48. številka Ljubljana, v soboto 28. februvarja. XVIII. leto, 1885. }shaja vsak dHn ivečer, izim«i nedelje in praznik«', ter velja po pošti prejeman za avstrij Bko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za eden mesuc 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računate po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst*- po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fnmkovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolraana biši, „Gledališka stolba". Upravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Ujtravništro „Sfor, Naroda", Postave o bolnišnih blagajnah. —*— Kakor za nameček postavi proti socijalizmu in dinamitu, predložila je vlada državnemu zboru načrt postave, ki ima namen urejati bolniško preskrbovanje vsega osobjn, katero še ni pristopilo v privatna bolnišna društva ali še ni pri tovarniških in pri zadružnih bolnišnih blagajnah. Ta postavni načrt zaključuje torej jeden del takozvane socijalne reforme, oni del namreč, za kojega država ne žrtvuje ničesar, marveč le postavno določa žrtve podjetnikom in pa skrb „samega za sebe" delavskemu o sob ju. Ne bode odveč, če pri tej priliki to važno zadevo nekoliko natančneje razpravljamo, vsaj je do sedaj skoraj brez izjeme vse še na papirji in bode gotovo stalo marsikaj posla in truda, predno se preskrbovanje bolnikov v smislu novih postav osnuje in uredi tako, da bode „voz tekel". Vsled društvene postave od leta 1867 napravila so se posebno mej delavci različna društva. Avstrijskim delavcem bila so v vzgled večinoma društva osnovana v Nemčiji po Sehulze-Delitschi in Lassallu. Prvi nameraval je s principom „lastne pomoči" zboljšati gmotno stanje delavskega stanu, slednji pak je imel, ne da bil zametaval Delitschev princip, višje in pomenljive namene, ki so bili izraženi v ustanovi „občnega nemškega delavskega društva". Desetletja so že minula, prouzročitelji delavskega gibanja preselili so se v večnost, njih delo in trud zadobiva pa dan za dnevom več pomena, višjo veljavo. Principa obeh mož pripoznana sta po največjih državnikih, pa tudi našim postavam dajeta ti načeli svoje znamenje, svoj pečat. Toliko v obče. Posebej pa je nam pečati se z bolnišnimi blagajnami. Država se dosedaj v to zadevo ni utikala, osnovanje taci h blagajin prepuščala *je prosti volji dotičnikov, če so lo spolnih določbe, ki jih terja društvena postava od leta 18G7. Vsled te prostosti je navstalo mnogo društev sicer z jednakim namenom, a v opravi in obliki silno različnih. S prva ustanovile so se bolnišne blagajne kot pododdelki delavskih izobraževalnih društev, in čeravno takih dan danes skoro več najti ni, — je istina, da bi se brez take podlage bolnišne blagajne nikdar ne bile tolikaj užitvotvorile. Prevaga delavskih izobraževalnih društev od prvotnega smotra na politično in agitatorično stran prouzročila je pa že 1. 1870, po komaj dveletnem obstanku, razpust teh društev po politiških oblastvih; in od takrat visel je Da-moklejev meč vedno nad njimi. Naravno je torej bilo, da so delavci skrbeli, da ločijo bolnišne pododdelke od prvotnih društev in jih na lastne noge postavijo. S tem hoteli so preprečiti društev razpust in tako tudi izgubo nabranega kapitala. Poleg podpore bolnikov imela pa so pričet-koma ta društva še poseben oddelek za preskrbovanje ponesrečenih ali onemoglih udov, tako zvane „Invaliden-Kasse". čim bolj so prve vspevale, tem slabši godilo se je slednjim, kajti njih podlaga ni bila prikladna narodno ekonomskem izskušnjam u plače van j a. Uplačevnnje bilo je prenizko odmerjeno za velikansko misel, preskrbljevati starce in onemogle. Saj je pa tudi nemogoče z lastnimi doneski delavcev osigurati se za take slučaje, in tako so se polagoma invalidni oddelki odpravili, nabrani kapital pa se je po sklepu društvenikov pripisal k bolniškemu fondu, ker do užitka itak še nihče pravice ni dobil. Notranja uprava teh blagajin je jako dobra in cena, zveza z društvi po raznih deželah za potujoče kaj koristna. -ledino delavska bolnišna blagajna na Dunaji (največja izmej vseh) izplačala je od leta 1868 do sedaj že nad poldrugi milijon goldinarjev obolelim udom. Razen teh občnih blagajn osnovalo se je pa pozneje mnogo strokovnih bolnišnih blagajn in tudi se prav dobro obnašajo. Tukaj treba opomniti, da v te blagajne uplačujejo samo delavci, da društva le redkokdaj dobijo kako podporo po posamič -nikih in od hranilnic. Podjetniki ali samostojni obrtniki so le v redkih slučajih podporni člani; vodstvo pa je povsod izključno v rokah delavcev. Te blagajne zadostujejo svojemu namenu, p o d-pori bolnikov, popolnem in od strani delavcev dosedaj v tej zadevi ni bilo slišati druge želje, — nego da se jim ohrani in zagotovi sedanja samouprava, da se tovarniške bolnišne blagajne in pa one po premogokopih (Knappschafts-Brilderladen) preustrojijo in izročijo delavcem v samoupravo. Delavci neso zahtevali, da bi se podjetnikom nakladalo kako uplačevanje, poudarjajoč, da je slednjim možno odškodovati se za svoje doneske v bolnišne blagajne pri mezdi delavcev. Bodi si že ta misel prava ali ne, kot faktura moramo jo poudarjati in to tembolj, ker se je po novi obrtni postavi, po postavi za zavarovanje proti ponesrečenju, kakor tudi po sedaj predloženem postavnem načrtu o bolnišnih blagajnah upeljal princip, vsled katerega se ne le tovarniškim in obrto-valnim podjetnikom, marveč tudi slehernemu malemu obrtniku naklada dolžnost okolu 88 °/o za svoje pomočnike v blagajne uplačevati. Mi vsekakor priznavamo omenjeni princip, če bi tudi res bilo, da bi se bojazen delavcev uresničila, — kajti veliko veča korist navstane delavcem z neomejeno sigurnostjo podpore v slučaji bolezni, — nego ona dvomljiva sigurnost višje mezde. Slednja se itak ne ureja po tako malenkostnih okoliščinah; marveč po čisto naravni podlagi, ponujanja in povpraševanja za delo Misel: napraviti jedino državno bolnišno in invalidno blagajno razmotrivala se je v obilej meri in gotovo je, da bi se taka blagajna z nazori delavcev bolje strinjala, — nego to, kar se sedaj snuje. Le taka blagajna zadostovala bi vsem zahtevam. Ne le da bi dajala popolno sigurnost, marveč delavec bil bi ud taiste, bodi si v kaker-šnem kraji koli, bodi si, da ga bolezen doleti na potu! LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Poznate li Vi prave uzroke sedanje francosko-kitajske vojne? Dvomim, močno dvomim, da bi je poznali. Saj se menda še spominjate, kako je bilo s francosko revolucijo. Leta in leta prebrskovali so zgodovinopisci zaprašene arhive, uglabljali se v vse njim pristopne vire ter napisali in mej svet pošiljali toliko knjižur in knjig, da bi iz njih prav lahko zgradili novo, pomnoženo ba-stiljo. A vsi ti zgodovinopisci neso zadeli pravega. Čez nekoliko desetletji navstal je še le nadobuden mladenič, ki je izumil in potem skrbno napisal „Prave uzroke francoske revolucije". Isto tako je tudi s francosko-kitajsko vojno. Domnevali in ugibali smo mi in drugi na vse kriplje, a do prave dlake nesmo prišli. Stoprav Tržaška »Edinost" odstranila je mreno izpred mojih očij, sedaj lahko povem, zakaj da se gre, saj zajemam iz verodostojnega vira. Nepoznan in menda tudi doslej še ne diplomovan matematik izračunil je v „Edinosti" predzadnjoj številki, daje »najbogatejši človek na svetu" kitajski bankir llanmia v Kantonu. Ta siromak ima po poročilu „Edinosti" nič menj in nič več, kakor tri bilijone in 9 6 0 milijonov goldinarjev premoženja. Pojmite li to? Meni delajo take številke preglavico in od nekdaj že sem nerad zapisaval bilijone, ker sem si vedno mislil, da jih v praktičnem življenji nikdar rabil ne bodeni. A ko sem Vam to povedal, je vender pravi uzrok francosko-kitajske vojne dovolj jasen. Tri bilijone goldinarjev! Majka božja, kuko srečni so Francozi! S to vsoto — kajti pritiklino 960 milijonov bodo vsaj pustili ubogemu bankirju — poplačali bodo državne dolgove vesoljnega sveta, kupili bodo nazaj Alzasijo in Loreno in vse ozemlje do toli opevane Itene, preostajalo jim bode še toliko denarja, da bodo lahko s samimi bankovci pokrili vso lepo Francosko in na nameček si privoščili še vse tri Bisinarckove slavne lase. Auri saera fames! Kdo bi ne imel gladu po zlatu, ko čuje in čita o treh bilijonih goldinarjev in to v „Edinosti", katero uredujejo sami resnobni možaki in učenjaki, ne pa stavci, kakor se baje pri drugih listih, zlasti ob praznikih, godi? Moj račun o treh bilijonih goldinarjev seveda ni točen, a ker se pri tolikih vsotah ne sme gledati na malenkosti, zatorej sem toli plemenit, da prebitek, ki bodo naposled vender še ostal, v sporazumi jenj i B srečnimi Francozi, odločim za mirov nino nepoznanemu in še ne diplomovanemu matematiku Edinosti". Morebiti se mu bode ta vsota velemala zdela, a spominja naj se pregovora, da se darovanemu konju ne gleda na zobe. „0 tem dovolj, torej novega kaj". Prav rad bi ustregel Vašej želji, ali na zibeži sem, ker ne vem, s čim bi postregel, kajti gradiva je na ostajanje, nekaj še iz predpusta, nekaj pa iz sedanjega postnega časa. Iz predpustnega časa bi mi bila na razpolaganje povest, kako so nekje, v aristokratskem oddelku našega mesta priredili veselico, h katerej so bili povabljeni le tisti, ki imajo modro (blau) kri. Ne vem, so li konji tudi modrokrvni, toliko pa je gotovo, da so tudi malega konjiča pripeljali v „sa-lonu. A slednji obuašal se je tako neokolikano, da so dame kričale po „Eau de Cologrie", gospodje pa soglasno ukrenili, da ta konjić še ni .,salonfahig". To je bilo predpustom, sedaj pa je post, kajti časi bc iz prem inja j o. Našemu Matevžu more- Pravi socijalizem se ne upira temu, da država jednaka podjetja v lastno roko vzame, kajti državi, od koje terja osiguranje življenja in prislužka, prepuščati mora tudi sredstva do tega. Vsaj pa tudi delavci po tovarnah in največjih imlustrijalnih podjetjih nemajo do svoje blagajne nikakega upliva. Če so tudi leta in leta uplačevali, — v isti dan, ko izstopijo, izgube vso pravico do uplačanih doneskov in do vsakeršne podpore. Pretresovati nam je torej, se li bodo po novih zakonih omenjene neprilike odpravile in bolnišna podpora uredila tako, da bode zadovoljevala prizadetim ali ne? Novi postavni načrt se zove: „Zakon za bolniško zavarovanje delavcev". Kakor se iz precej obširnega predloga razvidi, mu je v obče namen, napraviti vsemu bolniškemu zavarovanju jednako lice; zategadelj morajo po § 5(5., 57. in 58. zadružne bolnišne blagajne, knapovske blagajne in v smislu društvena postave od 26. novembra leta 1852 u tanovljene bolnišne blagajne svoja pravila toliko preustrojiti, da se bode z § G. do 8. nove postave glede minimalne svote izplačevanja ujemala. Bolnišne blagajne pa, ki so na podlagi društvene postave od 15. nov. 1. 1867 ustanovljene (tako so skoraj vse, sedaj obstoječe delavske blagajne) morajo se pa pred vsem po postavi od leta 1852 preustrojiti; kajti društvena postava od leta 18G7 vladi baje ne daje dovolj sigurnosti, da bi se jednakim društvom obligatorično zavarovanje prepuščalo. To novi postavi (§ 1.) morajo se vsi delavci in uradniki, ki so po postavi proti pone-srečenj u zavarovani, zavarovati tudi proti bolezni. Jednako velja obligatorično zavarovanje proti bolezni za vse delavce in uradnike — za slednje pa le če njih dohodki 800 gl. na leto ne presegajo — pri obrtnijah, ki spadajo pod obrtni red, in pri vseh druzih obrtnih podjetjih, pri železnicah in pri mornarstvu. Ministarstvo pa sme (§ 2.) delavce in uradnike pri kmetskih iz gozdarskih podjetjah, k: sicer pod zavarovanje po $ l. ne spadajo — podvreči zavarovanju v smislu te postave. Minimalna podpora zavarovancev (§ 6) mora biti sledeča: 1. od pričetka bolezni brezplačno zdravniška pomoč in zdravila 2. od tretjega dne bolezni pričenši denarna podpora, ki ima znašati polovico navadno mezde. 3. ko bi zavarovanec umrl, izplačati se ima vsota v dvajsetemu znesku navadne mezde. Bolnišna podpora naj traja vsaj trinajst tednov. Porodnicam daje se podpora najmenj za tri tedne po porodu. Določba vsote, kaj je običajna ali navadna mezda 7), pripada političnej oblasti. (Kunec prih.) Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 27. februvarja. Pri debati o podpori za kraje po vremenskih j uimali poškodovane oglasil se je tudi g. poslanec j Pfeifer in izrekel željo, da se naj usliši prošnja, j katero so poslale občine na Dolenjskem, lani po toči zadete. Dovolilo se je za Nižje Avstrijsko, za Mo- • ravsko in Šlezijo 36.000 gld. Za Štajersko, kjer je 1. 1884 tudi toča pobila v raznih krajih, na primer pri Vidnu, menda deželno namestništvo ni storilo nobenega nasveta, ker se v vladnem predlogu ne nahaja nobena svota za Štajersko. V generalni debati o državnem proračunu bode od strani Slovencev govoril gosp. Raič, od češke strani Zeithamer, Fanderlik, od poljske Čerkovski-Levičarjev se je cela vrsta dala upisati, Prvi je svoj žolč nad vlado in večino razlival Carneri, Mož ima celo leto dovolj časa, pripravljati se na ta govor in ga uglajati, pa kipeča strast mu slepi oči in razvneta kri mu ne dopušča vesti se mirno in dostojno. Zabavljati na vlado, zabavljati na večino, govoriti o vsakojakem, le ne o proračunu, stara navada je Carnerijeva. Današnji njegov govor pa je bil gotovo najslabši od vseh, kar jih je kdaj bral v zbornici. Prava mešanica, pocenSI z zgornjeavstrij-skimi volitvami do moravskih volitev za deželni zbor in trgovinsko zbornico, Lflnderbank, severna železnica, gališka transverzalka, Pražakov narodni fanatizem, najnovejša njegova imenovanja na Spodnjem Štajerskem, disciplinarna preiskava proti nekemu predsedniku deželne nadsodnije (Waser?) itd. itd. vse je bilo pomešano, in govorniku so poslušalci v resnici pritrjevali, ko je dejal, da se njemu vse to gledajočemu včasih zdi, da se mu meša po glavi. Carneri sinje v gotovih krogih za velikega filozofa, pa danes je pokazal, da mu k filozofiji manjka najpotrebnejšega — logike. To so čutili celo njegovi • prijatelji in kp je končal, žel je le pohlevno po- ; hvalo in malo čestitanja. Zeithamer, ki je za njim poprijel besedo, je dobro označeval Carnerijevo govoričenje, primerjajo ga dežju In škropilnice, ki zemljo za trenotek pomoči pa kmalu zopet izgine brez sledu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. februvarja. Nemški konservativci, zlasti oni, ki se ravnajo po dvornem sovetniku Lienbacherji, hudo nasprotujejo predlogi za regulovanje galiških rek. Zategadelj ta predloga v tem zasedanji Usinuem zbora ne pride več na vrsto. Že dolgo se opazuje, da ti poslanci skušajo zavirati vsake zahteve Poljakov, zlasti pa delajo opozicijo finančnemu ministru. Nek poljski list sodi, da bi radi finančnega ministra, ki je Poljak, zamenili s kakim Nemcem. Ta list misli, da bi Poljaki morali pri prvej priložnosti dati nemškim konservativcem razumeti, da so neizogibno potrebni desnici državnega zbora, da ta brez njih nema večine. Mi smo že večkrat trdili, da so skoraj vsi nemški konservativci Slovanom ravno tako sovražni, kakor liberalci, da se pa nam kažejo prijazne samo za to, ker nas potrebujejo za svoje namene. Ta izjava poljskega lista in postopanje nemških konservativcev poslednje čase v državnem zboru nas v tem le utrjuje. Deputacija suplentov srednjih šol je te dni bila pri iraucoem ministru Conradu in prosila, da bi se lim povišale plače. Minister jim je obetal, da bode skušal zboljšati njih stanje, kar mu bode tudi mogoče, ker je budgetni odsek jednoglasno njim na korist sklenil neko resolucijo. Vlada bode torej dobila sredstev, da bode lahko imenovala več starejših suplentov definitivnim! učitelji. Kakor čujemo, posvetovala se bode škofov-ska konferenca tudi o posvetovanji nedelj. biti to ne bode prav, pa ne moremo mu pomagati. „Kar sem pisal, sem pisal''. Saj se ne sme tako natanko paziti na črke, kam pa bi prišli? Pomislite, i pred par dnevi poročata v jednej sapi dva s loven- j ska dnevnika, da človeka, ki je v Idrijci utonil, [ še neso našli. Poredni slučaj pa je nanesel, da je v isti dan, ko se je ta notica tiskala v omenjenih listih, utopljenec že dva dni bil pokopan. „Oj muhaste osode!" „Ćasi se izpreminjajo! vskliknil je mož, jedva jedno leto oženjen in pristavil je še: Jaz sem svojo ženo, ko je bila še samica, tako rad imel, da bi jo bil kar snedel. Sedaj pa mije žal, da je nese m." (Jasi se izpreminjajo! vzdihnila pa je gotovo nedavno tudi vdova visokega, na Kranjskem porojenega dostojanstvenika. Ko je njen soprog bil še živ, ponašali so se sorodniki in svaki z njegovim dostojanstvom, češ: ndas gibt der Fa-milie einen Glanz!", nosili bi bili ekscelenco in njega lepšo polovico na ramah. Komaj je preuzvi-šenost zatisnila oči, bil je položaj popolnem predru-gačen. Tožna vdova se je tega tudi na svojo žalost prepričala. Hoteč po smrti dragega soproga za nekoliko časa premeniti svoje bivališče, piše v tem smislu sorodniku, ki je bil doslej najprijazneji, naj- uljudneji — in najudaniše vpraša, bi jej li od svo-joga velikega stanovanja za par dni ne odstopil jedno ali dve sobi. A mož, katerega vidimo dan na dan zdravega in čvrstega korakati po ulicah Ljubljanskih, naredil se je hkratu bolnega in odrekel tožnej udovi stanovanje, češ: „Prav žal mi je, ne moreni So taki časi zdaj." Preuzvišeni sorodnik je umrl, ž njim rodbine blesk, čemu bi se z objokano vdovo ukvarjal? Le praktično! časi se izpreminjajo, s časi pa tudi ljudje, vsaj v nekojih listih. Tako n. pr. čital sem pred dvema dnevoma, da je na profesorja Garibol-di-ja mesto prišel profesor Weiss, kateri nas pa gotovo ne bode tožil zaradi razžaljenja časti, ako javno povemo, da ni profesor, ampak še le su-plent. Zaradi tega pa brez zamere, kajti: „qui bene distinguit, bene docet." Poveial bi bil še rad, je li gospod G. kaj ndobrega volja" prišel iz Gradca, kamor je bil šel delat izpit, pa vedi ga vrag, nič se ne izve v tem meglenem mestu in ljudje so zapeti do pod vratu. Alfa. Sklepi konference se bodo v posebnej spomenici predložili cesarju. Skoro vsi škofje, ki so prišli h konferenci, so že bili vsprejeti pri naučnem ministru baronu Conradu. Cehi se že dalje časa pritožujejo, da prostori, ki so odločeni za češko vseučilišče ne zadostujejo svojemu namenu, zlasti zdravniškej fakulteti manjka potrebnih prostorov in priprav. Naučno mi-ni>trrstvo je vsled teh prit<»žeb sklenilo odposlati posebno komisijo veščakov, da pregleda te pomanjkljivosti na lici mesta. Ta komisija bode tudi ogledala poslopji obeh tehniških šol, ter se zlasti posvetovala o zgradbi novega poslopja za kemični laboratorij češke tehniške šole ter začela poganjati se z mestom zaradi novega poslopja za Praško obrtno šolo. Brnski mestni zbor dovolil je sedaj na Dunaji bivajočemu provizorju L., da otvori svojo lekarno, ffl rn \ sli namestništvo je pa ovrglo ta sklep mestnega zbora, ker dotičnik ni zmožen obeh deželnih jezikov. Lekarji morajo občevati s prebivalci raznih stanov in pomanjkljivo jezikovno znanje bi utegnilo prouzročevati osodepolne zmote pri prodaji zdravil. L. se je sedaj pritožil proti tej odločbi pri minlsterstvu. Hrvatski poslanci o gorski'ga državnega zbora so se v posebnej konferenci posvetovali, kako postopati zastran reforme gospodske zbornice. Sklenili so tudi v podrobnoj debati glasovati za vladno predlogo. Samo pri §. C. bodo zahtevali, da se v tekstu omeni tudi Hrvatska in Slavonija, kar se do sedaj ni zgodilo. Tej konferenci je predsedoval poslanec Vukoiinpvić, prisoten je pa bil tudi minister za Hrvatsko Bedekovič. Onih pomislekov proti kotnpetenci ogerskega državnega zbora v tej zadevi, katere je navajal „Pozor", poslanci neso imeli. Pa kaj je vladnim kimovcein mari, če se tudi ruši nagodba, da le sami ostanejo v milosti pri ministrih. Na Dunaji se je sešla a« sr«ka carinska konferenca, da se posvetuje o povišanji carine na razne kmetijske in obrtnijske izdelke, ki se od drugod uvažajo. Ker druge države povišujejo carine, prisiljena je Avstro Ogerska isto storiti, da varuje interese našega kmetijstva in obrt-nije. O posvetovanjih te konference nam še dozdaj ni nič znanega. Vn;mj4' države, Vladni krogi v Peterburgu nikakor ne mislijo prisvojiti si Herata in s tem delati težav angleškej vladi. Javno mnenje pa zelo sili na to, zlasti ru< ■'to časopisje prigovarja vlado, da si prisvoji to deželo. Pa tudi v Heratu samem je močna stranka, ki želi ruski protektorat. Ruski listi mislijo, da bi bila najnaravnejša meja za Rusijo Hundu-KuŠ in Paropamisus. - Zdravniki so svetovali Aksakovu, da naj za nekaj časa preneha svoje časnikarsko delovanje in vsled tega bode prenehal za nekaj časa izhajati njegov list „Rusj". — Knez Dundukov-Korzakov, gubernator kavkaski, prosil je vlado, da sme odposlati znanstveno ekspedicijo v rusko turko-mausko ozemlje in sosedne kraje. Ker angleška vlada neče povabiti Kalile, da bi se pridružila sudanskej ekspediciji, temveč v parlamentu naravnost taroka, da ni treba italijansko pomoči, skuša sedaj Italija pregovoriti sultana, da bi pritrdil njenej akciji ob Rudečem morji in dovolil zasesti Kassalo. Vsa prizadevanja pa dosedaj še toliko vspeha neso imela, da bi bila Turčija umaknila svoj protest proti italijanskej okupaciji. Francoska zbornica je z veliko večino vsprejela povišanje carine na kmetijske pridelke. Privrženci svobodne trgovine se ta predlog hudo pobijali, pa vse ni nič pomagalo Večina je spoznala, da je kmetski stan glavna opora državi, ter se temu mora pomoči. Posebno dobro je minister kmetijstva zagovarjal to predlogo. Kazal je na žalostno stanje na kmetih, na revščino, ki tam vlada, ker tuji pridelki delajo konkurenco domačim. V aogleškein parlamentu se stvari za vlado kaj neugodno razvijajo. Vedno verjetnejše postaja, da bode spodnja zbornica izrekla jej grajo, in da bode vlada odstopila. Novo ministerstvo sestaviti naročilo se bode lordu Salisbury*ju. Za ministra vnanjih zadev bode najbrž izbran Northcote. Kaka bode politika nove vlade, se nič ne ve, le to se poroča, da bode odločnejša, ne tako omahljiva, kakor je sedanja. Brackenbury-jev oddelek sudanske ekspedicije prišel je 21. t. m. na ono mesto, kjer je bil polkovnik Ste\vart umorjen. Našli so ondu Stevvar-tove vizitnice in razne popirje konzulov Herbina in Povvera. Brackenburv zaukazal je podreti hišo glavnega prouzročitelja Stevvartovega umora. Na francosko-kltajskein bojišči ni sedaj nobenih velikih bojev. Courbet je zašel otok Pootoo na vzhodu Chusana, pa najbrž brez velikega upora. Kakor se govori, misli Courbet zabranjevati uvoz riže po morji v kitajska primorska mesta. Ker je riža najglavnejši živež vsega prebivalstva teh mest, nadejajo se Francozi najhitreje tako prisiliti Kitajce k prijenljivosti. Nek francoski list že ve povedati, da so že Kitajci voljni pogajati se za mir. To poročilo je pa najbrž prezgodno. — Kakor poroča „.Journal de Missions Catholiques" je na tajen ukaz banskoga podkralja bilo več kristjanov pobitih. Novi predsednik severno ameriških držav priporoča v nekem pismu, da naj se ustavi WT Dalje v prilogi. ~W| Priloga »Slovenskemu Narodu" Bt. 48, 28. februvarja 1885. kovanje srebrnega denarja, kajti sicer se je bati, da bode prišlo do finančne brise Za ministre misli novi predsednik imenovati: Bavarda za vnanje zadeve, Manninga za finance, Lamara za notranje zadeve, Garlauda za pravosodje, Villasa za pošte. Dopisi. Iz Gorice 26. februvarja. [Izviren dopis.] Italijanska narodna banka (banca populare) končala je svoje kratko življenje predno je začela poslovati. Dasi je družina Ritterjeva nakupila skoraj polovico akcij ter je bila v tej zadevi angažovana, vender ni šlo. Pri vsem bobnanji po tukajšnjem laškem listu „Corriere" in pri vsem prizadevanji skrajne italijanske stranke in njenega društva „Unione" ni bilo zdravila, katero bi bilo mrtvorojeno dete oživilo. Z vsemi napori razprodali so mej meščane blizu 160 akcij po 50 gld. Da ni bila „banca populare" strankarsko društvo, temveč le društvo, kateremu je vzvišen namen, potrebnim in vrednim someščanom in drugim v slučaji potrebe pomagati ter je iz rok oderuhov rešiti, obžalovali bi tudi mi ta $ polom" j a namen društva ni bil tako vzvišen, elementom, ki so se na prva mesta silili, ni bila toliko pomoč someščanom pri srci, temveč nekaj dru-zega, radi tega — requiscat in pace! Koliko zbadljivega posmeha ravno od one strani, ko je „Go-riška slovenska posojilnica" pričela svoje poslovanje z majhnimi sredstvi! Koliko veselja, ko se je začetek poslovanja te posojilnice radi malenkostnih šikani od nekatere strani zavlekel! Mi bi danes „tem prijateljem" posmeh lahko vrnili z obrestimi, pa tega nećemo, saj že tako najde posmeha dovolj oni, ki škodo trpi. Uverjeni smo, da doleti jednaka osoda tudi politično društvo „Unione", ker nema programa, ki bi obstanek društva zagotavljal. Gospodje „Unionisti" so to mej nami, kar so ustavoverci v državnem zboru — si licet parva componere magnis. — Jedini so v sovraštvu do Slovencev in Slovanov sploh, jedini tudi v tem, da- se mora Slovenca zatirati, ne-oziraje se na kakovost sredstev, in raji trpijo sami krivico, nego da bi v društvu s Slovencem uživali jednake pravice. Da le jeden slučaj v dokaz navedem. Mi zahtevamo že leta in leta narodne srednje šole ter nemarno nič zoper to, da bi se podelila tudi Italijanom jednaka pravica, a zagrizen „Unionist" ti na zobe pove, da je zadovoljnejši z nemškimi šolami, nego da bi užival s Slovencem jednake pravice. Taki so ti kozlički, in da jim ni Bog rogov zakrivil, bi bilo za Slovence slabo. Goriška ljudska posojilnica imela bode v kratkem svoj drugi občni zbor. Do konca leta 1884 imela je blizu 18 00 gold. prometa, kar je za prvi začetek že nekaj. Nadejamo se, da bo zana-prej šlo še bolje. Koliko kapitalistov in drugih narodnjakov imamo, ki bi lehko pristopili ter dejansko podpirali zavod, ki je za goriške Slovence neprecenljive važnosti. Iz letnega poročila bo razvidno, da je postopal odbor jako previdno pri izposojanji denarjev ter zelo varčno pri stroških, katerih ima vsako društvo v začetku. Iz 1'rabč nad Vipavo 26. februvarja. [Izv. dop.] Iz vseh krajev, hribov in dolin, čitamo dopise v Vašem listu. Vsprejmite tudi od nas par vrstic. Dve leti sta že pretekli, odkar smo umrlega našega velespoštovanega župnika g. Lov. Poženela spremili do hladnega groba. Bili smo si v skrbeh, kdaj in kakega duhovnega pastirja bodemo dobili. Ker smo bili nekaj časa ovčice brez pastirja, poslali smo prošnjo v Ljubljano. Naša prošnja bila je kmalu uslišana in dobili smo tako vrlega župnika, da smo ga vsi veseli in da smo mu zlasti za izvrstno olepšanja božjega hrama prav iz srca hvaležni. Dobili smo pa tudi novega učitelja g. Ivana Rudolfa, domačina iz Črnega Vrha. Tudi ta gospod je vsega priznanja vreden. Odkar je prišel semkaj, so otroci vsi prerojeni in vidno se opazuje upliv poučevanja. Obema gospodoma, župniku in učitelju pa si usojamo priporočati, naj bi nam osnovala prepotrebno „Bralno društvo". Bralnega društva si vsi želimo, ker dobro znamo, da nam bode v korist in omiko. Članov bode kmalu dovolj in kolikor možno bodemo gospodoma pri tem snovanji pomagali. Torej urno na delo z gaslom: „Bog in Slovenci!" Iz Šaleške doline 26. februvarja. [Izv. dop.] (Pustne burke, pa resnične.) Neki mesar kupil je v Lokavici od nekega kmeta bika za 75 gld. Ravno odhajajo na Hrvatsko svinje kupovat, snide se v Celji v gostilni „Pri Dunajskem mestu" z Graškim mesarjem ter bika zopet proda za 108 gld. s pogojem, da ga mora sam goniti, ker on odpotuje na Hrvatsko. Graški mesar pošlje svoja dva ali 8 dninarje pretečeni ponedeljek (9. svečana) po bika in ženejo ga čez Lokavico (ker pot zaradi prevelikega snega ni povsodi pripravna) na Vas Gorenje. Gonjači, zaradi prevelikega terpljenja vsi utrujeni in žejni, hočejo se odpočiti in svoje življenje z žlahtno vinsko kapljico (kakoršna je navadno ondu) okrepčati, ter privežejo žival pred hišo za neko naslanjalo in odidejo v sobo, v kateri so ravno svatje bili, ter pijo in se vesele, ne da bi mislili na zunaj stoječo žival. Godba začenja svirati, dninarji v veseli družbi se veselijo dalje. Biku se pa vse to že preveč zdi, dolg čas mu je, tudi on hoče pogledati to veselo družbo. Odtrga se ter oblastno koraka v sobo. Svatje vsi prestrašeni, nehajo rajat ter kar mogoče duri tiščijo in ker mislijo, da ni nobene rešitve pred zdivjano živaljo, da je konec njihove zabave, mislijo pa tudi, da je konec njihovega blagega življenja —! K sreči je natakarica ravno v klet zletela. Bik jo zagleda in zdirja za njo ter odbije pipo od jednega soda. Dekle vsa prestrašena za sodom kriči, svatje pa v sobi, bil je neusmiljen krik. Še le po dolgem trudu napravili so red, to pa le tako, da so vsled hrupa zdiv-janega bika spravili v hlev, potem predrli strop in ga previdno dobili na vrv, ter pozneje odgnali v Celje. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Šent Vidu nad Ljubljano za zgradbo društvenega poslopja 200 gld. — (Presvitla cesarica) pripeljala se je predvčeraj v Amsterdam. V imenu kralja pozdravil jo je vrhovni dvornik. — (Konfiskacija) zadela nas je zopet včeraj. Državno pravdništvo zaplenilo je včerajšnjo številko zaradi jako obširnega uvodnega članka z naslovom: „Ekscelenca Waser in Kranjska" in zaradi domače stvari „S spodnjega Štajerskega". Vsebina uvodnemu članku razvidna je deloma že po naslovu. Govor bil je v članku o na-stav janji sodnijskih uradnikov na Kranjskem, v notici pa o izpraznjenem mestu sodnijskega pristava za Laški trg. Gospoda: „Spiritus asper" in „Spi-ritus leviš" naj blagovoljno vsprejmeta naše soža-lenje. Današnjemu listu dali smo 2 strani priloge. — (Slovensko gledališče.) Jutri se predstavlja Raimundov čarobni igrokaz „Zapravlj i vec". Pri predstavi sodeluje oddelek pevskega društva „Slavec". Ker so uloge jako dobro razdeljene, nadejati se je prav lepe predstave. — (Slovstveni zabavni večer) je danes. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Pri deželni sodniji v Ljubljani) bili so zadnje dni nekateri starejši gospodje strašno vznemirjeni. Bilo je pa tudi povoda dovolj, kajti upisali sta se dve slovenski u k n j i ž b i v doslej deviške zemljišne knjige. — (Gosp. dr. Josip Dernjač), naš rojak, skriptor v knjižnici akademije vzobraznih umetelnosti predložil je jeden izvod svojega, v našem listu nedavno omenjenega spisa „K zgodovini Sehon-b run na" cesarjeviču Rudolfu. Prestolonaslednik se je za to knjižico mnogo zanimal, jo vzprejel ter naročil, da se spisatelju izreče posebna njegova zahvala za vrlo in korenito pisano delo. — (Novi prost pri stolici v Trstu.) Prijatelj našemu listu poroča iz Trsta, da je stolnemu kapitelju proštom izbran in od sv. očeta v Rimu potrjen visokočastiti gospod doktor Janez Šust, rodom Gorenjec od Fare pri Šk ofji Loki. Bog daj vrlemu možu in rodoljubu tudi v bodoče krepko zdravje, da bode lehko delal na novem častnem mestu še mnogo let za blagor škofije in svojega naroda! — (Sodnjim tolmačem na Dunaji) za srbski in hrvatski jezik potrjen je od višjega de želnega sodišča Dunajskega advokaturski koncipijent gosp. drd. Radoslav Pukl. Vlani po leti bil je znani ta rodoljub in dopisnik našemu listu zaprisežen tolmačem tudi za slovenščino in bolgarščino. Vrlo! — (Slovensko-nemški napisi) pribili so se danes nad večino magistratnih uradov. Za ostale urade izgotove se taki napisi v kratkem. — („Ljubljanskoga Zvona") izšla je danes 3. številka. Vsebino prihodnjič. — („Zadruge") izšla je 2. številka. Vsebina: Slovenske menjice. — Popravljena pravila „Zveze". — Davkarske zadeve. — Računski sklepi. — Razne stvari. — Računski sklep „Zveze slovenskih posojilnic14 za 1. 1884. — — (Vrsta porotnih obravnav,) ki se prično 2. marca t. 1. pri c. kr. deželni sodniji Ljubljanski, je sledeča: 2. marca: Anton Mihelič, hudodelstvo uboja; 3. marca: Matevž Škrbec, hudodelstvo spolskega posiljenja; 4. marca: Miha BokaliČ, hudodelstvo uboja; 4. marca (druga obravnava): Martin Jelovčan, hudodelstvo uboja; 5. marca: Anton Hribar, hudodelstvo spolskega posiljenja; 5. marca (druga obravnava): Janez Zaletel, hudodelstvo spolskega posiljenja; 6. marca: Janez Kokel, hudodelstvo ponarejanja kovanega denarja; 7. marca: Alojzij Maver, hudodelstvo umora; 9. marca: Janez Kavčič, hudodelstvo požiga; 9. marca (druga obravnava): France Volčič, hudodelstvo uboja; 10. marca: Janez Peternel, hudodelstvo ropa. Dve do tri obravnave, mej njimi tiskovna tožba g. profesor Wies-thalerja proti g. pravniku g. Trillerju utegnejo priti tudi še na vrsto. — (Pobalinsko.) Tukajšnjemu fotografu g. E. Pogorelcu utrl je neznan lopov šipo v vitrini v Slonovih ulicah razstavljeni ter izmaknil nekoliko fotografij, ter tako naredil za 8 gld. škode. — (Ubežal) je včeraj zjutraj iz zapora pri tukajšnji c. kr. okrajni delegirani sodniji postopač Tone Petiani. — Z Lichtenthurnovega vrta na Poljanah pa je ušel v prisilni delavnici zaprti Jurij Miklavčič, doma iz Ambrusa, okraja Novomeškega, že mnogokrat zaradi postopanja kaznovan. Bil je v Lichtenthurnovem zavodu za delo najet, ter porabil ugodno priliko, da jo je popihal. — (Mrtvega našli) so predvčeraj zvečer v hlevu gostilnice ,,pri Šikcu" berača Janeza Križaja iz Medvod. Danes popoludne bil je uradni ogled. — (Okrajni z as to p na Vranskem) dobil je iz deželne blagajnice 3000 gld. podpore za most čez Savinjo mej Braslovčami in Polzelo. — (Graščino Ebensfeld) na Ptujskem polji kupila je „Prva avstrijska hranilnica na Dunaji" za 128.205 gld. 14 kr. S to graščino hotela sta se okoristiti gg. dr. Strafella in Kotler na Ptuji, misleč, da jo bode erar za drag denar odkupil. A pila sta pri kupu na medvedovo kožo in leta in leta prodajala in pogajala se za graščino pustinjo, dokler ni obema sape zmankalo. — (Trboveljski premog) rabil bode naši mornarici v bodoče za kurjavo, mesto dosedanjega angleškega. Poskusnje s Trboveljskim premogom so se baje dobro obnesle. — (Zlat prstan) našel se je v „Zvezdi" ter izročil mestnemu magistratu. — (Premembe v Lavantinskej škofiji.) Umrl je gosp. Mat. Novak, župnik v Podsredi v 57. letu svoje dobe. Premeščeni so gg. kaplani: Josip Kranj c v Pišece; Jurij Hrasti v Reiehen-burg; Jakob II r i b e r n i k v Braslovče, Lovro K r a m-berge,I v Trbovlje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 28. februvarja. Slovenskega porotnika Muršeca, trgovca iz Ptuja, insultovali so v Celji po obravnavi proti uredniku „Deutsche "VVacht", Besozziju, odvetnik dr. Glantschnigg in drugi Nemci. Dunaj 28. februvarja. Raič v generalni debati odkril mnoge krivice, katere se Slovencem posebno na Štajerskem in Koroškem pod sedanjo vlado gode zlasti od naučnega mini-sterstva ter energično zahteval popolno izpeljavo narodne ravnopravnosti za Slovence. Krf 27. februvarja Cesarjevič Rudolf in Štefanija pripeljala sta se ob 9 V* uri zjutraj pri lepem vremenu semkaj. Zvečer odpeljeta se v Berut. Kotor 26. februvarja. Cesarjevič Rudolf in Štefanija pripeljala sta se iz Dubrovnika ob 2 V* uri popoludne v naše mesto. Prebivalstvo priredilo je visokima gostoma navdušen vspre-jem. Popoludne prišel je knez Črnogorski pozdravljat visoka gosta. Obed bil je na jahti „Miramare", ki je ob 7. uri mej živioklici občinstva odplula iz sijajno razsvetljene luke. London 28. februvarja. Gorenja zbornica vsprejela je Salisbury-jcv grajalni votum proti kabinetu s 198 proti 68 glasom. Dolenja zbornica pa je zavrgla Nothcote-jev grajalni votum s 302 proti 288 glasom. Z manjino gla- sovalo je 39 Parnollovcev, več liberalcev, mej njimi Goeschen in Forster. London 27. februvarja. Pri včerajšnjih strelnih vajah t Shoeburvnetvu razpočila seje granata, ubila jeilnega častnika in jednega lop-ničarja takoj, težko pa ranila devet drugih častnikov, več topničarjev in civilistov. Mej težko ranjenimi sta tudi vodja topničarsko sole in jeden polkovnik. Razpis volitve za trgovinsko in obrtno Zbornim V l.jllbl j;!lli. Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske iu obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 10. dan marca 1885 od devetih do-poludne do petih popoludne v magistrata! dvorani v Ljubljani. Ob 5. uri popoludne sc bode to glasovanje tudi končalo. Ako se volitev vrši z dopošiljanjein od volilcev podpisanih glasovnic, morajo napsane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu obla« stvu prve stopinje (na deželi k ces. kralj, okrajnemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji čas do 12. marca 1885. 1. Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnice ne bodo sprejemale. Glasoštetje bode volilna komisija IG. dan marca 1885. 1. začela. Na mej glasoštetjem dospele glasovnice se ozira samo tedaj, ako so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane sam poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico, pri-loživši jej izkaznico, odda obrtnemu oblastvu I. stopinje, katero obe pošlje volilni komisiji. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, kateri volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu I. stopinje tistega kraja, kjer je podjetje. Take glasovnice z izkaznicami vred se sinejo dopošiljati po c. kr. pošti, po c. kr. davčnih uradili, ali po občinskih uradih, ali po posebnih poslih. Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospele glasovnice se ne smejo nič vec vzprejemati. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse uloge volilcev pošiljajo se volilni komisiji po pošti poštarine prosto, ako imajo na adresi |ristavek: „V volit-venih zadevah trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani". Volilci trgovinskega odseka in sicer: volilci I, in II. volilnega razreda dobe rudeče glasovnice in volijo skupaj G članov. Volilci III. volilnega razreda trgovinskega od seka dobe višnjeve glasovnice in volijo 4 člane. Volilci I. volilnega razreda obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 2 člana. Volilci II. volilnega razreda obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo 10 članov. Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo 2 člana. Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozoruje se pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorije ali vsacega razreda svoj« zastopnike le iz onega razreda voliti, v kateri imajo Nami pravico voliti. Daljni pouk je v razpisu volitve, kateri se vsa-cemu volilcu dostavi. V Ljubljani, dne 24. februvarja 1885. C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Chorinsky. Kazne vesti. * (Prebivalstvo v It u sij i.) Kakor kažejo uradni statistični podatki, brojila je evropska Itusija 1882, 1. 77,869.521 prebivalcev in sicer 38,851.977 moških in :->«J,217.544 žensk. / azijatskimi okru ji imelo je pa carstvo vkupe 102 milijona duš. Najbolj obljudena sta okraja Moskovski (73 duš na jednej □ vrsti) in Podolski (77 porodov. ::.(>:;::.569 miličev in 716.247 zakonov. * (Kraljica Viktorija in Londonski stavci.) Londonsko društvo stavcev uživa prav posebno milost in izredno pokroviteljstvo kraljeve rodbine. Čestokrat dobilo je že od raznih članov kraljeve hiše obilo in dragocenih knjig za svojo društveno knjižnico. Tudi pokojni soprog kraljičin, princ Albert podaril je stavcem mnogo in koristnih knjig. Nedavno pa je kraljica Viktorija sama še ceo zaukazala, da se tiskarskemu društvu pokloni jeden krasno vezan izvod po njej spisane knjige: „Listi iz mojega dnevnika1' in jeden dodatek k tej knjigi: ,.Še nekateri listi;t. Da kraljičino prekrasno darilo, katero je kraljica sama lastnoročno podpisala, vzbuja občno veselje mej stavci angleške prestolnice, radi verjamemo. Mnogoletna, opazovanju. IV.>ti s! 11 m i -ti želodci ;n ponjii njknnju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Mol l-ovi „ 8ci d I it z- praški* zelo odlikujejo od drugih sredstev, s svojim prebav ljenje pospe-šujočim in želodeo okrcpeujočiin uplivom. Cen« škateljici l gld. Po poštnem povzetji razpoiilja fiil vsak dan A. Moli, lekarnar iu c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuchlaiibe.n 9, V lekarnah po deželi zahtevaj vodno izrecno Moli-ove preparatu /. njega varstveno znamko in podpisom, 3(11 -2> Tujci. 26. februvarja. Pri Nlttiiui Nagy z Dunaj* — KliiUl iz Celovca. — Marzolla iz Ke'.;c. — Frankenbcrger z Dunaja. - Vlek iz Kočevja. ■ ri tifcllrifl Hor/J, Zehlcr, Pikeš, Stein, Kaiser, Schneidt ff, (icistcndoitor z Dunaja. Pri m si i ijakcui vfgitrji: pl. Maver z Dunja. — Gušterle iz (Jradca. Meteorologijo poročilo. i7-8) g Cur epa-lOVi :;a Stan;o barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v v 11)111. min. (N 7. zjutraj 2.'pop.' 9. zvečer [42'0(J miti. lil 16 mm. 7405)0 mm. - 8-6° C -f 6'4« V, + h-."C brez v. Dre*V. brezv. megla jas. j h 8. 00Ou;n>. i 27. febr. 1 4. tjiituti 'j. pop. f4 .M 18 mu. i41 ou mi,. 141*16 mm. - is t; -|- (18' i + 4 4"d nrezv. hI. zah. al. zah. pegla obi. obi. 1 0-00 ram. | Srednja temperatura 1'5° in ■f si«; zu 1 1' in 18 iiiul nornialom f,o gld. tio 4«. 3 o ZDu-najskia "borza dne 28. februvarja t. 1. i Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta........ Srebrna renta..........83 Zlata renta...........108 5°/g marčna renta.........B9 Akcije narodne banke.......8H6 Kreditne akcijo.........306 London ......... Napol ... ... . • C kr cekini ..... Nemške murke . • • 4u/0 državno srećke iz I 18"4 250 gld Državne srečko iz 1 1801 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, da\ka proata Ogrska zlatu renta 6°/0...... . « w I o ..... „ papirna retita f>u/0 . . • . :")*/„ Štajersko zemljišč odvoz oblig Dunava reg srečke f»"/o • 100 gld /iemlj obč avstr 4'/1°/0 zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior obllg Ferdinandove tov železni« Kreditne srećke.....100 gld Rudolfovc Bračke .... 10 „ Akcije anglo-uvatr banke 120 „ Tramuiway-društ velj 170 gld a v. . . kr. 124 9 f) 60 124 172 107 98 91 104 116 123 119 m 178 19 107 214 40 30 0ll-n /.4)ri«\il- Ivuii iloll-u konvcii-no pito \r. NlailnegH lr >ani sledili \t.\ le- 1 steklenica (10 kr. 1 st. gl. l.Di, m. st. 70 kr. Ivan IIoII-h Itonlioiii Vi, sladuvga i/.uerl:a r.a |n«.i pristal samo v modrih za- vitkih A 0,80,16 In lOkr. Ivan lloll'-ii xflravil> na s iKina čokolada pO '/, kilo I. gl. B.40, II gl. 1.60, po 74 kilo 1. gl. 1.30, II. DO kr. \\ i pii Biiijsiiiii. B>oiuaiijkaiiji apetita iu i»bezspaiijt. kašlji. (lospoiiii IVANU HOFF-u. i/uiuilelju iu izdelovalen prepnitov iz slailu^ga izvlečka, e. kr. dvornemu /alu/niI n skoro vseh savoreiMM evropskih, nuna«j. Ciruben, It. limu i ^ii asse Ve. H. V Trstu, 1. oktobra 187/. V. hI. Pb redtiej rabi Vašo Ivan llofT a zdravilne sladne čokolade vidim z veseljem precejšen vspeh na meni, na telesu sem se zredil, kašelj, ki me je jako mučil, je precej popustil, in zadobil sem popolnem apetit in spanje. Prosim z nova sledi naročitev). Z velespošto vanj eni NarciHM SlelunopiMilo. Coiho Stadion 11, v Trstu. V Goric i, B, septembra 1882. Lansko leto seiu porabil6 steklenic Ivan lloflf-a Hladnega izvlečka; te so okrepčale moje zdravje, tni dobro delo iu pomagale. Prosim mi za letos zopet precej 12 steklenic po pustnem povzetji poslati. Z velespoštovanjem Ju.sip ItUiak, v Gorici, \ia Vogel 3. Zdravniško zdravno poročilo. V Kudolfoveiu na Kranjskem, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan Hdff-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi jo zopet poslati 13 steklenic in štiri Bavitke Ivan lloll'-a bonbonov iz sladncga izvlečka. Dr. <)iuHtav I imIkt, c. kr. polkovni zdra nik, začasno (583—8. v Kndolfovem. Glavne xologet ljuldjatm: Peter hassnik; Kranj- Fran Dolenc; dalje: Postojiua: Doxat & Diitrich; Kočevje: Edvard Hofinann: Idrija: Fran Kos; Rudolfovo: Dem. Risioli, lekarna; Ribnica: Janez Paoser; Kogrebi 0, Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Cflje: KuplVrscbinidt, Matck, lekarni; Reka: G. Catn', lekarna, Fr. Jechel, N. PaVaćič, drogueriji; Gorica: G. Crstofolelti, dvorna lekarna: Celovec: \V. Thurnnvald, lekarna; Maribor. W. Kiiuig, lekarna, F. I'. IlolaBok; Tržič: J. Kaiiharek; Pulj: G. B. WaBsermannj Ptuj: J. Kastmtr: Trst: F. 8. Frinz Seravallo, Zanetti, lekarni; lloljak: F. Hcholz, dr, Knnipl-ovi dediči, lekarni; Kader: Ghr. Mozocco, N. Androvice, lekarni. 60 vleoclh odlikovanj. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodaja Bveia (109—1) Peter Lassnik v IJiiM.jaiii. \ v steklenicah ijjlfKS^ ( (6—9) priporoča Z A. MAYER-jeva ' I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. } IS6e so solidna, priprosta in zanesljiva, bolj poštama na neko posestvo. — Kje V pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (I KI) Mejnaroflna lilija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najbolj&o postrezho V NOVMORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", odhod okolu IS, dne marca 1HH5. Kajnta za potnike 200 gold. — Vmesni krov «0 golti. Potniki naj se obrnejo na (20—30) J.TEEKUILE, generalnega pasa/.ne^a agenta, Via delP Arsenale Nr. 13, Teatro ('omunale, v Tratil. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kmiliuuo «l* A ni. l*oglayeii, generalnega agenta v Trsi h. Kreditno društvo M v Ljubljani računa na dalje svojim družbenikom od posojil Iia lllCIljiCC za 4 mesece .... 5,2 obresti, čez 4 do 6 mesecev. . 6,2 obresti. Prošnje za vsprejem v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v iffl ':)ros*or'^ kranjske hranilnice. (68-5) I Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v elodii, m Mpretelno /.oper neilait do jedi, slabi ielodeo, smrdelo sapo, naplhuo-nje, kislo podiranje, 161-\ panje, katar v ielodol, ;ig t gago, da se ne nareja pesek in pseno ln ilez, zoper zlatenico, gnjui ln bljuvanje, da glava ne boli, (ee izvira bolečina iz želodca), iinper krfi v ielodol, preobloienje ie-lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, lopel bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Cilnviin »tilojurti: Lekar C. ltr»dy9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane flsf »i kr. -^Ki 3?ra,"ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Oabriel Piccoli, na Dunajlkej cesti; lekarna J ti s i p Svoboda, na Preftirnovem trg.i. VNovem mestni lekarna Doni. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lehan. V(Jo-rici: lekarna A. de (tironcoli. V Ajdovficini: lekarna Miehaol (inglielino. V Celji: le'ar J. Kn pferseh mi ed. V K r a n j: lekar Drag. Sa vri i k. V Kamniku: lekar.Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. K ob le k. V Sežani: lekar Ph. Kitsc.hel. Vf'rnoin'ji: h kar Ivan Illažek. V Škofjcj Loki: lekar Karol Fabiani. WF Svaritev! Kei se v zadniein času naft Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zK,,r!lJ navedenih zalogah in pa/.i naj leOSObHo na ta znamenja: Trave Marijine.eljske kap-Ijiee la želodec morajo imeti V sklenieo vtisnono besede: F.chte Mariazeller Ma^ennopferi — Mrady & DoBtal — Apotheker, sklonica mora biti zapečatena z naiim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijiueeljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljenu varj»lv«'iio znani«1!!je in zavoj mora biti zapečaten z našim varatvenlui imune-njeni. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki ne-majo teh Enako? istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Hodmjski kaznovani izdelovalei in Prodajalci. (bO—3 oooooooooooo Zaloga laka nit veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. Tovarna vsakovrstnih oljnatih barv, lakovih barv za tla, deset raznih Rort za pleskarje v vseh barvah. Kazne indigrencije in voskove izdelke za tla mazati. Barve za akademiene slikarje. Velika izber copicev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-marje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za črnila, hektografe, Stanipilije, pošto, pirhe in opravo. Velika izber analin-barv. Mnoge specijalitete, spadajoče v otvir navedenih obrtov. Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. il. OOOOOOOOOOOOI Trgovina s semenom G JURE POPPOVIĆA v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo, da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetličnega semena še peske sadnih dreves in mlada sadna drevesca, posebno vsakovrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kaljiva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kaljive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje rćpe na debelo in sicer najboljše vrste. (106—1' OOOOOOOOOOOO Velika izber krtač in čopičev (Pinset) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisarniško porabo« Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvinc lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpanovega lesa. Gospodarjem priporočam: dobrega petroleja, S= olja 55 za mašine in kolomaza. Čistilo za vino. prav izvrstne. Špecerijsko lilago. Izvrstne kave. Domačo mast i. t. d. i. t. d. OOOOOOOOOOOO 715 Št. 3046. Razpis službe. (104-2) Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo 120O gld. in s pravico do dveh v pokojnino vStevnih 10'7„ petletnic. Trosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti <]<» 2*2. marca t. 1. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gospodske. Mestni magistrat t Ljubljani, v 21. dan februvarja 1885. Župan: Grasselli. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PESTAL02M8SB 1, najstarejša tvrdka te vrate. (628—22) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. tudi posebno pripravna za gostilno na Notranjskem v Sla-\ lul pri Postojni se pod zelo ugodnimi pogoji daje v najem ali tudi proti«. Len hiše je ugodna za vsakerŠni promet in se je tudi do zdaj dob:o reutirala. Dajr se v najem, ker je nje posestnik drugje moral oskrbništvo premoženja prevzeti. — Ponudbe naj tje pošiljajo na upravništvo „Slov. N.roda". (111—1) Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. DoČiru se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrećilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspebe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strašnej bolezni. Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh tanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo Be v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-1) NaroČila naj se »dresujejo neposredno na me. S. Kiebsclilfigei", specijalist. Berlin S., Brandenburjrstrasse 35. Dr. H|>raiij(<'r-.fr>'«' kaplji©© mm želodec. Tajni medicinski in đvorni boietnik dr. BHcking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Manning in mnoge drugo zdravniške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne tijnoi sredstvo priporočajo proti vsem Želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhoholja, ftuslizenjn, želodčuej kislini, vziligovanja, omotici, kolika, skrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretjn. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoda lekarji Svobodi, pri Zlatem orla, na Predirnovem trgu. (716—17) NAJBOLJŠI vv\r za zm£r \ je priatni C LE HOUBLON M 't-aii4t>fk fahrikat Cawley-jev & Henrv-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 111 Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. '500/ FEUILLES \ FORMAT/ hi šnr t. j --i p4his.« ULs rABMCAfiTi. Fac-Simile dc TEtignctte 17 Rm Btrangfr k PARIŠ f(t fino in dobro Bnrgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czeke v Kiseku na Oger-skera je izvrstno desertno vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojifev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenii, diarrhOe In reconvalescenci z izrednim vspehoin. — Zdravilnica v LindtMviese (Šlezija) uporablja to vino žo več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenti. Vino se ne sme piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44—4) Jedino zalogo za Kranjsko ima X< BIČA RIT A TE1TKOCZ7 v Ljubljani, Mc»wtiil ti*fj. WM Vsaka steklenica iuu zaradi pristnosti varstveno marko in grb. H Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Prazne steklenice mr nazaj vzemo. ~ Po pošti se pošljo iiajmanj 5 steklenic. IOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOO! LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY. 8» Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za Ievi-hIiio UNpe4no pripoznaue, ima vedno »iste v zalogi in razpošilja takoj po lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja ,,pri s«iiiorojr»,ii" •v Hjj-CLtaljan-l, 3^estnl trg1 h., žt. -4. Af*l7l!a 7*1 liWP jedno najboljiifa sredstev, da se prostor, itld/illO Ml Irt^Vj j{jt.r pasejo lasje, utrdi in da lasje no izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo <>0 kr. Vrnil ca c I/u 7frinia »ajboljše vrsto, ljudstvu pr.liubljnii rrHMtUSKU /^dlljl jek- raHjfl steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. Pninr/1'i ni*mć4»L 7'A fl'illlP na.ifin,,JSe vr8tei bel in rohint, v ftka-rill IZKl pmScK Ad llclIlH , teljcah po 80 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. rijCnia, zvečer 8 čopičem namazati. I steklenica Dr. Selimidt-ovi uspešni 8 samo 40 kr Malaga nBjfiuejSa go ^rote,ijah po Rum najfinejši v zavitkih po 30 in 60 kr. Izdelki morajo imeti, da 80 pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno varstveno marko. najfinejdi v botel jah po 311 in (jo kf. (45-4) Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. 0000000000000000000 JDt. Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn!m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v krizi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, rslabljo-nju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišican, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.Behr-ov živčni ekstrakt Be uporablja le zvunanje. Ceua steklenici s točnim navodom upo-I rabe 70 kr. a. t. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevc izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Juliiis Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—2 J) Glavna razpošiljalna zaloga: GloggnitK, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Illituer-Ju. Dr. Hehinldt-ove prilepke /,a kurja očesa in dr. Behr-ov živčni ekNtrakl prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Svoboda it: J. pl. Trukovzy. uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh prilepk >v so odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dlotcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v. Našemu svarjenju, s katerim smo večkrat opozorili p. n. občinstvo, da neka v novejšem času navstala tvrdka prodaja blagajnice, ki nosijo ime Adolf W«*rtlieliu *V 4'omp.. s tem pa le starinari in nema mkakc tovarne ter skuša z omenjeno manipulacijo le slepiti občinstvo, da bi zamenjalo ime z našo tvrdko, imamo sledeče pristaviti: V našej pravdi proti tej tvrdki razsodilo jo visoko c. kr. najvišje ttodišće na Huuaji z razsodbo z dne 14. januvarja 1885, da lastniki te trgovine morajo takoj opustiti tvrdko Adolf VVertheim & Comp., če ne, se jih bode rubilo, ter imajo plačati stroške instancij. Mej uzroki je navelo visoko c kr. najvišje sodišče zlasti sledeče: da je naša trditev, da s tvrdko Adolf VVertheim & Comp. hočejo le prikrivati špekulacijo na ime „VVertheim", tnr s tem skušajo zapeljavati občinstvo, verojetna in opravičena. Ravno tako je slavni magistrat c;. kr. glavnega mesta in prestolnice Dunaj 21. novembra 18*4 lastnike tvrdke Adolf VVertheim & Comp. zaradi nedovoljene uporabe cesarskega orla tn da mesta Budimpešto in Prago navajajo na neresničen način za mesta njih proizvajanja, obsodil na sto goldinarjev globe. XX s 1 Razsodba najvišjega sodišča v Avstriji in jednako glaseči se odločbi političnih ohbistev L in II instance označujejo delovanje oimmjene tvrdke tako dobro, da nam ni treba nobene besede več. pristavljati — tudi naša svarjenja na p. n. občinstvo, katerim so sledili, mehko rečeno, najpredr/.nejši odgovori bivše tvrdke Adolf VVertheim & Comp, so sedaj s tem končana. F. WERTHEIM & COMP., o. kr. dvorni založniki, prva avstrijska oes. kr. priv. tovarna blagajnio (108) im I >nim i. Jedina zaloga pri FRAN DETTER-ji, v Ljubljani, Mestni trg št. 163. Izdatelj in odgovorni urednik: Iran Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne1 1178