lieto XYI. V Celju, dne 28. februarja 1MH. 1. Štev. 25. iètvo je v'Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat |na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina 'še pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserirai!je znaten popust. Ker je torej krvni davek največji in najhujši (v boju za državo mora umreti cvet državljanov, prelivati kri za državo) zato tudi gredo za krvni davek državljanom največje pravice. Najvažnejše pravice državljanov so one. katere jim dajo vpliv na vladanje države in to je pred vsem volilna pravica. Na dnevnem redu je splošna volilna pravica. Avstrija je ž njo pač jako pozna. Že takrat, ko je naša država uvedla splošno vojaško dolžnost, splošni krvni davek. — že takrat je bila dolžna dati državljanom za pravični odplatek splošno volilno pravico. Naša država torej do sedaj državljanom ni bila pravična, ampak krivična, ker je državljanom dolžna odplatno pravico — splošno volilno pravico. Volilna pravica je tista temeljna pravica, s katero državljani pridejo pri vladanju države — do besede in veljave. Naš narod je državi od nekdaj K volilni preosnovi. Prijatelj nam piše: Obstanek države prinogoč. če se državljani za državo ' Be žrtvujejo, če si sami ne nalagajo ; dolžnosti (n. pr. za obrambo zemlje - proti zunanjemu sovražniku in za mir B red.v državi sami.) Toda te žrtve "ti en sam ali mala množina onih. ,ki m na čelu države, lahko izrabili za |ibein v škodo državljanom. Zato pa te dolžnosti in obveznosti državljanov in njih žrtve za državo niso nepogojne Ine), marveč samo pogojne (relativne.) Njih izpolnitev se vrši z omejitvijo. da se te žrtve, dolžnosti in ob-rvmosti izrabijo v prid celokupnosti, cele tóave in tudi v prid posameznikov. Zato pa morajo oni. ki se žrtvujejo, ki nosijo bremena - osebna in gmotna ojaštvo \w davke) za državo, tudi odzvati ali vsaj soodločevati pri ukrepih. , j in kako je vporabljati žrtve držav- iiov. osobito v vojakih in davkih; ...... gre tukaj tudi beseda. Ker za. dllial Primeroma največ m najbolj vo odločuje — vlad>. gre torej vljanom za njih dajatve tndi pri anju beseda. Ta beseda pa ima jto pravice. Na eni strani so torej lirijani dolžni državi državljanske "wnosti. to je dolžnosti; na drugi ni pa je za te dolžnosti država .odplatek. Za vsako dolžnost 'Ijanom primerna pravica. Tista država je srečna in tista vlada je pravična, kjer so dolžnosti državljanov enake njihovim pravicam. Podobo temu minerju nam daje državni denar. Na eni strani je orel (sploh državno zna-ènje) = znak dolžnosti, in na jff strani je zapisana cena. ali vred-i® = znak p r a v i c e. ■ Glavne dajatve državljanov so pa selite dajatve — dajatve državljanov m krvnih žrtvah — rečemo jim pa krvni davek; dajatve na premoženji imenujemo (navadni) davek. vojakov in jih daja enako tudi š<* sedaj .làkost in Slava naših WjäfcW jG TFT oporečna. Nam ; -e šestefih poslancev. * is je dobra tretjina v deželi, po krvnem davku nas je več kakor polovica v deželi - pa naj se zadovoljimo samo s šestimi poslanci ? ! Nikdar in nikoli ! Ljudstvo in poslanci, na stražo! Bedeč i ni in pozornim nam — naše pravice ! . X. Sami smo krivi! n. Večkrat se pritožujemo, kako malo je število onih narodnodelavnih mož. ki niso Slovenci samo v besedah, samo drugega v vznesenih in ginljivih be-se8atT proslavljajo kot narcfdnèga mn- čenika in voditelja nbogega slovenskega ljudstva. Ne mislimo tukaj braniti in zagovarjati onih slovenskih mož. nad katerimi vse zagrmi, katerim skušamo tolikrat in tolikrat nagromaditi vso krivdo in vse grehe naših neuspehov. Mi vidimo le preveč ves naš eilj in vse naše delo v oni višji, visoki politiki. mi zahtevamo od naših narodnih politikov, da nam sezidajo ki vstvarijo veliko, močno Slovenijo, da nam postavijo mogočno, nerazrušljivo stavbo, v katero bi se zamanj. brezuspešno zaganjali prodirajoči vali Nemštva. Pri tej svoji veliki zahtevi in pri teh svojih lepili in idealnih ciljih, ki jih stavimo svoji narodni eksekutivi. pa se prav nič ne čutimo poklicanih in dolžnih, da sodelujemo pri uresničenju teh ciljev, da pripravljamo tla. da zbiramo gradivo, da stopimo kot enakovredni delavci v narodne vrste, da se ne strašimo prav nobenih žrtev za narodov blagor, če smo tudi brez visokih naslovov, če nas tudi narod ni poslal v deželne in državne zbornice, da tam branimo njegove pravice. Delo samo in uspeh, ki mora slediti poštenemu delu — nam bodi povračilo in plačilo! Večkrat se sliši, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih mnogo zamudili. Res nihče ne more tajiti, da smo zelo napredovali, da smo ,'ponekod dosegli že uspehe, o katerih bi človek slovenski še sanjati skoro ne upal. ki pozna sliko našega "Slovenstva na Spodnjem Štajerskem pred 40. ali 50. leti. — Kje smo bili še tedaj — kje smo danes! In vendar smemo in si moramo odkrito priznati, da smo baš v zadnjih desetletjih mnogo, mnogo zamudili. Neka mora je legla na naše nartóo življenje, lil tA lliolit š«i dnlH?* fcut neko mrtvilo ovira naš razvoj in napredek. Mogočno je vzplamtel plamen narodnega navdušenja po dolgoletnem, smrtnem narodnem spanju, v oni veliki dobi slovenskih taborov. — Sledila je tej dobi doba dvajstih. tridesetih let. v kateri je mogočno vzplamtel plamen plapolal dalje, pojemal in precej vsahnil. Navduševali smo ljudstvo, pripravili smo narodovo dnšo. da je postajala dovzetna in sprejemljiva za duševno hrano a te hrane duševne mu nismo dali. pač pa smo ga skušali navduševati dalje, da bi narod postal zares navdušen in nam sledil. Nepripravljene nas je našel in še popolno nezrele oni veliki, smrtonosni udar. ko so po vsej naši slovenski LISJEK. Prijatelj Lovro. Jki spisal Avgust Seno a ; poslovenil Janko H r a t i n a. (Dalje.) Ta svečani naglas me je v za-tetin nekoliko osupnil, a odgovoril ta» isto tako. vsekakor pa nerodno. Vatetku smo govorili malo. le nekaj navadnih besed. In bilo mi je ljubo. Imel srn čas, da premotrim novega znanca. Po naglasu sodeč je bil po-hrvačen Slovenec. Naj ga kratko opišem. Bil je človek srednje postave, koščen, širokih pleč. Nenavadno velika Java je bila podobna kr.oglji; čelo o n je bilo široko, visoko, rekel bi . lice suho. bledo, v sredi široko, «podaj popolnoma šilasto, nos fin. nstnice tanke, stisnene. brke slabotne, lasje temni in gladki, dolgi in raz- deljeni na dvoje, oči male. temne, utripajoče, ali tudi zelo bodeče. Gledajoč ga sem nekoliko osupnil. Opazil sem na tem človeku nekako nepravilnost. Posavski klobuk je bil nov. siva surka s srebrnimi gumbi fina. ovratnica svilena, krajca tenka: videlo se je, da se ta človek rad okusno oblači a vsa ta finost je bila nerodna. Kakor da sem videl učitelja ali kaplana pred seboj. Tudi kretnje njegove so bile nenavadne. Sedel je ponosno, glavo pokonci. stisnenih usten, izpod čela motreč človeka, nasmehnil se je včasi porogljivo, včasi pokimal z glavo. V eni roki je držal rokovic.e, a z drugo si je vedno popravljal ovratnico. V vsem je hotel biti fin. eleganten, dostojanstven. po vsem je bilo videti, da je ta človek vsekakor mnogo občeval s finim svetom, ali da je vkljub vsemu temu ostal nekako nenglajen. Govoril je v začetku polagoma, svečano, kratko kot v epigramih, ali tudi apodiktično. preprezajoč svoj govor s francoskimi dovtipi. Bil je silno miren, a nenavadno svetle oči so kazale, da je strasten človek. Ko se je začel živahen prepirček o kaki neznatni stvari — in tega je bilo takrat dosti — molčal je Lovro kakor kamen ter je le pri koncu govora z ironično opazko obrnil vso razpravo na šaljivo stran. A ko se je govorilo o važnih stvareh, tedaj mu je vzplamtelo bledo, starikasto lice. zasijale male oči in zabadajoč s kazalcem v zrak, je govoril kratko, bistroumno;, rad je pobijal tuje pravo mnenje z dovtipom in branil svoje krivo, če je bilo treba, tudi s sofizmom. Po prvem razgQvoru sem spoznal, da je Lovro izvanredno nadarjen človek, da zna mnogo, zelo mnogo. Vkljub vsem tem vrlinam mi ni bil prvi Lovro v utis prijazen. Nekaj me je odbijalo od njega. Ko smo se naj-bojl razgovorih, izvleče Lovro uro. pa pravi zelo važno: „Kasno je, gospoda!" Dvignivši se pogladi si lase pred velikim zrcalom in podavši mi tri prste se je svečano priklonil: „Posebna čast mi je bila! Klanjam se!" Vrnil sem mu poklon na isti način, nekoliko osupnjen. in radi tega menda zopet nerodno. Razšli smo se in jaz sem dolgo razmišljal v postelji: kakov človek je ta Lovro! No. skoro sem spoznal, kakov je bil. Sestajali smo se večkrat pri mojem pobratimu Bodalu. Lovro se je pečal z literaturo, jaz tudi. Pobratila sva se in nazadnje je rekel Lovro: „Našel sem lepo stanovanje za tri. Enega tovariša že imam; pridi še ti; ljubo mi je, če stanujeva skupaj.'" — Vetja, dejal sem. bodem t pagat ultimo. Za malo časa smo šli na novo stanovanje in to pri kapelniku opere, ter smo se nastanili v svojem novem taboru, kakor smo bolj vedeli in znali. Štajerski kakor škodljive gobe po dežju takorekoč kar čez noč vzrasle nemške ljudske šole. namenjene slovenskemu ljudstvu, slovenski naši mladini. ki jo danes zastrupljajo. In še danes nismo mnogo dalje' mnogo fraz smo že vrgli med ljudstvo v nadi. da se bo navduševalo za nje. to naše duševno tako izstradano ljudstvo. če se smem tako izraziti, zdrave duševne hrane pa smo mu dali še tako malo. Ob vsaki priliki se bojimo in trepečemo. da bi mu utegnilo škoditi in menimo menda, da je za ljudstvo že dovolj, da se vbija in dela kakor črna živina od jutra do večera, da dobi vsako leto nov molitvenik. ki ga izda Mohorjeva družba — in da pride ob času volitev, da mu napišemo na volilne listke svoja imena. Tedaj pa imamo ljudstvo za seboj, kakor se to pravi — in kaj še hočete več. Naravnost neverjetno je. kako malo je pri nas še danes ljudi, ki bi res nmevali in bili prepričani, da je tudi pri nas neobhodno potrebna in mogoča mnogo višja ljudska izobrazba. Z nekim visokim aristokratskim pogledom gledajo nekateri na 10 omejeno ljudstvo in motrijo z nezaupanjem majhne vrste onih navdušenih narodnih delavcev, ki skušajo v ljudstvu z besedo in knjigo dvigati izobrazbo, prižgati v ljudstvu luč prave, narodne prosvete. Poglejmo kar po vrsti naša nekaka kulturna centra. — saj jih smemo tako imenovati — po Spodnjem Štajerskem. Koliko, mrtvega duševnega kapitala, koliko spečih sil leži v teh naših mestih in večjih trgih, ki je vsa navdušena za majko Slovenijo seveda le ob gotovih prilikah. In kaj imajo mesta sama. kaj ima slovenski živelj teli mest od te slovenske inteligence! Pač slovenska inteligenca ima svojo slovensko družbo v ..Narodnih domih". Nižji sloji pa so nkoi'o povsod precej prepuščeni svoji usodi. In kaj imajo še le mestne okolice od tega naknpičenega kapitala — zopet nič. , , V trenutkih narodne sentimental-nosti pa se seveda z žalostjo čudimo, kako je to mogoče, da je ljudstvo tako zaslepljeno, da slovensko ljudstvo tako odpada, da se tako širi nemčurstvo po naših kmečkih občinah. Delo, ki nas čaka, je mnogovrstno, treba je, da si to delo delimo, da ne obsojamo samo onih poklicanih, da se zavedamo, da smo dolžni in poklicani tudi mi sodelovati, da je dolžan vsak posameznik na svojem mestu biti cel mož. Vsak posameznik, ki pravi, da je Slovenec, se mora vedno povsod zavedati v polni meri te svoje narodne naloge, zavedati se mora te vzgoje-valne naloge slovenski učitelj v šoli. •r da ne bo vzgajal slovenske dece samo v besedi slovenski, ampak tudi v duhu slovenskem. Zavedati se mora te naloge vsak inteligentni Slovenec v privatnem življenju in občevanju z liud» stvom to povdarjamo še prav posebno, ker se zlasti tu mnogo grešii Boj za katoliški zakon. (Ta. spis nam je došel od odličnega gospoda duhovnika.) Sovražniki krščanskega ljudstva in njih tajne framazonske družbe uprizarjajo v zadnjem času boj proti ne-razdružljivosti zakona. Hočejo namreč 1. da se sine katoliški zakon razvežati vsak čas in da vsak zakonski sme zapustiti drugega in se znova poročiti. 2: da bo vs?k čas mogoč zakon med židi in kristjani, dočim se sedanja postava protivi takim mešanim zakonom. Po katoliških načelih je zakon nerazdružljiv. Katoliška cerkev je vedno učila tako. kakor je pisal apostel Pavel Korinčanom: „Poročenim pa zapovedam ne jaz. temveč Gospod (Jezus Kristus), da se ' žena naj ne loči od moža: če se je pa ločila, naj ostane neporočena ali se pa naj pomiri s svojim možem"' (I! Kor. 7, 10). Pa tudi zdrava pamet kaže, da je razdružljivost zakona nevarna za človeško družbo in državo. Lahkomiselnih porok bi bilo vsak dan več. ker bi se poročeni lahko razšli že po osmih dnevih. Otroci bi bili izročeni pri takem spreminjanju zakona nestalni usodi; saj bi oče in niati lahko sklepala vsako leto nove zakone. Kaka bo potem otroška vzgoja! Najslabše bi se pa pri takem razdiranju zakonov godilo ženam, ki morajo za zakon največ žrtvovati. Dokler bi bile mlade in lepe. bi jih lovili možje. Ko bi se jih naveličali, pa bi jih metali ko ožmeto citrono na cesto. Prav pravi Theodor Roosevelt, predsednik severoameriške repubjike o takih '„zakonih ' do odpovedi1"': „Če "se sme zakon lahko .ločiti, je to poguba naroda, prokletstvo družbe, nevarnost družine, vir nesreče za poročene in nagib k nenravnosti — strašno za može. še bolj strašno za žene." Tako sodi o tem protestant, in z njim se strinjajo drugi učenjaki in prijatelji ljudstva. Mi Slovenci pač nimamo vzroka s to zakonsko novotarijo izpodkopa-vati nravnosti v ljudstvu. Saj je v nravnosti moč naroda. Svetovno-politični pregled. — Z volilno preosnovo, kakor jo predlaga vlada, ni razen Malorusov zadovoljna nobena stranka. Nemci, ki tvorijo eno tretjino prebivalstva v Avstriji, a dobe skoro polovico mandatov. pravijo, da se jim je preveč vzelo. Mi smo stališče špodnještajer-skega Slovenstva, ter Slovenstva in Slovanstva v obče že označili in ga bomo še bolj. Italijani, ki imajo primeroma s svojim številom itak 3 mandate preveč, šo tudi nezadovoljni. In tako lahko rečemo, da gladkim potom volilni načrt Gautschev ne prodre. Ogrska vlada je nastopila proti časopisju. Budimpeštanjska policija je zaplenila 25. t. m. 7 časopisov, ker so priobčili Polonyjev govor, v katerem je razžalil veličanstvo. Včeraj so odpravili svobodno kolportažo za budim-peštanske liste, ki jo je dal Szell. Baje namerava vlada tudi odvzeti porotnim sodiščem razprave o tiskovnih prestopkih. Koalicija še ni izdala že zdavnaj napovedanega oklica na ljudstvo. Baje se ne morejo sporazumeti o vsebini oklica. Ogrsko finančno ministrstvo je objavilo proračun. za 1. 1905, — Volitve za gosudarstvenajo dumo. Okrožna depeša ministra za notranje stvari pooblašča guvernerje, naj objavijo, da se zamore pričeti z volitvami odposlancev za volitve za državno dumo dne 5. marca, tako da bodo iste po možnosti do 23.. marca dovršene. — Osoda ruskih častnikov, ki so bili v vojni vjeti. „Ruski Invalid" je priobčil nastopni carski ukaz: 1. Oni častniki, ki so ranjeni prišli v vojno ujetništvo oziroma, ki jim je bila odvzeta možnost, da bi se bili branili, se imajo zopet uvrstiti v svoje četne oddelke. 2. Oni častniki, ki so prišli v vojno vjetništvo. neranjeni. oziroma le malo ranjeni, se imajo zopet sprejeti v njihove četne oddelke le tedaj, akó je privolil častniški zbor tozadevnega četnega oddelka. V tem slučaju jih je uvrstiti v lokalne vojaške oblastnije. 3. Generale in poveljnike samostojnih četnih oddelkov, ki so bili vjeti. je za dobo enega leta. ne oziraje se na to. so-li bili ranjeni ali neranjeni. ob njihovem prihodu v domovino uvrstiti v štab njihovega armadnega zbora in sicer v svrho. da se natančneje pojasnijo okohiosti. pod katerimi so bili vjeti. Izid preiskave ter eventuelni predlogi, ali se imajo omenjeni gene-rali potem še nadalje pustiti v službi ali ne. je predložiti carju. Te določbe se pa ne tičejo častnikov bivše posadke v Port-Arturju, ki je prišlo v vojno vjetništvo vsled kapitulacije. — Protestna nota ameriškega odposlanca r Carigradu. Ameriški odposlanec je izročil porti protestno noto. v kateri izjavlja, da ne postopa porta z ameriškimi učnimi in dobrodelnimi zavodi enako kakor s francoskimi in drugimi zavodi, čeravno je to že pred 18 meseci obljubila storiti, kar je nasproti Franciji takoj izvrš Nota zahteva, da se v najkrajšem č priznajo omenjeni zavodi, nadalje t carinska in davčna imuniteta zavod — Splošna volilna pravica Norveškem. Norveška zbornica je sp jela zakonski načrt, s katerim se uv splošna volilna pravica. Volil pravico ima vsak neomad ževan moški, ki je dopoli 2 4. leto. Razdelitev volilnih okra; določi vsakih devet let kralj. — Kralj Edvard na potovan! Najboljši dokaz, da je bila bol kralja Fdvarda le izmišljena v ta nai da se mu ni bilo treba sestati ' z ljubim mil cesarjem Viljemom, je m to, da se kralj Edvard odpravlja daljše potovanje. Iz Londona odpot že ta teden; v Parizu ostane ves i ter se bo razgovarjal s predsednik Fallièresom in ministrskim pred« nikom Rouvierom Iz Pariza se odj v Lizbono. — Predsednik Venezuele Cas je izjavil, da hoče ponižati Franci in da se ne bo brigal za Monroe je nauk, Najprej požene Francoze iz d žele. potem pa pridejo Amerikan Angleži in Nemci, ki so — kakor pra Castro — huji nego Kitajci. Bolji si v Venezueli izjavljajo, da zahteva loža j v splošnem interesu posredovan Združenih držav. Castro je proti Zdr ženim državam, ker bi se baje rad polastile Venezuele. Sloyenske novic«. i HB Štajersko. Pokopali smo ga slovesno z mogočnim pompom . . . Kralj nas veselja počiva . . . Utihnile so far fare in cimbale molče . . . Pepela trosimo n» glavo- . . -Ca«-je vrnil . . . Upajmo, da tudi v na" javno življenje ... — Bajazzo v rotovškf ulici -i kapira. zakaj ne pridemo k njem« rokavicah". Teleban ne. razulft, da. če mi pride naproti baraba in ne bruii, ne bom šel ponižno mimo ampak mu bom dal zaušnico, da bo skobalil v cestno blato . . . — Sparjeno vodo nam hoče napeljati naši dobri mestni očetje svojem že sedaj tako „proslulem" r vodu v Celje. Skoro 11° Celzija voda, ki jo dobimo po milosti it mestnih modrijanov. Okusna pitna r pa je ona. ki ima 7--—8°. Tako t dobimo mi — uboge žrtve slas modrosti celjskih očetov! — n-dobre, okusne pitne sparjeno vote.. In k temu naj še pripomagajo slovasii Tretji med nami je bil Ž., tehnik, pristen in vreden sin hrvaške kajkav-ščine. No. ta tretji svat je bil navadno z doma; vezala ga je goreča ljubezen na neko praško mladenko. — Hvala Bogu, dejal je Lovro uredivši z belo polhovko na glavi pohištvo po svoji volji — gotovi smo; sedaj imamo salon in alkov: sedaj stanujemo gosposki in moremo vsaj sprejemati posete. Poznajoč trmoglavost brata Lovra. se nisem dotaknil njegove uredbe, le nasmehnil sem se, v duši njegovi aristokratski opazki. Tako je bil Lovro molče priznan za glavarja naše male zadruge. Sedaj sva se šele pobratila prav iz srca, sedaj sva bila prijatelja in nisva se razšla, dokler Lovro ni zapustil vseučilišča. Ob zimskih večerih sedla sva z Lovrom za peč pa se učila. Ogenj je prasketal v peči, pipe so se nama kadile. Lovro je obdeloval „Ostromi- rove evangelije", jaz pa „enciklopedijo prava'1. Ura je šla za uro. a nazadnje se je dvignil Lovro. nataknil svojo polhovko, vidni znak oblasti, in to je tndi bilo znamenje, da je učenje dovršeno in da je ura za „akademični čaj" in razgovor. Čaj je kuhal Lovro sam; v ta posel se ni smela mešati živa duša; kuhal ga je natančno, skoro bi rekel matematično. Ko je vsul čajevo listje, potegnil je Lovro uro in štel minute, kolikor jih je treba. Kadeči pipe, srebajoči čaj govorili smo od srca v vsem mogočem.. V takih slučajih mi je pravil Lovrc svojem domu, o svoji mladosti. Lovro je bil sin malopremožnelga kmeta pri Postojni. V teh krajih gospodarstvo ni dosti vredno, zemlja je suha, kamenita. V hiši je bilo vneč otrok deklic in dečkov; težko je. ia jih spraviš na noge. Pobožni stari ši so želeli, da se vsaj eden otrok dvigi le do sreče, do gospoda. A more li zanje biti veči gospod, veča sreča nego je duhovniška halja? Ko sin zraste, mislila je stara mati. bode župnik. Sosedje mu bodo poljubovali roko. sodnik se mu bo klanjal, jedel bode vsak dan meso na belem krožniku, imel bode dovolj vsega do groba, pa, kar je še več, molil bode za mojo dušo in njegova molitev je boljša nego so druge. Je li večja sreča? Stara sta odločila, da bode eden sinov duhovnik. Kocka je padla na Lovra. Celo selo je znalo, da je bistra glavica. Na pamet je znal on vse cerkvene pesmice. Tem bolje zanj. pozneje bo imel manj truda. — Pa naj bode. Lovro naj bode duhovnik, reče oče. A glej nesreče! Za duhovnika je treba šol, a v selu je bil učitelj komaj za orgljarja; šola v mestu, bogme, pa stane — od kje vzeti? Glej sreče! spomni se hitro storica. V Ljubljani je naš boter cerkovnik. Kako bi bilo. da nastanimo Lovra pri botru, uaj se toliko p~ priuči svetemu poslu. Glej dobro met in še boljšo srečo. I botest' velja nekaj. — Prav. mati. reče oče, Lov naj gre k cerkovniku. Tvoja pa velja kaj. Sodnijski pisar je napisal Lo vemu očetu pismo za botra. In do je pogodil pisar. Cerkovnik je dober boter in je javil, da Lo lahko pride k njemu v Ljubljano: k je on že oslabel, pa mu bode k pomagal. Tako je tudi bilo. Neke jutra je blagoslovila mati Lov stisnila mu v roko dva groša. v to ' dva bela sira in za botra povesno. Pojdi, sinko, reče majka, bodi prid in pošten. Na svetu je mnogo hudobi a ti bodi dober. Spremlja naj te in njegovi angeli. Ce da Bog srečo milost, bodeš čital novo mašo p~ našim velikim oltarjem. Pojdi, pa m za Svojo mater! (Dalje prihodnjič. davkoplačevalci za tako ponesrečeno špeknlacijo. — Priporočilo. O trakn. ki so ga naročile celjske Slovenke pri c. kr. nmetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani za zastavo akad.-tehn. društva jfcglav", se je strokovnjak, ki ga je ridi, izrazil jako pohvalno ter posebno pohvalil krasno vezenje. Mi moremo doti™ zavod vsem kar najtopleje priporočati. Bil — Osebna vest. Sodnijski adjunkt p Potočnik je premeščen iz Celja T "Gornji grad. i - Iz deželnega šolskega sveta. Jjpovani so: za nadučitelja v Št H ju « Turjakom Alojz Jankovič; za Mja-vodjo na ljudski šoli v Topol-Bjdosedanji šolski vodja v Razboru »ester Košutnik; za učiteljico k H Križu pri Ljutomeru tamošnja ■vizorična učiteljica Ivana Škerjanc. konkurz. Okrožno sodišče v feljn je napovedalo konkurz nad premoženjem trgovca Tomaža Peperka v pfaslovčah. r"— Umrl je bivši rajhenburški g. župnik L Mere. dne 21. t. m. v Št. Kan-eìjirtu pri Turjaku na Dolenjskem. — Okrajnega glavarja krškega, ^Orešeka. ki ga od 11. t. m. od pol 1. nre zvečer pogrešajo, so v poudeljek l pol 11. uri predpoldne potegnili iz Ive pri čatežkeni brodu na štajerski «L i— Brežice. Ponesrečil je 26. t. m. Üavee Stojnik pri zidanjir mostu: Iter mu je odnesel klobuk v vodo; «je skočil za njim in je izginil v tifili. Šoštanj. Okrajni zastop v je sprejel v svoji plenarni seji dne 26. t", m. soglasno na predlog «dr. M aver-j a protest proti krivični razdelitvi volilnih okrajev na spodnjem Štajerskem, katero vsebuje vladni volilni na-črt. Savinjski Sokol ima v nedeljo, dne 4. marca svoj izvanredni občni zbor. Ob pol tretji uri popoldne teJo-iadba v verandi Hotel Avstrija. Po telovadbi izvanredni občni zbor. ki se jà moral sklicati radi važnih točk 'jfcuega reda. Počasti nas tudi bratski jski Sokol" z deputacijo. katerej auje br. Smertnik. načelnik „Slov. i zveze", ki bo vodil tudi telovadbo, litje Sokoli — udeležite se tega j» n rednega občnega zboi'a in prve ■vadbe sigurno in vsi! — Nazdar! Odbor. I — Iz Škofjevasi pri Vojniku. Kakor slišimo, se namerava pri nas Innoviti prostovoljno gasilno društvo, k je za tak kraj gotovo nekaj pre-föristnegä in pomenljivega. Nekateri bi seveda radi. naj se to društvo ücemije. kakor imenujejo Nemci po '"mikih krajih taka društva „Frei-Ife Feuerwehr in Bischofdorf". Pri It pa. kakor vam je gotovo vsem predobro znano, ni nič Nemcev, smo siii domačini in tisti Slovenci pri nas. katere se je včasih po krivici po Jasopisih imenovalo nemčurje. to je take Slovence, ki bi radi Nemci bili % tisti so tudi Slovenci, saj smo sami Slovenci. Tako je dobro in tako je prav! Mislimo torej, da bo pač naj-' ljše in najpametnejše, če smo res "•i možje, da imenujemo društvo, ki _ ustanovimo na domačih tleh ,.g:a-«lo društvo'1, ker voda bo ogenj ifiiotako gasila, mi pa se bodemo menda že lažje razumeli drag drugega, če fe bomo po domače slovensko ..toinaiidirali" — če bo naš poveljni jezik slovenski. Več slovenskih domačinov. — Slovenji Gradee. V soboto, dne 3. t. m. se vrši nadomestna volitev načelnika, odnosno načelnikovega namestnika in 1 odbornika za okrajni zastop sloven jegraški. — Sliod županov in svetovalcev slovenjegraškega okraja se vrši dne 4. marca 1906 ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu" v Slovenjem Gradcu. Radi važnosti dnevnega reda — vrli slovenski župani in odborniki, vsi na shod! — Umrl je v soboto, dne 24. t. m. pri Konjicah g. «Turi Napotnik, oče knezoškofa lavantinskega. v starosti 83 let. Pogreba, ki se je vršil v pon-deljek, se je udeležila velika množica ljudstva. — Umrl je v Žužemberku po dolgi in težki bolezni v starosti 49 let c. kr. notar Ivan Gregorčič. Siromaku so že pred božičem operativnim potem izrezali jezik. Pravijo, dà je dobil raka vsled lizanja kolkov in poštnih znamk. Zapustil je vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. N. m. b. z. 1,! Iz spodnjega ptujskega polja. 'To zimo. posebno meseca februarja. so napravili zajci na našem polju mnogim kmetovalcem in sadje-rejcem veliko škode, ker so oglodali brezštevila sadnih dreves. Sadjereja prizadaja že sama na sebi pri nas več truda in dela kakor v goratih, ugodnejših legah, ako se hoče doseči v^aj povoljen uspeli. Konečno pa pridejo ti škodljivci ter uničijo ves trud. kajti, vse mazanje drevesc z apnenini zmeskom v obrambo je brezuspešno, kér zajcev često ne ovirajo niti oveze iz ržene ali koruzne slame; celo plot iz lat so preglodaii pri enem šolskem sadovnjaku. Dežela vzdržuje z ogromnimi svotami deželne drevesnice ter plačuje potovalne učitelje, ki naj dokazujejo korist sadjereje iu jo učijo, istočasno pa se predlaga in sklene od nemških grofov - veleposestnikov in . mestnih poslancev lovski zakon, kjer je bolje zavarovan in več vreden zajec kakor kmet. — Oškodovane posestnike poživljamo, naj zahtevajo oškodnmo od grajščaka " Pongratza, ki ima lov v najem in če se jim ne ugodi, naj naravnost tožijo, kajti gospodje, ki ne znajo in nočejo druzega delati kakor od samega dolgega časa streljati na kmetskih njivah rejene zajce, so dolžni poravnati tudi škodo. ° — Podpirajmo narodni značaj slovenskih šol! Iz ptujske okolice. Tik okrajne ceste, iz Ptuja v piijazni Vurberg stoji veličastno šolsko poslopje ptujske okolice. Šola je devet-razredna: petrazredna deška in štiri-razredna dekliška. Pročelje krasi okusna atika z uro. ponosen napis ,.Narodna šola" iu dve fresko sliki. Prva predstavlja slovečega pedagoga in pisatelja A. M. Slomšeka s slovenskim napisom, druga pa slavnega pedagoga Komenskega z nemškim besedilom. Sliki sta se dali napraviti leta 1899. s pomočjo ptujskih narodnjakov. Meseca avgusta je dovršil sliki slov. slikar Ivan Gosar. a že 14 dni kasneje so ju zlikovci v noči od 7. do 8. sept, pomazali z oljnato barvo. Močno poškodovani sliki sta ostali do današnjega dne nalašč nepopravljeni. češ. naj svedoČita tujcem, ki hodijo tod mimo. kakega pobalinstva so zmožni gotovi ljudje. V seji. dne 2. febr, 1906 pa je sklenil kraj. šol. svet ptujske okolice dati iznova slikati omenjeni sliki; govorilo se je. naj bi ju izdelal že letošnjo pomlad kak član slov. umetniškega društva „Vesna" na Dunaju. Sliki da kraj. šol. svet proti morebitni poškodbi že v naprej zavarovati. Ker pa kraj. šol. svetu primanjkuje potrebnih sredstev, trka tem potom na rodoljubna slov. srca in upa preskrbeti s prostovoljnimi darili na pročelje šolskega poslopja ptujske okolice čim najkrasnejše umetno izvršeni sliki Slomška in Komenskega z napisi, ki naj pričajo tujcem, da stoji šola ptujske okolice na slov. tleh. Ker kaže mesto Ptuj na znotranje in zunanje nemško lice. zahteva narodni ponos in slov. čast. da svedoči že zunanjost šole ptujske okolice, da je slovenska. Imena cenj. darovateljic in darovateljev se svoječasno objavlja v slov. časopisih. Prostovoljne prispevke sprejemeta č. g. o. Peter Žirovnik. minoritski kaplan v Ptuju in g. Ivan Kaukler, nadučitelj na ptujski okoliški šoli. — Velikanski hrast je dal podreti posestnik Pukšič \ Moškanjcih. En meter nad zemljo merjeno meri deblo v obsegu nad pet metrov. Srednji premer debla je 1'6 m. Ta hrast je bil zadnji te velikosti na celem spodnjem dravskem polju. Razni gospodarji in veščaki so mu prisojali okrog 300 let starosti. Pač redka prikazen sredi slovenskih vasij, kakor je bilo ravno to drevo. — Umrljivost na Drav. polju posebno med moškim spolom leto za letom raste. To dejstvo je spoznal pisec teh vrstic iz večletne statistike, ki se objavlja v cerkvah koncem leta. a tudi iz posameznih slučajev. Posebno zdravniki, a tudi župniki bi zvršili potrebno in hvalevredno delo. ako bi na podlagi statistike dognali za to dejstvo znanstveno neovržne vzroke. Gotovo bi se izkazalo, da je glavni vzrok rapidno naraščanje popivanja opojnih pijač, osobito žganja, saj slovi ravno Ptuj skoraj po celem avstrijskem jugu kot ,.Schnapsmetropole''. Vsakega resničnega prijatelja kmet-skega ljudstva mora to fizično propadanje ravno kmetskih slojev navdajati s skrbjo. In vendar se temu lahko od-pomore. Vse razumništvo brez razlike stanu je dolžno storiti to. Navadite posebno mladino zdravega in rešnega društvenega življenja, opozorite jo povsod na rakrrane našega gospodarskega in političnega stanja, kazite jim pota samopomoči in prepričani smo lahko, da bomo zrli zopet krepak in čil, a tudi samozavesten in izobražen kmetski rod. katerega ne bo treba po raznih shodih vedno drezati iz zaspanosti! Žive kličem! — Moskau,jci. Tekom meseca januarja tekočega leta se je naložilo na tukajšnjem kolodvoru 44, februarja pa 70 vagonov vina; največ ga je iz; Haloz ter gre kot priznan „Zavrčan" v svet. a nekaj tudi iz Slovenskih goric. Vsak železniški voz obsega 16—18 polovnjakov à 285—300 litrov. Spravilo se je tedaj v dveh mesecih najmanj 562.000 litrov ter se skupilo zanj nad 224.000 kron. — V Gradcu je umrl vpokojeni vladni svetnik g. Alfred Garzarolli pl. Thurmlackh. star 77 let. — Sv. Ilj v Slov. goricah. Kaj neki misli vlada učiniti z našimi občinskimi volitvami? V Šoštanju je razpustila obč. zastop vsled malenkosti; a naše volitve se ji niti ne zdi vredno razveljaviti, ko so se vendar godile nečuvene krivice. A slavna *' vlada dobro ve. da so v Šoštanju gospodarili Slovenci, v Št, llju pa — Nemci. Dvojna mera! — Iz Gradca. Akad. tehn. društvo „Tabor"' je priredilo v soboto' dne 17. t. m. graškim Slovencem zabaven pustni večer. Dvorana pri „Divjaku" je bila natlačeno polna. Na vzporedu jè bila šaljiva ,igra, kranjski semenj, tropinovec iz Vipavskega, panoptikum, z mnogovrstno galerijo modernih slik iz najnovejše dobe kulturne zgodovine, kakor „Schubertbund" v Olju. Na čast in v večjo zabavo veseli družbi zbrani na tem Večeru taborjanskem je izdal konsorcij prlekov in „flosarjev"' posebno izdajo novega slovenskega humorističnega lista. Mnogo smeha sta vzbujala junaka, ki sta priromala iz kraljestva pohorskega in profesor antropologije na slovenskem vseučilišču v Gradcu s svojim „pretresljivim" uvodnim predavanjem. Pela se je nova izvirna slovenska opera „Po desetih letih"'. Kot operni pevci so gostovali vitežki dijaki od bregov slavne slovenske Save. njih mučeniški obrazi iu njihova staroslavna himna nas je potolažila. da slovensko dijaštvo pozna zgodovino svoje preteklosti in jo zna tudi na pristojnem mestu in primernem času proslavljati. Potem pa seveda je bil še ples, da se ne pozabi, kar je v tem resnem pustnem času nekaj nenavadnega! Kranjsko. Občinske volitve na Jesenicah se vrše dne 6., 8. in 10. marca. Čuden slučaj. Te dni pripeljal je »neki gospod iz Hanj pri Ilirski Bistrici iz Ljubljane od svojih staršev psička in mačko s seboj. Obe živalci sta se vedno rade imeli, sovraštva ni bilo med njima. — Nekega dne je pogrešil gospod psička in mačko, pisal je takoj staršem žalostno novico, a kako se začudi, ko mu oče sporoči, da sta živalici že isti dan srečno dospeli nazaj v Ljubljano. Prehodili sta v 10. urah čez 10.0 km. Koroško. — Uboj. Tomaž Slapar je Jurija Moraka v Enzlnavesi na Koroškem tako obdelal z nožem, da je ta vsled tega umrl. Slapar je bil obsojen od celovškega porotnega sodišča na štiri leta težke ječe. — Rabelj. Dvakrat je umrl. Anton Medvešek. rodom Kranjec iz krškega okraja, se je pred leti podal v Ameriko, boljšega- zaslužka iskat. Leta 1904. je prišla .semkaj, kjer je bil uslužben, vest. da je umrl. Čez tri mesece je pa sam pisal ..lastnoročno", kako se mu godi in da dobro zasluži, lieta 1905., meseca novembra, je spet prišla od tam. kjer je delal, vest, da je umrl. Tekoči mesec pa je dobila' mati njegove ljubice tretje pismo in denar. Ali je sploh še mogoče večjih čudežev v Ameriki, onkraj te velike vode ? — Ustrelil se je v Borovljah puškar Anton Antonie. Vzrok samomora ni znan. Primorsko. — Umrl je v Trstu Jos. Sirk, jako priljubljen trgovec, ki se je mnogo žrtvoval v pospeševanje narodnega in socijalnega življenja tržaških Slovencev. Posebno mu je bilo na srcu tržaško Sokolstvo. — Tržaški slovenski rodoljubi so ustanovili javen urad. v katerem se delajo brezplačno slovenske vloge na različna oblastva. — Tržaški mestni zastop je sklenil naznaniti namestništvu. da bo magistrat sprejemal v bodoče samo, italijanske dopise, češ, da sedaj, odkar je magistratu odvzet prenešeni delokrog, ni več povoda prejemati dopise v „tujih" jezikih. — Llo.vdova uprava se premesti na Dunaj. Premeščen je Lloydovega sedeža iz Trsta na Dunaj je definitivno sklenjena*' stvar, kakor so povzeli odposlanci trgovskih zbornic v Trstu in Rovinju iz pogovora z ministrom. — Štrajk v Trstu končan. Stav-kujoči kurjači in pomorščaki Lloydovi v Trstu so sklenili, da nehajo štrajkati in so šli v soboto na delo. — Neznano kam je izginil te dni llletni Franc Keber v Trstu, Dečko je prav priprosto oblečen in govori slovanski in nemški. — Ljubeznjiv prijatelj. Alojzij Gomolj in Anton Špehar sta v Trstu pila skupaj, in sicer tako. da je plačeval Špehar za oba. Ko sé ga je Gomol nalezel nek'oliko. je začel sitnariti, a so drugi zadušili prepir. Ko sta pa šla prijatelja iz gostilne, je hapadel Gomol Špeharja s kamnom, s katerim ga je bil po glavi in prsih, da ga je težko poškodoval. Za izraze tega prijateljstva je bil Gomol obsojen na 16 mesecev ječe in mora plačati 370 K poškodovancu za bolečine, zdravljenje in izgubo zaslužka. Slovanski jug. — Jugoslovanski dnevi v Bolgariji. Tietos v septembru bo odkrit spomenik carju-osvoboditelju Aleksandru II. pred poslopjem „Narodnega sobranja"'. Na to slavnost pošlje posebno zastopništvo rnski car sam in se bo svečanosti udeležilo veliko število Rusov. Iste dni bo odprto novo gledališče. ki se zdaj izvršuje. Na* slavnost bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih gledišč, tudi Slovenci. Obenem se odpre iste dni II. jugoslovanska razstava. Ne bo razdeljena po narodnosti. ampak dela bodo uvrščena po vrednosti, ki jo določi komite iz 4 članov: enega Slovenca, Hrvata. Srba in Bolgara. Za sprejem jugoslovanskih gostov se že vrše priprave! — Odlikovanje srbskega junaka. Ruski car je za izkazano veliko hrabrost na bojnem polju na daljnem vstoku odlikoval stotnika inžinirskega oddelka Srba Radoslava A. Djordjeviča s sledečimi visokimi redovi: sv. Ane III. reda. sv. Stanislava III. reda in sv. Ane II. reda z meči. S tem zadnjim redom je dobil omenjeni Srb tudi pravico ruskega plemstva. Slovanski sever. Krasna Praha. Pod tem naslovom sta priredili društvi ,.Krasoumnä jednota pro Cechy" in „Za starou Prahu" v Pragi v Rn-dolfinn razstavo, ki naj bi nudila kolikor mogoče vsa v resnici umetniška dela. h katerim je nadahnila slikarje Praga s svojo krasoto, ona. stostolpa, zlata, kraljeva, stara, slikovita, krasna češka metropola. Poleg čisto umetniškega ima razstava i namen buditi pri upadabljajočih umetnikih še večje zanimanje za lepoto Prage in vzbuditi ljubezen vseh do nekdanje, stare, bolj in bolj izginjajoče Prage. Razstava sama je krasna in jako zanimiva. Stara in nova doba! stara Praga tu in tam. pa vendar kaka razlika. In če bi se Praga ne bila izpremenila toliko v zadnjem stoletju, kakor se je to zgodilo v resnici, koliko razlike v celem načinu naziranja. čutenja, razpoloženja, umetništkih ciljih, načinih in potih slikarskega izrezovanja! Tam velika panorama, linije brez barve sence, pravi načrti stavitelju. tu posamezne ulice, izgubljajoče se v potatemi. tam bleste veselje in bogastvo, tu stradajoči delavci, tam veliki trgi. tu najbolj zapuščene ulice in koti: stoletni razvoj umetnosti, in življenja ter naziranja o njem. Svetovne vesti. Hud potres. V Buennrenturi (Kolumbija) so dne 21. t. m. čutili potres v smeri od severa proti jugu. ki je napravil sicer malo škode, toda provzrocil med ljudstvom veliko paniko. Potresu je sledila velika poplava morja, ki ni napravila tukaj nikake škode. Glasom poročil iz južnih obmorskih krajev, je baje izgubilo življenje 2000 ljudi. V Tumakn je prov-zročena škoda še veča nego v Buena-venturi. Tudi tam je našlo smrt ne koliko oseb. V Tuguarresn. kjer so čutili 12 potresnih sunkov, je bilo ubitih Ö oseb. V Popavanu so prebivalci zapustili hiše. Zgled avstrijske pravičnosti. Vlada je dala: vseučilišču na Dunaju i:5(J.662 K. nemškemu vseučilišču v Pragi 102.855 K, češkemu pa — 53.155 K. In to Avstrijo naj mi Slovani smatrajmo za svojo dobro mater... Vojaška akademija zgorela. Vojaška akademija v Gambiere v državi Ohio je popolnoma zgorela. Osem kadetov je bilo poškodovanih, od teh trije težko, osem jih pa pogrešajo. Koliko se izkoplje zlata l V letu 1905 so izkopali zlata na celem svetu za 1.895,100.000 frankov, za 260,000.000 frankov več kot leta 1904. Največ ga da Transvaal v Južni Afriki, kjer so ga izkopali v prošlem letu za 527.000.000 frankov. Za Južno Afriko pridejo takoj Zjedinjene države ameriške z 4:i 1.700.000 franki, za temi pa Avstralija z 427.600.000 in Rusija z 120.000.000 franki. (1 frank = blizu 1 krona.) — Število zvezd. Človek more pri jasnem vremenu s prostim očesom našteti okoli 4000 zvezd. Z dobrini daljnogledom. ki je približno meter dolg1, vidimo že 60.000 zvezd. Ako pa vzamemo najmodernejši zvezdogledni teleskop, videli bomo na nebeškem svodu gotovo do 60 milijonov zvezd. Društveno gibanje. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" priredi v petek, dne 2. sušca ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Schwarz. I. Landesgerichtsstrasse, svoj VI. redni občni zbor z običajnim vzporedom. Slovanski gostje dobrodošli- Književnost in umetnost. — Korespondenca dr. Josipa Muršcn. Priobčil dr. Fr. Ilešič. c. kr. profesor. Ljubljana. 1905. 280 strani. L. Schwentnerjeva knjigarna. 60 kr. — Prijatelje štajerske zgodovine opozarjamo na to publikacijo, ki je važna osobito za dobo okoli 1848. Iz „Zbornika Mat. Slov.") Cene primemo nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospoda Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska itliciu (tU! «7-17 P Priprave za valjanje perila (valjarje), pralne stroje, strofe za izžemanje, omare za led najbolj&e kon-= Strukcije daje = tvrdka Donili I. Wipplingerstrasse 29. lliistrovani ceniki zastonj in poštnine prosto 11 (7/a) 104- 46 ,posojilnica V Rajhentmrp' ima v nedeljo, 18. marca t. I. občni zbor v svoji pisarni r: s sledečim dnevnim redom: (156) 1. letni račun: 2. poročilo y rezi/.i ji: a premembe pravil: 4. volitev n a fielst,v a in nadzorstva: 5. nasveti. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju nesklepčnosti liode drugi občni zbor --- ob 1 ,4. uri popoldne. —= Mrtvo perutnino, surovo maslo kupi v večjih količinah A. SCHANIL. Dunaj XVII. Hauptstr. 67. Pošt. hr. konto 885.365. (73) 20-16 ■ ■■...; __J Vrtnarski pomočnik (154) dobi službo pri 2—1 Dr. Sernecu v Celju. Blagajnice n pred mm in «tosti prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNA! !.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-46 Kupujte narodni kolek! ALOJZ-FILIPIČ, čebelar v Pristavi pošta Ljutomer prodaja pristen iztočen ::::! M ajdovec, kilogram AAA A po I K 50 vin. OOO^V^I Zabojček se žalil IfIK računi po 40 m fff Manj od 2 kg se (153) 2-1 n« razpošilja. ■■ Županstvo trga Gornjigrad naznani tužno vest; da je zelo priljubljeni g. c. kr. dezelno-sodni svetnik MAKS VIDIC ffv iKbo-UM' •tiifij,nii(}i'.''l po kratki mučni bolezni v starosti 48 let danes mirno v Gospodu zaspal. V GORNJEMGRADU, dne 25. febr. 1906. ( 57) ŽUPANSTVO GORNJIGRAD. kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. - Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-44