41. številka Ljubljana, v ponedeljek 20. februvarja- XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan ivet«r, izimfii nedelje in praznike, ter volja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 * ~!i na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. s, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. it-vm4a 11 ka JI n n/» n«niniL\ iarlnltlrvat ♦ i a Ir '1 i\r\ r. \r v /-o on dvabvni i »-i nA A L- t- Xa d/i tri L' i 'it ali »n/Vr'.lt tiubn mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom Za oznani na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. 1» plačuje se od č^tiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali "Dopisi bal se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. večkrat tiska. Izseljevanje Slovencev v Ameriko. Na Štajerskem, 17. iebr. [Izv. dopis] Odkar je Krištof Kolumb odkril .novi svet", leto za letom plava čez ocean na tisoče in tisoče takih Evropcev, ki se ne povrnejo več v svojo prvotno domovino. Pojav ta je popolnoma naturen. V „starem" svetu postaja že tesno, ker je večinoma preobljuden, v .novem" svetu ima prostora Se naj-menj jedenkrat toliko ljudij, 'kolikor jih biva tam sedaj; v starem svetu vlada vkljubu francoski revoluciji, vkljubu ideiam leta 1848., vkljubu krfičan-stvu, s katerim se toliko ponaša, Se zmerom ere dovečni fevdalni despotizem — v Ameriki, zlasti v Zjedinjenih državah pa vlada prava državljanska svoboda v najSirjem pomenu. Glavni vzrok izseljevanju v Ameriko so mizerne gospodarske razmere evropske! Ako pojde to tako dalje, mora moloh »militarizem" sčasoma uničiti vse materijalno in kulturno življenje. Statistiki so izračunali, da so evropske velesile potrošile od zadnje nemSko francoske vojnu devetdeset milijard samo za vojaške namene! Te milijarde pa so dali seveda davkoplačevalci. Amerika ne pozna militarizma. Ameri kanske države torej lahko vpotrebljajo denar za kulturne namene; zategadelj se pa .tam" trud človeških rok brezprimerno boljše plačuje, nego pri nas. . . V novejšem času začeli so tudi ljudje naSega rodu" hoditi iskat kruha tja onkraj „velike vode". Na tisoče in tisoče našlo je v Severni Ameriki novo domovino svojo, kier se mnogim, vsaj gmotno, veliko boljše godi, nego bo jim je godilo tukaj. Zakaj se selijo Slovenci v Ameriko? Vzroki so isti, kakeršni so pri drugih narodih. Tudi na nas leži težka pest obče gospodarske bede. Davki so v primeri z malimi dohodki pri gruntnih posestnikih previsoki in vedno viSji. Industrije je pri nas premalo, in tam, kjer je je kaj, plačuje se delavec slabo, tako slabo, da je pravi Škandal, z^a našo „kršćansko" dobo. Kako naj preživi delavec sebe in obitelj svojo z goldinarjem, z 80, 60, 50 krajcarji na dan? — Vinorodne kraje zadela je dvo u» nesreča. Trtna ud, peronospora in kakor ae že imenuje vsa ta kuga, uničila je na stotine oralov vinogradov in ž njimi vred uničila eksistenco marsikateremu viničarju in tudi mnogim posestnikom vinskih goric. Čolna vinska pogodba z Italijo je druga nesreča ea producenta vio. Kaj čuda, če tudi naš človek premišljuje, kam bi Sel — za kruhom! Id od gre s solzami v očćh, z krvavečim srcem, ali pa tudi z pikrim smehljajem na ustnih proč s tistih tal, ki so ga rodila, a sedaj nimajo več kruha zanj! Glasom uradnih poročil, preselilo 86 je zadnje mesece do 300 ljudij, večinoma iz vinskih krajev Mariborskih v Ameriko! To je dogodek, ki daje človeku resno premišljati. In misliti o izseljevanji Slovencev je začela celo naša vlada. Nedavno je izdal c. kr. namestnik za Štajersko ukaz vsem političnim oblast-vom, da ne smejo nikomur dajati potnega lista, ako se misli izseliti trajno v Ameriko, zlasti v Brazilijo, kjer se ljudem baje budo godi. Takisto ne smejo farni uradi dajati izseljencem nikakih uradnih listin, ne domovinskih, oe poročnih, ne krstnih listov 1 Jedino, kar ve slavna vlada odgovoriti na simpto-matično izselievanje v Ameriko, je torej: „No izseljujte 8e!J „Ne dovoljujte ljudem, Beliti se v Ameriko!" — Ako pravi izseljenec, boljše rečeno, človek, ki se misli preseliti v novi svet, da tukaj nima kaj jesti, ne on, ne družina njegova; da se delo tukaj preslabo plača itd. na to naša slavna vlada ne ve" nikakega odgovora! To je kakor bi bile vse evropske vlade slepe in gluhe. Prva Bkrb jim je — vojaški budget. Kaj za to, če prebivalstvo tudi od lakote pogine! In zastopniki ljudstva, poslanci v parlamentih! Valed strankarskih intrig navadno dovoljujejo vladam, da čim dalje boli pritiskajo na davčni vijak — vse militarizmu na ljubo! . . . Nas skrbi najbolj usoda našega naroda — tostran in onstran atlantiškega oceana. Kako stališče zavzemamo mi, kar se tiče izseljevanja Slovencev v Ameriko? V obče mislimo, da se b stališča prave državljanske svobode ne bi smelo nikomur, torej tudi našim ljudem ne, prepovedavati seliti se, kamor se komur I]ubi. Kolikor se je Slovencev preselilo v Sev. Ameriko, godi se vsem razmeroma veliko boljše nego „doma". Kar se jib je preselilo o. pr. iz Gornje Savinjske doline v Sev. Ameriko, vsi se bvalijo, da se jim tam izvrstno godi. V dokaz svojega zadovoljstva pošiljajo redno svojim družinam lahko prihranjene dolarje. . . In veoder stojimo mi, kur se tiče prepovedi izseljevanja tudi oa vladni strani! Na tem sta* lišči pa ne stojimo vladi na ljubo, ampak na ljubo narodnosti naši! Res je, da velja v Ameriki popolna ravnopravnost tudi v narodnem oziru, ali nekaj tisoč ljudij našega rodii mora se sčasoma venderle potopiti na večne čase v velikem jankeej-skem morji! Na vse zadnje bo naši amerikanski rojaki venderle izgubljeni za Slovenstvo, katero *e samo ob sebi ni mnogoštevilno. Zato gledamo s tu-gepolnim srcem za vsakim rojakom, za vsako rojakinjo, ki se poslavlja od tas; zato hočemo tudi mi s svojega, narodnostnega stališča svariti: ,Bratje slovenski, sestre slovenske, ne bodite v Ameriko! Ali če že greste tja in tam obogatite, — pridite spet nazaj na Slovensko — svoji k svojim! Saj socijalnu bede mora biti jedenkrat konec!" Antiaraericanus. Državni zbor. Na Dunaj i, 18. februvarja. Z večino samo petih glasov določena je bila današnja večerna seja a zbornica je bila tuko slabo obiskana, da je podpredsednik šele precej po 7. uri mogel otvoriti sejo. Govorila sta generalna govornika dr. Herold in dr. Jaques in pa posl. grof Kuenburg. Poročevalec dr. Madeyski govori šele v prihodnji seji. Začetkom seje predloži trgovinski minister zakonski načrt o zgradbi lokalne železnice iz Tržiča v Cervinjan, potem pa prestopi zbornica na dnevni red. Posl. dr. Herold omeni izreka dra. Barn-reitherja, da uradnikov zlasti nižjih ni smeti žaliti. Ti uradniki, ki stradajo mej zaprašenimi akti v raznih pisarnah, so večinoma češke narodnosti iu da bo bili sojeni zgolj po svoji spretnosti in marljivosti, bi bili gotovo prišli na viSjo stopinjo, ali ker so Čehi, se to ni zgodilo in se ne bo. Tudi LISTEK. „Vse to ti narod pozlati". (Srbski .spisal L. K. Lazaru vić. Provel I. P. Planinski.) (Dalje.) Potegne z roko preko čela, boter razpoditi te misli. — Kako rad bi bil pa tudi mojster videl, da bi se ožrebila, nadaljuje Blagoje, gledaje neprenehoma na mesto, kamor je stotnik takoj iz kraja sedel. — IieB, verujte! Ker to je zmaj, ne pa konj I E, ali tako . . . Stotnik ga tako mirno posluša, kakor ono ni-*haro pri uri. Niti to niti Blagoje ga ni najmanj ne motita, da ne bi dalje mislil svojih mislij. Zopet je na starem mestu. Zopet gore hiše, a po ulicah vse križem razmesarjena trupla .... Stoprav oko,u polnoči se zlekue po klopi ob oknu, pogledavši uajprej še jedenkrat. po svetilki, katera vedno medleje sveti in čimdalje boli smrdi, in po Blagoji, kateri smrči, potisnivši glavo mej noge in iztegnivši obe roki od bebu, kakor da drži vajeti. Zaman se stotnik trudi, da bi zatisnil oči — spanec so mu vzeli Cer'iezi! Šele v zoro, kakor da malo zadremlje, ali trdaj se začuje skozi mrtvo noč ravnomarno ropotuuje koles in kričanje onih, ki merijo vodo s prednjega kuna ladjel,; potem pa začne piščalka buditi zaspane služabnike na ladji. Stotnik plane kvišku; sabl|a mu pade s klopi in zažvenkeče ob tla. Tudi Blagoje se stresne: — Ne bošl zagodru|a in kakar bi vnovič potegnil za va|eti zopet zaapi. Stotnik hiti na piano v sveže jutro. Komaj sope. Neizrečen strah ga obhaia. Teče k ladji. Zagrabi za vrv ladje, katera se primika h kraju, in jo vleče k sebi. In toliko da začue ovijati vrv okolu kolca, že zapazi neko žeuo, katera vzdiguje kvišku dete v povojih. Stotnik vrže vrv brodnikom, ki se čudijo njegovemu poslu, nagne se, in toliko da ne pade v vodo. Iu ko mu Žena v ti gnječi in prerivanji pade na prsa in mu izroči sina, začno padati najprej solze, potem pu poi|ubki na čvrsto dete, katero se ni najmauj ne srdi na svojega, doBlej nevidnega očeta. Tudi soproga plače — to se razume samo ob M K i dur se brodar) i boj6, da bi utegnila biti na kakem mostu voda preplitka, tedaj držo pn:d ladjo vodomer v vodi. Taki do storč tudi. kadar jadrajo k obali. Prol- prip. sebi! Takisto tudi ona poBtarna ženica za njo — tudi brez tega nu gre! Naposled pa se tudi dete bpusti v jok. 11 it ti čez most in zavij6 v stran, da napravijo tako prostor drugim potnikom, ki se gneto s svojimi prtljagami, ker ni še nobenega prevoznika uiti nosilca. Stotnik bi rad mnogo in marsikaj vprašal svojo soprogo, ali nikakor ne more pričeti. Naposled se mu odveze jezik : — Torej ti si živa! On jo prime in stisne za žilo, kakor da se hoče u vt« liti. — In ta, mali! Ti, ti, vojaček! A kaj je meni vso po mislih hodilo! Bože, Bože! Obriše lice z rokavom iu, drŽ6 v rokah dete, na ialjuje: — Jaz sem vedel, prav gotovo sem vedel, da prideš Čisto tako sem si izračunil. A mama? Šele v tem hipu uzre ono staro ženo, priBtopi k nji iu ji seže v roko. — Hvala Bogu, samo da ste vsi živi in z Iravi! Samo da je vse dobro ! Stara žeua zaioče. — Daleč smo od dobrega, nioi Muko! Brez domovja iu brez zemljišča smo. jaz imam nekakov pojem o dostojnosti in zato sodim, da vzklik, kateri ni bil storjen javno in niti T stenografizapisnik ni prišel, ne more biti predmet napadom, sosebno ker je klicatelj dal povsem zadostno izjavo. Predmet in svrha napadom nista v nikaki zvezi s tem vzklikom. Včeraj sta na nekem ■hodu na Duna|i govorila poslanca grof StUrgkh in dr. Plener. Kdor pozna količkaj Dunajske razmere, mora vedeti, da so uradniki pri volitvah važen faktor in da imajo ti uradniki neko antipatijo zoper levičarsko stranko. Ta stranka bi se rada izkoba-cala iz te situvacije. Pridobiti hoče uradnike, ta mogočni faktor v državi zase in zato izkorišča vzklik grofa Kountca in odgovor pravosodnega ministra grofa Schonborna. Prosim odpuščenja, da sem primoran zagovarjati ministra. A kaj mu je bilo storiti? Zakaj je sedaj tako napadan? Zato ker je storil veliko političuo hibo in pri proračunu o pravosodnem miniBterstvu govoril tudi o šoli. Ksr je Plener govoril na omenjenem shodu na Dunaju je ■ekako priznanje, da njegova stranka ni nikjer priljubljena. Ravno Planer bi moral vedeti, kako važen faktor v vsaki državi so narodi in tem narodom je stranka levičarjev tako zoperaa, da se nikdar ne bodo sprijaznili ž njo. Posl. Wrabetz je govoril o naši stranki na način, katerega moram odločno odbijati ; ako nam je res treba učiti se dostojnega vedenja, tako se ga od posl. Wrabetza gotovo ne moremo naučiti. — Pravosodni minister se je izrekel za utrakvizem, kar pa ne gre. Mi zahtevamo ravnopravnost z Nemci tako, da znaj vsak uradnik oba jezika. Vprašanje je Bedaj: Ali mora vsak uradnik na Češkem znati oba jezika, ali ne. Ako mora biti, potem je vse v redu, ako ne, potem naj se dokaže, kje in kdaj je to bilo določeno. Minister je rekel, da sodni red ničesar ne določa o uradnem jeziku. Ali je pa zapisano o sodnem jeziku, da mora biti nemščina uradni jezik? Ako velja ravnopravnost, Brneti je zahtevati, da se rabita oba jezika, ako pa ne velja, potem bi mogli mi zahtevati, naj se na Češkem uraduje samo v češkem jeziku. Od 1. 1880 velja načelo, da vse tisto, kar ni bilo izrecno določeno v jezikovni naredbi Streuiavrovi, bo mora reševati v nemškem jeziku. Če govori državni pravdnik pri kaki obravnavi češki, pride to nemški v zapisnik. Ministrovo pojasnilo glede" najnovejše naredbe predsedstva najvišjemu sodišču ni zadostno. Obžalovati je, da pravosodni minister ni nsšel energične besede v obrambo slovanskih narodov. Če je minister dolžan zagovarjati, je še bolj dolžan braniti slovanske narode Stremavrovih napadov. Govori se, da hrvatskega ali slovenskega senata ni modi ustanoviti in ker teh ni mogoče sestaviti, naj tudi drngih ne bo. To je izravnujoča pravičnost. Predsednik najvišjemu sodišču je res pisal o tujih jezikih. Uvidel je pač že sam, da je kot jurist nekaj ukrenil, česar bi ne smel storiti. Ugovor, da je predsednik izdal to naredbo v sporazumljenju s podpredsednikom, ki je Čeh, ne velja. Nam ni za avtorja naredbe, ampak za nje VBubino. Za tu od Stremavra podpisano naredbu je ta sam osobno odgovoren pred zakonom in pred vlado. Dok let se oo ne opraviči, ne bomo tega pozabili, ker o predsedniku najvišjemu sodišču je dumnevati, da ve, kaj piše. Imenovati naš jezik Stotuiku je, kakor da ga je ledena roka prijela za s:ee, ali ta roka takisto naglo popusti, ker v tistem trenutku zapazi, kako se po mostu premika človek v priprosti vojaški opravi, a brez desne noge in leve roke. — Stoj! pravi Btotnik z grozo na lici. Hitro izroči dete soprogi in hiti k siromaku. Prime ga izpod roke in mu pomaga, da prestopi tram, kateri je izstopil na mostu. — Pa nisi ti, vojak, gospodarja Blagoja sin? — Sem, gospod stotnik! odgovori vojak, sti-kaje nogo in bergljo, in se dotaknu po vojaški čepice. A berglja se mu izpodtaknu in on omahne ter se oprime gospe s psičkom in košarico; gospa zakriči in odskoči. — Oče ti je tu! Čakaj, da mu povem! Kakor je šele zora in potniki neodločno stojo na obali, ipak obrabo nehote* vsi pozornost temu prizoru. Stotnik hiti v gostilno, da prebudi Blagoja. Narod se razdeli v dve vrati, sredi katerih stopa invalid, krasen, brhek mladenič, možatega lica, z žalostnim usmevom okolu uBteu. Vsega je v njem: i moči i zdravja i lepote; in zopet — ničeBa! Vse je podobno razbiti, dragoceni porcelanski vazi. (Konec prib.) tujim, to je žaljenje, is mi smo jedisi kompe-tentni soditi, če smo žaljeni ali ne. Mi smo žaljeni in zahtevamo zadoščenje, predsednika sicer nimamo pred seboj, pač pa vlado, kateri je skrbeti, da se narodi ne žalijo. Stvar ni rešena niti po isjavi ministrovi, niti po pojasnilu predsednikovem. Naredba je nezakonita in sato jo je preklicati, za žaljenje pa je dati satisfakcijo, in dokler je ne dobimo, jo bomo vedno urgirali. — Avstri|sk-ga naroda ni. Država naša je konglomerat narodov in ti hočejo biti ravnopravni. Nemci ne morejo umeti, da imajo nenem4ki narodi tiste pravice, kakor oni. Slovani so tako neskromni, da jih zahtevajo. Kadar bodo to Nemci priznali in v upravi in v zakonodavstva izvfidli, tedaj bo mir zavladal v državi. Posl. dr. Jacques ni zadovoljen s pravosodnega ministra odgovorom na napade na uradnike. Odgovor je bil preveč krotek. Izjava grofa Kounica je le še potrdila pivotno življenje. Po zakonu je uradni jezik pri najvišjem sodišču nemščina in zanj so vsi drugi jeziki tuji. Govornik se bsvi potem s kodifikatornimi deli in izreka h koucu željo, naj bi že prenehali verski in narodni boji. Razprava se potem zaustavi in na vrsto pridejo stvarni popravki. Posl. grof K ue n b u r g pravi, da je beseda »tuji jeziki" lapnus calami, s tem pa ni žaljen nihče. Posl. Lagiuja popravlja stvarno, da ni italijanskih provincij v Avstriji. Po stvarnih popravkih poslancev dra. Vašatyja in Dostala se zaključi seja. Prihodnja seja v ponedeljek. PoLitičui razgled. tHotranfe dežele. V Ljubljani, 20 februvarja. Iz dr&avnozborskth odsekov. Odsek za premembo opraviloika nadaljeval je v soboto specijalno razpravo o referentovem načrtu. Posl Gniewosz je nasvetoval, da se določba, da naj pristoji predsedniku zbornice pravica, poklicati govornika k redu in ga eveotuvelno iz nI) uči ti za deset sej, odkaže v posvetovanje in poročamo posebnemu subkomiteju. Povdarjal je, da je taka prememba potrebna, zlasti z ozirom ua zadnje dogodbe v parlamentu. Razprave o tem nasvetu so se udeležili baron Chlumeckv, dr. Bareuther, grut Hohenvrart in dr. Kaizl in odsek je veprejel, nasvet, da je to reč izročiti posebnemu subkomiteju. Torej že tako daleč je prišel avstrijski parlamentarizem, da je treba poslancem šiloma usta zamašiti. Pravosodni minister grof Schftnborn, Porednost mladočeškega poslanca utegne imeti večjih posledic, kakor se je iz začetka domnevalo. Znano je, da je vzkliknil v zbornici, ko je govoril posl. dr. Vašatv o najnovejši naredbi pravosodnega ministerstva, krilate besede: „Nesramna uradniška druhal", kar je obudilo na jedni strani velikansko odobravanje, na drugi viharno protestovanje in indignacijo. — V naslednji seji je posl. grof Kounic to svojo primetbo nekako preklical in rekel, da je te besede vzkliknil nehote, da ni hotel nikogar žaliti, da je bil opravičeno razburjen in da so sploh besede njegove bile le deloma umestne. Za Kouoicem je govoril pravosodni minister grof Schonborn. Zavrnil je sicer ta izraz odločno, a nekaterim krogom še ne dovolj rezku. Senzačoa je v tem oziru sodba oricijoznega „Fremdenblatta". Ta list izraža pogo-stoma mnenja visokih in najvišjih krogov in kdo ve, če ni njega naskok na Schonborna naročen in in-spiriran. „Fremđenblatt" pravi, da je bila Kouni čeva deklaracija novo žaljenje vsega uradništva, ker je bila tako zavita in premišljeno strupena, da bi tu 1 Kounic zaslužil novo grajo. „Vzlic temu napadu osi al je grof Schboborn miren in hladen ter se vestno držal parlamentarnega ceremonijela, kar je napaka, kajti vsakdo mora misliti, da minister ni hotel braniti uradništva. Ta napaka ministra grofa Schonborna je toliko večja in obžalovanja vredna, ker so bili napadnu v prvi vrati uradniki njegovega resorta. Minister je pokazal, da ni bil tako ogorčen, kakor večina zbornice, da, postavil se je naravnost v nasprotje s čutili poslancev, ko je na Kouničevo izjavo, „da so bile njegove besede le deloma umestne", odgovoril, da zmatra stvar za rešeno .... Splošno je prepričanje, da pravosodni minister grof Schon-born v tem slučaju ni našel v pravem trenotku prave besede, kajti grof Kounic ni dal za svoj vzklik zadoščenja m torej tudi ta stvar ni rešena. Obžalovati je, da minister grof Schfnborn ni is prevelikih ozirov na parlamentarno etiketo zoper vzklik in zoper deklaracijo slovesno protestiral. Uradoištvo ima pravico zahtevati, da zadonf v takem slučaju po vsi Avstriji krepki rek: „Nemo me impune la-cesBit." — Dunajski „Fremdenblatt" se prerad soloči v vladni milosti, da bi na svojo peBt, ne da bi imel v to privoljenja, tako rezko prijel in pestil pravosodnega ministra. Grofa Schonborna so Bicer ostro grajali tu <1i levičarski listi, a to je brez večjega pomena. Če je pa „Fremdenblattov" članek, kakor domnevamo, inspiriran, potem bo najbrž grof Schboborn kmalu zapustil palačo pravosodnega ministerstva. Dešelnozborsfca volitev na Dolenjem Avstrijskem. V volilskem okraiu Stockerau na Dolenjem Avstrijskem bo v kratkem aadomestaa volitev deželnega poslanca. Di-dej |e ta okraj zastopal umrli poslanec dr. Fuss, član nemško-namionaine stranke. Nemški liberalci se dolgo niso mogli sjediniti radi kandidata, naposled pa so postavili barona Cze-dika, bivšega predsednika državnih Železnic. Na-cijonalci so se za to volitev združili s protisemiti in postavili svojim kandidatom nekdanjega državnega poslanca dra. K not s a. Volilski boj bo jako srdit, izid pa je Še povsem negotov. Volilake shode prirejata oba kandidata skoro dan na dan. O baronu Cnediku se ve\ da kandidira za mesto deželnega maršala namestu grofa Kioskega, kateri se je libe* ralcem zameril, ker ne trobi v njihov rog. TVekerle na Dunaji. • ■' Včeraj se je pripeljal ogerski miuisterski predsednik Wekerle na Dunaj in prinesel soboj zakonski načrt o obligatornem civilnem zakonu, čigar bese dilo je določil zadnji ministarski svet. Wekerle bo ta načrt predložil cesarju v odobrenje, in Če izpo-sluje to odobrenje, kar pa še ni gotovo, potem predloži ta zaton, zakon o recepciji Židov in o svobodnem zvrševanju konfesij državnemu zboru pred debato o proračunu ministerstva za bogoslužje: Čim pride ta stvar na dnevni red, ločile se, bodo parlamentarne stranke v naravne svoje elemente in od tega je odvisna dalnja usoda sedanje vlade. Vitanje dr/avc, Hantasticna vest. Pariški »Figaro* razveseli svoje čitatelje kaj rad s seazačoimi novicami.. Predvčerajšnjim je naznanil, da zahteva Stambulov, naj se bolgarski eksarh odpove* in da skuša ustanoviti za bolgarske katolike poseben bolgarski katoliški patrijarhat. Francoski poslanik v Carigradu, Cambon, je odsvetoval katoliškim prelatom, naj se ne spuščajo v ta načrte Stambulovljeve in isto tako je v imeni papeža svetoval tudi kardinal Rsmpolla. — „Agence balcanique* demontira to vest kot neosnovano. Italija in nje zaveznici* Italijansko ministerstvo nima nič kaj prijetnega stališča. Razen bančnega škandala mu delajo mnogo sitnosti) tudi dogodbe v državah, s katerima je Italija po trozvezi v tenoem prijateljstvu, namreč v Nemčiji in v Avstriji. Politični krogi italijanski so nezadovoljni, da je nemški cesar poslal posebnega odposlanca, generala Loe, čestitat papežu, ker ne morejo pojmiti, čemu Čestita protestantski vladar največjemu protivniku združene Italije. Prav to ne-umovanje je uzrok, da zmatrajo mnogi italijanski politični krogi Loe j evo odposlanstvo za nekako demonstracijo zoper Italijo in izkoriščajo to mnenje proti sedanji vladi. Tudi dogodbe pri papeževi slav-nosti na Dunaji, pri kateri priliki se je kardinal Gruša v navzočnosti dveh ministrov unemal za posvetno vlado papeževo, so napravile italijanskemu ministerstvu dokaj situostij. Dva vročekrvna iredentista, Barzilai in Caramini, sta vlado že interpelirala, češ da je bila to zoper integriteto Italije naperjena demonstracija. Minister vnanjib reči i, Brin, je takoj odgovoril in pojasnil, da je kardinal Gruša izrazil samo svoje in svojih somišljenikov mnenje, ne pa vladnih nazorov, in da njegovi breztaktnosti ni pripisovati nikake važnosti. Home-rule.\ Debata o irski predlogi se razvija vedno bolj in postaja vedno srditejša. Hladni Angleži napravljajo v zbornici takov hrup in prouzročajo tako viharne prizore, kakeršne so celo v francoski ali italijanski zbornici zelo redki. V zadnji seji, v kateri se je vzprejela vladna predloga za predlogo specijalni debati, provocira! je zet prejšnjega ministerakega predsednika Salisburvja, lord Walmore velik škandal. Pri nekem banketu očital je nacijonalistom irskim, da so od liberalcev plačani in podkupljeni služabniki, odkar ne dobivajo iz Amerike podpore in da je večina 40 glasov, katero premore v zbornici Gladstooe. nemoralna, ker podkupljena večina. Londonska „Times" je to porabila in strahovito napadala irske poslance kot korumpirano politično druhal, katera nosi svoje prepričanie in svoje poštenje na prodaj v parlament. Po rezki debati prosil je lord "VValmore odpuščanja, listu „Times" pa se je izrekla nezadovoljnost zbornice, nje članek pa je zmatrati škandaloznim kršenjem zborničnih privilegij. Home-rule sta sosebno ostro napadala lord Randolf Churchill in Chamberlain, a vzlic temu nista mogla za-prečiti specijalne debate. Domače stvari, — (Škofovski jubilej sv. Očeta.) Na predvečer slavnostnega dneva bilo je razsvetljeno vse mesto. Mestne in druge javne hiše in istotako meščanske hiše žarele so v svitu nebrojnib lučic. Sijajno razsvetljene bile so nekatere cerkve in hiše in nakičene z zastavami v narodnih, papeževih in cesarskih barvah. Posebno krasno razsvetljeni so bile nunska cerkev, deželno poslopje in mnogo dru- gib poslopij. Nebrojna množica, vrvela je pp ulicah. Včeraj pa je bila v stolni cerkvi slavnostna maša, katero je celebrira! g. knezoškof Udeležili so se dostojanstveniki vseh civilnih i« vojaških oblastev, mej njimi: vodja deželne vlade dvorni svetnik baron Hein, N|. eks. fml. vites Sch il h a ws ky, generalnu jor Fux, deželnega sodišča predsednik g. Hočevar, deželai glavar g. Detel a, mestni župan g. Grasselli, trgovinske zbornice predsednik g. Perdan, finančni vodja dvorni svetnik Plahkv, deželni odbor, mestni svetniki, učitelj »t vo srednjih sol in druzih učnih zavodov, uradništvo in Častniški zbor in mnogo drugih pobožnikov iz meščanskih krogov. Po končani slavnostni maši poklonile so se razne deputacije posamičnih društev g. znezoškofu ter mu prijavile najarčneje čestitke svetemu Očetu. Zvečer bila je slavnoBt v prostorih društva katol. obrtnih pomočnikov, katere se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. — (Povodom veselega dogodka v naj -višji cesarjevi obitelji) poklonil se je včeraj mestni župan g. Grasselli pri voditelju deželne vlade dvornemu svetniku baronu Hein u in ga prosil, da v imenu Ljubljanske mestne občine poroči naj-udanejše čestitke do najvišjega prestola. — Tudi veteranski zbor, ki je praznoval včeraj štirideset-letnico srečne rešitve cesarjeve pri atentatu I. 1853. poklonil se je po deputaciji pri deželnem predsedstvu, da izjavi svojo nespremenljivo zvestobo in naj -spoštljivejšo udanost Nj. Veličanstvu. — (Izredni občni zbor »Glasbene Ma tiče".) Odbor .Glasbene Matice" vabi vse društve- aikt) na izredni občni zbor, kateri se hod* vršil v nedeljo, dne 5. marca t. I. ob 11. uri dupoludne v šolskih prostorih (Knežji dvorec). Na dnevnem redu je: Predlog, da se kupi za .Glasbeno Matico" hiša. — („Matice Slovenske*.) XCIV. odlio-rova skupščina bo v sredo 1. dne" marci ja 1893. leta ob 5. uri popoludne. Dnevni red: 1. Potr jen je zapisnika o XCI11. odborovi seji. 2. Naznanila pred-sedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikove. 6. Posameznosti. — (Slovenska predstava.) Prihodnja slovenska predstava, jednoinštirideseta letošnje sezone, bode v sredo, dne 22. t. m. Predstavljala se bode prvikrat na slovenskem odru Sardouova seozacijonelna drama v 4 dejanjih ,Fedora". O igri izpregovorimo obširneje v jutr-šuji številki. — (Slovensko gledališče.) Vsaka repriza .Teharskih plemičev" kaže znova, kako zelo se je ta opera prikupila našemu občinstvu. Gledališče je bilo za si nočno predstavo skoro popolnoma razprodano in z veseljem smo videli, da je došlo tudi mnogo rodoljubov in rodoljubkinj z dežele. Predstava je bila izborna, Če se ne upoštevajo nekateri ne-dostatki pri plesanju „Kola" in neki negotovosti v orkestru. Gosp. H o 11 i kot Celjski grof je občinstvo očaral. Jako dobri kakor vedno so bili: gospa Ger-bićeva, gospč. Da ne Se v a, g. Fedyczkowski in dični naš zbor. G. Pavšeku se je nekoliko poznalo, da ni bil prav disponirau, a vzlic temu je imel lep uspeh. — (Zabavni večer „GI asbene Matice") obnesel se je prošlo soboto v letnem salonu n pri Malici' tak«) imenitno in dostojno, kakor le malo njegovih prednikov. Najdičnejšega občinstva je bilo natlačeno polno. Pačastil je zabavni večer tudi ljubljanski župan g. Grasselli. Zabava je bila splošna in prisrčna, vzpored pevskih in glasbenih točk bogat in izbran, petje pa m sviranje takšno, da bi dičilo pravo koncertno dvorano. — Vzpored je bil tak : 1. „ Slovenec sem" in „Lipa", moška zbora; 2. Padovac, „Vse že rožice so v cvetu", mešan kvartet (gdč. Vrhunčeva in Jamskova in gg. Razinger in Dečman;) 3. „Prešernova oporoka" de-k lii m ovala gdč. Zorka K rs ni kova; 4Liszt, „ Z Bogom", na gosli h sviral g. P. Lozar, na klavirji spremljala gdč. Vičičeva; 5. Sattner, „Stndenčku", mešan zbor, 6. a) Beethoven, „Adelaida", b) Bendel, „Jutro', samospeva za tenor, pel g. Razinger; 7. Dvofak, „Padle so pesni v dušo mi", mešan zbor; 8. Dvorak, „ Namenjeno je nama", dvospev za sopran in tenor, pela gdč. Vrhunčeva in g. Razinger; 9. Havden, ,Trio št. 26.", za gosli (g. Zebre) čelo (g. drd. Šuklje) in klavir (g. Lozar); 10. Dvorak, „Da, jaz te zapustim", dvospev za ženski zbor (op. 32. št. 1); 11. Heller, „Tarantella", na klavirji svirala gdč. Vičičeva; 12. Nedved, „Nazaj v planinski raj", mešan zbor; 13. Nedved, „Pomlad in ljubezen", moški zbor; 14. Sattner, „Po zimi iz šole", mešan zbor. i— Iz tega vzporeda je razvidno, da so se proizvajali večinoma pravi koncertni komadi, katere smo že Čuli in občudovali v dosedanjih koncertih .Glasbene Matice". Drugod običajnih govorov ob takih prilikah tukaj ni bilo: pri take m glasbenem užitku jih tudi prav nič nismo pogrešali. Nekdo je prav umestno opomnil da bi kazalo take pevske večere večkrat prirediti, morebiti vsak mesec po jedenkrat: družbinsko življenje v Ljubljani bi se s tem izvestno ne malo podnetilo in ublažilo. Taki pevski večeri bi lahko postali središče najfinejših zabav. — Da gre tudi za ta pevski večer glavna zasluga pevo-vodji , g. M. Hubadu, ume se samo po sebi; saj je glasbeni vzlet naš v poslednjih časih v prvi vrsti njegovo delo. — (Tamburaški koncert.) Sisačke tamburaške družbe bode v Četrtek dne 23. t. m. v letnem salonu „pri MaličuV Program prijavimo jutri. — (Ustavljena preiskava) Deželno sodišče je ustavilo preiskavo zoper Marijo Piško in Franca Huberta v Ljubljani, na katera je letel sum poskušenega umora. Preiskava je dognala, da je bil ta sum popolnoma neopravičen, ker v tekočini, namenjeni otroku, ni bilo čisto nič strupa, ampak sama voda, sladkor iu rakovo oko. — (Najnovejši poskus germanizacije na Spodnjem Štajerskem.) Zopet moramo poročati o jednem činu Celjskega ravnatelja g. P. Končnika, kateri do dobra pojasnjuje njegovo delavnost. Pred par dnevi je razglasil per ci rkulare, da bo v bodoče sprejemal jedino le nemške ubožne liste: „Das Dtirftigkeitszeugnis, vvelches mit der Unter-schrift des Gemeinde-und Pfarrvorstehers versehen sein inuH.s, darf nicht tiber ein Jahr alt sein und muBS in deutscher Sprache ausgefertigt sein". Ta ukaz se ne da nikakor v sklad spraviti s sedanjimi določbami in naredbami. Morda je g. ravnatelju vender znano, da mora ravnateljstvo kot c. kr. šolski urad na spodnještajerskih tleh sprejemati tudi slovenske dokumente. Čudimo se, da izda ravnatelj, kateri je vender poklican v prvi vrsti, gledati na to, da se vrši na zavodu vse zakonito, tako naredbo. Tega vender ne pričakuje, da bodo nekatere občine radi njega nemški uradovale! Slovenščine najbrž še vender dovolj razume, saj je izdal cel6 že nekaj slovenskih abecednikov. Sploh pa mislimo, da ni naloga gimnazijskega ravnateljstva, delati nekako propagando za nemško uradovauje in mi opozarjamo naše poslance na ta za našo dobo preznačilni slučaj. Interesantno bi bilo slišati, je-li g. baron Gautseh kaj ve o najnovejšem germani-zatoričnem poskusu renegata Končnika. Na dan z zakonom, na kateri se opira naredba I ex Konč-nikova. Ako pa takega zakona ni, tedaj pa v koš i njo, da se ne bo isti škandal ponavljal tudi še na drugih zavodih. — (Laška nestrpnost.) Pod tem zaglav-jem govori poslednja „Edinost* o raznih izzivanjih iu surovostih, ki so se posebno v minulem predpustnem čsbu vršile na večih krajih. Laške druhali skušale so z izzivajočimi pesmami dražiti mirne Sloveuce, kjer koli se je čula slovenska govorica. .Edinost" pozivlje oblastva, naj store temu konec, kar je lahko, ako le hočejo Če pa celo polu-uradni listi, vsaj neposredno, vnemajo strasti mej liudstvom, dotlej seveda se ne bode obrnilo na bolje. Nasprotstva utegnejo se poostriti še bolj, kajti tudi slovenskemu ljudstvu se ne pretaka po žilah — polževa kri. Omenjene vrste napisal je Tržaški list na prošujo slovenskih delavcev, ki se zavedajo svoje narodnosti in je ne puste sramotiti na svoji zemlji. — (Nagle smrti umrl) je v Trstu posestnik in trgovec z usnjem Tomaž Javo mik z Vrhnike. Pri ubodu hiše Androna Romagna Št. 1 zadela ga je kap, da je bil takoj mrtev. Denar in dokumente, kar jih je imel pri sebi, spravila je policija. Truplo prenesli so v mrtvašnico k sv. Jusiu. — (Politehnika v Zagrebu) V merodajnih krogih dež. vlade hrvatske sprožila se je misel, da se omiuje v Zagrebu politehniška šola in se je o tej zadevi mnogo storilo v poslednjem času. Niisvetovalo se je tudi, naj se ustanovi strokovna šola za zemijetnerce, s katero bi se ustreglo mnogim željam. Taka šola naj bi se osnovala še pred politehniko, kajti puslednja se pri vsej dobri volji vender ne bode še tako hitro ustanovila. Šola za zemljetierce bi ne prizadevala prevelikih stroškov in bi se kasneje lahko spremenila v fakulteto politehnike, kakor je to običajno tudi drugod. — (Dober želodec.) V Zagrebu prodal je na trgu neki kmet veliko ščuko, teško kakih sest kilogramov. V Želodci ščuke našlo se je dvanajst trnkov, katere je riba požrla pri raznih prilikah in tako rešila svoje življenje, dokler je ni dohitela konečno osoda. Dvanajst požrtih trnkov ji menda ni delalo posebnih težav. — (Rop ar s k umor.) V Žmmj pri Paznu prišel je h krčmarju Rovisu neki trgovski popotnik ter tam prenočil. Ker je hotel na bližnji pošti oddati denarno pismo, prosil je krčmaria, naj ga spremi do tja. Kmalu potem našel je neki žandarm v gozdu umirajočega popotnika, ki je bil večkrat zaboden in v jedni rani tičal je še nož. Ranjenec imenoval je krčmarja kot morilca, ki ga je napadel v gozdu in mu oropal 400 gld. Kmalu potem je umrl, ne da bi povedal svoje ime. Krčmarica spoznala je nož, s katerim je bil umorjen popotnik, kot svoj. Ka/iBie vesti. * (Al tri paeai, al tri costumi.) Pri banketu na čast uovega nadškofa Olomuškega dra. Kohna napivali so staročeški poslanci novemu nadškofu v nemškem jeziku, dočim se je dr. Kohn zahvaljeval samo češki. To tudi ni brez pomena. *(Velikana