Iz dnevnika našega Šiškarja
Torek
V uvodu moram ugotoviti, da v naši familiji nikakor ne pridemo na zeleno vejo. Brž ko se malo poležejo prepiri zaradi plač, pride nervoza zaradi atove pred-volilne mrzlice. Ko se ta umiri, pride kaj drugega. Na-jraje bi šel na svoje, pustil ta stare z njihovimi prb-blemi ter se veselil ži vljenja. Toda, pravijo, za to sem še premlad, ker sem namreč še šolar. Solarji pa se-veda še ne morejo itit na svoje, pa če si to še tako že-lijo. Najprej moram, pravijo, končati šolo, potem moram, pravijo, končati srednjo šolo usmerjenega izobraževanja. Ko bom končal, pravijo, srednjo šolo usmerjenega izobraževanja, potem bom šele pravi človek in se bomo lahko pogovarjali o prihodnosti.
Vse to poslušam ter si mislim svoje. Saj je še čas. Navsezadnje sem šele v osnovni šoli in kdo ve, kaj bo potem.
Ce sem čisto odkrit, se naša familija.že pospe-šeno pripravlja na trenutek, ko bom moral iskati pro-sto klop v kakšni pametni šoli usmerjenega izobra-ževanja. Ata je hitro pogruntal, da sem eden tistih mulcev, ki jih na tem Ijubem svetu še nič ne zanima tako posebno, da bi se že lahko usmerili. Zato po-spešeno išče znance in prijatelje, ki poznajo ravna-telja ali vsaj kakšnega vplivnega učitelja na družbo-slovni šoli, kjer sprejemajo deco, ki se za nič po-sebno ne zanima in še nima pojma, kam bi se usme-rila. Toda ker je takšnih otrok in njihovih staršev sko-raj trikrat več, kot je sedežev v gimnaziji (kot šoli po domače še vedno rečejo), je pri iskanju znancev in prijateljev velika gneča.
Ata zaradi tega problema zelo robanti. Preklinja sistem (šolski, da ne bo pomote), preklinja šolo, ki sprejme tako malo neusmerljivih dijakov ter seveda tudi mene, ki sem tako trapast pamž, ki se noče in noče usmeriti v kaj konkretnega. Zadeva bi bila eno-stavna, če bi bil jaz otrok po meri novega šolskega sistema in bi me že od plenic sem zanimal gornji del čevlja. Potem bi se lahko vpisal v srednjo šolo usmerjenega izobraževanja — smerzgornji del obu-tve. Ali pa na smer — spodnji del obutve, kar menda tudi ni slabo. Tako pa po cele dneve berem le knjige, za škarpe mi je pa deveta briga.
Ne vem, kako se bo to končalo. Ata izgublja živce, zlasti zato, ker cenjena šola splošne usmentve niti v naši občini ni, tako da je.zvez še manj. Bojirn se, da bo poleg tega, da kritizira šolski sistem, začel kritzi-rati še kakšen drug sistem — potem se pa od moje svetle prihodnosti lahko kar poslovimo.
Sicer pa še vedno obstaja možnost, da bodo do takrat, ko bom jaz potreboval storitve usmerjenega šolstva, sistemspetspremenill. Nabolje, serazume. Tako kot vedno.