Številka 148
TRST, v petek 31. maja 1907.
Tečaj XXXD.
Cdinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč!
Izhaja vsaki d&a "•G tMi ob nedeljah In praznikih ob 5„ ob ponedeljkih ob 9. zjutraj PoFaničce Številke se prodajajo po 3 nvd. stotink) t mnogih tobakarnsh v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, Petru, Sežani. Nfbrežini. Hv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Donibercu, Solkanu itd. €ENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (giroke 73 mm. visoke 2 Vi aom); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, ociaee denarnih zavodov 50 Btot. Za oglase v tekBtu lifta do 5 vrst 20 K, vaakana-oaljna ^rsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda. najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inperatni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
H&rofisina znala
ta vse leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K na
naročbe brez doposlane naročniue, se uprava ne o^ira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 1$. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „EdinoBt" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 18. t^sssss; PoStno-branilnični račun št. $41-652. o.- ^ - TEIfFOI itav. 1167. ■ . ■ — .■
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.;
j Profescr Bohuslav Bieger.
PRAGA 30. Dr. Bohuslav baron Rieger, profesor avstrijske pravne zgodovine na češkem vseučilišču v Pragi, edini sin Frana Ladislava Riegerja je umrl sinoči v Budujanu pri Karlsteinu, kjer je bival na letovišču.
Procesija na Dnnajn
DUNAJ 30. Danes predpoludne se je na običajen slovesen način vršila v cerkvi sv. Štefana običaina procesija Sv. Rešnjega Telesa. Procesije so se udeležili cesar, tukaj bivajoči nadvojvode in nadvojvodinje, mini-sterski predsednik baron Beck in avstrijski j ministri, načelniki vojaških, civilnih in dvornih oblastr.ij. Po dovršeni cerkveni slavnosti so 1 čete delilirale pred cesarjem. Tudi v drugih; dunajskih cerkvah so se vršile procesije. Cesarjevo darilo.
BUDIMPEŠTA 30. Cesar je daroval 5000 K za prebivalce v Rudolfsgnadu, prizadete po porodnji.
Fallieres odlikovan.
PARIZ 30. „Herald" poroča iz Petro-rrada. da je car naložil poslaniku Nelidovu, naj izroči predsedniku Fa'lieresu red Sv. Andreja.
Štrajk
PARIZ 30. „Matinu" poročajo iz Cura-cao, da so tamkaj pričeli štrajkati vsi rokodelski pomočniki. Vsa trgovina zastaja. Okolu 5000 štrajkovcev zahteva osemurni delavnik in dnino 2 dolarjev. Čete so morale rabiti orožje, da so razkropile množico. Neki španski anarhist je skušal vreči bombo, vendar so ga še pravočasno aretovali. Norveška kraljeva dvojica v Pariza.
PARIZ 30. Minister za vnanje stvari Pichon in njegova soproga sta danes priredila na čast norveške kraljeve dvojice obed, na katerem so bili predsednik Fallieres in bivši predsednik Lov bet s svojima soprogama ter diplomatični zbor.
PARIZ 30. Norveška kraljeva dvojica je odpotovala ob 11. in tričetrt uri opoludne. Predsednik Fallieres se je poslovil na kolodvoru. Ob odhodu je množica kraljevo dvojico živahno pozdravljala.
y Profesor Nyblom.
STOKHOLM 30. Danes je umrl Karol Rupert Nyblom, bivši profesor za estetiko, za zgodovino slovstva in umetnosti na vseučilišču v Upsali in člen švedske akademije.
Angleška kraljica.
LONDON 30. Kraljica Aleksandra in pnncesinja Viktorija sta se vrnili s svojega potovanja po kontinentu. Na kolodvoru so ju vsprejeli kralj, princ in princesinja Valeška ter drugi členi kraljeve rodbine.
Nemiri na Kitajskem.
HONGKONG 30. Provincijalne čete so pri Hvantungu prišle v boj z ustaši, ujele so njih voditelja ter so jim odvzele njihove zastave in municijo.
LONDON 30. „Daily Mail" poroča iz Hongkonga : Glasom zadnjih poročil iz Pak-hoja so bila razdejana poslopja nemškega in angleškega misij ona o Lienshanu. Gospod Tensen, gospodična Wendt ter gospod in gospa \Viks se nahajajo v prefekturnem poslopju v varstvu.
AngleSki časnikarji v Berolinu.
BEROLIN 30. Na včerajšnjem banketu na čast angleških časnikarjev je imel govor Mr.[Spender, urednik „ VVestminster Gazzette" ter mej drugim izvajal nastopno : Za nas pre-
bivalce Angleške je jasno, da ne nameravamo nikakega napada na Nemčijo. Anglija j smatra, prav tako kakor Nemčija, premoč le kakor sredstvo za ohranenje miru. Govornik j je izrazil nado, da ne pride tudi v bodočnosti, j kakor se ni to zgodilo v minolosti, nikdar do ! spopada mej Anglijo in Nemčijo, vzlic temu, da se semtertja pojavljajo težkoče. Toda tudi nedolžna igra časnikarske polemike ne sme prekoračiti gotove meje, ker se zamore že s tem škodovati samospoštovanju in evropskemu uplivu dveh velikih narodov, ki imata misijo, da sodelujeta skupaj v miru in slogi za pro-sveto in človeško srečo.
BEROLIN 30. Državni kancelar knez Bulow je za danes popoludne povabil angleške časnikarje na čaj.
Novi brnnšviški regent.
BRUNŠVIK 30. Glasom nekega danes popoludne izdanega uradnega proglasa je prihod regenta od'ožen na sredo dne 5. junija.
Fon s »rečeni francoski križar ~Chanzyu.
ŠANGAJ 30. Vsi poskusi, da bi dvignili francoskega križarja „Chanzv", ki je nedavno pri otokih Saddle obsedel na peščini, so ostali brezvspešai, zato so opustili vsako nadaljno delo.
Iz Guatemale.
NEW JORK 30. „Ne\v Jork Herald" poroča i/. Guatemale : dne 29. t. m. -je pred tukajšnjim vojaškim vzklicnim sodiščem pričela javna razprava proti 17 na smrt obsojenim osebam, ki so bile obsojene na smrt radi poskusa umorstva, ki so ga baje hoteli izvršiti na predsedniku Cabrera.
H U S i j a.
Napad na Škofa.
LUBLIN 30. Danes je tukaj blizu cerkve neki mož dvakrat z revolverjem vstrelil na Katoliškega škofa. Ker ga pa ni zadel, je napadel Škofa z bodalom ter g£ ranil na roki. Zločinca so zaprli.
Državna doma.
PETROGRAD 30. [Petr. brz. ag.j Duma se je danes bavila z interpelacijo glede dogodkov v Rigi, glasom katere so bili zaprti jetniki izpostavljeni raznim mukam. Pravosodni minister je izjavil, da se niso uradniki pravosodnega ministerstva udeležili nasilnosti, katerih se jih obdolžuje, in da so poročila, došla interpelacijski komisiji, neresnična. V debato je posegel tudi pomočnik ministra za notranje stvari Makarov, izjavivši, da ni policija nikdar izvršila kakih činov mučenja, kakor jih našteva poročilo komisije. Neka to-i zadevna zavkazana predpreiskava je pokazala, I da so policijski uslužbenci v mnogih slučajih ; pogrešili, ker so s pestmi bili jetnike, vendar so bili ti udarci le lahke narave. 42 redarjev je bilo izročenih sodišču. Govornik noče olepšati postopanja policije, pripomniti pa mora, da Žive v neznosljivih razmerah in da je njih postopanje umljivo vsled grozodejstev revolucij onarce v.
Ne sme se zahtevati od policije, ki je imela v baltiških pokrajinah nad 1000 mrtvih oziroma ranjenih, da ima vedno hladno kri. Makarov je pri tem omenil množino terorističnih činov, izvršenih leta 1906 in začetkom 1907. ki so zahtevali številno žrtev.
Vsled izjave pravosodnega ministra in ministerskega pomočnika Makarova in izlasti vsled sklepnih besed v govoru poslednjega, se je debata nepričakovano raztegnila. Številni
govorniki so se bavili s terorističnimi čini in s splošno politiko.
„Pred vojno".
Pod gornjim naslovom prinašajo „St. i Petersburgskija Vjedomosti" članek svojega carigrajskega dopisnika o medsebojnih razmerah Bolgarske in Turške. Radi njegove zanimivosti in aktuelnosti priobčujemo ta članek v izvadku.
Ni dvoma, pravi ta dnevnik, da bo v najbližji bodočnosti Turška predmet najžive-jega zanimanja vse Evrope; če prav je ravno to predpogoj za obstanek te države, da ne obrača na-se pozornosti sveta, t. j. da ne izhaja iz navadnega delokroga in mirnega vegetiranja. — Ali zdi se, da svetu ni zadostovala še le dovršena epska borba med dvema narodoma, ki sta se morda slučajno sestala kakor neprijatelja. Ze pred začetkom rusko-japonske vojne čuti je bilo glasov o vojaških pripravah Bolgarske in Turške, ali tem glasovom se ni pripisovalo nikake važnosti, ker je bilo splošno znano, da ni prva, ni druga država ni bila v možnosti, da bi z orožiein v rokah rešila svoj večni spor.
Rusko-japonska vojna je obrnila splošno zanimanje na vstočno bojišče in v tem času so zamolkli glasovi o možnosti kake druge vojne. Minuli sta še le 2 leti in že stojimo zopet pred predznaki vojne, in zopet se govori o bojnih pripravah Turške. In na žalost imajo ti glasovi podlago. — Spominjajo nas j zopet na vse podrobnosti grško-turške vojne I in na razloge, ki so doveli do te vojne. In Turki se nadejajo, da podleže tudi Bolgarska kakor je podlegla svoječasno Grška, ki stoji sedaj na strani Turške.
Če smo pa tudi navajeni gledati na Bolgarsko s stališča superijornosti in smatrati jo za slabo in popolnoma nepripravno, vendar ne smemo pozabiti, da predstavlja bolgarska vojska popolno, dobro izvežbano ednoto in da se po tem takem njena sila ne sme omalovaževati. Po besedah turških emisarjev je bolgarska vojska dobro organizirana in disciplinirana. Ni tako lahko uničiti ali oslabiti te vojske in v vsakem slučaju, bi vsaki uspeh proti istej stal mnogo žrtev, truda in osebne hrabrosti. O zmagi se seveda še ne more govoriti.
Ne glede na to, da je v Bolgarski javno menenje odločno proti vojni — odbivši morda četico viših činovnikov — se Turška proti vsakemu zdravemu razumu pripravlja na boj, mobilizira svoje polke in jih koncentrira ob makedonsko-bolgarski meji s pretvezo, da brani mejo pred nasilstvi bolgarskih in drugih roparskih čet. — Umevno je po sebi, da se stanje Makedoncev ni poboljšalo. Razpu-ščeni turški vojaki gospodarijo tam brez vsakega ozira na narodnost in odjemljejo zadnji košček kruha ravno tako krščanu kakor bratu musulmanu. — Lačni in raztrgani turški vojaki ne poznajo nikake discipline in mejno prebivalstvo gleda s pritajeno mržnjo na te svoje „branitelje", ki so hujši od vseh grških, turških in srbskih roparskih čet. — Položaj teh reveže v je vsled govoric o vojni postal še neznosnejši in je izzval proteste vseh tamošnjih političnih strank in organizacij. — Popolna demoralizacija! Tako je n. pr. osrednji odbor makedonske organizacije izdal in razširil v neštevilu odtiskov proklamacijo, s katero žuga Porti in predstaviteljem evropskih držav. Stranka, ki je izdala to proklamacijo,
se zove „stranka narodnih maščevalcev". In če se oziramo še na vsebino proklamacije, moramo misliti, da se bo v Makedoniji skoraj zopet prelivala kri. — K temu sta teh dnij odpotovala v Makedonijo generala Zekki-Ahmed Paša in Serir-Eftendi z obširnimi pooblastili. Njuno potovanje na mejo je, k&kor pravijo, v zvezi s represivnimi odredbami, ki jih ukrene Porta v slučaju kakega nemira.
A ako bi ostal še kakšen dvom glede namenov Turške, treba le pogledati na tovarno patron Makrika v Carigradu. Dovolj je, ako vemo, da so v zadnjem času število delavcev potrojili. In v kako svrho gre to ne-število patron na mejo ? Zakaj se sedaj gradi dan in noč železniška proga od Rodosta do Adrianopelja, med tem ko ni pred par meseci še nikdo mislil na njo ? Potem, ko se je pred kratkim odpravilo v Makedonijo čez 100 vagonov municije in topov, je Porta teh dnij poslala tja še 40 topov najnovejšega sistema, ki jih je nedavno dobila iz Kruppove tovarne. Vsega skupaj je sedaj v Makedoniji čez 300 brzostrelnih topov, 50 težkih topov in ogromna množina streljiva.
Če prav je položaj zelo resen in če tudi grške rbande" napadajo javno ne samo Bolgare, ampak tudi Turke, vendar je ta množina bojnih sredstev pretirana, če hoče Turška le umiriti to deželo in osvoboditi jo od roparskih čet. — S topovi se proti tem slednjim ničesar ne opravi. Očividno hoče Turška biti pripravljena na vsaki slučaj. O I reformah se seveda ničesar več ne govori, ker ; turška vlada ni mogla do sedaj ustaviti ro-j parstva „band", ki se ne ozirajo ni na turško ; vojaštvo a še manje na mednarodne korni-; sarje in reformirano žandarmerijo. — Vspeh : teh reform je bil le ta, da so evropski čast-! niki v Makedoniji dobili — rudeče fese. — Turki ne zahtevajo od njih ničesa in delajo le na to, da jim uničujejo ugled in popular-; nost. Da ob takih okolščinah „evropejsko | nadzorstvo" ne pomenja ničesar, je vsakomur ' jasno in to pripoznavajo sami častniki.
In tudi bolgarska vlada ne ostaja pri tem pasivna: tudi ona mora biti pripravljena ' na vsaki slučaj. Nedavno je dospel v Sofijo transport bojnih sredstev iz avstrijske tovarne Rott in posebno neštevilo patron in tokov za patrone. V zadnjem času učijo v Bolgarski dan in noč podčastnike in prirejajo taktične vaje. Pruski častniki, ki so bili pri zadnji paradi v Sofiji, pravijo, da napravlja bolgarska vojska impozanten u tis.
Turška, katero pretresajo vsaki čas zu-! nanje ali notranje neprilike, misli pa le na posojila in na način, kako bi iztiijavala od svojih podanikov novih davkov. Vsa ekonomska vprašanja ostajajo v ozadku. — V Bolgariji je pa drugače. Obilno množenje in energija prebivalstva dala sta Bolgarski možnost izvažanja svojih pridelkov, ki so si zadobili v svetu zelo ugoden glas. V zadnjih časih ustanovljeno je bilo veliko ekonomskih zavodov, železnic itd., tako, da ima Bolgarska vkljub svojemu razmerno ogromnemu dolgu od 320.000 frankov večji kredit, nego kaka velika država. In ta se vedno povzdiga, ker sta znani delavnost in marljivost bolgarskega naroda.
V svojem navdušenju za vojno Turki nočejo misliti na posledice, ne mislijo kake žrtve zahteva vojna in kako korist jim more vojna donesti ? Množica je razburjena od I vojnih priprav in ne more misliti. Resni
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
„Dobro. je odvrnil stotnik nakratko. - Tedaj za menoj !" In drvil je z dragonci nazaj v dolino.
Vsed tega je bilo klavrno kljuse marke-tendaričnega vozička prisiljeno daleč zaostati in z njim Liza.	v j
„No, se precej vidi, da je stotnik Zak zopet pri njih," je mrmrala, -Zdaj gre hola, husa, hej, kakor divji lov. Čak, privežem j tu-le konjička in grem sama dol, da si pogledam ta špas. Ni treba, da bi kaka kroglica ranila živalco."
Ko je stotnik Lavton dospel v bližino Kobiljeka, je skočil s konja, ukazal osmerim svojih dragoncev isto in naročil nato straž-mojstru :
..Ostanite tukaj in pazite na konje. Če j bi prišel kdo tod mimo, ga primite ali ga pobijte."
V tem hipu so švignili plameni iz strehe Hvartonovega dvorca in krvavo razsvetlili noč.
„Naprej !" je zarjovel Lavton. ..In ne I dajte nobenega pardona!"
Grmeči njegov glas je razširil grozo po hiši. Poglavar hajdukov je pri tej priči izpustil svoj rop, obstal za hip od straha kakor otrpel, potem je tekel k oknu, a že je planil stotnik v sobo, visoko vihteč sabljo.
-.Umri hudoba!" je zavpil in preklal prvemu roparjev glavo; poglavar pa je še utegnil skočiti skoz okno in mu uteči.
Krik žensk je opozoril zdaj Lavtona in tekel je pred vsem njim na pomoč. Se enega roparja so posekali dragonci, ostali pa so bili pravočasno pobegnili.
Zgolj v skrbeh za Saro, ni bila nobena dam opazila, kaj se godi v hiši; ne da sojo napadli ropaiji, ne da je bilo vse poslopje že v plamenu.
Se-le Katrin krik in vik in pa veliki ropot po sosednjih sobah je prestrašil teto Ivanko, da je vzkliknila:
„Za božjo voljo, kaj se godi v hiši ? Ah, ta nesrečna afera pripelje še do prelivanja krvi!"
„Ali ne/ je odvrnila Izabela, čudno j bleda v obraz. „Kdo naj bi se bojeval ? Dr. Pipec je tako miroljubna duša in stotnik t Lavton se gotovo ne izpozabi tako daleč..j
„Ah, Vaš brat," je dejala teta, v čez-dalje večjem strahu, „kakor je tudi slab bil je videti vse popoludne tako razbuijen Ah, moramo tja, jih pomiriti —" Bila je1
prepričana, da so se gospodje med seboj spopadli, in tekla je, da bi posredovala med njimi. Izabela ji je sledila. V koridoru, ki je vezal ta stranski trakt hiše z glavnim poslopjem, je bilo temno, a na nenavadno razsvetljenem gorenjem koncu je smuknilo mimo nekaj postav s tako naglico, da ženski nista mogli spoznati, kdo da so bile.
„Tecive," je rekla teta z mirnim pogumom, ki je bil v nasprotju z njenim mrtva-škobledim obličjem. _Naš spol bodo vendar respektirali..."
„Morajo ga!" je živahno vzkliknila Izabela in šla prva naprej.
Fanika je bila ostala pri sestri. Čez nekaj minut se je razlegnilo gromovito pokanje v podstrešju, nakar je zasijal velikanski plamen, tako da je bilo vsenaokoli svetlo kakor po dnevi.
Tu je Sara vstala s postelje, strmela divje okoli sebe, pritisnila obe roki na čelo, kakor bi hotela zbrati svoje misli, in izpre-govorila zdaj z glasom, ki je pretresel Faniko do mozga:
„To torej so nebesa — in ti si eden angelov? O, kaka božja luč, kakšen rajski sijaj ! — Saj sem vedela, moja sreča je bila prevelika za ta svet. A midva se vidiva zopet, da — da — zopet se vidiva!"
„Sara !" je v grozi zavpila Fanika. j
1 „Sestra — draga sestra — o, ne smejaj se tako strašno - spoznaj me — ti mi trgaš srce !"
..Tihoje rekla Sara in svareče dvignila prst. „Ne moti njegovega pokoja.. . Sledil mi je v grob. Ah misliš, da najde tudi v grobu dve ženi ? Ne, ne, ne ... samo eno, samo eno!"
Fanika je pritisnila obraz sestri v naročje in bridko jokala.
..Ali plakaš, angel moj ?" je nadaljevala Sara in jo nežno božala. „Torej so tudi v ! nebesih bridkosti ? Henrik je ustreljen, biti | mora torej tudi tu — morda prideta skupaj... O, kako veselo bo svidenje !"
Fanika je skočila pokoncu in begala po sobi, dočim so ji Sarine oči sledile z občudovanjem.
„Izgledaš kakor moja sestra... a vsa dobra in ljubezniva bitja so si podobna... Povej mi, ali si bila kdaj poročena ? aH si kdaj ljubila? O, vbogo dete, ako nisi ljubilo, potem te pomilujem, čeprav si zdaj v nebesih."
„Tiho, Sara, tiho ! — Rotim te : molči!" je obupno prosila Fanika. „Ali me umoriš !"
Nov pok je pretresel hišo: porušila se je streha in padajoče tramovje je stresalo šipe.
(Pride še.)
Stran II
>EDINOST« štev. 148
V Trstu, dne 31. maja i 907
ljudje pa pravijo, da Turška ne more imeti od vojne nikake koristi, in to niti v slučaju zmage.
Dogodki na Ogrskem.
Košut in mali obrtniki.
Predvčerajšnjim je prišla v ogrsko zbornico k ministru Košutu deputacija malih obrtnikov pod vodstvom člana neodvisne stranke, poslanca grofa Szomsicha. Govornik deputacije je podal svoje pritožbe v jako razburjenem tonu in očital, da vlada ne podpira malih obrtnikov in da uživa vse dobrote le velika industrija; mali obrtniki da ne dobivajo ne 6trojev ne naročil. Košut ga je prekinil z besedami : „Kar ste dozdaj povedali, je vse zlagano !w Oni je odvrnil, da ni nikak-šen advokat ; on zna raztolmačiti pritožbe svojih tovarišev samo s preprostimi besedami. Neki krojač, ki je bil v deputaciji, je zaklical: ..Rekel sem vam, da ostanimo pri socijalistih! Ali smo dobili od vlade le eno sivanko ?a Košut ga je zavrnil: „Ker ste krojač, bi morali vedeti, da je vlada uniforme železničarjev naročila pri malih obrtnikih !" Krojač mu je odvrnil : rTo nam je že prejšnja vlada obljubila lu — Nato je Košut obrnil deputaciji hrbet in šel. Vodnik deputacije, groi Szomsich je obsojal nastop deputacije, o katere namenih da ni bil natančno informiran, in katera je očitno prišla k ministru, samo da izzove škandal.
predsedništvo nove poslanske zbonice.
Dunajska rZeitu je zvedela., da ima! krščansko-socijalna zveza poslanske zbornice namen kandidirati za mesto predsednika po- i slanske zbornice magistratnega ravnatelja j AVeiskirchnerja. Doslej se je za to mestoj imenovalo dr. Ebenhocha. V zadnjem času se je pa razmerje med krščanskimi socijalci in skupino Ebenhochovo skalilo, tako da se ta 'skupina bržkone ne spoji s krščansko-socijalno zvezo v zbornici. Socijalni demokrati nočejo za slučaj, da bodo krščanski socijalci v resnici kandidirali Weiskirchnerja, predložiti za prvo podpredsedniško mesto poslanca Pernerstorferja. Nemške meščanske -stranke bodo pa najbrž nasprotovale tema dvema kandidaturama.
Koncentracija čeških strank.
Praški list „Venkov", glasilo čeških agrarcev, poroča, da se je v torek konstituiral parlamentarni klub čeških agrarcev. Predsedništvo kluba je dobilo nalog, naj stori takoj shodne korake da se osnuje klub, ki združi vse češke poslance v dunajskem parlamentu.
Pogajanja med Avstro-Ogrsko in balkanskimi državami.
Vladni krogi v Sofiji se nadejajo, da prično pogajanja radi sklepa nove trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko že prve dni meseca junija ter da se bodo vršila gladko. Prvi bolgarski delegat na pogajanjih bo diploma-tični agent na Dunaju, Saralov. — Ako se uresniči ta vest, je to znamenje, da bo Avstro-Ogrska istočasno vodila pogajanja tudi z Romunsko, Srbijo in Bolgarsko.
Spor med ogrsko in hrvatsko vlado.
Iz Budimpešte poročajo, da je položaj še vedno nespremenjen. Pot ministerskega predsednika dr. Wekerla na Dunaj je v zvezi z ogrsko-hrvatskim sporom, ali ničesar ni znano, kaj da je minister AVekerle opravil pri cesarju. V krogih politikov, izlasti v krogih neodvisne stranke je nastopilo deprimirano stanje. Stranki neodvisnosti je silno neugodno, da je sploh prišlo do spora. Tega spora se veseli le nekoliko šovinistov, ki bi hoteli voditi boj do skrajnosti, toda večina stranke neodvisnosti želi mirno rešitev spora.
Indija se pripravlja na krvavi boj.
Bombajski dopisnik „Timesa" poroča: j V Indiji vre. Indijci so se naučili od japonskih zmag, da Evropejec ni nikakor nepre-! magij i v, kakor se je mislilo pred Mukdenom in Čušimo. Probujenje narodnega čuta v j Indiji provzroči, da se različna plemena, ki I bivajo v tej razsežni državi, združijo na pod- j lagi programa „politične neodvisnosti"*.
Indijska duša se je v zadnjih treh letih globoko spremenila, in ta sprememba je pred- j hodnica bodoče igre. Vsi probujeni Indijci,' katere si bodi narodnosti in vere, so prevzeti, čutstva za absolutno politično neodvisnost. | In tega čutstva nikakor ne prikrivajo ter je 1 naglašajo vsak dan, kar silno deluje na mase, i ki javno razpravljajo o svojem sovraštvu do Anglije. Domače časnikarstvo objavlja dan na dan ostre članke proti Angležem, poživljajoč: narod, da se pripravi na dogodke, ki podajo Indiji civilno in politično samozavest ter jo postavijo na isto stopinjo z Japonsko.
V Indiji se pripravlja drama, ki se odigra morda v bližjem času, nego se misli. Anglija misli, da je varna in neranljiva radi svoje zveze z Japonsko in Francijo. Anglija meni, da je njeno kolonijalno cesarstvo nedotakljivo in se še vedno z radostjo spominja zmag pri Mukdenu in Čušimi, ki str porazili Rusijo. Ali, ravno ti zmagi sta jej zbudili sovražnika v srcu njenega kolonijalnega cesarstva. Morda ni daleč dan, ko se bo Anglija z žalostjo spominjala japonskih zmag, ki ne bo manja, nego je žalost Rusije. Kaj se utegne zgoditi v Indiji na dan, ko bi bile vse angleške eskadre in angleške armade zapletene v vojno s kako veliko evropsko državo ? Indija je sita angleškega gospodstva.
Alz&oija in Lot&ringija.
Oton Arendt, poslanec v nemškem državnem zboru, ki je v stiki z nemškim cesarskim dvorom, je pred nekoliko dnevi priobčil v berolinskem listu zanimiv članek o Alzaciji in Lotaringiji. V članku pravi, da nameravajo v Berolinu povzdigniti Alzacijo in Lotaringijo na stopinjo velike vojvodinje. Najviša uprava v Alzaciji in Lotaringiji se poveri, kakor govore, drugemu cesarjevemu sinu, princu Eitelu Frideriku.
Arendt zaključuje, da bi se na ta način definitivno rešilo vprašanje o Alzaciji in Lo-toringiji. Obe deželi bi dobile skupno politično in upravno avtonomijo in neodvisno ustavo.
Na ta način, meni poslanec Arendt, bi bili Francozi postavljeni enkrat za vselej pred dovršeno diplomatično-politično dejstvo in prenehali bi za vedno smatrati Alzacijo in Lotaringijo kakor dve ugrabljeni pokrajini.
V	dobi prvih dvajset let po vojni iz leta 1870/71 so mogli neprijateljski francosko-nemški odnošaji vsak čas izzvati novo vojno. Tekom 37 let po vojni se je evropska politika mnogo spremenila in nastala so razna nova vprašanja, toda Nemška in Francoska sta še vedno ena nasproti drugi v oboroženi defenzivi: Vprašanje o Alzaciji in Lotaringiji ostane še vedno odprto in radi tega se Nemčija tako marljivo oborožuje in na drugi strani stopa Francija v sporazum z Angleško. Kajti vprašanje o Alzaciji in Lotaringiji znači vedno politično vprašanje za Francosko, katera meja ostane brez teh dveh pokrajin popolnoma odprta in nezavarovana nasproti Nemčiji. V tem tiči vsa teža francosko-nem-škega spora.
Drobite politične vesti.
Avstro-ogrska pogajanja. Iz Budimpešte javljajo, da odbije ogrska vlada vse avstrijske predloge o nagodbi.
Državnozborske volitve v Ga-liciji. V Tarnopolu je bil v torek izvoljen poslancem socijalni demokrat Malorus Osta-peruk, s to izvolitvijo imajo socijalni demokrati 85 poslancev.
Za Galicijo uvedene proporcionalne in dvoj nate volitve imajo popolnoma neugoden vspeh. Vsi poljski listi zahtevajo, da se v novi poslanski zbornici takoj stavi na dnevni red sprememba te določbe.
Vprašanje ustavnih garancij na Ogrskem. Kakor poročajo z Dunaja je bil na avdijenci minolega torka, ki jo je imel ministerski predsednik dr. \Vekerle pri cesarju, govor tudi o ustavnih garancijah. Težkoče v tej stvari so pa mnogo večje, nego se je prvotno na Ogrskem mislilo.
Belgija in Kongo. Iz Bruselja poročajo, da se belgijska vlada pogaja s kraljem Leopoldom radi pripojitve Konga.
Dnevne vesti.
V	predsinočnji seji mestnega sveta,
kateri je prisostvovalo 39 svetovalcev pod predsedstvom župana dr.a Sandrinelli-ja, je mestni svet odobril po mestni delegaciji predlagana povišanja plače občinskim funkcijo-narjem. Istotako je mestni svet odobril bilanco mestne plinarne za leto 1905. Okoličanski svetovalci so glasovali proti. Dovolil je dalje mestni svet 1700 kron in 3700 kron za tekoče potrebščine večerne šole za odrasle in za gluhonemnico. Tu je svetovalec dr. Rybar vprašal, kaj se je storilo glede njegovega predloga — ki ga je bil mestni svet vsprejel — za ustanovitev večerne šole za odrasle v okolici. Poročevalec a s e s o r R o z z o je dejal, da je proučevanje za ustanovitev te šole zahtevalo toliko časa, da bi bilo možno otvoriti to šolo še le zadnje mesece šolskega leta. Vsled tega da se je otvoritev te šole odgodila na prihodnje šolsko leto. Svet. dr. Rybar je zahvalil za pojasnilo in izjavil, da se o potrebi povrne k temu predmetu prihodnjo jesen.
Deželni zdravstveni svet za leto 1907 j do 1910 se je konštituiral minoli torek. Pred- j sednikom je bil izvoljen dr. Aleksander Ma- j nussi, podpredsednikom pa dr. AVelponer.
Plačilo krščanskim socijalcem. Pove-j dali smo že, kako je „Lavoratore" s perečim sarkazmom in zafrkavanjem kvitiral „pomoč" ; krščanskih socijalcev na ožjih volitvah v Trstu za socijalistične kandidate. Potem smo zopet povedali, kako grenko lekcijo je dal „Indipendente" socijalnim demokratom v plačilo za njihovo pomoč na ožjih volitvah v Istri italijanski kamori v prilog.
Slednjič so dobili od te poslednje strani krščanski socijalisti grenko ali — zasluženo plačilo za tlako, ki so jo delali istrski kamori, oziroma za njihovo pomoč v obrambo rita-lijanstva* Istre.
„Indipendente" je, ki meri krščanskim socijalcem to plačilo. Očita jim, da so spremenili cerkev v lokal volilne propagande, da so s propovednic doli razširjali obrekovanja, da so na najnevredneji način agitirali po hišah kmetov, da so zlorabljali strah božji, da so ; žugali kmeticam z odrekanjem odveze, da so s križem roki v skušali strahovati, mej tem ko so bruhali najgrše klevete proti liberalnemu kandidatu!
Ko je nasul r Indipendente,, vse te hude obtožbe na glave italijanskih klerikalnih voditeljev, pa se jim roga dalje, češ :
Prišle so ožje volitve in oživela je v kle-j rikalnih agitatorjih iskrica poštenja. Ko je bila nevarnost, da zmaga slovanski kandidat, so šli in so pomagali Italijanom za liberalnega kandidata. Le-
tali so okolo in nagovarjali za tega poslednjega, ki so ga poprej preklinjali in ga obre-kovali in mu grozili. Dobri smisel kmetov seje uprl proti taki komediji in marsikaterega agitatorja mora še danes — boleti hrbet. Ali to še ni bila najhuja posledica.
Ljudje — govorim vedno z „Indipen-dentom" — ki so Italijani, ki imajo italijansko kri v žilah, ki niti poznali niso slovanskega kandidata, in ki ne umejo niti besedice njegovega jezika, so glasovali zanj, ker iso se čutili žaljene po grdem manevru, v katerega so jih hoteli zaplesti in so se s tem, da so glasovali za slovanskega kandidata, maščevali na njih, ki so si dovolili ž njimi tako infamno igro. To je posledica — vsklika „Indipendente" — klerikalne kampanje, vodjene z obrekovanjem. Mi pa nismo nikdar — zaključuje „Indipendente" na adreso kršč. socijalistov — izbirali obrekovanja za svoje orožje, nismo nikdar pobirali blata s ceste, da bi ga metali v nasprotnika !
Malce grenko je to plačilo krščanskim socijalcem za pomoč, ki so jo dali italijanskim — liberalcem, ali ljudje, ki danes zatajujejo, kar so včeraj propovedovali na vseh oglih, so vredni takega plačila.
O novem „atentatu" na italijansko narodnost ve pripovedovati vrhni čuvar ita-lijanstva tržaškega — „L' Indipendente".
Pripoveduje, kako slovanska propaganda v tem mestu vedno bolj raste. Hoho, kako to ? ! Še pred par dnevi, po ožjih volitvah, je zatrjal isti r Indipendente", da je v Trstu vse, ali prav vse italijansko izvzemši — ne smejajte se, ker „Indipendente" je v
resnici tako govoril — tiste.....nesrečne
volilce, ki so glasovali proti italijanskim kandidatom. Čudno je moral delovati izid volitev na glave v uredništvu „Indipendente", da da-jajo od sebe takov piramidalni nesmisel. Na misel nam prihaja tu neki nekdanji kandidat v tržaški okolici, ki je govoril: vse je bilo najbolje pripravljeno in nada do zmage najlepša in jedino zgrešeno je bilo - to, da je dobil — premalo glasov !!
„Indipendente" je torej doznal, da se pripravlja nov jatentat na italijanstvo Trsta in sicer od strani, od katere prihajajo mnoge nevarnosti — od strani slovan skega kapitala. Ne ve sicer, da-li je stvar že prav gotova, ali cul je, da se snuje konsorcij. ki hoče za dolgo časa vzeti v najem gledališče Goldoni ter je po svoje preurediti. A ta konsorcij da ni daleč od slovanskega kap.itala.
Vsled te grozne vesti o novem atentatu, ki grozi „italijanstvu" Trsta, kliče „Indipendente" vse svoje na stražo, s čemer lepo plastično ilastruje, kako mal korak je od resnega do smešnega. O ti ubogo italijanstvo Trsta, kako ti delajo najhujo krivico tvoji — prvi branitelji. Naravnost žaljivo neugodno spričevalo pišejo o tvoji konstituciji in tv< jem zdravju! Zelo šibke bi morale biti noge, ako ti je nevarna že rahla sapica kakega nepoznanega konsorcij a, ki hoče kako gledališče vzeti v najem in je prezidati ! „Indipendente", „Indipendente" malce več pameti in hladne krvi in pa malce manje strahu pred strahovi ne bi škodilo tebi in morda tudi ne ... . Trstu !
Škocijanska jama. V nedeljo dne 2. junija 1907 razsvetli primorski oddelek nem. avstr. planinskega društva slavnoznano š k o-cijansko jamo in sicer bo trajalo razsvetljenje od 1. do 3. ure popoludne. Vstopnina 1 K 20 stot. za osebo. Ob tej priliki , odide poleg drugih navadnih vlakov ob 9. uri : 18 min. zjutraj z novega državnega kolodvora v Divačo poseben vlak z znižanimi cenami, ki veljajo nazaj samo za ta vlak, ki odide iz Divače ob 7. uri 50 min. zvečer. Znižane cene za vožnjo tja in nazaj II. razreda 2 K 80 stot.; III. razreda 1 K 60 stot.
Park v Miramaru. Prihodnji ponedeljek bo park v Miramaru zopet otvor j en občinstvu. V nekoliko dneh utegne biti do- ! voljen vstop občinstvu tudi v grad.
Izseljenci za Ameriko. V sredo zvečer je iz Skednja odplul parnik „Gertyu s 550 izseljenci tretjega razreda in 8 prvega razreda. ; Danes ukrca parnik v Patrasu še 800 iz- ! seljencev, ki so tudi namenjeni v Ne\v-York. 1
Procesija sv. Rešnjega Telesa se včeraj — ra i slabega vetrovnega vremena, j ki je poleg tega vedno grozilo z dežjem — ni vršila po mestnih ulicah, ampak le v notranjosti bazilike sv. Justa.
tržaška mala kronika.
Čez dva meseca in pol je bil are-tovan včeraj 27-letni lajnar Nikolaj M., ki 'je sedaj prenočeval na ljudskem prenočišču t v ulici G-aspare Gozzi. Meseca marca t. 1. ! je Nikolaj prenočeval v eni sobi z 19-letnim ■mornarjem Josipom Jurovićem v hiši št. 5 | v ulici della Punta del Forno. Dne 9. marca je pa Nikolaj zapustil to prenočišče in ob enem ukradel tovarišu Juro vicu srebrno uro, i vredno 14 kron. No, po dveh mesecih in pol so ga našli in sedaj bo moral plačati ta dolg.
Na dajte se goljufati. Slučaj, ki ga tu opisujemo, se je pripetil že večkrat. Le žal, da je še ljudij, ki se puste slepariti tem ; načinom.
V stanovanje gospe Heme Bonnato v hiši št. 777 v ulici Paolo Vergerio je prišel i predvčerajšnjim v jutro ob 7. uri in pol neki ! človek, ki je dejal gospej, da so neki sorodniki gospoda Bonnato, njenega soproga, podali nekaj vina in omot obleke. Blago da je
že dospelo v Trst, a treba da je 5 kron denarja, da se plača c arino za za to blago. Dejal je dalje, naj mu da onih 5 kron, a on da gre po blago in jej ga prinese tekom dveh ur. Gospa Bonnato se je dala 03lepariti in je res dala onemu neznancu zahtevanih 5 kron. Seveda ni potem več videla ne reče-nega blaga, ne onega neznanca, ne svojih 5 kron. Včeraj je prijavila stvar policiji.
Neznani tatovi. Rudolf Lazar ič, stanujoči v ulici della Tesa št. 16. je prijavil včeraj predpoludne na policiji, da mu je predsinočnjim neznan uzmovič iz njegove spalnice ukradel srebrno uro. vredno 10 kron.
— Gospa Karolina Oulot, ki stanuje v ulici Dante Alighieri št. 15 in ima v pritličju hiše št. 7 v ulici della Raffineria prodajalnico j igrač, je včeraj predpoludne prijavila na policiji, da so neznani tatovi predminolo noč vlomili v to njeno prodajalnico in ukradli za 16 kron blaga.
Rogovilež. 20-Ietni dninar Emil G., ki je izgnaH iz Trsta in nima tu nikake ga stalnega stanovanja, je predsinočnjim ob 6. uri rogovilil v krčmi „Alla Ghiacceretta" na trgu sv. Katarine. Mej drugim je dal dve taki klofuti natakarici Antoniji Kjuder, da jej je pokvaril uhane, vredne 7 kron. Vsled tega so ga bili ostali gostje krčme porinili na ulico. Na ulici pred krčmo stoječ, je Emil nekoliko časa vsem gestom krčme grozil s krivcem. Slednjič se je bil pa vendar oddaljil. A ob 7. uri in pol je prišel zopet v isto krčmo in zopet vsem gostom grozil s krivcem. To pot so pa pozvali redarja, ki je rogovileža aretoval in ga tiral na redarstveno stražnico v ulici dei Rettori. A ko je redar z aretova-nim Emilom dospel na vogal ulic di Riborgo in delle Beccherie, se je Emil vrgel na tla in začel z rokami in nogami mahati okolo sebe. Morali so priti še štirje redarji, da so slednjič ukrotili zbesnelega Emila. Na stražnici ga pa ni bilo možno zapisati, ker je bil preveč pijan. Pustili so ga torej spati do polunoči in ga še le potem zaslišali. A o zasliševanju se je Emil izrazil, da „mora in hoče ubiti one redarje, ki so ga aretovali!"
SmeSnica. Oj ti otroci. Komaj .štiriletni Edvard je vprašal mater: „Mama. kaj pa so an gelji ?u — Mati: „Angelji so nebe>ka bitja, ki imajo peroti!" — Edvard: „Kako pa to, da naš ata vedno pravi „angel j moj" naši sobarici, čeravno ona nima pproti ?* — Mati: „A tako No, boš že videl, kako bo še danes zletela iz hiše. čeravno nima peroti
Koledar ln vreme. Danes: Angela Mer.; Bojslav; Despina. — Jutri: Juvencij. mufenec • Radovan; Deva. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 22° Celzius. — Vreme včeraj : oblačno, deževno z vetrom.
Porotno sodišče. Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev
je končala razprava še-le včeraj okolu 2. ure !in pol popoludne. Toženci Tarolli, Suppa in Zotter so bili oproščeni obtožbe. Prvi teh treh je bil izpuščen na svobodo, a ostala dva so pridržali v zaporu ter ju stavili na razpolago policiji. Toženec Rošič je bil obsojen na 18 mesecev, Catturani na 3 leta in Martinis na 2 1 e t i težke ječe. Ti trije so bili obsojeni radi zločina goljufije. Toženca Barnaba in Maglizza sta pa bila obsojena radi prestopka goljufije : prvi na 2 meseca, a drugi na mesec zapora.
Društvene vesti in zabave.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu priredi prihodnjo nedeljo dne 9. junija na vrtu „Kon-sumnega društva" pri sv. Jakobu veliko vrtno | veselico s petjem, igro. šaljivo pošto in plenom in sicer na čast našim novoizvoljenim 'poslancem. Več oravočasno.
Pevsko društvo ,.Zf»rjaM v Rojanu
priredi v nedeljo dne 16. junija svojo prvo poletno zabavno veselico s petjem, tambura-njem in igro. Veselica se vrši v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. Vspored in drugo se objavi pravočasno.
Vesti iz Goriške.
Rekriminacije socijalistov. V Gorici
se mudi že teden dni vodja slovenskih socijalistov, spoštovani g. sodrug Etbin Kristan. I V nedeljo je imel shod v Podgori v krčmi Spri „Tutolu4*, kjer je tožil, da na Goriškem 'ni izvoljen nobeden socijalni demokrat v državni zbor ter da „Rdeči Prapor" mora prenehati izhajati, ako ga sodrugi ne bodo bolje podpirali. Vsak sodrug si ga mora naročiti l Gospod Kristan !
Zakaj ni na Goriškem izvoljen nobeden socijalni demokrat Vam povem jaz, ker sem i prepričan, da vaši goriški vodje v tem slučaju Vam ne bodo natočili pristne kralje-: vine.
Prvi pogrešek je, da na Goriškem ni-Imate nobenega pravega vodje, ki bi umel jbitstvo socijalne demokracije; sodrugi a la |Ropaš, Zecovich govore brez premisleka obrabljene fraze, ki jih more vsaki razumen de-jlavec ovreči. Udajo se pa ne, ako se jim je I tudi stokrat dokazalo, da so na krivem potu !in si sami sebi oporekajo.
Drugi pogrešek je, da sodrugi italijan-iske narodnosti v Gorici niso pravi socijalni 'demokratje, marveč vedno le Italijani. To so v bengalični razsvjetljavi dokazale zadnje volitve. Demokratje so po noči pred volitvijo ■vse mesto zamazali s plakati ,,Votate tutti per Raimondo Scabar1'.
V Gorici je vpisanih črez 900 organiziranih demokratov. Gospod Kristan, kdo je glasoval za Scabai^ja? Vseh 288 slovenskih i'sodrugov! Ostali italijanski vsi za dr. Ma-
V Trstu, 31. maja 1907
»EDINOST« štev. 148.
Stran III
ranija, največjega tlačitelja delavskega stanu. Dogovorjeno je bilo, da socijalisti glasujejo prvikrat za svojega kandidata, a ko bi prišlo do ožje volitve, za Slovenca, svečarja Jerneja Kopača. Ko bi bili laški socijalisti besedo držali, bil bi pri ožji volitvi, do katere je moralo priti. gotovo izvoljen gospod Kopač.
Kdo pa je ta g. Kopač ? Vprašajte njegove uslužbence in delavce ! Ti vam povedo, da jim je pravi oče, ki jih pošteno plačuje. On je bil sam delavec in 6i je z lastno pridnostjo in s svojimi žulji pomogel do tega, kar je danes. On, pravi demokrat in ob enem tudi narodnjak, ki zna delavsko moč ceniti, jo ceni in tudi pošteno plačuje. Altroche drugi kapitalisti ki se štulijo socijalnimi demokrati !
Kar se pa tiče „Rdečega Praporja" Vam povem, kumek Etbine, da ste sami krivi. ker ga neprimerno vrejujete. Jaz vas poznam dobro, vem da pišete in govorite izvrstno slovenščino, hrvaščino, češčino in nemščino, da ste dovtipen in „schlagfertig'* Zakaj ne urejate lista tako, da bi se prikupljal čitateljem ? !
Ali vse skupaj ne pomore socijalni demokraciji na goriškem na noge, dokler se ne postavi po izgledu češke na odločno narodno stališče.
To vam, dragi Etbine, priporoča v raz-mišljanie iii uvaževanje Vaš stari znanec
Cel a r
Z Vipavskega. Na Binkoštni ponedeljek je priredila Čitalnica" na Brjah lepo veselico v znanih prostorih Kasovljah.
G. dr. Turna je imel nagovor, v katerem je opisoval razloček med napredkom in nazadovanjem.
Človek stremi po napredku, v tem se razlikuje od živali in rastlin. Je pa strank v današnjem političnem boju, ki ovirajo napredek, in sejejo sovraštvo in prepir med narodi. Krist je učil: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; ne želi in ne stori mu tega. česar ne želiš, da bi drugi tebi storili, j V naši deželi se je v zadnjem času začela posebna gonja, ki ščuva brata proti bratu, sina proti očetu, ženo proti možu.
O, ljubi narod naš, spoznaj, da je vse to le pot do pogube in do vničenja napredka in svobode in samega sebe : Govornik je završil z besedami: Veselite se v bratski slogi v hramu napredka in prosvete, pozabite na sovraštvo in ljubite se med seboj !
Domači pevski zbor je zapel v meša- j nem zboru „Pozdrav domu" jako lepo. Po-j sebno so se odlikovale gg. pevke, ki so takrat j prvič nastopile. Vso čast zavednim Brejkam in i Brejcem.
Možki zbor iz Rihemberka je prednašal težko pesem od Prochaske pod vodstvom g. Brica, učitelja v Rihemberku. Mlademu pevskemu zboru kličemo : le vrlo naprej po nacrtani poti ! Hvaležnost naroda ne izostane.
Dobravski tamburaški zbor je spremljal i pesem ^Moja žena", ki jo je zapel s čutom i g. J. Rustija.
Igra r Dobro došli ! Kedaj pojdete do- j mu ?u se je izvršila izvrstno. Vse osebe, katerih imena ne znam. so izvršile svojo vlogo v občo zadovoljnost. Izvabile so obilo smeha iz poslusajočega občinstva. Koncem pa burno pohvalo.
Mladina se je sukala ob zvokih glasbe rPrvaške sokolske godbe".
Smrtna kosa. V Dol. Vrtojbi je v torek umrl umirovljenec Ivan Petrič. Pokoj- , nik je bil mil prijatelj in vrl narodnjak. — | Lahka mu zemljica.
d. Še sodnije v Gorici. Včeraj govorili smo o razmerah na goriški okrožni sodniji, j kjer Slovenci nimamo v nobenem senatu niti i jednega svojega človeka. Toda nič boljše ni na goriški okrajni sodniji. Izvzemši predstojnika, vrlega in vsestransko podkovanega moža, ni tudi tu nobenega druzega Slovenca. Tu treba omenjati, da je vsaj 5/s vseh pravd slovenskih, in da ga skoro ni j akta, ki bi bil izključno pisan v italijanskem jeziku. To velja glede I. oddelka, v čegar i področje spada goriško mesto, ravno tako i kakor glede II. oddelka, v čegar področje spada okolica. Znanje slovenščine je tedaj tu za sodnika tako v spornih kakor v nespornih zadevah obsolutna potreba, in sicer mora biti to znanje zares temeljito. In v tem oziru moramo odločno reči, da naša okrajna sod-nija ne stoji na višku ! Jezikovno popolnoma kvalifikovani so samo sodnik I. oddelka, III. oddelka (eksekucija) in zapuščinski sodnik. Na kazenskem oddelku pašuje znani nasprotnik slovenskega uradovanja in protokoliranja, ki pa je to bil vedno manj vsled narodnega šovinizma kot vsled lastne nezmožnosti. V resnici mož brez pomoči slovenskega avskultanta ni v stanu napraviti slovenski zapisnik. — Najhujši pa je postal v zadnjem času II. oddelek. Tu je bil do državnozborskih volitev tajnik Fon, o katerem moramo reči brez druzega, da je bil na svojem mestu. Za njim pa je prišel sodnik, ki ne zna slovenskega. jezika niti za silo in povrh tega nima nikake civilne prakse. Vsled tega je postalo razpravljanje baje naravnost grozno, kar je povsem umevno, ako se pomisli, da so vse priče slovenski kmetje, ki ne morejo umeti Čudovitih sodnikovih vprašanj. Pravili so nam, da odvetniki sedaj perhorescirajo ta oddelek, ker najmanjše zaslišanje trpi najmanj 1 uro. Da pa je vsled sodnikove jezikovne nezmožnosti tudi kvaliteta razpravljanja sama pod ničlo, je jasno, — Te razmere so tako škandalozne,
da treba nujne odpomoči. Ta pa se le do-: seže, ako se na izpražnjena mesta imenujejo j Slovenci; ne sme se pa iskati za vsako, mesto v Gorici kompetentov po raznih istrskih laških gnezdih I
Vesti iz Istre.
Sobojevništvo med socijalistično in italijansko stranko v Puli bo nadaljevalo — kakor se zdi — tudi za bližnje občinske volitve. Na to nas že nekako pripravlja socijalistično glasilo „E Lavoratore" v svojem izdanju od 29. t. m., kjer zavzema neprijazno stališče nasproti novi „gospodarski stranki", ki bo sestavljena iz elementov različnih strank in narodnosti z namenom, da ! se stori konec škandaloznemu dosedanjemu gospodarstvu v občini puljski. In sedaj čujte, kaj pripoveduje „Lavoratore" ! Financijalno : stanje večine je sicer res zelo kritično, ali motite se, ako menite da so na tem krivi ' oni, ki so imeli to gospodarstvo v rokah, ampak kriva je — tako zatrja „Lavoratore" ; — po velikem delu vojna mornarica, ker je ! bilo nje vedenje nasprotno italijanski narodni i stranki ! —
Lavoratore" ve istotako dobro kakor ; vemo mi, da to ni res, pač pa da je resnično ravno nasprotno. Resnica, ki jo mora pripo-j znati tudi „Lavoratore", je namreč ta, da je i j bila vojna mornarica — iz tistih znanih „vi- j i sih ozirov, na ukaze z Dunaja — do najno-! vejih časov zaveznica italijanske kamore na: vsaki volitvi. To ve dobro tudi „Lavoratore" | in njegovo prizadevanje, da bi razbremenil : italijansko gospodovalno kliko od krivde ter I isto zvalil na druge faktorje, napravlja na nas vtis, da hoče „Lavoratore" že sedaj po-| lagoma pripravljati javnost na to, da bodo i socijalisti tudi na občinskih volitvah podpi-: I rali puljsko kamoro !
Ta ljuba italijanska socijalna demokracija postaja vedno bolj — nerazumljiva.
lfesti iz Kranjske.
Občni zbor „Slovenske Matice.-
V Ljubljani 30. maja.
V veliki dvorani „Mestnega doma" se je vršil sinoči .43. redni občni zbor „Slovenske Matice". Občnega zbora se je udeležilo tudi odposlanstvo „Matice Hrvatske", katero sta zastopala nje podpredsednik vseučiliščni profesor Vekoslav Klaić in tajnik dr. Ante Radić.
Predsednik „Matice", deželni šolski nadzornik Fran Leveč, je — otvorivši občni zbor — pozdravil navzoče društvenike, zlasti pa odposlanstvo bratskega društva „Matice Hrvatske" ter omenjal literarne zveze obeh društev, ki je lani rodila prvi sad. Upati je, da bo ta zveza ostala trajna na čast in ko- j rist obema narodoma. Predsednik je naznanil | da se je bivši društveni tajnik g. Evgen Lah' po 22-letnem vestnem in marliivom delovanju odpovedal službi ter je konečuo občnemu j zboru predstavil novega tajnika g. Frana Podkrajška.
Podpredsednik „Matice Hrvatske", prof.' Vekoslav Klaić, od navzočih zborovalcev bur- i no pozdravljen, je v svojem ogovoru omeni', da ga je sprejem in prijazen pozdrav v Lju- i bljani ganil do dna srca. Navdušen po brat- i ski ljubavi izrekel je vsem in vsakemu srčno zahvalo ter izrazil željo, naj bi „Slovenska Matica" tudi v prihodnje čvrsto napredovala. Dal bog, da bi literarna' zveza, katere prvi plod je lani zagledal beli dan, bila trajna. Hrvati — pravi govornik — smo uvideli, da brez Slovencev ne moremo živeti, a da tudi Slovencem brez Hrvatov ni obstanka ; treba nam zveze in vzajamne podpore: če bomo združeni v bratski ljubavi, ni se nam bati pribodnjosti! Zborovalci so pozdravljali govornika l navdušenimi živio-klici.
Iz obširnega poročila društvenega tajnika Podkrajška povzamemo, da je štela „Slovenska Matica" koncem lanskega leta 3461 členov in sicer 6 častnih. 208 ustanov-nikov, 3247 letnikov. Za leto 1907. prejmejo členi naslednje knjižno darilo : 1.) „Zbornik", 2.) četrti snopič „Prevodov iz svetovne književnosti"* („Gorski venec" v Penškovem prevodu s komentarom), 3.) enaj>ti snopič „Slovenskih narodnih pesmi", 4.) Stirnajsti zvezek „Knezove knjižnice", 5.) devetnajsti zvezek „Zabavne knjižnice", 6.) drugi zvezek „Hrvatske knjižnice", 7.) letopis in 8.) prof. Sei-dlovo monografijo „Kamniške ali Savinjske planine" (I. del). Zadaje imenovana knjiga bo krasno ilustrirana. Strokovnjaki so se izrekli o njej zelo laskavo trdeč, daje po vsebini in obliki taka, da bo v čast „Matici". Knjiga je pisana poliudno. živahno, mestoma naravnost poetično. Glede toli zaželjenega! „Zemljevida slovenskih pokrajin" omenja po-i ročilo, da izide zemljepis na osmih listih v ' merilu 1 : 200.000. Tiskal se bo v vojaško-1 geografskem zavodu, ki je že poslal nekoliko odtisov za prestavo nomenklature. To delo se sedaj marljivo izvršuje. „Matica" je v knjižni zvezi s 43 društvi. Računski zaključek za leto 1906. izkažuje 431 kron 75 st. prebit-,
; ka, društveno premoženje pa znaša 115.626 j j kron 10 st.
Sklad za E. H. Costov spomenik je na-rastel na 4892 kron, Bleiweisov sklad na 9803 kron, Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene na 9034 kron in Knezova ustanova na 66,736 kron. Naučno minister-J stvo je dovolilo „Matici" 1000 kron letne podpore.
Pri dopolnilni volitvi društvenega odbora so bili izvoljeni gg: ravnatelj dr. Fran D e-t e 1 a, prof. Ferdinand S e i d 1, prof. dr. Fran Kos, skriptor Luka P i n t a r, prof. dr. Lovro Požar, ravnatelj Andrej Sene-kov i č, kanonik Ivan Sušnik, ravnatelj Ivan Š u b i c, prof. dr. Aleš Ušeničnik. ravnatelj Fran Wiesthaler, prof. Ivan M a c h e r in prof. dr. Dragotin Lončar; za računske pregledovalce pa gg. Ferdo Bra-daška, Ivan Kruleč in Ivan Pogačnik.
Konečno je občni zbor po nasvetu odbornika Trstenjaka notarja Luko Svetca povodom njegove osemdesetletnice imenoval častnim članom „Slovenske Matice".
Po občnem zboru je bil na čast hrvatskim gostom prijateljski sestanek v hotelu „Union".	H.
Sami zreli ptički. V dopolnitev našega članka „Nevarni ciganski sleparji* v naglici še to-le: V omenjenem članku zasledovanega Kovačiča kakor nazdevnega sokrivca sleparij pri izdaji ponarejenega denarja so že prijeli. Erazem Kovačič, doma iz Mokronoga, je bil že kaznovan zaradi žaljenje Nj. veličanstva, požiga in drugih hudodelstev. Sedaj so sami zreli tički srečno pod ključem. Ako se sodne preiskave srečno izvrše, se je nadejati novih senzačnih odkritij in Novo-mesto zna imeti zanimivo porotno razpravo, kakoršnih že kmalo ni bilo.
Vsled nevihte v ponedeljek je mnogo krajev na Dolenjskem jako poškodovanih. Pri Kočevskih Poljanah je vbila strela neko žensko na polju, drugo le ranila ; v Stranski Vasi je večkrat vdanlu v zvonik in napravila v cerkvi precej škode. Gorelo je na več krajih in tudi toča je pobila.
Vesti iz Štajerske.
Strela je udarila na O strežne m pri Celju v kozolec, pod katerim je vedril veleposestnik Anton Fazarinc s svojim hlapcem in konji. Strela je ubila enega konja, posestnika in hlapca je pa omamila. Hlapca so prepeljali v bolnišnico.
Gospodarstvo.
Paroplovna zveza Trst—Argentinija in Uruguay.
„Austro - Američana" namerava otvoriti mesečno brzo paroplovno progo iz Trsta v Montevideo (v Uruguayu) in Buenos-Ayres (Argentinija). S potoma se bodo parniki ustavljali tudi v Napolju. Za to progo namenjeni i veliki parniki se že gradijo. Parniki bodo imeli velike prostore za blago in obsežne prostore za pasažirje. Prvi parnik, ki nastopi službo bržkone 1 koncem septembra t. 1. bo imel prostora za 45 pasežirjev prvega razreda, 74 druzega razreda in 1500 tretjega razreda. Vožnja bo trajala
(Dalje na 4. strani).
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 29. in 30. maja :
Frlan C., zasebnik, REKA; Schiitz M, zas. in Schramin H., zasebnik, NOVOROSISSK; Dr. Kukorec B., odvetnik, CELJE; Kokotovie B.. posestnik. ZAGREB ; Smetana V., zasebnik. Skorpil F., urednik. Turna J., diurnist in Brabe» R.. arch. PRAGA; Sarač H., trgovec. .JAJCE; Paponsek Gj., zasebnik, OLOMUC ; Schrenger Ig., zasebnik, TRŽIČ ; Profota St., uradnik. OST ROK ; Čok V., častnik, GORICA ; Žunič A., trgovec in Hospo-darz A., zasebnik, PULA; SchriVtter P., potovalec, Schreiner F., trgovec, Kontraschek J., trgovec, Braunthaler. slikar, Muskv R., zasebnik in No\\ otny O., zasebnik. DUNAJ ; Wertheim L., potovalec, BUDIMPEŠTA; Pescatori M., posestnik. BENETKE ; Feranda F., zasebnik in Sincic Ijr.. zasebnik, OPATIJA; Ableitinger, častnik, GRADEC; Lehmann J., tnžener. KNITTELFELP : Lesič G„ gled. igralec. DUBROVNIK.
£11* zamorejo dobiti ose-1/vUCIl be vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol.
ANT ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojacmc
Trst, ulica Toirate it. 34 (t nov* vi
„Jltla nuova citto di Eriests".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečki
= vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud: blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti
Tovarna pohištva/ aS.^ v TRSTU	V
ulica della Tesa
Stav. 4i
^^ ■ -
/oSmA / Ros&rio it. 1
vV^s KATALOai- načrti in
V^/PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od IS. do 1. in od 5. in pol do t>. in pol pop
Samo v prodajalnici
GIORGIO JESS
Trst — ulica Barriera vecchia št. 15
se prodaje flneja pa za moške po kron
_ 18 50, 24 — in 29'SO. _
Veliko izbera oblek za birmanee.
■T BLAGO DOBRO "M	BV CESTE NIZKE
WT Srajce, ovratnice, zapestnice, ovratniki, nogovice.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROfo TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 S.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Pohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Itaiia
TRST — Via Malcanton 7
dcbiVa SE v VSEH lekarnah.	Najuspešneje sredstvo prati	dobiva se v vseh už&arsab
revmatizmu in protinu
TFtfnnun rnniun	t**
* lLl\UUlin OUL/Hl/i odiek«™^: sv. lakata in ]asi#a Mina, Ickatma Igo*, f«vcl»4.
Stran VI
»&D.UNOST« etv. 148.
V Tisiu, dne 31. maja lyO<
HOTEL BALKAI	HOTEL BALKAN
približno 23 dni. „Austro-Americana" bo skrbel i za redno brzo vožnjo. Družba je tudi že sklenila pogodbe radi direktnih polic itd. z železnicami Argentinije in Uruguaya ter z raznimi paroplovnimi družbami, ki preskrbujejo promet v omenjenih dveh deželah.
Razne vesti.
Propadel ogrski magnat. Ogrski listi poročajo, da je bil v soboto zvečer bivši člen ogrske magnatske zbornice baron Fechtig aretovan radi potepuštva. Dokazalo se je, da j je ukral več srebrnih ur, vsled česar so ga. izročili državnemu pravdništvu- Fechtig je j potomec neke rodbine iz velike vojvodine! Badenske. Aretovanec je v zadnjih letih prišel j večkrat v stiko s policijskimi organi.
Živ položen v krsto. Iz Pariza poročajo : V vasi Parmans so imeli pokopati nekega kmeta, ki je bil dozdevno mrtev. Hoteli so ga že položiti v krsto, ko se je nakrat dvignil. Dozdevni mrtvec je mrko j gledal okolu -sebe in ko je opazil, da so se ( pripravljali za njegov pogreb, je pričel besneti. ;
Truplo duhovnika v kovčeku. — j Angležki listi poročajo iz New-Yorka, da sta se dva Grka nastanila v nekem tamošnjem j hotelu, kamor sta prinesla velik kovčeg ter potem izginila, ne da bi se bila povrnila. Ko so odprli kovčeg, se našli notri silno razmesarjeno truplo nekega duhovnika, imenom Kašparja. Zdravniki so izjavili, da je bil Kašpar še živ zaprt v kovčeg. Storilcev niso še našli.
Tat — sobarica. V Budimpešti so v ponedeljek zaprli sobarico slaščičarja Lukacsa. Pokazalo se je namreč, da je bila sobarica 19 - ietni izdelovatelj glavnikov Aleksander Lukacs, ki je pripadal neki tatinski bandi. Da se je zavaroval pred zasledovanjem policije. preskrbel si je službo z ukradeno po-selsko knjižico.
Vojvodina Brunšvik, pripadajoča nemškemu cesarstvu, ki je te dni dobila v osebi vojvode Frana Albrehta Meklenburškega novega regenta, ima 464.000 prebivalcev, po ogromni večini luterancev. Vojvodina bo dajala regentu na leto 1,425.300 mark plače, več nego daj a plače 40 milijonov Francozov svojemu predsedniku.
Grozen samomor. — V Satmaru na Ogrskem se je pred par dnevi posestnik rudnika Smillan vlegel na dinamitno patrono, ki jo je nato vžgal. Patrona je eksplodirala in raztreščila glavo nesrečneža. Vzrok groznemu samomoru je bila dolgotrajna bolezen.
Angiežki časnikarji v Bosni. — Iz Dubrovnika porošajo, da je 37 angležkih časnikarjev iz Gruža odpotovalo v Bosno.
r MALI oglasi.
I Mali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; 1 mastnotiskane besede se raČnnajo enkrat 1 _ več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. i
A	Plača Be takoj.	- V
igr*"'
Riliarri 8tar' ~e zn"rai rabijiv, z mramorno plato DllJC&V U uložen, se proda po nizki ceni z vso opravo (5 krogelj, 15 palic, kegiji in dr.) Natančneje pove A v g. Dolenc v Ajdovščini._609
721 lotnuicoario ie več sob naeblovanih ta IClUVlOUdl JC in nemeblovanih za oddati in sicer v lepem kraju v Ajdovščini Stev. 147. _ 608
Ririlfoli s^oraJ nov Preda se rađi odpotovanja
DltlncIJ p0 jako ugodni ceni. — Naslov pove -Inseratni oddelek Edinosti"._1006
nilSlIf let star'	srbskega, nemškega
Ulj OIV jn francozkega jezika v govoru in pisavi, iSČe elužbe, kot pisar, ali v trgovini, zahteva malo plačo. Naslov pove »Inseratni oddelek Edinosti" (3000
Lptnvišraripm ! dajo se v najem stano-» 10001 JCIII ■ vanja in posamezne sobe v Koprivi. Oprava nova, cene zmerne. Naslov: Gostilna Zega — Kopriva.	606
Znnrfnvin^lffl znamen'ti grad Senožeški z
fc^UUUTIlIdllU mnogoštevilnimi sobami dvoranami hlevi itd. je na prodaj. Istotako se prodajo travniki in bližnji gozdi. Za gradom je obširen senčnati park, od koder se vidi morje v bližini Trsta — i zrak balsamiČen. Z gradom se proda tudi več tisoč oralov lova. Podrobneje pove Ivan Zelen' trgovec v Senožečah,_602
Trgovski pomočnik
nemškega jezika z enajstletno prakso, želi takoj 1 stopiti v službo. Ponudbe pod „Trgovec" na „Inse-ratni oddelek Edinosti"._607
flHria CP talffli v naJem veliki salon, pri-uuua	Id IV U J praven za vsako društvo, -
kakor tudi za posamezne seje, vaje, šole, predavanja i in slično. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".
_595 1
Za letoviščarje! UZ&S^SJL
blizu kolodvora hšt. 44 štiri sobe in kuhinjo. (592 VAV KJIGOVEZNICA AVA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Tia iella Sanlta
TRST m/r	1 GORICA
coeso st. 4 AfArn \arcu cono Verdi 45
Rlastični ovitki rodeči ali črni za trtne cepiče
I.a vrsta kron 2550 l ... £La „ „ 23 50 rak,1Ogr' W Poillj« f t Mil u deial« Mitni« povzetjem.
Za birmo!
Velika izbera zlatih in srebrnih ur. verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov, zapestnice itd. absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajalnici ::::::
6. Kehiayan ?0f,082T3
CREMA MARŠALA DEPAUL
Povsodii najvišje pohvale.
Pazite na ponarejanja,
Vino-liker bolj redilno. nego alkoliolično.
Fotografični atelje
E. Manenizza
TRST — CORSO štev. 9 — TRST
Najlepše darilo za taance je
lepa umetna
fotografija.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, vla delle Ombrelle št. 5
Cuido e ligo Coen
100.000 buteljk od Šampanjca
W za refošk W
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz = stekla opletenc. ===
Prevzamejo se dopoiiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Ni je boljše namizne pijače
katera bi bila v poletnem času bolj hladilna za otroke in odrašćene, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpripravnejša namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov.
B*- Buteljka 1 liter 56 stotink -mm
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v trsta
Ulica SS. Martin št 11.
Pošilja franko na dom, ako se naroČi po dopisnici.
pohištvo in tapetarije9iasoiSostiinpeS-ie
(naslednik &. Dalla Torre Giacomo jttacerata olica deli' Acpdotto 3
nlica Chioz«a 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
Giovanni Sardotsch & Co.
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli)
Trst, ulica Vincenzo Belimi štev. 5, Trst
(ogel San Spiridione (hiša Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.
H^ Kdor išče službo ali kakoršno-bolt zapi -i slenje; kdor išče uradnike ali službeno osobje : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, i kdor ima za prodati hi5e, polja, dvorce ; kdo.-želi posojila, vknjižbe itd. prodati ull kupiti premičnine ali sploh rabljeue predmete Itd. Itd., naj se posluži SALIH OGLASOV * »Edinost 1", ki so najeeneji, največ Čitani i u najbolj pripravni v dosego namena.
Čokolada Kakao
Edina zaloga tvrdke Kugler - Henrik Gerbeand
FRANCESCA VOTHJSEK — Trst, ulica Saii Spiridione (J.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speditijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 84 7
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljanje predmetov, E se jemljejo na potovanje in prevažanje Ulaga na vse prage.)
Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. SC Edini tržaški zavod za	VARIIM-PI FANPR"
ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PJtEPBOH	ULLMIKn ■
Točna postrežba, in nizke cene.
Barvanica, pralnica in čistilnica na suho
=== (s parnim obratom) ==
xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx
TRST - ulica Fawneto stev. II - TRST
s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU.
Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Močenje pana na par. — Perfektno likanje zagrinjal z modernimi statcami po 40 atot. komad. — Cisti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhna pogrinjala itd po najnovejšem zistemu, z največo natanjenostjo in brižnostjo.	Cene Jako nizke, ^fefi
Odjemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v ulloi Farneto štev. 11
Samo za malo časa!| —— |Samo za malo časa?
Prodaja izgolovljenih oblek
= za otroke in odrasle	=
v velikej izberi in po vsaki meri
v prodajalnici ul. Fameto 5
(Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila taKa cena v Trstu Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali!
• • ."'t W •
Motocikli in trikolnice za prevažanje.
" •• •••• • ""m.	' '•' "•'•	: ■ • ..........
phanomen
ST Dospele so!
Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek da se spravi kolo v tek Da mestu, naravnosten odhod brez sunka in Btresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premaga lahko vsako reber — ELA 8TIČHE VILICE
L\ 0|4»3 '|n
m\m2 njuiefejoj^
Edini zastopnik za Trst in deželo
pietro Jachiiar
TRST, Belvedere 33