laja trikrat na tedeo, in sicer v torek, četrtek soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti' .iamtuia ^ v Gorici na dom P0651!"*-' ' vse leto ........,r> K ................to » V Gorici, v torek dne 22. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. P .samica« Številke stanejo 10 vin. SO CA" im» naslednjo čredne prilogo: Ob no: .«>i .Kafipot po GeriskeriNrf Gradi&ansTi&iif" i^*»' kiivot po Lju^ani in kranjskih mestih", dalje »Soue« vsak ¦.k in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v našiii knjigarnah in teh-le tobakarnali: Schvvarz v Šolski u!., Jellersitz v Nunski nI., TeivLebau na tekališču Jos Verdi, Peter ICrebelj v Kapucinski ul^ci, I. Bajt v po: kopališcui ulici, I. Mafpissi v ulici Formiea, I. Hovafiski v Korenski ulici št. '22 -, v Trstu v tobakarni LavronSič na trgu della Caserma. ko smo obhajali pri Reinard-u v Tuileri-jah 8'Je 2 vojvodo Harcourt-om, Fontraill-om, Rieux-om ru$cii, je predlagal vojvoda Harcourt, naj gremo u plašče na Pont-Neuf; kakor veste, je to zabava, J° je vpeljal vojvoda orleanski. ("~ Kaj ste bi bili blazni, Rochefort! V vaših <*«, bil sem vinjen; ker mi pa šala ni posebno sem predlagal vitezu Rieux-u, naj se je vda-Vt samo kot gledalca, ter zlezeva, da bi gledala er s prvih prostorov, na bronastega konja. Re-storjeno. S pomočjo ostrog sva bila v par treni na vrhu; dobro sva se počutila tu in videla »zborno. Petim ali šestim ljudem so bili slekli lCe z neprimerno spretnostjo, ne da bi se bili ti taiI2pregovoriti le besedico, ko je neki tepec, ki ni ko potrpežljiv kot drugi, začel klicati stražo, na tr .?nhit.ela patrulja strelcev. Vojvoda Harcourt, ^»les in drugi pobegnejo; Rieux hoče storiti o. Jaz mu branim, češ, da naju ne pridejo iskat ost me Re posmša ter SQ pripravi, da bi zlezel roga se Pri tem zlomi, on pade Gui, si zlomi h! 'jala, nogo, in mesto da bi molčal, začne vpiti kot bi ga bili j obesili. Tudi jaz hočem skočiti dol, a bilo je že pre-^ pozno, skočil sem ravno med strelce, ki so me odpeljali v Cha telet z gotovostjo, da bom drugo jutro že prost. Potekel je drugi dan, potekel tretji, poteklo je osem dni. Pisal sem kardinalu; istega dne so me prišli iskat ter me odvedli v Bastillo; tam sem že pet let. Mislite, da zaradi tega, ker sem za jahal konja za hrbtom Henrika IV* — Ne, dragi Rochefort, prav imate, to ne more biti vzrok; toda gotovo kmalu izveste, zakaj. — Ah! da, pozabil sem vas vprašati, kam me peljete. — H kardinalu. ~ Kaj mi hoče V -— Ne vem, saj nisem niti tega vedel, po koga grem; — Ni mogoče. Vi, njegov ljubljenec! — Jaz njegov ljubljenec! je vskliknil d' Artagnan. Ah, moj ubogi grof! sedaj sem bolj gaskonski kadet nego takrat, ko sem vas videl v Meung-u, saj veste, pred skoro dvaindvajsetimi leti! In globok vzdih se mu je iz vil iz prsij. —- Pa vendar prihajate s poveljem? — Ker sem bil slučajno v prednji sobi in se je obrnil kardinal name, kakor bi se bil obrnil na koga drugega; toda vedno sem še mušketirski poročnik, in če prav štejem, sem to že blizu dvajset let. — No, med tem vas še ni doletela nesreča, to je mnogo. j - In kaka nesreča naj bi ne bila doletela ? Neki ! latinski pregovor, ki sem ga že pozabil, ali bolje, ki ga nisem nikdar dobro poznal, pravi: Strela ne udari v dolino. In jaz sem dolina, dragi moj Rochefort! in jedna izmed najnižjih. — In Mazarin je še vedno Mazarin ? — Bolj nego kedaj, dragi moj; pravijo, da je oženjen s kraljico. — Oženjen! — Če ni že njen mož, gotovo je pa njen Ijubček. — Odkloniti Buckingham-a ter se udati Mazarinu! — Take so ženske, je pripomnil modro d'Ar- tagnan. Ženske, prav! Toda kraljice! — Eh, moj bog, v tem oziru so kraljice dvakrat ženske. — In gospod Beaufort je še vedno v ječi ? — Še vedno; zakaj vprašate ? —- Ah! prijatelja sva bila, in lahko bi mi bil pomagal. — Vi boste gotovo prej prosti nego on, in boste vi njemu pomagali. — Torej vojska... — Kmalu izbruhne. — S Španjolci? — Ne, s Parizom. — Kaj menite s tem ? — Ali čujete to pokanje pušk ? — Da. Torej ? — No, torej, meščani se zbirajo in čakajo prilike. — Ali mislite, da bi se dalo z meščani kaj narediti? — Ali seveda, obetajo vsaj, in ko bi imeli voditelja, ki bi zbral vse njihove čete... staja za dolenja in srednja Brda. Od Dobro-vega bi Sla na Sv. Lorenc, Neblo, Rutarje, Bracan v Konnin. S to zvezo se ugodi celim Brdom. Upamo, da ne bode nihče ugovarjal temu, celim Brdom ugajajočemu načrtu. Ljudstvo, zahtevaj to zvezo! Z nepopisnim zanimanjem, zadovoljstvom ter priznanjem se je odzval temu ljudskemu klicu naš blagi župau gospod Franc Obljubek, ki sam spoznava največ potrebo in pomen železnice v Brdih ter skrbi, kakor oče za vse v njegovo področje spadajoče občine. Vse pisanje listov o železniškem vprašanju je pozdravil z jako gintjivimi besedami ter obljubil, da bode njegova glavna skrb, njegov glavni trud, posvetiti vse svoje moči, ves svoj mero-dajniuplivsvojim rojakom v korist. Slava mu! Zagotovil je, da skliče v teku enega _ meseca shodvseh.briških gg. županov,podžupanov in starešin v Šmartno, z dnevnim redom: „Br i s k a ž e 1 e z n i t a". Temu prijaznemu vabilu se bodo drage volje odzvali sledeči gg. župani: Ant. Klančičv Podgori, .los. Klanjšček v Sv. Florjanu, Josip Sfiligoj v Bi-Ijani, Ani Blažič v Kožbani, Ant. Zucchiatti v Medani, župan v Dolenjah, ter sklicatelj shoda Fr. Obljubek v Kojskem. Vsi imenovani gg. župani naj privedejo na ta za cela Brda preimenitni in važni shod, na katerem se določi za .vselej usoda zapuščenih in zanemarjenih Brd, vse gg. podžupane in starešine. Vsi torej na shod z zahtevo — železnica! Nadalje bodo vabljeni na ta shod tudi vsi gg. deželni in državni poslanci, katerih imen si dovolimo tu navesti: Jakončič, Klančič, dr. Turna, dr. Treo, Štrekelj, dr, Gregorčič, Berbuč, Bolko, Lapanja in Osk. Gabršček. Posebno pa polagamo na srce našima rojakoma gg. Jakončiču in Klančiču, da se ona kot taka poprimeta z vso odločnostjo tega resnega dela. Tudi od drugih gg. poslan^v upamo, da uporabijo vse svoje moči v korist in blagor onih, katere zastopajo. Zadnji poziv posvečujemo vsem občinskim zastopnikom in starešinom, da oni kakor en mož nastopijo na shodu ter slovesno zahtevajo enoglasno: Briško železnico! Vsi zahtovajmo na shodu: Železnico potrebujemo! — železnico hočemo! Od naše zahteve ne odnehamo, dokler se nam ne ugodi! — Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi, a delo in trud Vam nebo blagoslovi l Briški trpini. DOPISI. Iz StAHlUl.*) —(»Veliki satan« — nmajhna satana". Jajca in molitve-nik. —Neblag-oslovljena zastava.— Kaj pa neblagoslovljene kronice?) Med tem ko se Pevmčanje jeze, da ne obiskuje njihov kurat redno šole, je stvar v Št. Andrežu ravno obratna. Tu si želimo, da bi ne zahajal naš kurat v šolo, kajti on je mogoče dober misijonar, dober jezuit, nikakor pa ne pedagog. To svojo trditev vzdržujemo v celem obsegu in hočemo v podkrepljenje te svoje trditve navesti tudi nekaj slučajev. Naj sodi občinstvo samo, imamo li prav ali ne. V šoli ima naš kurat tri otroke, katerih očetov ne more videti, ker so drugega političnega prepričanja kot on. Jezo na očete je prenesel tudi na nedolžne otroke in tem daje v šoli t. j. pred vsemi drugimi učenci priimke, tako pravi večjemu dečku: BMllW satM", manjšima dvema pa: »majhni satana". S temi imeni jih tudi kliče t šoli, Drugi otroci so se navadili teh izrazov, in kakor je Že navada med otroki, jih zmerjajo le s satani. Sam g. učitelj je slišal te psovke, oštel otroke in jih vprašal, kdo jih je naučil teh izrazov. No, čuditi se je mogel, ko je izvedel resnico, kaj je ukrenil na to, pa ni znano. Eden izmed teh treh »satanov* je nekoč pozabil doma katekizem, kar se pač lahko vsakemu zgodi. In za to gaje kurat vlekel iz klopi, deček seje uprl brahijalni sili, in kaj je storil naš preljubez-nivi kurat-pedagog? Rekel je drugr.f učencem: nirzlt8 satana »en!" Istemu dečkr ja dal prebrati iz katekizma odstavek, kateri govori o peklu. Ko je fantič prebral, je rekel duhovnik: „V pekel pride tvoj očo, tvoja mati In YSl, kar vas Je doma!" Pri tem pa je še pripomnil dečku, naj moli za svojega očeta, ker oče je pogubljen. Ali se no pravi to, jemati otroku, nedolžnemu otroku, nerazumnemu otroku ljubezen do starišev. Ali je zmerjanje pedagogično sredstvo? Mesto, da se pečajo duhovniki s poli- ' tiko, naj raje prebirajo pedagogiko, saj mora vsak, kdor se peča s poučevanjem mladine, napraviti izpit iz pedagogike, le duhovniki so oproščeni. Neka deklica je prinesla kuratu v šolo dve jajci; On jih je vtaknil v žep in drugi dan je dobila deklica v dar molitvenik. S takim činom se vspodbuja druge učence in učenke, naj pridno donašajo jajca in druge darove v šolo, Torej kdor mu prinese več jajc, ta je pri njem bolj priljubljen in vreden pohvale v obliki molitvenika. Omeniti imamo še, da se je jezil naš kurat pred 14 dnevi o priliki pogreba nekega društvenika »Pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu", ko je isto stopalo z zastavo, s katero je šlo tudi v cerkev, češ, zastava ni blagoslovljena. Cel Št. Andrež je stal pod veličastnim vtisom res krasnega pogreba. Vprašamo kurata, aii so blagoslovljene one kronice, katere dobiva v cerkvi in zakaj jih ne zavrne, ker niso blagoslovljene? S tem končamo v nadi, da smo v dobrem smislu prispevali k pedagogiki naših katehetov. Iz Deiina. — (Kaplan Mezinec.) — Torej tudi Ivan Mezinec, sedaj kaplan v Biljah, »popravlja". Vaša trditev, da ste bili za praznike cel čas doma, je laž. P r i p e-ljali ste se za praznike s kočijo v Devin k božičnici Lege. Spričujejo oni, kateri so Vas videli, spričujejo tisti, katerim ste stiskali roko v pozdrav in med temi je tudi postrežnica v Legini šoli, katera nam je danes potrdila našo trditev. Vsi niso Vas videli, ker ste prišli ponoči in ravno tako tudi odšli. Vemo dobro, da ste se bali priti podnevu v Devin. Kdo laže, mi ali Vi ? Mi ne — torej? Mislite li, da se z lažjo operete? Biljenci lahko spoznajo, da zna tudi njih kaplan debelo lagati. In lagati je greh, znaš, Ivan! Vaše slovo od Devincev ni bilo prav nič ganljivo, ker smo komaj čakali, da nas zapustite in marsikdo je vskliknil: takega kaplana, reši nas, o gospod! Sicer pa je veljal oni „ginljivi govor" tudi Italijanom, ki so bili v cerkvi, a ne samo Slovencem. Zakaj je bilo treba jemati še enkrat slovo v »Legi" a v slovenski šoli ne? Tudi nam niste oporekali slovesa v „Legi" in onega spomina s podpisi. Znamenje, da je i s t i n a, saj smo videli sami. Zastonj pa tega niste dobili od devinskih Italijanov. Glede prve prepovedi v Biljah omenimo to, da nam je pravil neki Biljenec. Bo vendar le res. Ker pa ste se oglasili s »popravkom", tudi mi naznanimo javnosti vse, ka; vemo, da Vas Vaše ovčice v Biljah in **rugi do dobrega spoznajo. Bisago imamo dokaj napolnjeno in radi jo izpraznimo. Zakaj ste umaknili tožbo proti Bevčiču?! Na svidenje, g. Mezinec! Opamba uredništva. — Posvečeni mož je torej zopet lagal, in, da je mogel prav gotovo z lažjo v javnost, se je poslužil § 19. tisk. zakona, tega zastarelega paragrafa, po katerem se vsaki laži lahko reče resnica. Uredništva pa morajo sprejemati take »popravke", pa če so Še tako lažnjivi, ker drugače jih zadene globa. Pač skrajni čas, da se odpravi avstrijski tiskovni zakon, ki daje zavetje takim možem kot je Mezinec, da pridno lažejo v javnosti. Pripominjamo, da je Mezinca lani sam nadškof in knez postavil v »Soči" na laž radi laških pridig. No, mož že sam po sebi ne ljubi preveč resnice, hčerke božje, sedaj pa se nahaja v Biljah pri znanem Rojcu, ki je potom § 19. spustil v svet tudi že marsikatero neresnico. Biljenci, glejte, kaka dva gospoda imate! Postajenačelnik Vfieser. *) Opozarjamo na ta dopis tuozotiatlSkofijski o«U-narijat — Op. ur. Ko je postal slovenožerec Derschatta železniški minister, smo imeli hitro pred očmi prepričanje, da mu bo nova železniška zveza s Trstom služila naravnost iz-borno v vsenemške namene. Služi mu res v take svrhe. Najnovejši dokaz temu je imenovanje postajenačelnika na državnem kolodvoru v Gorici. Imenovan je nemški agitator Wieser. Železniški minister prezira kvalifikacijo, službena leta, nič mu ni mar jezikovna zmožnost, merodajno je zanj pri imenovanjih le politično mišljenje, politična delavnost* Wie-ser je unet agitator za nemštvo, zategadel je lahko upal, da postane on in nikdo drugi postajenačelnik v Gorici. tega hioža smo že opisovali. Ko je službovat na Jesenicah, se je pokazal brezobzirnega nemškega fanatika, čegar predrznost je segala tako daleč, da je slovenskim uradnikom prepovedal v uradu med seboj govoriti slovensko. Nemci so bili priredili Sonnvvendfeier. Govoril je tudi Wieser. Ta govor, katerega je priobčil »Grazer Tagblatt«, je bil tak, da so celo nemški nacijonalci pri železniški upravi deli Wieserja v preiskavo. Pa le za pesek v oči. Govor je bil tak, da, če bi bit kak Slovenec tako govoril, bi ga izročili sodniji radi veleizdaje ter takoj zapodili Iz službe. Wieser je bil premeščen v Hieflau. Tu se je pokazala zlasti njegova nesposobnost, katero je drugače preg> ijal z nemško agitacijo. Od tam je prišel v Beljak, kjer pa se ga je hotel inšpektor Fischer hitro znebiti, ker je .Wieser nesposoben uradnik. Znebit se ga je — Wieser je prišel v Gorico. Tu je nastopil zopet kof nemški agitator. Mož ne zna ne laški ne slovenski, zato sp! ^ ne tiče v nobeno službo v Gorico, ali tu je ostal, njegovo nemško delovanje pa je bilo tako, da g* je imenoval Derschatta postajenačelnikom v Gorici. Prezrl je dva dobro kvalifikovana slovenska kompetenta, prezrl je nemškega kom-petenta, ki je miren človek, pa zna deželne jezike — imenovan pa je Wieser, ker je Siidmarkovec, ker je zagrizen nemški fanatik, ker deluje na svojem mestu v nemškem smislu. »Slov. Narod« je priobčil članek o Wie-serju pod zaglavjem »Derschattovi kremplji v slovenskem mesu*, ki skončuje tako-le: »Imenovanje Wieserja je zaušnica Gori c i, kakršne pač ni bilo pričakovati. Upamo, da goriški Slovenci in Italijani te zaušnice ne bodo mirno spravili, nego da bodo ministru Derschatti pokazali zobe, kakor se gre?c Na to rečemo, da te zaušnice ne sprejmemo kar mirno. Škandal je, da c. kr. vlada izziva nas s tem imenovanjem, ko je pač videla, kak odpor je bilo izzvalo nesramno žaljenje Slovencev z napisi na goriški postaji. C. kr. vlada se drzne v posmeh Slovencem na krvavo žaljenje z napisi priti nad nas z imenovanjem nadutega nemškega nacijonalca postajenačelnikom v Gorici. Komaj je storjeno to, se bliža še nekaj. Kakor se čuje, nameravajo na Dunaju, v Pragi, Lvovu in Trstu ustanoviti generalna ravnateljstva državnih železnic, v deželnih stolnih mestih pa inšpektorate. Tu sem namečejo nemških uradnikov, da se bo kaj poznalo! Predrznost ministra Det =chatte gre čez vse meje ter je z vso ostrostjo naperjena proti Slovencem. Nimamo volje trpeti tega. Zato slovesno protestujemo proti imenovanju Wie-serja postajenačelnikom v Gorici ter proti vsem novim nakanam Derschattovim, s katerimi nas hoče še tepsti. Protestujemo ter dvigamo glas: Do tu in ne dalje! Mera je polna. Na vsa nečuvena žaljenja in krivice mora priti tak odpor, da ga bo pomnil pangerman in slovenožerec Wieser ter kri-vičnik Derschatta s tisto slavno vlado vred. Slovenci, pokažimo, da nas tudi en Derschatta ne bo tepel! Domače in razne noOice. K Shodu zaupnikov, — Opozarjamo ponovno, da Če je bil kdo pri razpošiljanju vstopnic za shod po pomoti prezrt pa bi se rad udeležil shoda, naj kar pride; že dobi vstopnico v Gorici. Premeščen je sodni avskultant g. Albert Komavec iz Gorice k okrajni sodniji v Kobaridu. »Španskemu bralnemu in podpormmu društrj I Gorici" je daroval 1 K gosp. Nanut Izidor mesto vstopnine k plesu. Za veliki ples »Stovmshe čitalnic?a i Gorici so se pričela razpošiljati vabila. Kdor bi pomotoma do prvega februvarija t. 1. ne prejel istega, naj se blagovoli obrniti do društvenega tajnika gosp. Fr. Kaučič-a, trgovca na Kornu. V Kanalu je umrl tamkajšnji dekan g, Fran Vidic. V Skednju pri Trstu je umrla vrla narodna žena Marija Sancin, po domače Oraš. V DutOVljan na Krasu je umrl g. Franjo Bonča, 42 let star. SSBltOr ASCOI! je umrl včeraj v Milanu Ascoli je bil rojen v Gorici leta 1829; bil j dober poznavalec orijentalskih jezikov. Klerikalni slon, poslanec Bolko, ki je sedftj predsednik v deželni hipotečni banki, je d strašno jezen na „Sočo«, ki je spravila v svet resnično vest, da so pod predsedstvom $lo venca Bolkota izključeni slovenski trgovci V nakupu potrebščin za omenjeni deželni zavod Tako ga je razjezilo, da je v svetem srdu rekel nekje, da odslej še bolj gotovo ne w deželna hipotečna banka nobene r e č i p, • nobenem slovenskem trgovcu. Ke kel je, da tako naroči takoj v deželni hipotečni banki. Dokler bo on tam, ne za8j{,ž" slov. trgovec pri dež. zavodu niti vinarja! Taki prijatelji slovenskih trgovcev' s slovenski klerikalci. KOBStalujeiBO, da so goriški klerikalci spregovorili le par besed o imenovanju nemškega faQft tika Wieserja postajenačelnikom na državnem kolodvoru v Gorici. Kaj pomeni to imenovanje smo povedali pošteno mi, kaj pomeni molk klerikalcev, pa tudi vemo in tudi povemo. Daleč segajo sebični obziri pri mojstrih kk' rikalcih I Premestite* 27. brambovskega polka Iz Ljtibljm M Goriško. — V brambovsketn ministerstvu se že vršijo prinrtve za premestitev 27. brambovskega po^;i iz Ljubljane na Goriško. Premestitev se izvrši spomladi. MMhinjski vikar — obsojen, - MavhinjsM vikar Al. Pipan je bil obsojen v četrtek na 50 K globe in na stroške. Tožil ga je m. demokrat .los. Kopač, češ, da mu je rekel Pipan na nekem shodu, da je Volcjegrajcem obljuboval šolo, pa jih le osleparil in jb kronice izprešal. * Jezi lomi „ GorfCO" radi shoda zaupniko? narodno-napredne stranke, ki bo v četrtek 24, t. m. v Gorici. Vsa je divja in skače okoli kos nora. Sedaj se zaletava v Gabrščeka, sedaj se laska dr. Turni, sedaj kliče na pomoč „ IideCi prapor", ki je vendar list nbrezverskih m, demokratov". Sama ne ve, česa bi se oprijel«, da bi bolj loputnila po Gabrščeku. Rada bi povedala kaj novega, kaj strašnega o Gabrščeku, ali ko odpira usta ter izgovori, pa m. čuje.... skrb za žep. Gabrščeka redi truda polno pa pošteno delo, med klerikalci [» so taki, ki živijo od žuljev davkoplačevalk pa ne delaj./ nič. Na čelu je dr. Gregorčič Za žep storijo vse. N. pr. neznosne razmeri' pri dež. odbora in v dež. hipotečni banti odobravajo, ker jim tečejo v žep deželne kronice! Naj pove „Gorica'', ali je že dobili podporo tudi za letos iz dež. hipotete banke ? »Corriere" jo je že dobil —- kaj \ j »Gorica" ?! Hov, hov, hov, kričijo, pa naj le kričijo, v četrtek jim zmanjka sape tako, da še lajati ne bodo mogli več. iz BOVCa. —-¦ Na zadnjem občnem zbora je sklenila tukajšnja „Narodna Čitalnica3, & sepreustrojiv javno ljudsko knjižni« in čitalnico. Upanje je, da dovoli v m namen bovško županstvo primerne prostore novem občinskem domu. Ker je bila pred lei o priliki velikega požara pogorela skoro w* že precej bogata čitalniška knjižnica, obrača* se danes do vseh prijateljev Bovca s pro&f za blagohotne doneske, bodisi v knjigah, bodisi v denarju. — Čitalnica je tudi pristopi!* ljudsko - izobraževalnemu društvu „Akan> mi j a" v Ljubljani. Topol ubila 12 letnega moža, - Dne i& i m. je sekal v Biljah na »Grajskem vrtu" »¦ pole posestnik Andrej Cijan. Pri tem delo«0 je pomagal njegov tast 72-letni Anton liW-Nesreča je hotela, da je vitka ravno v nasprotno smer ter na nie# omenjenega 721etnega moža, kateri je vsej vasi zelo priljubljen. Radi teg&^ce™° vsem v svarilo: Bodite pri takem ^]i oprezni! Gosi. Jan. Nep. Kumar, kurat v Vem, ¦* je izročil „ popravek" na dopis v 0. se »Soče" t. 1. Dasi ta popravek ne odgov«P § 19. tisk. zakona, ga vendar l)riobelalo,P"* hodnjič. Pride tudi odgovor na njegov dop v »Gorici". S tem gospodom moramo enW* pošteno obračunati. Kar počne po l>evf1 J po pevmski cerkvi, presega že vse mY-nedeljo je bil ^krščanski nauk _ dopis iz Peyme v „Soči". — Povemo ob « priliki kar odkrito, da jako slabo Pristoja ,| mošnjemu učitelju in učiteljici, da strež6^ izjavami nuncu Kumru. Ali ne vesta kaj je ž njk*a počel? _ Ni Brjiri v rihemberški občini se j« že PJ^ mesecem ugnezdil hud kašelj, ki l»osc 8 iiliit e bil t le otroke še vedno enako duši. Nekaj jih "^tudi umrlo radi tega. Šola ni zaprta. Avtomobili i poštnem prometu med Bovcem In p LUCIJO- — Bovško- županstvo je dobilo od ide vprašanje, če bi prispevalo primeren ' esek za nabavo avtomobilov v svrho pošt-11' pr0raeta med Bovcem in Sv. Lucijo. Žu-Lstvo je že v tem smislu sklepalo in je Jjr0 zagotovljeno, da zacnVže z' Tuftjem"v cm obsežna; tehta nad 7 kg. Sploh je t*m okoli sedaj izredna množica rib. Lovski pit je skočil včeraj pop. iz vlaka v Volejidragi ter se nahaja sedaj pri nekem posestniku tamkaj. Obrniti se je na Gregorja Artona v Volčjidragi št. 132. Prednaznanilo k veselici na Križadi v Neblem. Pevsko bralno društvo „Jez" v Višnjeviku in feodože pevsko bralno društvo BSkala" v Hiu-fertjih priredita s sodelovanjem pevskegn bralnega društva ,, Slavec* iz Kožbane v nedeljo dne 3. febr. t. 1. pustno veselico. — »spored bode obsegal: petje, veseloigro in P^i. Podrobnosti pravočasno. Tri plesu svira * «wi II. oddelka prvaške Sokolske godbe. — •tod se sosednja društva, naj pri svojih Predpastnih prireditvah, jemljejo to v ozir, ' Ustnica. — V B—c! Ideja o zvezi slov. »raltev ni zaspala, marveč se izvrši Društva, so naznanila svoj pristop, že dobijo potrebna obvestila. Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesii. Organizacija male trgovine in obrti. Plavanje na prijateljskem sestanku ^Trgovskega in obrtnega društva"). (Konec.) UtriuJe se vedno bolj prepričanje, da je neobhodno potrebno, da se bolje oboroži naš lovski in 0brtDi naraščaj s splošnim in stro- kovnim znanjem, da je treba poskrbeti za zadostno število temeljito izobraženih domačih sil za vodstvo in službena mesta v naši trgovini in obrti. Pravo in uspeh obetajočo podjetnost si je težko misliti brez obsežnega znanja in velikega obzorja. Res je, da treba za večja podjetja mnogo denarja, vendar je že precej* naših velikih pol^^fonOTr^skromnlr^početku, a so danes krepka in trdna, ker so bili njih ustanovitelji in voditelji možje temeljito izobraženi, neumorno delavni in železne volje. Prodrlo pa je tudi docela spoznale, da tudi nobena organizacija, nobena ukrenitev v obrambo skupnih koristi ne more imeti uspeha, dokler so pri mali trgovini in mali obrti tudi nezmožni elementi. Kar so spoznali drugod za dobro in potrebno, gotovo tudi mi ne zavržemo, če so drugod potrebni organizacije, smo je potrebni gotovo tudi mi. Trgovski stan naj išče v svoji organizaciji sredstva in pomočke zatre*' *.ujo konkurenco, stremi naj po vzrokih povečanja svoje trgovine na reelnl podlagi. Malemu obrtniku je edina rešitev združenje posameznikov, bodisi na podlagi zadružnega ali obrtnega zakona, ker le združeni zmorejo večji kapital, dosežejo po potrebah večji kredit, si morejo napraviti strojev, nakupovati surovine v večjih množicah, nastavljati eventuelno tehnično izobražene moči itd., kar omogočanje prenašati konkurenco velein-dustrije. Navesti bi se dalo Še mnogo slučajev ozir. potreb posamezno za trgovski in obrtni stan, kar pa za danes opuščam in se omejim v kratkem na skupno. V dobi smo, ko se združujejo vsi najrazličnejši stanovi in gotovo je, da posameznik ne more več imponirati. Brezdvomno tedaj tudi treba trgovcu in obrtniku organizacije. Že z ustanovitvijo samo so pridobi na ugledu, na vpoštevnosti in vso drugače se računa z orgnnizovnnim stanom, ki je pokazal, da se hoče otresti brezbrižnosti in hoče nastopiti s svojimi zahtevami. Imamo organizacije na podlagi obrtnega in zadružnega zakona, katerih namen je v glavnem zastopati koristi posameznih strok trgovskega in obrtnega stanu. Imamo pa tudi organizacije na širši podlagi, imamo stanovska društva. In tako društvo je tudi „ Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", ki si je postavilo obširno nalogo —- delati z vsemi silami za napredek slovenske trgovine in- obrti na Goriškem. Že namen, družiti člane večkrat med seboj, ni brez pomena. Članstvo se spozna med seboj, rodi se zaupanja in medsebojne težnje se razpravljajo, na kar gotovo sledi razmotrivanje, kako dobiti pomoči iti sredstev za odpravo teh teženj. Omenilo se je že, da treba poduka — razbistritve duha, povečanja duševnega obzorja. Treba je trgovcu in obrtniku zapisavati s številkami svoj položaj, da je vsak dan na jasnem nasproti sebi in nasproti drugim, treba mu je vsaj najnavadnejših pojmov o knjigovodstvu, treba je znanja korespondence, treba poznati različne zakonodajne naredbe itd. V šolo ne pojde več, ne trgovec, ne obrtnik, pač pa najde v organizaciji poduk in svet. Naš *rgovski in obrtni stan čaka dalje prevažna naloga, ki je dalekosežnega pomena v narodnem oziru — zastopstva nimamo ne v trgovsko-obrtni zbornici, ne v davčni komisiji, to je skala, ob kateri se že dolgo gloje, je pa zadnji čas, da se jo tudi obrne — nam v prid in korist. Skrbeti je treba, da se članstvo v organizaciji navadi misliti in sicer mnogo misliti, vpoštevati dejanjske razmere svoje in svojih odjemalcev. Imamo namreč žalostno priliko vačkrat opaziti, da naš trgovec ali obrtnik preveč kredituje in ne gleda, Če more toliko kreditirati, ne gleda, če bo pri tem mogel zadostiti svojim obvezuostim, še manj pa pazi, če odjemalec more spolniti obveznost nasproti njemu. Opaža se tudi, da se pozablja prepogosto naravni zakon, da človek ne sme več porabiti, kakor zasluži, ker sicer nastane katastrofa, vzgojeyalni namen organizacije, pa naj bo tudi navesti članstvo do tega, da ne porabi vse to, kar zasluži in, d«? ?krbi za morebitne slabe čase. Pred kratkim siso imeli slučaj, ki je značilen, pokazalo se jo, koliko lahko škodujejo informacijski zavodi, dokler so v rokah tujcev -- naših sovražnikov — našemu kreditu. Namen naše organizacije je tedaj tudi lastna uravnava kredita. Pa ne samo posredovanje kredita je naša naloga, temuč tudi posredovanjo med službenim osobjem. Ravno v tem oziru bi se menda dalo doseči nekaj lepega, če ne popolnega. Kavno, ker smo majhen narod, ker imamo temu primerno malo trgovin in obrtnij, bi lahko imeli med seboj v vedni evidenci naše službeno osobje, imeli bi lahko vedno zanesljive informacije o značajih, spretnostih i. dr., ravno tako pa tudi službeno osobje o delodajalcih, do česar ima gotovo pravico. To bi izdatno povečalo zaupanje, pridnost in zvestobo, skratka pridobili bi v moralnem oziru, kar bi gmotnemu gotovo ne škodovalo. Mnogo še je nalog organizacije. Vzdrževanje knjižnic, izdajanje časopisov, prireditev' razstav, intervencije za prireditev strokovnih tečajev itd. Najlepša, celo sveta pa je naloga naše organizacije: vzgoja našega naraščaja. V ljudski šoli se pripravi ravno mlada duša, da bi, ko to dokonča, sprejela kaj več, da bi se soopolnjevala. Trgovskih šol Slovenci sploh nimamo, na Goriškem pa tudi obrtnih ne. O nadaljevalnih šolah se pa tudi ni mogoče izraziti po-voljno. Zategadelj moramo sami, dokler nam »prijazne" oblasti in korporacije ne dajo tega, kar bi nam morale dati, skrbeti, da sami s podukom pripomore^ raladini k napredku, posebno, da ji odpremo srce, da vzbudimo v nji hrepenenje po lepem in vzvišenem, hrepenenje po izobrazbi. Načrt je velik, dela mnogo. Dolžnost vsakega trgovca in obrtnika je, postati Član organizacije, vsakega člana dolžnost pa je z vsemi možnimi pripomočki prispevati k dosegi določenega cilja, ker le tedaj je upati, da se otresemo motečih skrbij in pridemo do blagostanja. Prijateljski sestanek „Trgovskega in obrtnega društva" se bo vršil v sredo dne 23. t. m. ob 8 zvečer v gostilni „Pri Kranjcu". V knjigovodskem tečaju »Trgovskega in obrtnega druŠtyaK prične zopet redni poduk danes dne 22. t. m. točno ob 8. uri. Urad za pospeševanje obrti ustanovijo v kratkem v Ljubljani. Stroški za leto 1907. so proračunjeni na 25.000 K. Razgled po suetu. Državni zbor. — Posl. ttreiter je interpe-liral žel. ministra, ali bi se ne dalo prisiliti mesarje v onih mestih, v katera se uvaža klavna živina po znižanem železniškem tarifu, da bi znižali cene mesu. Potem se je začelo razpravljati o nujnih predlogih glede" regulacije plač uradnikom. Zbornica je včeraj sprejela nujnost ter prešla v 'špecijalno debato. Finančni minister je naglašal, da vstraja vlada pri tem, da sprejme zbornica predloge nespre-i menjene. Grof Sternberg je potem hudo napadal pravosodnega ministra. Volitve V dliavnl Zbor se razpišejo baje začetkom meseca aprila. V aprilu in maju bodo zborovali deželni zbori, državni zbor bo sklican meseca junija t. 1. Ogrski pravosodni minister PolonvJ je razkrinkan kot velik slepar. Sinovi in zetje bitega budimpeštanskega župana Halmosa so v listih razglasili, da je Polonvi od Halmosa izsilil izjavo, s katero je Halmos preklical svoje ob-dolžitve. To .razkritje je vzbudilo velikansko senzacijo. Polonvi je menil, da se je rešil s preklicem Halmosevim. Ministerski svet je sklenil, da ta preklic ne more zadostovati in da mora Polonvi tožiti. Polonvi je re? hotel tožiti, a ne pred neodvisnimi porotniki, nego pri ~~ okrajnem sodišču. S pojasnilom Halmo-sovih sinov in zetov je vsa zadeva stopila v nov stadij in se sodi splošno, da mora Polonvi odstopiti. Orkan porušil mesto. — V Avstraliji ^ je divjal v soboto strašen orkan, ki je porušil 3 četrtine mesta Kovktown. V Rojanu pri Trstu so otvorili v nedeljo dvorano konsumnega društva. Zastopano je bilo tudi politično društvo .„Edinost". Truplo novorojenca v zavoju. — v Trstu je našel neki pismonoša ob protestantski cerkvi zavoj s truplom novorojenčka, o katerem se je konštatovalo, da je prišel na svet živ. Vrši se preiskava. Hazardno igro na karte hoče francoska vlada preprečiti na najstrožji način. Te dni so izgnali iz Francije okoli 50 belgijskih lastnikov in ravnateljev igralnic. Božje poti Y volilne namen*. — Katoliška stranka v Nemčiji prireja romanja sedaj k tej sedaj k oni cerkvi v volilne namene. Po listih se čita n. pr.: „ Veliko volilno romanje v svetišče sv. Antona, velikega puščavnika v Gau-viese, dne 17. jan. 1907. Božja služba in pridiga. Župnijski urad."----------- -------------- Ha Francoskem. — Ministerski predsednik predloži zbornici zakonski načrt, po katerem se odpravi prijava za javne shode, za bogo-služne shode pa je taka prijava fakultativna. Smeli bodo imeti bogoslužje, ne da bi kršili zakon. Oni, ki se prijavijo, pa bodo uživali prednosti po zakonu z dne" 2. jan. 1907. V Parizu je bila v nedeljo demonstracija v prilog tedenskega dnevnega počitka. Vlada je bila izdala stroge policijske in vojaške odredbe. Aretiranih je bilo okoli 200 oseb, Gosli Iz žveplenk je napravil v Monakovem neki tapetnik po imenu Karol Wagner. Napadalcu plsmonoše Vellkonja v Trstu ni sledu? ~ Iz Trsta poročajo, da je na policiji tam izpovedal neki Lonzar, da je spoznal v Beljaku nekega 25 letnega Človeka, ki mu je pozneje priznal, da je napadel pismonošo Ve-likonja v ulici sv. Nikolaja v Trstu. To mu je baje obstal v laškem Vidmu, kamor sta potovala skupaj, kjer pa je oni mladi človek izginil. IiOnzar šteje nekaj nad 50 let ter je bil že večkrat kaznovan. Tisti mladenič je imel baje poselsko knjižico, glasečo se na ime Frana Maverja iz Kamnika. POtrtS, — Iz Palorma poročajo, daje bil 20. t. m. v Siciliji precej močan potres, ki jo vzročil veliko škodo. — Tudi iz Tiflisa poročajo o potresu, i«r Za K 6-25 izročim približno kg 4'/2 v jesihu ohranjenih rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumar, 1 posodica poprnikov, 1 posodica mešanih slanikov) franko na dom v Gorici, ali razpošiljam po pošti proti povzetju. Naročila sprejema prva goriška tovarna rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Gorica, ulica Garzarolli 31. ISčem za vsak večji kraj resne zastopnike z ugodnimi pogoji. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina i gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan : ciuiine, uradniške in uojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jamčim, = flnton .Ki-ušIC,—? krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. ?rana Josipa 35 — tek. Josipa Uerdl 33. Ob prehran'tvl Ot*-Ok z dojkam! izgubi na tisoče otrok materino hrano in skrb. Ob preživljanju dojencev s Kufekejevo moko za otroke pa so dojke popolnoma nepotrebne, ker obsega moka za otroke v pravem razmerju vsa,živila materinega mleka, ker otrokovim prebavilum ne dovaja neprebavnih snovi, dela obenem podajano kravje mleko la/> prebavno in zatorej razvitek otroškega telesa najugodnejše pospeSuje in naposled mnogo manj stane nego dojka. Odlikovana pekarija in sladčičarna KIIOL DRAŠČIK v Corioi na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkali. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •*"¦ po jako zmernih cenah. •"•« Pfaffovi šivalni stroji -^fl so res najboljši 7a\ rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistralna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst in to varen. — Cene zmerne, pogoji ugodni. = Slavno občinstvo je naprošcno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franfco- „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lasin. tiiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon 4t. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. Vcled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4VS %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5VS%» na varščino ali zastave in na menjiee po Q%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5V, %. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328— Največja zaloga slik v modernih in aniiknih okvirjih, — umetniške vrednosti. — Slike proih slooanskih slikarjeu. — flabožne slike slouečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske grauure oelike umetniške »rednosti o okuirjih po želji Razstava slik o »IRGODSKem DOmU". ijigarna.. trgovina z umetninami A. Gabršček v1 Gorici. Poskusite in priporočite < = izdelke = ! TgdroDe fonarn^ hninil | « d Pragi VIII. Csnocntofonj. j Štev. 21/1V. 07. Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne ===== patrone. ------¦ Keršeuani & Čuk v Gorici = Stolni trg št. 9.= Baaizae orodje Ii posodjs vseh vrst Trismao triko potrebraJeM najlepše forme. I Kompletne kaaete namlz-nega orodja, posodja za I omako, karo, daj, na-mlinl podstavki, umetni 1 fcdelkL I Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki z« hotele, restavracije in imvaroe, kakor tudi pensjjone, gospo- C kr. Orožni oaložnikl Christofie & C.iP - Dunaj L Operaring 5 (Helnricfisuof). —¦ Ihurtrortn oenik na zahtevauje. — V vt«h me«tih zastopano po prekupcih. Sat 1mm*to troj« tartetosti Imajo cafii izdelki G. kr. kmetijsko društvo v Gorici. Oddaja valilnic za sviNno seme. S pomočjo državne podpore, nakazano s cenjenim odlokom c. kr. namestništva z > 5 L h r O H S T O -J K (: A - = široko vna krojacnica prve vrsto za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna: I. Salon obleka h modo Strtch-Knmgarn . II. „ ...... Parovien ". . . III. „ ,, ,, „ Ivam^arn .... IV. ., ., ,, ., Heviofc ... I. Talur ali Romana h vsakovrstnega snkna Površniki zimski ali letni: I. Površniki iz modo Strich-Kamijam . . II. „ ,. „ „' - • : IH. .. ., ,. Bibcrct i.li koeniaii IV.......Sovi.it . . . : V. .. m def-kP iiil 9 do Ki let . . . Obleke zimske ali letne: !. Oblake h. modo iiMJIillo^u Miku:. I!....... ' ., Kani.;;.m : i!I. ., ,. ,. „ Soviot . IV....... , l.oden . . I. .. za (lofi,,. (,d!)do HJlot vsako vrMo II. ., .. .. mlIJtbia..... I. (ikroirla doL-a IVleirrina noproinoeljiv.i '• II. Ilavol.ik .. vsako vrste nepreinnoijiv f. IllaiV vsake vrsto bla-a . . II.......Kii deokoodi)doli;i.-t i((o I a let I. Kompletna Soknlska ol Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. POVBRAJ. čisti le: GLOBUS = čistilnim ekstraktom. = Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. x^uujj9c? auraviiu pruti se dobiva v vseh lekarnan. REVMATIZMU in PROTINU - )e liker Godim iSS^^^^S^S^sf^si^^ "*"* "¦*•""" ¦""• »¦""•" p" s»- '¦**¦• -»»»'p "-<"-. 1140. Ii Tnti it it rtidolIIJa tninj nago i ttekl^oiet proti poviitj« ¦!( ntpri] poiltnlm sneikom E 7 - proito poitnlne. Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja dvokoles in šivalnih strojev.