskih nakaznic.
   Nove živilske nakaznice bodo kakor doslej enotne za vso državo, vendar bo razdelitev na odrezke drugačna. Odrezki vseh živilskih napaznic bodo imeli enako vrednost, tako da prodajalcu ne bo treba paziti na kategorije živilske nakaznice. Tako bo imel  vsak odrezek za mlevske izdelke enako vrednost, zato bodo imele živilske nakaznice višje kategorije več odrezkov. Za nakup kruha in mlevskih izdelkov bo imela na primer potrošniška nakaznica R-l (prej TD) 168 odrezkov, potrošniška nakaznica R-2 120 odrezkov, potrošniška nakaznica R-3 96 odrezkov in navadna potrošniška nakaznici G 72 odrezkov.
   V krajih, ki jih bo na predlog okrajnega ljudskega odbora določil republiški minister za trgovino in preskrbo, bodo lahko potrošniki na te odrezke za kruh in mlevske izdelke kupovali v mejah možnosti predelave tri vrste kruha, in sicer kruh, ki bo vseboval enotno pšenično moko, izmleto do 90% in ustrezajočo količino koruzne moke nadalje dve Vrste kruha iz pšenične moke in sicer iz enotne pšenične, izmlete do 90% in iz boljše pšenične moke, izmlete do 80 odst. Po izbira pa bodo lahko kupovali na te odrezke tudi navadno enotno moko izmleto do 90%, boljšo enotno moko, izmleto do 80%, belo moko, pecivo iz bele moke, pšenični in koruzni zdrob.
testenine iz bele moke ali iz boljše pšenične moke in naposled koruzno moko.
   Seveda pa bo treba za različne vrste kruha ali mlevskih izdelkov odati različno število odrezkov. Tako bo treba oddati za kilogram pšenično - koruznega kruha iz navadne enotne moke osem odrezkov za kilogram pšeničnega kruha iz boljše enotne moke (zmlete samo do 90 odst.) pa 9 odrezkov za kilogram enotne pšenične moke bo treba oddati 11 odrezkov, za kilogram boljše pšenične moke pa 12 odrezkov, za kilogram bele moke pa 14 odrezkov, za kilogram peciva iz bele moke 10 odrezkov, za kilogram pšeničnega zdroba 15 odrezkov, za kilogram koruznega zdroba 13 odrezkov, za kilogram testenin iz bele moke 15 odrezkov, za kilogram testenin iz boljše enotne moke 13 odrezkov in naposled za kilogram koruzne moke 11 odrezkov.
   V drugih krajih, za katere ne bo veljal gornji način prodaje, pa bodo potrošniki prav tako lahko po izberi kupovali kruh iz pšenične in koruzne moke, navadno pšenično enotno moko, koruzno moko, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
   Tudi odrezki za ostale predmete zagotovljene preskrbe bodo enotni. Vsak odrezek za maščobo bo veljal za 100 gramov maščobe in vsak odrezek za meso za 250 gramov mesa; na vsak odrezek za sladkor bo mogoče dobiti 100 gr Sladkorja in na vsak odrezek za kavo 50 gramov kave. Tako bo imela na primer potrošniška nakaznica R-2 11 odrezkov za maščobo, 10 odrezkov za meso, 11 odrezkov za sladkor in 2 odrezka za kavo.
                               Odkup fižola
v gospodarskem letu 1949-50
   Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva s fižolom, je izdala vlada LR Slovenije pred nekaj dnevi uredbo o Odkupu fižola v gospodarskem letu 1949/50.
   Po tej uredbi so pridelovalci fižola, ki imajo tržni presežek fižola, dolžni prodati državi določeno količino tega pridelka po cenah, ki jih določi vlada LRS. S presežki ki jim ostanejo po obvezni prodaji, lahko razpolagajo pridelovalci prosto, lahko pa prodajajo tudi te presežke državi po vezanih cenah ob pogojih, ki so predpisani z uredbo o prodaji kmetijskih pridelkov po vezanih cenah.
   Gospodarstva izpod dveh hektarjev obdelovalne zemlje so oproščena obvezne prodale fižola.
                                                                                              Določanje obvozne oddaje
   Krajevni izvršilni odbor ugotovi za vsakega pridelovalca s preko dva ha obdelovalne zemlje skupili pridelek fižola njegove lastne potrebe in tržni presežek fižola. Pri tem mora krajevni izvršilni odbor upoštevati vse okoliščine, ki so za pridelek merodajne, med drugim površino, zasajeno s fižolom kot čisto kulturo, in površino, kjer je fižol zasajen kot vmesna kultura.
   Hektarski donos ocenijo komisije, ki jih postavijo krajevni izvršilni odbori z odobritvijo okrajnega izvršilnega odbora. Važno je, da mora od krajevnih komisij ugotovljene hektarske donose Odobriti pristojna okrajna komisija.
   Če je zaradi slabega obdelovanja hektarski donos slabši, kot bi normalno moral biti, se upošteva normalni donos.
                                                                                             Ugotavljanje tržnega presežka
   Tržni presežek ugotovi krajevni izvršilni odbor tako, da odšteje od ugo-
tovljenega pridelka lastne potrebe pridelovalca in sicer:
   1. za prehrano družinskih članov od 15—20 kg fižola na vsakega družinskega člana, ki živi s pridelovalcem stalno v skupnem gospo-
   dinjstvu. Pri tem se pusti fižol samo za tiste odrasle, dela zmožne družinske člane, ki so nujno potrebni za obdelavo posestva.
   2. za seme se pusti 120 kg na ha čiste kulture in 30 kg fižola na vsak ha. kjer je fižol zasajen kot vmesna kultura.
   Pri določanju količine za prehrano družinskih članov se morajo upoštevati krajevne prehranjevalne razmere in starost teh članov Količino fižola, ki ga morajo prodati posamezni pridelovalci, določi krajevni izvršilni odbor v tehle mejah:
obdel. površina  obv. oddaja v % od 2— 5 ha                30—50%
     od 8 ha                40—65%
     od 8—10 ha             60—80%
     nad 10 ha              70—90%
   V izjemnih primerih lahko krajevni izvršilni odbor s privolitvijo okrajnega izvršilnega odbora predpiše posameznim pridelovalcem prodajo večjih ali manjših količin fižola, kakor pa predvidevajo zgoraj navedene meje.
                                                                                            Obveznost) obdelovalnih zadrug in ekonomij
   Obdelovalnim zadrugam in zadružnimi ekonomijam določi količino obvezne prodaje fižola Okrajni izvršilni odbor ha podlagi posebnih navodil.
                                                                                                   Kazenske določbe
   Za pridelovalce, ki kakorkoli ovirajo plan odkupa ali namenoma ne izpolnijo
svoje obveznosti v določenem roku in predpisani količini, predvideva uredba denarno kazen do 50.000 din ali poboljševalno delo do treh mesecev. Kazen izreče okrajni izvršilni odbor, ki sme poleg kazni odrediti tudi odvzem tiste količine fižola, glede katere je storjen prekršek.
   Uslužbenci, ki z malomarnostjo pri opravljanju službe ali kakor koli drugače zavirajo oziroma preprečijo izpolnitev plana odkupa fižola, se kaznujejo do 10.000 din. Taka kazen doleti lahko tudi vse tiste, ki razpolagajo z odkupljenimi količinami fižola v nasprotju z obstoječimi predpisi in proti izdanim dispozicijam. Te kazni izrekajo izvršilni Odbori oblastnih ljudskih odborov.
   Po potrebi bo izdal minister za državne nabave natančnejše predpise za izvajanje te uredbe.
                                                                           Navodila za izobraževalne tečaje
  Izobraževalni tečaji naj se prično, kjer je le mogoče, 3. novembra 1949. Dotlej bo izšel učni načrt, ki ga bodo dobila vodstva (tajniki) izobraževalnih tečajev za svoje predavatelje brezplačno pri okrajnih poverjeništvih za prosveto, kamor naj takoj pošljejo seznam predavateljev, potrjen od predsednika krajevnega vodstva tečaja, (to je od predsednika ali drugega odgovornega predstavnika izobraževalno - umetniškega društva ali predstavnika ljudsko-prosvetnega sveta, predstavnika OF ali pa najaktivnejše množične organizacije, šolskega upravitelja, skratka od tistega, ki se bo za tečaj zavzel, če ne bo izbrano vodstvo tečaja).
  Za posamezne predmete bodo od konca oktobra zaporedoma izhajale. brošure, ki jih bodo razdeljevala poverjeništva za prosveto na uporabo preko vodstva, oziroma tajnikov izobraževalnih tečajev proti predložitvi seznama ali vsaj števila udeležencev, kar naj potrdi tajnik in še nekdo iz vodstva tečaja. Izid vsake brošure bomo javili v dnevnem časopisju in po radiu.
  Na isti način bodo tajniki dobili pri okrajnih poverjeništvih za prosveto po dva zvezka za vsakega tečajnika. Zvezke naj plačajo tečajniki. Opozarjamo, da so tajniki tečajev. ki bodo za svoje delo honorirani, osebno odgovorni, da bodo dobili predavatelji in tečajniki vse potrebne brošure in zvezke. Zato naj se natančno ravnajo po gornjih navodilih in po navodilih, ki bodo še objavljena.
               Izvršni odbor
                                                                                                                                                             Ljudske prosvete Slovenije
Ob tednu Rdečega križa
                              Zdravstveno delo naj bo načrtno in stalna akcija
   Teden Rdečega križa, ki bo v času od 5. do 13, novembra, ima velik pomen z ozirom na izpremenjen sestav in namen Rdečega križa, do česar je prišlo z revolucionarnimi izpremembami v naši družbeni stvarnosti. Teden Rdečega križa je včasih pomenjal zgolj propagandno akcijo, v kateri se je največ polagalo na zbiralne akcije in širjenje parol o usmiljenih srcih in slično, V današnjem času pomeni Teden Rdečega križa široko zdravstveno in zdravstveno prosvetno akcijo. Naša ljudska oblast posveča vso pažnjo še posebej ob Tednu Rdečega križa zdravstveno prosvetnemu delu v vseh množičnih oblikah. Kot povsod, tako bodo tudi v obmorskih okrajih v tem tednu zdravstvena predavanja, razstave; prikazani bodo primerni filmi in slično. Predavatelja bo treba poslati v vse kraje in še posebej tja, kjer je higiena nizka in vlada nezdrav način življenja. V tem tednu se bo storilo vse, da bo v bodoče zdravstveno delo bolj načrtno in resno in to predvsem tam, kjer je zdravnik oddaljen in ni stalnih Zdravstvenih ustanov.
   V Tednu Rdečega križa bodo po vseh okrajih organizirani zdravstveni delavni izleti. Najmanj p ovseh kmetijskih obdelovalnih zadrugah se bodo v Tednu Rdečega križa ustanavljale postaje za prvo pomoč tako, da še bo zavrl val obolenj, ki nastajajo pri poljskem delu zaradi zanemarjenja na videz brez po-
membnih prask. Ekipe, sestavljene iz strokovnih zdravnikov in pomožnega osebja, bodo obiskale kmetijsko obdelovalne zadruge, kjer je slabo zdravstveno stanje. Vršili se bodo pregledi članov in nujna bo potrebna pomoč,
   V tem tednu je pomembno tudi sodelovanje sindikatov v odpravljanju nepravilnosti v delovnih procesih in ustvarjanje čimbolj zdravih delovnih pogojev. Skrbeti bo treba za to, da se izboljša zdravstvena služba obratnih ambulant, ki je po ugotovitvah kontrolnih organov skoraj povsod slaba. Slične okcije se bodo vršile pod vodstvom množičnih organizacij tudi na podeželju za dvig higiene naselij. Po vaseh je predvsem potrebno skrbeti za to, da bodo vodnjaki, gnojišča in slično higienski.
   Potrebno je v tem tednu posvečati mnogo pažnje vključevanju mladine in pionirjev v pomladek Rdečega križa, kateremu je poverjena zdravstvena vzgoja mladine v naših šolah.
   Iz vsega se vidi velika skrb ljudske oblasti za zdravstvo. Vsekakor je potrebno, da vsi pristopimo k izvrševanju nalog, ki so pred nami v zvezi s Tednom Rdečega križa. Ta teden ne sme pomeniti za nas kampanjsko akcijo, čeprav z ozirom na čas nekoliko tudi je. ampak moramo skrbeti za to, da bo skrb za higieno in izboljšanje zdravstvenega dela vedno takšna kot v Tednu Rdečega križa.
     Razvoj tehnike prt nas je hiter. Gradimo velike tovarne — težko industrijo in se borimo za to, da se čimveč ljudi seznani s tehniko. Seznaniti ljudstvo s tehniko pomeni dati industriji novih strokovnjakov, ki bodo pravilno izkoriščali stroje in z njimi upravljali
     Ena od najmlajših panog tehnike pri nas, ki smo jo zadnje čase omasovili, je letalstvo. Za naše mlade letalce pa je potrebno graditi primerna letala in ta morajo biti taka, da ne bodo zaostajata za nobenimi inozemskimi.
     Takšne vrste letalo, na katerem se šolajo motorni piloti v letalski zvezi Jugoslavije, je letalo »Trojka«, konstrukcija inženirja Borisa Cijana in Džordže Petroviča, To letalo, ki ima razmak kril 10,5 metrov, hitrost 160 km na uro, ki doseže največjo višino letenja 3900 metrov in tehta 375 kg, je v celoti izdelano doma. Ta konstrukcija predstavlja nov napredek in uspeh v naši mladi letalski tehniki.
Obvezal se je, da bo do konca 1951. leta izvršil še eno petletno nalogo
   Traktorist Franjo Zeibert iz 6. traktorske brigade »Peter Drapšin« iz Dalja, ki pripada kmetijsko-gospodarski strojni postaji v Osijeku, je izvršil v dveh letih, devetih mesecih in 17 dneh svoj petletni plan. Namesto 3227 katastrskih juter je izoral do danes 3286 juter (ostala dela, ki jih je izvršil se vračunajo v oranje). Dnevno je presegel svojo nalogo za 50 do 60%.
   Franjo Zeibert je poslal tovarišu Titu sledečo brzojavko:
   »Dragi tovariš Tito! Ko sem imel vedno pred očmi naloge, ki ste jih pred nas postavili Vi in naša slavna Partija, Vam z velikim veseljem sporočam, da sera svojo petletno plansko nalogo kot traktorist šeste traktorske brigade kmetijsko-gospodarske strojne postaje v Osijeku, izvršil v dveh letih, devetih mesecih in 17 dneh.
   Tovariš Tito, kot traktorist sem sprejel borbo za visoko storilnost dela v kmetijskem gospodarstvu in sem svoje dnevne naloge presegal za 50 do 60% Obvezujem se Vam, tovariš maršal, da bom še nadalje delal z isto, celo z večjo ljubeznijo, tako da bom svojo drugo petletno nalogo izvršil do konca 1951. leta. Naj Vam bo moje delo in uspeh dokaz, da traktoristi kmetijsko gospodarskih strojnih postaj vemo, kako je treba odgovoriti klevetnikom naše domovine in naše slavne Partije, na čelu katere ste Vi, tovariš Tito.«
                                                                                                                    Preskrba
   OLO pov. za trg. in preskrbo M. Sobota, obvešča vse potrošnike, kateri imajo pravico do garantirane preskrbe, da si lahko nabavijo na živilske nakaznice za mesec oktober sledeče artikle garantirane preskrbe.
   Moka: moko prejmejo potrošniki na vse kategorije v višini zveznega obroka in sicer v razmerju 80% enotne in 20% ržene moke.
   Pšenični zdrob se deli na vse kategorije : D-l na odrezek pšenični zdrob 1.000 gr., D-2 na odrezek pšenični zdrob 900 gr.
   Sladkor se deli 100% na vse kategorije živilskih nakaznic.
   Meso se deli na sledeče kategorije in sicer tedensko: R-1a 1.875 gr. ted. obrok, R-1b 1.500 gr. ted. obrok, R-ž1 750 gr. ted. obrok, R-ž2 750 gr. ted. obrok, R-1 750 gr. ted. obrok, R-2 550 gr. ted. obrok, NOS
1.500  gr. mes. obr., G 400 gr. ted. obrok, D-3 300 gr. ted. obrok, D-2 250 gr. ted. obrok, D-1 150 gr. ted. obrok, R-3 500 gr. ted. obrok, BOL
1.500 gr. mesečni obrok, UDAR
1.500  gr. mesečni obrok.
   Isto veljajo obroki za III. in IV. teden tega meseca. Delitev ostalih artiklov za mesec oktober bomo naknadno razpisali.
                                                                                                     Pov. za trg. in preskrbo OLO M. Sobota
Obvestilo
     V nedeljo dne 30. X. ob 9. uri bo v kinodvorani
okrajna skupščina
     ljudske prosvete.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 27. oktobra 1949
Pesnik svobode - Taras Svečenko
   Letos je preteklo 135 let. kar se je rodil največji ukrajinski pesnik, revolucionar in borec za pravice zasužnjenega ljudstva Taras Ševčenko. Rodil se je l. 1814 v revni kmečki družini, ki jo je zasužnjila takratna fevdalna gospoda. Pesnikova življenjska pot ni bila lahka. Starše je izgubil že v zgodnji mladosti in je bil tako prepuščen samemu sebi. Borba za obstoj ga je vrgla v vrtinec življenja. S svojimi petnajstimi leti je stopil kot pastir v službo k nekemu velikašu, kjer pa skoraj ni imel svojih osnovnih življenjskih pravic. Lačen in raztrgan je bil vedno. Edino veselje, ki ga je imel v mladosti, je bilo risanje, toda tudi tega veselja mu niso privoščili. Kljub temu, da so ga stalno preganjali. Ševčenko risanja ni opustil, temveč se ga je oprijel še z večjo vnemo. Risal je skrivaj na paši in ponoči.
   Nekega dne pa je gospodar odkril Ševčenkove risbe in se nemalo začudil, ko je spoznal, kako zelo je njegov pastir talentiran. Sklenil je, da ga bo dal izučiti za soboslikarja.. Vzel ga je s seboj v Petrograd in ga dal za vajenca.
   Takrat je bilo Ševčenku sedemnajst let.
   Toda zgodilo se je drugače.
   Ševčenku poklic ni ugajal. Hrepenel je za višjimi, lepšimi cilji. Vedno je težko pričakoval, da bo prost da oo lahko šel v mesto, kjer se je spoznal z raznimi ruskimi umetniki Posebno dobro sta se razumela z velikim ruskim pesnikom XIX veka Vasilijem Žukovskim. čigar zasluga je bila. da so talentiranega mladeniča odkupili od graščaka in ga začeli šolati.
   To je bilo leta 1839.
   V šoli se je Ševčenko pokazal kot dober učenec in njegov talent se ie začel zelo hitro razvijati Začel je pisati pesmi Že v svojih prvih pesmih ie obsojal takratni družbeni red, ki je držal njegov narod v temi neznanja in suženjstva in mu ni dal nobenih socialnih in človečanskih pravic.
   L. 1840 je izšla njegova prva pesniška zbirka »Kobzar«, v kateri poje o ljubezni in pravici, objokuje zasužnjeno domovino, preklinja strašno suženjstvo in prerokuje slavno vstajenje svojega ljudstva.
   Ljudstvo je z velikim navdušenjem sprejelo Ševčenkovo pesem, ki je nare-
dila velik vtis na vse takratne zasužnjene narode, posebno pa na Ukrajince iz vrst katerih je izšel pesnik sam. Potlačeni narodi so spoznali, da bo mogoče doseči svobodo le takrat, če se združijo in strejo suženjske okove, v katere jih je zakoval car in njegovi sateliti.
   Z izidom »Kobzarja« pa je pesnik prišel navzkriž s carsko vlado, ki mu je zamerila njegove ostre, resnične besede. Ožigosali so ga kot sovražnika države in začeli paziti na vsak njegov korak. Toda Ševčenko je bil previden. Čeprav mu je bila policija vedno za petami, mu ni megla do živega.
   Nekaj let pozneje (1847) pa so ga vendarle aretirali in ga zaprli v zloglasno jetnišnico tiste dobe, v takozvano Pctropavlovsko trdnjavo v Petrogradu. Toda njegovim nasprotnikom še to ni 
   bilo dovolj. Poslali so ga naprej v Sibirijo in mu zadali največji udarec, ki so mu ga mogli kot pesniku zadati: Prepovedali so mu nadaljnje pisanje in risanje.
   V   času izgnanstva pa se je pesnik spoznal z raznimi revolucionarji in političnimi jetniki ter se še boli utrdil v pravični borbi proti carskemu samodrštvu. Po enajstih letih izgnanstva so Ševčenka pomilostili. Vrnil se je nazaj v Petrograd, tu pa se takoj povezal z mnogimi revolucionarji in skupno z njimi začel voditi svojo borbo naprej. Pisal je v tem času zelo mnogo. Njegova dela (Carji, Vojaki, Hamleja, Kavkaz i. dr.) ga prikazujejo kot revolucionarnega pesnika in glavnega zagovornika teptanega ljudstva.
   V   tem pa se je začela v pesniku čedalje boli oglašati klica bolezni, ki jo je dobil v času izgnanstva in mu tudi preprečila nadaljnje storitve.
   10. marca 1861 je Taras Ševčenko umrl.
   Z njegovo smrtjo so se ruski vlastodržci iznebili največjega nasprotnika, zatirano ljudstvo pa je izgubilo svojega zvestega zagovornika in umetnika.
   Pesnik Ševčenko ni pozabljen, tudi ne bo nikoli Ideje, za katere se je boril vse življenje, so danes ustvarjene. Ukrajinski narod je svoboden in duh velikega pesnika in borca živi v njem.
                                                                                                                                                                                                                Palko Dolinec.
Iz življenja in dela sindikatov
                              Delovni izlet zdravstvene ekipe v Fokovce
   V nedeljo, dne 16. oktobra t. l. 
   je priredila sindikalna podružnica javne bolnice v Murski Soboti v sodelovanju s podružnico Zdravstveni dom in z ostalimi zdravniki delovni izlet v Fokovce. Akcije se je udeležilo 7 zdravnikov in sicer Dr. Starc, dr. Pečan, dr. Vučak in dr. Dobrijevič iz Murske Sobote, dr. Hajdinjak iz Beltincev, dr. Rituper iz Križevcev in dr. Jaklič iz Dobrovnika, dalje zobna ambulanta z dentistom Klarom in kompletna lekarniška ekipa pod vodstvom mr. pharm. Holovatyja.
   Pregledano je bilo 145 oseb, zobnih storitev pa 37. Zdravil je bilo
izdanih na 149 ordinacij. Zdravila so se izdajala po režijski ceni, brezplačno so prejeli zdravila siromašni na podlagi potrdila pristojnega KLO in socialno zavarovani na potrdilo o zaposlitvi.
  Odziv prebivalstva je bil iz bližnjih krajev dober, manj zadovoljiv pa iz krajev Prosenjakovci, Kukeč in Kančevci. Na splošno lahko trdimo, da je delovni izlet prav lepo uspel in da je pokazalo prebivalstvo veliko razumevanje za to akcijo. Za uspeh zdravniške akcije v Fokovcih ima velike zasluge tudi KLO v Fokovcih, ki je z tov. predsednikom na Čelu nudil akciji vso pomoč.
Fizkultura
                                                                                         Kolesarske dirke ob pričetku kmečkega festivala
  V prvem dnevu kmečkega festivala v Murski Soboti so bile kolesarske dirke. Sodelovali so poleg kolesarskega kluba »Prekmurje« iz Beltincev tudi ostali. Vseh tekmovalcev je bilo 70. Tekmovali so: otroci z malimi kolesi, pionirke z navadnimi kolesi, mali pionirji — I. skupina, mali pionirji — II. skupina juniorji, pionirji, mladinci, turistkinje, mladinke, juniorke, turisti.
  Rezultati tekmovanja so bili sledeči:
  Z malimi kolesi tnali krog — 400 m: Virag Anton iz Beltincev je zasedel prvo mesto, drugi Sukič Ludvik in tretji Heklič Janez — oba iz Murske Sobote.
  Pionirke z navadnimi kolesi 800 m: Prva Horvat Agica iz Trnja, druga Vlahovič Gordana, tretja Lipič Rozika — obe iz Beltincev.
  Pionirji I. skupina 800 m: prvi Erjavec Vlado, Beltinci, drugi Fras Alojz, Bratonci, tretji Puklavec Alojz iz Beltincev in četrti Mlinaric Jožef iz Črensovec.
  Pionirji II. skupina 800 m: prvi Jug Drago (tekmoval prvič) iz Murske Sobote, drugi Stanko Stanislav, Žiski, in tretji Mujdrica Štefan iz Lipovec.
  Juniorji deset krogov 8 km: prvi Ža-lig Jožef, Beltinci 11,59 min., drugi Asembrener Vlado. Beltinci 12 min., tretji Zorko Ivan, Žiski 12,3 min., četrti Gruškovnjak Martin, Beltinci 12,4 min., ter peti Mlinarič Andrej iz Trnja 12.5 min. (Vsi, ki so štartali, so progo prevozili).
  Pionirji 2400 m: prvi Koter Ignac iz Beltincev, drugi Mlinarič Štefan iz Bratonec, tretji Sreš Janez, Bratonci, četrti Tibaut Štefan iz Trnja.
  Mladinci — 3200 m: prvi Virag Karel, Beltinci, drugi Matajič Štefan iz Trnja, tretji Baligač Jožef iz Beltincev in četrti Erjavec Milan iz Bratoncev.
  Turistkinje — 2400 m: prva Virag Marija in druga Gelt Lizika iz Beltincev.
  Mladinke — 2400 m: prva Škafar Marija iz Bratoncev, druga Lutar Zinka, tretja Škalič Darinka. obe iz Sebeborcev.
  Juniorke — 3200 m: prva Pozderec Anastazija. Beltinci 6,5 min., druga Zorko Anica iz Bratoncev 6.42 min. ter tretja Vereš Berta iz Beltincev 6.45 min.
  Turisti 4800 m: prvi Zalek Josip. Beltinci 10 min.. Gruškovnjak Martin iz Beltincev je bil drugi s časom 10.3 mm., in tretji Gomboša Štefan, Beltinci 10.2 min.
  Tekmovanje je bilo precej dobro popravljeno in vsled tega ni bilo nesreč. Dirke je gledalo do 1500 gledalcev, kar nam govori, da je med prebivalstvom veliko zanimanje za kolesarstvo. Tekmovalci so bili iz desetih različnih kra-
jev.
Pomoč sindikatov v Tednu cest
  V Tednu cest so se izkazale podružnice Sodišče in Tovarna mesnih izdelkov, katere so svoje plane v celoti izvršile. Delno je izvršil svoje naloge tudi sindikat OLO. Kolektivi, ki so imeli organizacijske predpriprave za okrajni festival, bodo svoje obveznosti izvršili v tem tednu. Kakor pa so nekateri kolektivi delavni in izvršujejo pravilno vse svoje naloge, tako so nekateri ne-
delavni. Tako je Narodna banka zavzela stališče, da ne more pomagati v delu v Tednu cest. Slično mnenje imajo še nekateri kolektivi, kar seveda ni pravilno, posebno če vzamemo, da isti večkrat potrebujejo pomoč od strani članstva sindikatov iz ostalih podružnic, kot je zdaj primer: Narodna banka, ki gradi svoje nove prostore.
                                Za svoje špekulantsko delo bo sprejel pravično kazen
   Da se prepreči izkoriščanje delovnega ljudstva, je treba veliko budnosti in vedno in pravilno kontrolo. To je naloga predvsem ljudske inšpekcije, a prav tako vsakega posameznika. Da so poedinci, ki se okoriščajo s svojimi položaji in ugledom, je lep dokaz naslednji primer: Ružič Franc iz Satahovec, uslužben na Okrajnem ljudskem odboru, je ukradel na OLO-ju 275.430 bonov in sicer obračunanih od maloprodajne mreže. Temu je pomagal Horvat Janez, posestnik in Kipšincev, ki jih je prejel in preprodajal za Ružiča. Obema se je pridružil še poslovodja Kmetijske zadruge v Kipšincih, ki pa je svoje sodelovanje zanikal kljub temu, da so pri kontroli najdeni pri njem boni in to kar 3.000, na katere je sam kupoval blago.
   S tem so onemogočali poštenim kmetovalcem nakup blaga, dočim
so sami kupovali najboljše. Pri preiskavi pri Ružiču v Satahovcih so bili najdeni še preostali ukradeni boni in pa tudi blago, kar je jasen dokaz o krivdi.
   Vsi trije so predani javnemu tožilstvu in bodo prejeli zasluženo kazen. Vsekakor je to odkritje pomemben uspeh trgovske inšpekcije pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti. Ta primer pa samo še poudarja potrebo po budnosti in vestnem delu organov ljudske inšpekcije, ki so bili nedavno izvoljeni.
Ameriški film
                                                                     ͵͵IZGUBLJENI DNEVU´´
   Na sporedih v naših kinematografih je nov ameriški film »Izgubljeni dnevi«, ki je eden izmed dobrih filmov, ki jih redko dobivamo preko »velike luže.«
 Film obravnava življenje mladega ameriškega pisatelja Dona Birmana, ki se slepo vda pijači in s tem tudi zanemari svoj pisateljski poklic. Vsa prizadevanja njegove zaročenke Helene in brata Wicka, da bi ga odvrnila od te pogubne poti, so zastonj. Don je postal že kronični pijanec in nima niti volje, niti moči, da bi se odpovedal alkoholu. V tem svojem bednem življenju prodaja celo svoje zadnje imetje, pisalni stroj, da bi se lahko opil in tako zadušil strašno praznino v sebi. Vse to ga privede celo tako daleč, da postane tat in ko vidi, kako daleč je prišel v svojem zgrešenem življenju, ukrade zaročenki plašč, ga zamenja v zastavljalnici za pištolo in se hoče ubiti. Samomor mu prepreči zaročenka, ki vdere v zadnjem
trenutku v njegovo stanovanje in ga z nekaj solzami spreobrne, da se Don popolnoma odreče pijači.
   To je kratka vsebina filma.
   Film ima velik vzgojni pomen, saj prikazuje, kako resna nevarnost je alkoholizem, največji sovražnik vseh narodov sveta. Scene v filmu so skrajno realistične, da gledalca kar pretresejo. So resnične in življenjske. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, posebno Ray Milland v vlogi Dona Birmana. Tudi tehnična obdelava filma in glasba sta odlični.
   Razen dobrih strani pa ima film nekatere večje pomanjkljivosti, posebno v začetku in koncu filma je to precej čutiti. Nikjer namreč ni videti, zakaj se Birman tako slepo vda pijančevanju. Sicer nas to ne more toliko začuditi, ko vemo, da so film izdelali kapitalisti, ki nočejo pokazati, da mnoge take ljudi kot so Don Birman privede do pijančevanja ravno slab socialni položaj, ki je
posledica kapitalističnega izkoriščanja.
   Druga pomanjkljivost filma je nenadna spreobrnitev Dona Birmana. Konec filma izzveni precej nerealistično in človek ima vtis, da Birman tudi v bodoče ne bo opustil pijančevanja in da se je temu le začasno odpovedal.
   Razen teh dveh največjih pomanjkljivosti, ki sem ju nakazal, pa je film vzgojen, pozitiven in kot tak vreden, da si ga vsak ogleda, posebno pa mladina. Palko Dolinec
               Stroj, ki v eni minuti izkoplje, prinese in natovori tono premoga
   Po načrtih mehanika Nikole Ivaza iz rudnika »Siverič« so konstruirali in spustili. v pogon stroj za kopanje, prenos in natovarjanj premoga. Na načrtu za stroj je Ivaz delal okoli 6 mesecev, nato pa začel izdelovati stroj. Za izdelavo novih delov je Ivaz porabil stare tankovske gosenice, druge dele starih tankov, kolesa razbitih rudarskih vagonetov in podoben material.
   Po treh mesecih napornega dela je bil stroj izgotovljen in spuščen na poizkusno delo Medtem ko zobati kopači stroja kopljejo, mečejo lopate stroja premog na tekoč trak, gosenice pa pomikajo stroj naprej. Pri poizkusu so se pokazale neke manjše napake stroja, ki jih je pa Ivaz takoj odpravil. Ivaz je na koncu tekočega traku stroja postavil rešetke, ki odstranjujejo prah od premoga.
ki se natovarja direktno v vagonete.
   Novo skonstruiran stroj nadomešča delo 60 rudarjev v eni izmeni. Stroj izkoplje v eni minuti, prenese, prečisti in natovori 1000 kg premoga. »Kombajn«, kakor rudarji imenujejo Ivazov stroj, lahko koplje v širini rova. Lahko ga uporabljajo za prenos raznega materiala, za bagerovanje v lukah, kanalih in za druga podobna dela.
   Izdelava »kombajna« je enostavna, vse dele lahko izdelajo naše tovarne
   Izgubil sem dne 2. oktobra 1949 na cesti Murska Sobota—Bakovci denarnico z osebnimi dokumenti in vojaško knjižico. Poštenega najditelja prosim, da mi isto vrne proti nagradi. — Lutar Vince Murska Sobota, Cvetkova ul. 5.
Baloh Lenart:
Zgodba Lojzeta Bahuna
   Nad Gorjanci se je načelo svetlikati. Nad Krko je še ležala megla in drobne rosne kaplje so pokrivale komaj pokošeno travo.
   Po cestah, mimo Bele cerkve, so drdrali vozovi. V mestu je danes semanji dan in kmetje so poranili.
   V vinogradih na Gadovi peči so že ukali trgači. Že vnaprej so se veselili bogate trgatve.
   intiharica je odpirala okna svoje kamre in mežikala v bledi soj prvih sončnih žarkov.
   »Hvala bogu, spet bo lepo!« Opasala si je pregračo na obilni trebuh in pogledala po dvorišču.
   »Mrha lena, le kdaj misli vstati? Krave mukajo v stalil Lojze, Lojze, ti klada lena, brž pokoncu! Še zajtrka si ne zaslužiš. kdo te pa bo redil zastonj!« besede so ji kar sršele iz ust. »Ti pritepenec, ti! Že navsezgodaj razjezi človeka. O bog, zakaj mi pošiljaš tako pokoro!« je kar naprej godrnjala v podbradek.
   Lojzek je planil s svisli in iskal coklje pod jaslim! Še krava se je začudeno ozirala za njim, junčka pa sta zložno prežvekovala otavo. Teliček je nategoval vrv in se poskušal strgati s povodca.
   Lojzek je bil brž nared. Odvezal je živino nataknil Sivki razbit zvonec in pognal po klancu h Krki.
   Ob hiši ie samo bežno pokukal v kuhinjo, češ ali se bo gospodinja spomnila na zajtrk ali ne. Vedel je da je danes precej nergava, zato se ji je rajši umaknil.
   »Bom že kako brez tistega kosa skorje« si je mislil.
  Ob Krki se je vlegel v travo in premišljeval. Živina je počasi pulila travo, teliček pa je semtertja poskočil. V škodo mu živina ni hodila.

  Lojzek je sedel na večji kamen in začel premišljevati. — Že mladega so ga dali služit, kajti doma je bilo okoli sklede precej lačnih otrok. Mnogo kmetij je prebrodil dotlej, a na jesen so ga povsod pognali domov. No, pri tejle Intiharici pa jo že celih sedem mescev vozi. Mogoče ga bo celo čez rimo obdržala. Vsaj lačen ne bo — je premišljeval Lojzek.
  »Mrha lena, ali ne vidiš, da so ti krave v škodi!« ga je prebudil iz premišljevanja rezki glas gospodinje.
  Lojzek je ves zardel, skočil pokoncu in planil za teličkom, ki je bezljal po ajdi.
  »Prej še ni bil!« se je opravičeval, ko se ie upehan vrnil.
  »Ti bom že dala, mrha! Naaa...« mu je prisolila krepko zaušnico. »Da boš vedel čuvati gospodarjevo imovino!«
  Lojzek je zahlipal. Koliko batin bo še mogel prenesti, da bo enkrat samostojen, neodvisen od tehle gospodinj in gospodarjev? Požrl je ves gnev, ki se je kuhal v njem. Moral ga bo požreti drugače ga bo še lahko danes pognala domov. Doma jih je tako že preveč.

  Tako je za Lojzka Bahuna minevala jesen. Zjutraj je že navsezgodaj pasel krave, potem je pokidal v štali, narezal krme, pokladal prašičem, cepil drva, tekel v prodajalno in — poslušal vse dni
zmerjanje, a tudi zaušnice so mnogokdaj padale.
   Najbolj se je bal Lojzek, da bo mora! čez zimo domov. To je izživljal vsako leto pri gospodarjih v hrvaškem Zagorju. Vsak mu je dejal, ko ie bilo s pašo pri kraju:
   »Ej, sinko! Lepo smo skrbeli za tebe nič ti ni manjkalo in se ne moreš pritoževati. Dela nisi imel mnogo Vidiš za tisto malo dela, kar si ga naredil, ti dam celo obleko. Malo je že ponošena, zate pa bo še dobra. Danes moraš pač varčevati. Jest pa le pojdi domov, za mizo nas je itak preveč!«
   Takšen je- bil po navadi poslovilni govor povsod. Mama je potem doma točila solze, a kaj je mogla drugega kot reči: »Bomo že kako!«
   Spomladi je šel spet s trebuhom za kruhom.
   Intiharica ga je obdržala tudi čez zimo. Spomladi je nameravala na novo prekoličiti vinograde. Vso zimo bo treba pripravljati preklje. Težakov primanjkuje, nobeden noče več h kmetu vsi silijo nekam v tovarne. Naj le, kmečkega kruha so se preobžrli. Lojzek je resda šibak, pa se bo že dal uporabiti, sicer pa tako dela zastonj. Tisto, kar bo pojedel, smo hvala bogu, pridelali, ie premišljevala Intiharica, ko je sklenila, naj Lojzek ostane pri hiši,

   Prišla je pomlad in z njo novo delo. Po vasi so nekaj šušljali, da bodo šli nekateri fantje na akcijo.
   »Še tega je treba, doma pa naj sami delamo!« se je jezila Intiharica, ki ji je šlo trdo za delovno silo.
   Lojzek se je stiskal k peči in samo vlekel na ušeca.
   »Le kar poslušaj, pamž! Boga zahvali, da si pri meni, da ti ni treba iti stradat ti dol v Srbijo, pa še zastonj.« To zastonj je kar malce zategnila.
   Oni dan so prišli tudi k Intiharjevim.
prav za prav je k Lojzu prišel sam sekretar mladine.
   »Ti, Lojz, ali misliš večno garati za to oderuško kmetico! Čas je že. da začneš resno misliti na bodočnost Ne daj se več izkoriščati!«
   Lojzek je samo prikimal in boječe gledal proti kuhinjskim oknom. Če bi ga zdajle videla gospodinja, to bi padalo.
   »Moram, doma nas je veliko!« je izdavil.
   »Veš kaj, v brigado boš šel. od tam pa na tečaj — tudi ti moraš postati človek!« je prigovarjal sekretar.
   »Samo kako, ali bo gospodinja dovolila?« je v skrbeh vprašal Lojzek.
   Sekretar je še marsikaj povedal Lojzku, tudi h gospodinji je šel in ji povedal svoje.
   »Danes so minili časi, ko ste lahko izkoriščali take reveže kot je Lojzek. Na; se gre fant učit. mlad je še...« ji je zasolil.
   Intiharica je kar pihala od jeze.
   »Kaj, takšni rumenokljunci me bodo učili, kaj je prav. Nak, kar poberi se, pa ti tudi,« se je obrnila k Lojzku. »Poberi svoje cape in spravi se od hiše in da se mi ne prikažeš več pred oči«
   Strda je zaloputnila hišne dveri, šla v čumnato, kjer je Lojzek imel spravljeno obleko, in mu jo zmetala pred prag.
   »Na, ušivec, še kolcalo se ti bo po meni, pa bo prepozno!«

   Če je bilo slovo od gospodinje klavrno, je pa. toliko bolj bil prisrčen sprejem v brigadi. Lojzek se je kmalu vživel, dobil je jesti, dali so mu brigadirsko obleko in vsi so ga radi imeli
   Na Avtostradi se je gnal z ostalimi. Tu je tudi rad delal. Kaj ne bi, ko pa je vedel, da ga čaka le dobra beseda brigadirjev — skoraj tako kot doma, če ne boljša.
   Včeraj popoldne je zlomkoma deževalo. Za delo ni bilo, pa so posedali v baraki po pogradih.
   »Tonč, jaz bom šel v industrijo. Slišal sem, da se lahko javimo kar od tukaj.« je prvi načel to vprašanje Jože iz Nove vasi.
   »Zlomka, ne bi bilo napak! Doma res nimam kaj početi,« mu ie pritrdil Tonč. »Kaj pa ti, Lojzek? Kam boš šel? Pa ne morda nazaj h Intiharici?«
   »Nak to pa ne, samo za stare cape pa res ne bom več pastir!« se je obrisal po nosu z rokavom Lojzek.
   V brigadi so že toliko govorili o industriji, o rudnikih, o kadrih, ki so potrebni za te panoge gospodarstva, da je postalo še Lojzku Bahunu vse jasno. Za rudnike se je Lojzek še posebno zanimal.
   »Veste, takole pod zemljo, globoko pod zemljo, misliš, da je samo zemlja ali skale. Pa vrtaš, vrtaš in se ti zaiskril Premogi Začneš ga lomiti vrtati, kopati — pri tem pa veš, da bo že pojutrišnjem gnal stroje, lokomotive, da bomo zanj dobili stroje. Mojdunaj, veste kaj, za rudarja bom šel v rudnik, pod zemljo in bom vrtal, vrtal...« — oči so se mu zaiskrile, ko da bi bil že v rudniku in vrtal, vrtal...
   Še dolgo niso tisti večer zaspali. Menili so se o vsem, največ pa o bodočnosti.

   Drugo jutro je dež ponehal. Brigadni dežurni nas je že ob pol štirih budil.
   Vsa brigada je bila v hipu na nogah.
   Zbori
   Himna.
   Dvignili so zastavo.
   Tedaj je stopil iz vrste Lojze Bahun. Strumno je prikorakal do komandanta stisnil pest k čelu in odločno povedal:
   »Tovariš komandanti Javim se za rudnike. Zapiši tudi mene. Nočem biti več takšen pastir kot sem bil doslej, nočem delati za ponošene cape. Rad bi postal delavec... delavec v rudniku.«
Urejuje uredniški odbor.
Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota
Tiska Mariborska tiskarna.