Uto LXIX.  ft. n* ~
~ * LfsMlsMt sftAi 7* •ittrtf* lflft
Ghh Dtai I*-

un&ja raat Jan popoidne, isvsanft oaoaijt n pcmsnifc** — ftBMM Od W p*» rrst a Din 2, do 1UO vrst a Dio 2JX>» od 100 do £O0 ff« * Din 8* ve^JI in«wrat1 petit vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovora, tnseva&i] davefc poaetM). —• *8ta4MnMO ffafloot velfr menetao * JugogtavlJ) Dto 12.. a tnoMautvo Dtn » • Rotoopttf m m rrmćajo
OBEDNmVO   W   OPKAVNUTVO LJUBU AKA,\-wmm&m   mm   «•*   o. Telefon: n-St. 51-«, 31-9*. «1-1» 9 «1-99
PođrotBlOtt MARIBOR 011I—najMj«wa Sto — NOVO MKBTO, L.jut>Jj*n»K4 c. telefon M. H — GRUB? o«Uebn Miilniitio: ntin—nmj+rjmmm. onom 1. telefon at- <ift; podratnka gpmt! Komova alta 1 tetafoa «L 190, — JBBBNICB:  Ob kolodvoru 101    m
ftoitaa maflnta v Lđubdut it 10 JSl.
Odlocitev v španiji se bliža:
Pred splošnim napadom na Madrid
Uporniki se mrzlično pripravljajo na generalni napad na Bpanifca prertotaico, da bi tako dosegli kodno odločitev o bodoči osodi Spaolje
London, 7. oktobra, b. Po poroOilih tukaj-   j fcp.nh listov iz španij*? $e pripravlja jrrneral-ni  napad  upornikov na glavno mesto.    Od Franra   odrojmo   koncentriranje   uporničkih 6et  prot]  Mr.ilridu  je  ie  konč^oo.  Po  zanfs Ijivih   po«i.Ttkihi   je   |>re«J   Ma«lri<lom      zbranrh n.ijm^nj   1 "»O.(»or» ii|>omikov.   ki   Čakajn  samo na   povelja. <U   s*»   z-ićne     odločilna     bitka. Fronta   potoka   v   velikom   loku  od  Siguenr.e gtverno  od  Madrida   do Toleda.
!z upornijega irlavn^gra stana porrkjajo. da **» ho pričei srcncralni napad na Madrid. čim bodo č^tp generala Franea in generala MfM«3 prišle v stik«. (TpornL«ka letala so da-pp> zopf»t i7vršila napad na Ma/irid in so vr^la na Tnr^n in okolico nad sto bomb.
Smrtna kazen Ka prikrivanje zlata
Madrid.   7    oktobra,   g.   Madndska   vlada
jr dane«     i7d.ifa   odlnk,  r  kat^rirn     po naj
strožje zabranjuje izvoz zlata in srebra. Potniki. ki potujejo v inozemstvo, smejo vzeti proko meje največ stiri pezete. Vsi. ki ne bi oddali zlata državni blagajni, zapada jo STriTtn'  kazni.
člani vlade na fronti
Madrid, 7. oktobra g. Vcč članov vlade je pod vodstvom predsednika vlade Ca-ballera odMo na fronto, da sr osebno prepriča jo o stanju obrambe vladinih čet. Posebno s<> pregledali utrdbe na fronti pri Ara^rui. kj«-r pridakujejo plavni napad upornikov.   Aragua  je važno  žel^zniško kri-
Anarhija v Valenciji
Valencia. 7. oktobra, h. Anarhisti &o se danes polazili v^eh aktov \ tukaišnjem nv di.-cu in i'h avno zažvali, tako da ni se-daj na raZnolapo nob*>nih podatkom- o roj> »=tvih.  pnrokab. **nirtih. pogodbah  i.  1.  d.  Ko
je zvedela za ta dejania madridrika vlada. I je imenovafa za rKilneaa ^uvernerja v Va* lenriji poslanra Rihartla Zabalw>, ki inia nalog, naj takoj vzpo^tavi red v inenUi in pre^krb-i v«p potreKno *a izdat no pod poro Valencije  >fadridu  po-ohno  ^lrdo  prehrano.
Uspehi upornikov
La Coruna, 7. oktobra, g. Na južni fronti so uporniške Oete zjscdle incsto Po^as Limes v provmci Granfda \ Ladne če> so KTicIc 31 mrtvih. Nap<ad vidnih čct tu Bar gas pri Toledu je bil odbit. Madn^ čete so imele nad sto mrtvih in veliko šte-vilo ranjcaih.
Obnpen položaj Bilbaa
Pariz, 7. oktobra. A A. ^panske me je po>-roćajo, da je prišlo do strašnoga preli van ja krvi v BilHau. Mnocn ž?ns.k je priredilo manifestacijski sprevod in /.ahlevđlo. tmj se nveslo preda nac^mii«;t in. ^liličniki »o strctialj nanjp iz strojnic in je b'lo mnogo uhitih   in   ranjenih.
La Coruna, 7. oktobra. A A. Tukajšnja radiApostaj« objavija. da je bil sprejet ra-daogram iz Bilbao. ki pravi, da tamkajšnja radiopostaja ne more več oddajat-i. ker ic osebje zapustilo p«>stajo. Ta vrst dokazuje, da  je položaj  v  BilHau  brezupen.
Uporniika ofenziva proti vlađnim lukar
Sevilla, 7. oktobra, o. Moč upuriii'-kjh si! | okrog Madrida Šteje pril>liž.no l-"m/K> - ljudi. Madrid je obkoljen z vseh strani ražen ma-lega prohoda na vzhodu. ki vodi k inorju in p« katerem odnosili« madrid»4ka vlada \r. f»l4*vnega merita žentdce. otroWe ter zlato. V bojih. ki «so uf dane«: prideli. «o uporniki zaplrnili vladni oklopni vlak. Vodt*tvo iijx>r-nikov- je   ^kJenilo,  da   izvede   iuTri    ponori
*rplo£no oFenzivo proti vsem lukam. ki i>o ^e v vladnih rokah- V^e tu-.e ladjo s^> bile oM^šrene. n^j ap \o noc ne prihližaio «span-fiki obali, v koli'kor je še v po*f*ti madrid-flfce vlade, l'pomiška of^n/iva se bo raz-t*»jjni)a  od   Malage do   Barielone.
Devalvacija češkoslovaske krone
Razvrednotenfe bo znašalo najvež 16 odstotkov sedanje vrednosti
Praj;a,   7.   oktobra,   r.   Ministrski   svet   je cprojel   zakonski   na^rt   o   devalvaciji   kro-ne. ki bo takoj predložen parlamentu   Vse-btna či?te^a zlata za krono je odrejena na minimum od 31.2J   tnili^rama. Torej bo devalvacija    znaSala    med   10.6'^   do   15.9«^. V  zver.'  z devalvacijo ort  februarja   1034  bo devalvacija  znaAala  najmanj  25.5CJ-   a  nai-vpo 29P$~r. Zakonski  nacrt daje vladi po-  ! obla?tilo.    «ia    labko    določa    v  predviđenih   [ m^ia.h    to^.no    vsrbino   zlati   češkoslovaske   ! krone v zvezi  z   razvojein    mednarodnegra   '
denarneg-a položaja. ViSek vrednosti in re-zerv zlata češkoslovaske Narodne banke bo uporabljen za to, da se vzdrži tečaj krone v mejah. ki »o določene z gornjim zakonom. Ministrski svet je tuđi spreje! odredbe, obsežene v dekretu, ki naj prepreCt-jo neupravičeno povi sanje cen. Jutri bo o tem zakonu raspravljala poslanska zbornica: pri te.j priliki bo ministrski pre/teed-nik dr. Hodža podal v imenu vlade daljso izjavo.
Razvrednotenje italijanske lire in države rimskega bloka
Na Dunaju in v Budimpešti nfiajo, da bo Italija v svoji zunanji trgovini $e nadal}e favorizirala Avstrijo in Madžarsko                     %
Dunaj,  7.  oktobra,  b.   V  zvezi  z   ra/vred
nAfen \em lire je italijanska vlad« srwiroči-La 3vstni«vki in nud/«rski vlđdi, da ne bo imel ta korak nobenih posledic za bodo-fi razvoj trgovine med Italijo, Avstrijo. in Madžarsko
Po   prpjemu    tega   obvcstila    iz   Rima    le arbitrij^ki   ?unđnii   minister   dr.   Schmidt   iz-
»Pojasnilo itaitjansJcc vlade je velikcga rm-mena in g« ho nedvomno Avstrija z za* dovoljstvom A*zela na znanje. Prepričan stvn, dfl bo ta izraz aktivnega prijateljstva \-p!iva! pomirjevalno v vseh avstrtjskih gospodarskih krnjih. Že r>b priliki mo-je:a nertavneea obi<vka v Rimu sem imel prilko poudiriti, da <u> se rimski protokoli ]>ka7-ali ne s^m-n v politićnem. temvcč tuđi v yos.pndarskem pogledu. To nam dekani > sedaj rudi navedeno ^talijansko pojasnilo
N'avzMc uvozni zapori. ki jo je Italija uvedla n^sprott vsem državam zarad i abe-*inskp vojne, se je avstrijski izvoz v Itali-jo ve-dno \ej>n r.^zvijal, ker ie bil na osnovi r'mskth proiokolov dosežen z it^liian^k^ vlado   primeren   sporazum.    Z«t/>   n«s   tuđi
sedaj veseli, da je Italij« posrtopala v du" hu in sk'đdu s temi protokoli in nas obve-stila, dn ne bo zaradi razvrednotenja njene lire niti najmanj trpela nas« medseboj-na trgovina. \T popomem sporazumu z ita-lijansko vlado bo že prihodnje dni prišlo do pogajanj v tcrq smislu. S tega vidika pa bo im<H v novcinbru Ti«i>oveda«i šestaneJt vseh treh zunanjih ministrov držav rimske-Ca bloka, ki se bo v*ršil na Dunaju. še prav paseben  pomen.
V* zvezi s to Izjavo avstrijslcega zuna-njega ministra, ki je bila nedvomno poda rui v pomirjenje avstrijskih gospodarskih krogov. se nadalje še doznava, da bosta dr. Schmidt in iUlijanski zunanjd nmnister grM Ciano šc pred d u na jsko konferenco držav rimskega bloka od po to vala v Budirrtpešđo. kjer bodo njuni razgovori z madžarski mi kroai odio-ćilncga nomena za potek duna.i-Sikib posvetovanj. Madžarski zur»an>i mini-ster Kanva, ki se te dni vrnc iz Zeneve, bf* prinesel s seboi nek-aj novih zamisli v zvezi z razgovori, ki jih je icnel v Zenevi zla-sti z angl^^kim zunanjim mnnistrom Edenom in n»>ljskim runaniirn rnintstrrm Packom.
Še Švica se oborožuje
Švicarska vojska se bo znatno povenula in popolnoma modernizirala
Bern. 7. oktobra. A A. švicarski zvfzrii s\-et je sprejel uredbo o novi razvrstitvi eet. Minister vojske je dal o tem izjavo, v katori poudarja, da je treba Čimbolj izpo-polniti ćete. k: morajo braniti državno me-jo. Zato bodo ustanovljeni stalni obmejni oddelk-. Nrkateri teh bodo ustanovljeni So letoff. dnijri pa prihodnje leto. Vsa meja, bo ra^deljena v posamezne divizijske oblasti. Obmejne Ćete bodo popolnoma samostojne enote in jih bo mogroče posebej mobilizirati. Naivečjo. strogo pripravljenost bodo dosegle takozvane lahke brigade, ki bodo ra?;polupale tuđi s konjenico. 6tevik> teh brigad 9e poveća od 6 na 9. Prideljene jim bodo tuđi tri gorske brigade kot samostoj-ne enote. Nova je tuđi razđelitev domobranstva s prvim in drugim poaivom. Glede organizacije voinih ali. je minister vojak^ iziavil. da se bodo zaenkrat ustanovili trii«> armar)n; z>bori. Za voiaSko letalstvo velja za/^»sr»a. organizacna. Vojasko letal-stvo bo dobilo svojega posebneKa 8efa s popolnoma samostojnimi naTogami. Na. kraju pravi minteter vojske, da se Je na-
kup vojnega materijala iz tujine zaradi devalvacije podražil n da bo treba saradi tega poćveati  kre<i:te.
Aretacif^ socialistov v irdansira
(rdansk, 7. oktobra. A A. \ ruka j.-n jih opozicijskih krogih je zavladalo veliko raz-burjenje, ker so včeraj v mestu zaprli vecje število socialistov. Prav tako se hudujejo na pogoste manifestacije, ki jih v Gdan-^ku prireja narodna socialisticna stranka. Vodja narodnih socialiatov Albert Forster je včeraj izjavi 1, da se mora Gdanak ravnati po navodilih iz Berlina. Po njegovem mnenju more resiti svet pred boljševizmom samo Nemcija. Društvo narođov bi storijo najbolja«, će se veC ne vmeftava v notranje sađeve Gdanska in c* tjakaj ne pobije nobenega novega komisarja. Seđa-nja ustava ni veC v skladu s potrebami fn novim  razpotoftenjem fdaaske^a prebival-
Trancoski listi o možnosti zbližanja ^ied Italijo in Jugoslavijo
Po sođM Pariza želi Italija paralizirati prodiranfe Nemči}e v Podunavju in na Balkanu
Pariz, 4, oktobra, k. V zveri 7 friavo predsednika jugoslovenske vlade dr. Stoja-dinovića o pomenu trgovinskr pogodbe med Italijo in Tugoslavi jo ra.zpravlj«jo pariški listi obširno o možnonti političnega zbližanja  med obema državama.
»Matin« pravi v svojem uvodniku med drugim: Sedaj se ie menda nasla formula, po kateri ho mogoče, ne da hi se prejudiciralo revizirmisrično \7»raianje. ustvariti polcg gospodarske ga rudi politično so-delovanje \- Podunavju. Odnoša.ii med Rimom na eni ter Prago, Beogradom ter Bu-karešto na drugi strani so se v zadnjem času znatno 7rbolj^ali. fzloiitev Titulesca, sklenitev italijansko-cesko»lova;kega modusa vivendi, trgovinski spora/um med Italijo in Jugoslavije in vse interpretacije, ki so jih odgovorni faktori i dali tem dogod-kom, so v itaJijanskem tisku izzvali r><^ vsem novo raspoloženje. Izven dvoma ie, da ho ta mednarodna akcija zasenćila drugo, očividno konkurenčno akcijo nem^kega narodnosocialtstičnega režima. Rhn hi bil pripravljen slediti stnernicam. ki so prišle do izra/a v avstrijsko-nem^kem sporazumu, toda s pogojem absolutne enakosti z Nenn-čijo.   V   Rimu   sedai   zopet   poudarjajo,   da
je *vstrijska neodvi^nost erta izmed kardinalnih točk njihove zunanje politike m da ho morala Nemčtja si ej ko prej priznati to tezo, če bo hotela tuđi v bodoće iskreno smdelovati   7.   Italijo.
»Journal« govori o popuščanju gospodarske rn politične napetosti med TtaJijo in Ju-gosla^jo in pravi, da ni pač nihče težje ob-čutil &ankcij proti Italiji kakor baš Jugoslavija. Novi trgovinski sporazum med obema državama naj bi nekoliko izravnal krivico, ki je doletela jugoslovensko gospodarstvo. Ali naj se spričo tega še obdrži boja-zen zaradi morebitne jugoslovenske gospodarske odvisno*fti od Nemčije? 5e mnogo važnejše je dejstvo, da je predsednik jugosJovenske vlade v svoji izjavi o tem sporazumu omenil tuđi njegove politične učinke. V Rimu pač ne bodo smeli prezjre-ri. da so jim v Beogradu odkrito ponudili  roko.
V svojih poročilih iz Rima pravijo fran-coski listi, da bodo že na dunajski konfe-renci zunanjih ministrov držav rimskega protokola, ki bo v novembru, skuhali razši-riti podlajjo za splošno sodelo^'anje podunavskih držav v okviru rimskih protokolov.
Hitler o demokraciji in boljševizmu
„D emefcrarija je laf, sa katero se skriva .
Berlin, 7. oktobra, r. Pred 100.000 poslušnici je »noči kancelar Hitler v »Oeutsch-landhale« v Berlinu z daljšim govorom otvo-ril akcijo za zimsko pomoč. Hitler je ome-njal čaše pred koncem svetovne vojne. Re-kel je, da je nemski narod redaj verjel, da bosta zavladala pravičnost in razum. Odgovor na to upanje pn je bil Versailles in najbolj nesf>nmetna vojna se je konta!a nsk najbolj nerazumljiv način. Neki tuji državnjjk je tak rat rekel iskreno: »Ta mir pomeni nadaljevanje vojne«. To »mirovno« pogodbo so narekovali ljudje. ki 90 bla/no sovra^ili. toda niao vedeli. da se bodo premag&ni v bedi zopet dvignili. Na drugi strani pa se je poja vi ja zastrupljanje teh držav 7. boljšcviškim strupom Nt eni strani je zavladala gospodarska blaznost v tej mirovni pogodbi, ki je bila popolnoma nerazumljiva, na drugi strani p* jr boljše-vi/em posegal za vsakim narodom posebej. Dancs živimo v času, ko bi najbolj omeje-ni ljudje morali poznati, v kakvi i nevarno-s*i živimo. Ce si ogledamo sedajijo demokracijo, po tem se ne smemo čuditi more-bttni zmagi boljševizma. Demokracija je v resnici  laž. AH ni laž. da sve* v teku zad-
njega ča*a 7avzema negat-ivno stališče do vsega, kar se /^godi v Ncmćiji in meni, da mora vse pri nas kritizirati, isti svet pa ne vidi strašnih dogodkov. ki st razvijajo v Spaniji. Mi Ncmci smo bili prva žrtev te blaznosti. Zato dobro vemo, kako se to razvija.
Kancelar je nato govoril o sovjetski re-pubitki, o revoluciji v Munchenu in o ostalih kamunUtičnth revolucijah. ki so od 1919 do 1932 pretresale Nemčijo. Tega leta je bila boljševička nevarnost na vi^ku. I>b je bila premagana, gTe zasluga samo narod nemu sociali'mu in ne filozofom, raznim profesorjem zgodovine ali pa nemškemu gospodarstvu.
Govoreč o marksizmu je Hitlcr rckei, da marksizem i/pod riva demokracijo, ki jo v glavnem vodijo mednarodni židi. Nemski narod je na pod!agi narodnega socializma in na podlagi vere v ideale ostal imun proti Moskvi. Moskva lahko danes svobod-tu pošilja svoje smešne fraze v Nemčijo, toda ne bo se ji posrećilo, da bi z Apel jal a naš narod. Kancelar je zaključil svoj govor z upanjem, da bo ves nemski narod v kolo-nah  koiakaf  in  pomafia!  zimski   pomoći.
Žrtve palestinskega upora
ia 1314 raafettlk
Umdon, 7 oktobra, g. Po u radnih sta-tistik&h palesUjudcih mandatnih oblasti je drtavljanaka vo^»a v Palestini do da-naftajc^m dne aahtevala satno ▼ Jeruzalemu S15 mrtvih in 1314 ranjenih, tzmed teli je An^tofter mrtvtti 28, ranjenih pa 19&.
London, 7. oktobra, o. Po ves teh iz Jeruzalema bo vendarle prifilo do poanirje-nja v Palestini. Zaatopniki arabakih vla-darjev «0 intervenirali pri arabtfkih vodi-teljih v Palestini in ae sedaj vriijo poga-janja. Kakor poroća list »AUfa«, gre sa to, da trt m Palestina    jn Tramjonknija
3$  domaće poiiti&e
SNS v primorski banovini
Senator Ji Jo\ran Banjanin, dr. Anftjettno-vič in dr. L'roš Desnica, o katerem so ne prijateljski listi pred dnevi poročah. da je izstopil iz stranke in da ga je dr. Krarner šel v Dalmacijo za božjo \'oljo prosit, naj se vrne v J\'S, pa narodni poslanec M<tn fred Paitrovič so priredili preteklo nedelio dva izvrstno posečena zbora JSS Prvi zbor je bil v Skradinu, drugi pa v Biogradu na Moru. .Va obeh zborovanjih se ye razprav-Ijnlo o sedanji politični situaciji v drltnH in o staliicu. ki ga naj stranka zav/ema na-pram političnim dogodkom, ki gfoboko po-segajo zlasti v gospodarsko zMjcnje ćelo kupnega našega naroda Posebno obiirno se je govorilo o ugradnji podrobne strankar-ske organizacije, o sno\anju noviTi stranki nih edinic in o porivijanju siarih. Pred-stavitelji stranke <o povsod ugptovih. da je teren za uspešno strankino delovanje danes v onih krajih nmogo ugodnejsi, nego je bil kdaj preje. \' veliko zadoičenje ye bilo zho ro\ralcem zagotovilo z najmerodajneite strani, da so vse vesti o sporih in nesoglHd-jih v vodstvu JNS zgolj izmišljotina neprijateljskih tistov in političnih nplctkar-jev. Iz Biograda so se Ban tanin in to\*ariti napotili v Benko\'ac in Obro\*ac. od koder he odidejo v Kisianje, Drniš in Knfn. V vseh teh krnjih prirede zbortn'anja, da so-mišljcnike pouče o političnem polo/afu in jim dudo navodila la nadal/nje organizator no delo  v stranki.
Kako \oie\o iu spUtUorijo
Po izvršeni združit\*i poslanskega kluba JSS z JevtiČevim klubom 50 stranki «0-vraini listi na vse načine sku&alt ta \tmi€n dogodek v našem politićnem Uvijen ju predstaviti jai'nosti kot popolnoma brerpo-membno dogodivščino. Pri tem so se poslu ievali najordinarnejših laži in obrekovanj, ssmo da bi zmanjšati pomembnost zdruitt-ve dveh nacionalnih khtbov v Sarodni skup sčini. Poroča/i so, da so se v Jevttče\*em khi bu pri debati o združitvi poslanet dejansko spopadli, da je pri tem spopadu moral po sredovati potrt. Kabalin. da je odločen na-iprotnik združitve t jevtičevci bivši minister Ignjat Stefanovič, ki bo radi tega izstopil itd. itd. Vse te v«*/i so bile gladko zlagane. Stefanovič je priobčil v /istih izjavo, da ni bil nikdar natprotnik združitve obeh klubov, nasprotno, da je nadvsc zadovoljen s to združitvi jo. Takisto pa tudt Bo goljub Jevtič ugotavlja v »Politiki«, da ni prišlo do nobenega osehnega spopada med člani Jugoslovenskega kluba, ko se je raz.-pravljalo o zdtužitvi s klubom JSS. Te ve sti je že preje z vso odločnostjo zn\-rnil dr. Janko Baričevič. predsednik kluba onih Jev-tičevih poslancev, ki so ostati izven kluba JSS- I ktjub tem odločnim demantijem %e seveda ni nade jati, da bi nasprotniki prcne-hali s svojim spletkar je njem proti JSS. Boje se je, zato jim je proti njcj dobro vsako orožje!
KršionsUo-soclalno đHav $tvo odpaveđuie pohorščino
Krščansko-socialno delavsti'o že dlje ča-*a hod i svoja pota in ne dopušča, da bi s* kdorkoli vmešaval v njegove zadeve. Takt-nih poskusov je bilo že već, a nobeden se ni do sedaj posrečil. Kakor vse kaže, hočt to delavstvo tuđi v bodoče vztrajaii na svoji zacrtani poti. »Delavska Pra\*ica«, ki je glasilo krščansko-socialnega delavstva, je nnmreč v svoji zadnji številki priobčila čla-nek »Podrejeni ali samostojni?«, iz katere-ga se da sklepati, da si hoče to delavstvo tuđi v naprej očuvati svobodo političneg* udejstvovanja. Tako te zaključuje svo/ članek. »Delavstvo ne srne biti otep tiame, ki ga premetavajo politične stranke in zrna pobirajo razni politični koristolo\'ci in utremuhi, ampak samozavesten, borben bt dosleden ter samostojen faktor v družbi, ki ve, kaj dela, in reče besedo, kadar je potrebno, četudi nekateri ob njegovi besedt stiskajo zobe. Bodoćnost bo diktiral pošten svobodent neuklonljiv in samozavesten de-lavec. Takega delavca bo moral upoštevaii vsakdo. čepratv se temu upostevanja hoče danes za sito ie izogniti s kako zgolj stran-karsko-poiitičnim ciljem služečo' lažidel&v-ako organizacijo. Čas gre svojo pot naprej. treba mu je slediti z odprtimt oČmi in hrabrim srcem!«
S tem je dovoij jasno povedano, da kršćanski delavci nočejo već tako plesati, kakor bi jim nekdo rad žvizgall
Pogreb Hernuiu Wendla
Pariz, 7. oktobra. A A. Včeraj popoklne 90 na pokopalieču Pere Lachaiue pokopati znanega publicista in bivšega člana netn-škeg*   parlamenta   Herman-a   Wendk.
Sorzna porodila,
Carih, 7. oktobra Beograd 10. T»anz 20.2876, Londoa 21-28, N«?wyork 434, Bni« Mti  73,  Milan 22^5.   A*nnterdam  230,   Ber-
Un naso. Dvmm mro. v«rfl«v« siJa, b«-
Stran 2
»SLOVENSKI   NABOD«, sred*, 7. oktobn 1936.
SteV. 22t«
Jutri velika premiera/*         I U«.L^^1«.a    »«■ «>«-««
v kina Unionu ♦ |irJlU IUJuPrilll    IfiSSi
v prostranih gOEdovih nepotvorjene ^^n^'^^m^^^gggg/gg^gg^g/tggtggg^ggg^^^^^g^/g^         FRTJDDlUCH U1MER  I je   I.U—.   n^^OANOHOFE.UEVA__________OM.OVO OME2DO_________________________J
Težke posleđice prvega letosnjega snega
Ogromna škoda v parkih, vrtovih in gozdovih — Medkra]«vni
telefonski in brzojavni promet ukin]en
Ljubljana,  T. oktobra.
2e vćeraj. ko nas je zjutraj neprijetno prescnetil prvi sneg. smo se bali, da ne bo nehal padati, ker je vse kazalo, da gre za pravi zimski sneg. čeprav se je pojavil v začetku oktobra. Res je snežilo skoraj po vsej Sloveniji ves dan in vso noć. Po krasnih jesenskih dneh v začetku tega ineseca, ko je veter odnašal prve ovele liste z dre-ves, je nenadoma izredno težak sneg pa-del na rože, drevesa in pridelke. ki še nišo bili pripravljeni na zimo. Na zelenih in na pol ovelih listih se je naravnost pr;iep:l težak sneg\ veje so se pod težo upognile in se lomile. V naših parkih in v gx>zdovih je pokalo vso noC. da ljudje pod Golovcem nišo mogli spati. Moćne veje na vseh vrstan drevja. zlasti pa sadnega drevja, so s tre-skom padale in tuđi marsikatere šibkejše deblo se je pod težo snega prelomilo. Na-rava ni bila pripravljena na presenečenje, kakor nišo bili pripravljeni ljudje. ki so čez noć začeli prezebovati in trpeti pomanjkanje brez zimske obleke  in obutve.
Težak sneg je potrgal v Ljubljani telefonske in brzojavne žice. Na vse zgodaj je morala tehnićna sekcije naše poštne direkcije pod vodstvom inž. Star ka Pod boja poslati vse svoje tehnično osobje na teren, ki je začelo takoj s popravili, kajti zjutraj so ugotovili, da je nad 300 telefon-sk;h naročnikov brez zveze. dopoldne so se pa prijavljali še drugi, ki zaradi okvar nišo imeli več zveze. Skoda sicei v tem pogledu ni zelo velika, ker so motnje nastale največ zaradi zapletenih Žic, precej jih je pa tuđi potrganih. Naša pošta ne pomni, da bi imeli tako zgodaj take sitnosti za radi prvega snega. Tehnično osobje bo v toku tega dne očistilo vse proge,- tako da bo pod večer vsaj krajevni telefonski promet v redu. Ker pa v Ljubljani kar naprej sneži, bo moralo biti tehnično osobje tuđi vso noć na nogah. da bo preprečilo većje motnje, ki bi lahko nastale v telefonskem prometu,  če sneg ne bo  nehal padati.
Večja skrb za našo pošto so pa motnje, ki so nastale zaradi snega v medkrajev-nem prometu. Ljubljana je bila zjutraj do-cela brez zvez z deželo. medkrajevni promet je bil prekinjen. V teku dopoldneva so popravili nekaj glavnih telefonskih in brzojavnih prog. Prekinjena ie bila tuđi zve-za z Zagrebom in  Beogradom.
Ogromna je škoda po naših vrtovih, parkih in gozdovih. V Tivoliju so uničenl nasadi in potrebno bo nekaj dni dela. da Jao-<Jo parke za silo uredili. Mlade akaciie na
Gospoavetski ceati in drugod so uniČ>ne. Kos tanji v parkih in po naSih avenijah so okleSeeni. Najvećja Skoda je pa nastala v sadnih vrtovih, kjer pozne sorte sadja še nišo bile obrane, drevje samo pa je tuđi zelo trpelo. Za drugo leto torej ne moremo pričakovati dobre sadne letine. Sankcije so nam povzroćile velikansko sodo. zdaj je še prvi sneg deloma uničil naše mlajše go-zdove. Se mlada debla bodo skrivenčena in njih rast zadužena. Katastrofalne pa ao posleđice snega v vinogradih. ker so leto« s trgatvijo odlašali in čakali na oktobrsko sonce.
Kmetje obupujej«
Jesenice,  7. oktobra.
Tuđi pri nas je vćeraj ves dan in vso noć snežilo. davi je pa pritisnilo bolj južno vreme, da že kaplja od streh. V nizini je padlo okoli 8 cm snega, v hribih pa oko li 20 cm snega. Vse telefonske in brzojavne zveze z Jesertic so bile pretrpane. Le Bled nas je lahko klical. mi z Bledom nismo imeli zveze Kmetov se je lotil obup, ker imajo skorai še vse pridelke na polju, kakor kromplr. fižol. repo Ud. Veliko Škodo je  napravil sneg na sadnem  drevju.
V Trbovljah dežuje
Trbovlje,  7.  oktobra.
že sinoči je začelo pri nas deževati. 8ko de ni na polju, ki sra v našem okolišu itak ni dosti. Na okoliških hribih in planinah je zapadlo okoli 20 cm snega. Prebivalfltvo ne pomni tako zgodnjeg-a snega.
Drevje se lotni, ajda gnije
Višnja <rora. 7. oktobra. Vsn Polenjsfcn so je zavila v bel zimski phi£Č tako nepričakovano. da se nihee ni mojre! pripraviti nn prv? stt1?. Kmotjo £e nišo popprnvTli vaeh poljskih pri^elkov. repa je sp!oh po vsa na polju, marsikdo ima Se tud i krompir v zemlji in ajde po nekaterih kmiib 5e ni?r> požoli. kfr s*1 ni bila dozoreia 7Ar\) leži pod mokrim južnim !vne<roin in jrnijp. kmetje =** pa potrti O7imjo po polju in rnčimajo. koliko ym bo zopot napravila ta nepH Zakovana n^8*"eča ško<lo. P:i nf samo po poinb. tud"i po sadri ih vrtovih in <ro7.<lovih j« napravi! snfir mro?« škorlr. T/stjc jo ge zeleno in liptna-to fiTovjo s** }o Jrlo pnA mokrim trpkim snejrom nripn^ihati. 7,o prvi snejr t no6i od
ponodeljka na tore* je moćno uporni] veje. ko je pa včeraj »konj ves dan snožilo, se yd   začelo   tlrevje   pod   težo   snega   lomiti.
Davi je bil pogled na sadne vrtove zla-Bti pa na guzdove kaj ialo*ten. Košata drevesa stoje razkrečena. debele veje in tuđi ćela debla so polomljen:!, vse leži križem kraieoi. da so pota sko-zi gozđove zatrpana kakor pred tremi leti. ko je po dežju nenadoma prit'snil mraz,, da je po-krila, ledena »korja vse drevje. potem pa jn lapadel sneg-, tako j© tuđi idaj po gtn^do-vih toliko polomljenoga drevja, da bodo morali zopet vso pomlad trebiti svoje gt>-zdove. Skod«. 96 i»enkr»t 6e ne da oceniti, je pa zelo velika.
Po hribrih okrog Višnje ?ore je Ka-pad-lo dobrih 30 cm mokre*ra »uega, sneži pa te vedno. Čim več bo ftnega. tem težje bodo pofllodice. ker bo redno več polomlje-negu drevja. Na Polievem Je bilo zjutraj že 22 <?m snega in vse do-poldne je moćno snežilo. Iz Višnje gore do Polževega so priđe v dobri uri, snocu ko )e ležala po poti broz^ra in je tuđi tipogrnjeno drevje ovrralo hojo. io bodili ljudje 2 uri in pol. NaravnoM katastrofalne ni pa b*le posk-dice z^odnjept 9negau 5© bi se zjnsnilo. da bi snesr zmrznil. V tem primeni bi bil unioen velik del drevja.
Po družili kra jih
Iz Varaždina poročajo, da so imeli zadnje dni lepo toplo vreme. V ponedeljek rvečer se je pa ozračje naenkrat ohladilo, zapi-hal je mrzel veter m včeraj zjutraj je bil tuđi Varaždin z okolico pod »nežno odejo. Ponoči je j«k> deževati, potem pa anežiti in sneHlo ie včeraj i redkimi precledki ves dan. Ker je zapadeJ »neg na suho je oble> žal in zapad lo ga je prečoj. Temperatura je hitro padla in zdaj se giblje okrog ničle Po poljih in sadnih vrtovih je napravil sneg pr?2^j Skcde Kipetje imajo nekatere poljske pridelke še na polju in tuđi vinogradni-ki še nišo pOKpravili grozdja. eKr je sneg vlažen, moker in težak, drevje pa še nš izgubilo list ja, so se začela drevesa lomiti. Tuđi v Medjtmurju je včeraj zapadel sneg. Posebno po hribih ga je že dopoldne za-padlo nad 10 cm. Sneži tuđi v Gorskem kotaru. Na Sjemenu pri Zagrebu ;e za-padlo včeraj  15.  cm snega.
Nevaren ženitbeni slepar
ček je ukradel — Predzadnji tatinski Mohikanec —
Nepoštena služkinja
Ljubljana, 7- oktobra.
Vd<*n:j so aretimli nekejra 2(>letTie^a J. S-ja ki Una na vceti ve£ žrf^v iz Ljubljana in okolice. Izkazal se je zlasti kot zelo spreton in novaren ženidl>eni slepar. Rojeu j*1 bil na Dunaju. prietojen je pa v Slivnico pri   Mariboru.
Meseca septembra je ta p«€tolovec pri-fr] na Rotzo <lela v LjuHjano in so zanima] r.;\ sluškinje. Rekel jo, da nujno potrobuje dobro, mlado kuharico. ker je samski po-&<_'stnik iz Lit.ije. Na Porzi <Jela so mu pomni ili primerno moo. Mlado, čedno tlekle, ki je prosilo za službo, rnn je bilo takoj všeč. Kar takoj &ta se do-menila io odšla poš proti Devici Mariji v Polju. V gozdiču blizu vaši se je bo<rati po?(^tnik nenadoma prolevil v oboževalca lepe služkinje in kmalu nato v naailneža, Dekle se je branilo in se mu nrtposled iztrcralo in zbežalo. Orož-niki so nasilneža in pustolovka kmalu nato prijoli. NTa dan so pri^lft vse sleparije to^ra fanta.
Se pred dogodkom pri Devici Mariji v Polju se je potepal po Ljubljani in l}ubljan&fci okolici in se predatavljal za tnž-enjerja. po-sestnika. trgovca itd., m sicer pod rujim imenom. Zdaj je bil Josip Fischer, zdaj Kle-menči«\ potom spot Fisciher itd. Prišel je tmli v neko okoliško va«. kjer se je zagleda! v brhko Ivanko. Fant Je govoril kakor hi rožice sadil in ni čuda. da je razvne! Ivankino erce. Kar na hitro 8ta »e 7-menila za poroko. Ivan-ki pa je tedaj tuđi zmnanj-kalo 5<X) Din. CHleparil je tuđi njeno teto. kateri je nntvezil. da denar nnjno potrebu-jc. ker se mn je avfcomobil na trojanskem klancu pokvaril in potrebuje deuar sa popravilo. Teta ma je takoj dala 450 Din, ženinu svoje nećakinje, ki ima avto in je inženjer, veodar ne bo od klonila pomoči ▼ stiski. Skratka* fant »e je dobro imel. pil je to jodel na taje strofike, kajti »marka! se je tuđi pri dekletih v dnigft vaseh t okott-r\ m posredflo «e nm je, da je oeleparH već ljudi za man^te T«ot». ObljoMjal je tuđ! službe, deš. d» tam đotre vreee itđ.
Aretiraii so g» oa let&iiifti. Ker je tgt-jetno. da je odeparil §o t«č dragih ljudi t Ljubljani m okolici, oaj ▼», ki ao tefeli s tem puakA&veeai opravka, nazn&nljo na npruvi pofloije «ot« Ster 89 rrojo  &ođo.
N«ki O. F.. star S6 let, deteree k Ljubljana, je ie meseea aprila okradol gt>spo-darja trgovca Bcrgajits Fnnea. Delavec je bi] ođpuSfaii in je dobĐ riirfbo pri trgovca z vinom PMn Pođborfik«. Pri iwrem po-spodarjn tantOTm UtHirti % BĐea ni mirovala. IflBMlođl fb tEgoroa Sele, pa ispohiO na Tvoto 8000 Din ter denar drlprnĐ. SVe-pmrijo tn tsbino »o takoj eđkrĐi fn fanta aretiraii ter ^ hinflB aortiarn.
Predzadnji tatinski Moliikanec velike tol-pe samih mladih vloniiJcev in tatov, ki bo bili strah in trepet Hožfle doline, je neki A. H.. kater^a so včoraj aretiraii v gornji Radgoni. kjer 90 ga orožniki spoznali po tiralici, ki jo je za njim izdala na£a policija. Zlato svobodo uživa še zadnji te tol-pe, ki ga došlej nišo mogli ujeti, ki pa je hil vo<]ja tolpe in najnev^rne^ši med njimi.
Neka G. Ana. ki je služila pri neki stranki v Ljubljani, je izrabila prUožnost. ko ni bilo nikogar od domaćih doma in je prebr-skala vse omare in našla v ruti zavitih 600 Din, katere je izmaknila ter se z njimi takoj od pravila v trgovine, kjer si je nakupila naTpotrebnej?e: kombineže. svilene nogavice, svilene hlaeke in kdo ve še kaj. Polici ja jo je kmalu izsledila in jo aretira-la. Diskretni corpora delieti so priloženi k njenemu aktu. kateremu se bo pridružil najbrže ?e drugi, ki bo dokaial, da je nepoštena služkinja tuđi ženska, ki prodaja 6V0J0 Ijubezen za denar, kar je seveda tuđi kažnjivo.
Polic'ja i§če nekega V. Ivana iz Frauna pri Mariboru, ki je bil sadnje čaše trgovec v Ljubljani. Osumljen je, da je sleparil. Svoje tovarile je okradel neki L. Andrej v Boihinski Beli. Tuđi te^ra išče policija, ker je avgusta izffinil kakor kafra 8 ple-nom  iz okoliša  orožniSke postaje na Bledn.
Zdi se. da je naša policija prognala v«e nevam** »kole&a.rje« na debelo. Tz vp£ kra-jev Slovenije, kakor h Maribora. Skofje Loke. Braslovč. Polzele. \r St. Ruperta in Sv. Lenarta so prišle ovadbe o Stevilnih ta-tvinah   koles.
Uprava ljubljanske policije dobiva zadnje 5ase tuđi gfevilne prijave o okultan s spolno bolcrnijo. Kljub temu da naSa policija sistematično Cisti meato z racija mi in lovi po bemicab in po boljSih lokal ih pro-stitntke. ki eo navadno okužene. i^hterajo te neereCnioe dan za dnem nove žrtre.
Oetrtek,  g. oktobra
12; Repox>dw. odkeetraini koncert. — 12.45:
Vreme,   poroŠla.  __  13:  Cae.  epored,   ob-
vestila. — 1S.15; Beethov«: Kreutierj6wa sonata v a-duru (ploSfe). — 14: Vretne, borza. — 18: JugoBtoreiiflka orkeatraln* glasba (radi jeki orke^ter). _ 18.40: Slo-venSČina za Slovence (g. dr. Rudoll Kolari^) 19: £&£• vreme, poroČMa, »pored, obreetila. 19.90* Nitc. ura. Sokol kraljerine Jogoelari. je. -1 19.60: dahovaki koti^k. — %: Ca«. poroCihu spored. — 22.30: I>i«« ifae » Vm-dijevega  Rogmema   (pJoiče).  Konef ob 2S.
Petek, 9. »ktobra
11: Prenos % Oplenca: SnominAa «v«€aiiost za blagopokojnim Viteškim kraljem Alak-Aandrom  I.  Ueđiniteljem-  —  I** Junaku ▼
epomin  (plolče).  — 12.45;  Vreme, poroftla.
—  13: Čas, spored, otrvestila. __ 13.15; Slovenske el*jgične skladbe  (radiiftki orkeeter).
—   14;   Vreme,  borza.  —   18;   Zendka  ura; Kaj mora veduti žena o z&konodaji (ga. dr. Donata Gapuder). — 1820: Orge^a. koncert (plošče).   —   18.40:      Mladina  se  uri   smili (univ. prof. dr. Karei Otewald). — 19: Cae, vreme, porodila, epored, obveetila. — 19.30; Na«, ura:  Blagopokojni  Viteški   kralj  Alek-eander I. Uedinitelj tprol. Mile Pavloivi^) iz
Beograda. __ 19.50: Zanimivosti. — 20; Re*
zervirano   za   prenoe   iz   Beograda.   —   22; Ča«, vreine, porodila, spored, Konec ob 22.15 uri.
Nase gledališce
DRAMA
Preuviersk:  abonma..
Sreda,  7.  oktobra:     Florcntimki     sUmnik. C^Uttjk.  b.  oktobra:  Tuđi   Lela   bo   nosila
klobuk.  Ked Oeutek. Petek. i>. septediibra: ob 15, Prva legija. Di-
jaška   pre<Jstava.   Cene   od   5   do   14
Din.   Jzveu.
Sobota. 10. oktobra: Kralj  Lear. Red A. Nedel;:i.  11.  oktobra:  Florentinski slamnik.
Izvou. Sreda. 7. oktobra: Ma ti ja Gubec. Red Sreda
Dre vi bo premiera Labichove kusnedije »Florentinski slaimitk« za premier&ki abon-ma. Ta ljubezniva satirica nam orise lov za florentinskim slamfinikotn, ki predstavi ja, v zapletenih okoliečinah dejaoja nekakšeo simbol meščanske moiale. Delo je prežeto s humorjem. Osebe «0 o&tro karakterizirane, a ftteviln« komične situacije dajejo ne-pieetano povod za smeh. Sodelujejo dame: Nablocka, M. Danilova, Severjeva, Gabrijel--čičeva, Levarjeva in Juia Boltarjeva ter go*podje: Cesar. Kralj. DaneS, Jenuan. Po-tokar, 8;incin, Bratina, Pianecki, Plut. Re žwer in inscenator: ing. ai*. Bojan Stupica. Komedijo je prevedel dr. Snialc. muzikalne  vložke  je  »komponiral  Vinko  Sušteršič.
OPBRA
Cetrtek, 8. oktobra: Madanie Butterflv. Gostuje tenorist   Anton   Drmota. Izven. C«ne od 36 Din navxdol. Pet«k, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, ia oktobra: Dvojno knjigovodstvo. PremienBki   abonma.
Drugo fottovanja f. Antona Dnnotc, člana dttnajsk© opere, bo v 6etrt«k 8. oktobra t Puccinijevi operi »Madame Butterflv«. Partija Pinketona, katero bo pel gost, spada med najlepše in najznačilnej^e te-nors.ke partije ler daje izvajalcu možno&L da razvije vse svoje pev*ke in igralske sposobnosti. Naslovno rlogo bo pela to-krat ga. Ribičeva, ki je na* to pila v tej partiji laosko »tono ter n je v vaeh otirih odlično uveljavila v tej tetki vtogi. Njena neina pojava je kakor nala$č UFtvarjena za lik Mađara« Buttorflv ter bo našla v te normtu DmiAti oadvse od^ovarjajoče|ra partner ja. Pirtuki bo pela j?a. Koppjeva. konzul« «r. .Tanko. Nadalje sodelujejo: gg. španova, Župan m Pe^orčii.
Evgene Labicfae: ttFlorcntinski slanmik44
te piPlflliiilMTaUaSa pri alnifaiil ma rprixorltm\ mmrm koOMdlte na staJMii gU4*Utkem odra
Ljubljana, 7. oktotaa, Zvoki klavlrja in popevk,.. Raiburjana prooeslja ljudi *»tti preko odra — pred njimi Oeaa* kot nesrečni Fadlnard, na lovu za flotentinikim slamnikom. Potan, larafi, utrujen... Za njim Kralj, v vlogi tasta t svojim »MnJra sva opravila«. In pot«m tipična komedijska figura neveeta (Severje-va) a bratranoeni Puhijeui (Soncinon) t«r vsa komična procesija tvatov ... Sploh: bratranci. Ti igrajo ▼ t*j igri posebno vio-go. Dama. kt je na prav čuden način izgubila bvoj florentinec marame Heaupert-huis (litra Dsnilova) pada ir ene omedlo-vice v «lni*ro, ker se boji ljuboeumnetrn mo-ža (Dane&O. Med lovom xa slamnikom pri-hajajo na dan ?tari ^rehi: Fa<dinar<l sre-ča wpu?čcno ljubico modtetko Klaro in za-ide s tem v novo z.ngato. Vedno bolj se /.a-pletajo niti komedije... Salon baronico <lo Chitinpinjmv (Nablocka) s »«alona.kiTti lovom« Rosalbo (Drenovec) ie nova postaja Fadinai love^a lova, ki se konca preU zapo-rom. kjer se končr.o »ro^uo razTeči p>rdij-ski vfvzel vs£>h zaplctljajev t,ito. da lahko za po je jo:
Zirodbei ta zeJo poučna, hi bila od Bile mučna,
6e bi slamuUca ne bio.
A gospa  hna  ^voj  slamnik
in  tato je  vs&k  necramnik,
kdor si misli  o nji &labo.
Ženska čaot je tdaj oprana
Ijiibotumiiottt   k&uiovana,
a  morala remena.
Za re^ittv morale gre nainrcč t igri. »Fle>-reatinski slainnik je tkoraj simbol morale. katero sodijo ljudje Mjno po runaojlb ina-klb. Komedija je Ijubezniva »atirioa na čio ve&ke slabosti, ter sponi inja v marftičenD na Balzacove »Contos drolatique*c nedolžnej-Seg-a značaja. I^ahiche je itvr>.(en komedijo-grraJV ki zna ustvariti tuđi z najmanjL%"> epizodo teatrsko živo figuro. Ker nosi ta konieilija v sohi znake improvizirano. «ko-ro bi Kihko dejali »Commedie doli Tarte«, Je vzel režiser Lng. arh. Bojan Stupica to dej-stvo kot glavno oporive tunanj^ in notra-nj« relije. V inscenaciji dela v glavnom s pre-ničnkni dvostranpk<i tapecirani panv.v ni. ki jih raiposfavlja po potrebi v oznnko pro?»toTOv. Tgra dola vtis jarko osvotJjeno ga življenja, ki moro wtre, pouilarjon© non-ce t Živem dogajnnju na o<1ot. Vo^lrina, humor in štfvilne i»*'>pevke v nji, bodo dal« publiki  zvi'hano  moro  zahave.
I   MLADA,  lepa žena                          I
Lil Đagaver       I SIMPATICEN,  ailno                            I
zaposlen mož                                I
Paul  Horblger I
in  >HIŠm  PRIJATELJ^                     ■
Theo Lingen      |
v zabavni veseloigri,                            B
pri  kateri  se  boste  2  uri  od  vsega  ■ srca nasrnejali                                      ■
priiatdi mo)c genem
DANIŠ PREMIERA                          ■
BTei. 3124 y KINU MATICI J
Predavanja v „Soči"
Ljubljana, 7. oktobra DniStvo >Soč*K-matica v Ljubljani bo za letosnjo zimeiko sezono imelo svoja priljubljena in poučna, predavanja v lepem «tekle-nem salonu (proti vrtu) reetavracije Zv&ida na Kougrasnem trgu št. 1 (vhod v dvorano iz veže pritlieno, desno), ker je dvorana <>Pri levu< predelana za kxoj?lašlie igre. Ti novi prostori ao res zelo prijetm in prepri* Čani smo, da bodo naši obiskovalci in to-variii Socani 5e v večjem številu prihajaii k našim zaniniivini družabnLm pri redi tvam. G- res-tavrater je zajjotovil najboljžo poetrež-t>o po najnužjih cenah. Predavatelj^ii pro-grajn je tuđi letos zelo akrbno urejen z najbolj priznanimi predavatelji nf^ega me* erta.
Prva prireddtev bo w 7 ©oboto 10. L m. ob poL iil. uri posvećena v prvain delu komemoraciji našega nepozabnega ViteSkega kralja Aleksandra L Uedinitelja, y dni^eni delu pa t*e prinierao oceui koraski plebiscit z žalno počosititvijo narodnega mučeuika Mi-haela Habiha.
Žalne ©pomlnake beeede našemu VitcSke-mu vzsorniku bo govoril SoČin predeedniic dr. Dinko Puc, a koro&ko narodno tragedijo opiše priznani predavatelj dr. I. C. Oblak, kot najbolpi poznavale« našega trpljenja na Korobkem pod bivdo in danainio Avetri* jo. Socani, pridite vei, da počastimo svojo ^"^o^-mučenike, da dokažemo «vojo t^olidar-nost » koroalcimi eotrpini pod tujim jannom-Predavateljaki odsek.
Z Jesenic
—   SokoUfci  prednjaiki te^aj.   Fr»dnja§ici zbor   Sokolskega   društva   Jesenice   ]c   prirod?!   10-<inevni   društveni   prednj»d«ki   tećaj ki je prav lepo u«pcl. V tečaj se je prijavilo 34 bratov im sester iz vrst čiaitttva in narašioaje odi katerih jih je do konca pose-čak)    vadbo    in    predavanja    28.    Najvcćji oblaik na uro je bil 26. najmanji*!  18. Tečaj je  voidil  br.   Sušnik   Matija,   teoretlćno  in praktirno      snov       sta       podajaJa       župni prednjak   br.    France    Rekar    tn    društveni načelnik   brat   Janez   Pristov.    O   prvi   pn-modi  pri   nez<jodah   je  predaval   društveni zdravniik   br.   dr.   Ko^oj.   o   organizaciji   br. Klavora,  o  zgodovni ielovadbe in  Rokf>lsk: ideji br. 5NUšnik.  \' petek  zvečer  je  bil 7«i-ldjuček  tečaja.  Žbralo se je akoli   100 mli-dih  sester   in   bratov,  ki  50  7   velikim   tj\-nimamjern   sledili   tjovoni  brata  Sušnika,   ki je  pofVMl  o delu  in  dolžnosti  prednjakov in   na    ka^^cn    naom    n«i    pridobivalo    in vzjjaja.k)    mhuliio.   Brat    R^zcnštajn   p.i    je povdarvil.   dn   se   v   Sokolu   prioenU   doba po'na  /i\ljcn;-j. deki  m borbenosti. Njegov govor  so   prisotni    n«gr«d;li   z   navdušenim odobravany m.
—  Z-*>mydo   vlakov. V za-dnjem   iastj  pri-haja;/>   v'aki     \/.    ljt:b1 jonske    smeri   s   pre-ce;šn>mi   zamu<ian>t,  radi   kćerin   trpi   točnost   tuđi   na   drugih   probah.   Pravijo.   da zamude   v.lakov   povzrovajo   transporti  gad ja v   inozemstvo,   pa   tuđi   prepravilo   pro^e   v nek^terih   se.Vtorjih   med   Ljubijano   in   Jesen ioami.   VCasih   na   tuđi   oboinstvo   Ranio povzrr>j,i  zamude vlakov, ker prepozno pr> haja  k hlagajnam. \'si. ki potujejo, bi  no* rali   vedjeti,   da   službuj-^či   organ   ne   more vsem   na   cn«rat   izdati    vozovnic,    osobito ne,  će   vsi  zadnji   trenotek   pridejo  k  blagajni.   Med   potnrki   se   je   ud-omaćila   tista grda   in   sebična   navada,   da   Hučejo   ravno oni.   ki   so   prišli    zadnji   —    prit:    prvi   na vrsfo.   To   počet je   novzroča   hude   prepire in  zabavljanja. Cas bi  že bii. d« s« oboin-«tvo  navadi  n«  pravočasen   prihod-  Pa  t-u-di vodstvo   postaje,   bo   moralo   ukreniti    vse potrebno,   da   z:mudniJci   ne   bodo    nvotjli Tiniti v ospiedje na  škodo in  riziko onh, ki bo6V> provočaano prišli k  blagajni.
T>R1.  II.   DESKA  MESOANSKA ŠOU\   V
LJUBLJANI — BE2IGRAD Otvorit vena eluiba bolja bo v nedeljo 11. t. m. ob 8. uri v cerkvi &v Franaka v Spodnji fti?»ki. Zbiralidče pred cerkvijo. Po *v. maši odi<lejo dij*ki k blaco*k>vitvi nove sole, Je i bo ob 9. uri.
V  ponedetjek  12. oktobra «e priene  red.
ni pouk ob 8. uri.  Učinci prvih m dru^rl'
rarr*»dov  «sc   /hero   na   h<Klnii:u   v   priUacju,
1  ostali  p«  na  hodniku v  prvem nadstropju.
KOLEDAR
Danes: Sre<la. 7. oktobra katolifcaru- Ju^ti. na.
DANAŠNJE   PRIREDITVE
?ino   Matica;   Prijatelj   mojo  žene.
Kino Ideal: Kralj ciganov (Don Joi© Moji« ca).
Kino Sloga Net»tra£na tovariSa.
Kino Union: Lnkognito.
Kino   ^iska:   Caričin   tiaidist.
Kino Moste;  2ene »tavkajo
Kino Kodeljer«; Junak nad  rmiaiu. DE2URNE  LEKARNE
D»ji©«; Ur. Kmet, Tyrševa oe*ta •*&, Trn-koczJ ded.. Meetni tr^ 4, U«rtar, Aelerrbnr-gova uliea 7.
Dve nesreći
FJtijm,   5.   oktobra
V tukajfimjih krajih rea da nlmamo ta-Icega projneta, kakor gra imajo Ljubljan-Cani pred g"lavno pošto, pa imamo vendar ojokaz, da je treba biti previđen tuđi na samotnih cea tali. Po cesti, ki pel je iz Sv. Križa proti Catežu, priljubljeni turlstov-fltfi točki pod Zaplazom se je peljal žitnlk Janea, kovač iz Sv. Križa. Vračal ac je drjnov na svojem kolesu, ob drogu pa Je ime! navezan zaviteJc želozja. Fant se je namree pripravljal na mojstraki izpit. Na ovinku je prefikal cesto, pa mu j« p>rivo-zll na motorju na«proti iol. upravitelj g. Bajec Jaako iz Dol. Trsila sta stupaj in žitnik je dofbil težje po«ko<lb^ po glavi, najbolj nevarao pa na o£ea*u. Pravijo, đa bo le sreća v nesreći, će ne bo oslepel na eno oko. Nadučitelja Bajca pa je vrglo pod cesto, kjer je omedlel. Neerećo »o opazili so^edje, ki so pomagali ponesre-«encema. Bajca, ki je bil vea krvav in je precej poškodoval nog^o, so pren» sli v *>-aedno hiSo. K ponearećenceana so pokllca-11 nekega dolenjskegra zdra\tiika, ki se Jr* v istem času mudil v bliitni na lovu- Ko lesar in mctociklist sta se Kporazmmela, da bo utrpel vsak *r\Tojo &kodo in zdravi 1 lastne   bolecine.
Huda nesreča je zadela tuđi Zavri* Karla iz Dol. Domaći so vozili na njivo gnoj. Posestnikov sin Karei je sel tuđi na polje. Na strini razmočeni poti je voz đr-ćal in je kazalo, da se bo prevrnil. Karei je stopil k vozu in ga, skuša! obdržati v ravnotežju Karei je voz zas\i'<al in vrfrlo ga je po bregu na tisto stran, kjer se je uplrai Zavri. Voz ga je podrl podse tn no ga le z veliko težavo potegnUi izpod njega. Fant je bil anesvešćen. Zlomljema ima rebra in Se druge notr&aje poakodbe. Takoj 90 gn. naložili na voz in odpeljali k litijakemu zdrft\"riiku. Ta pa j- zaradi ob-ćutnJli .p-.Skcdb poslal nesrećnega Karla v ljribljajisko bolnico. Nje.govo stanj«* J« zelo   resno.
Iz Ptuja
—   Sneg.  Po  lepeiii. tii^leni solnćnnra da**-vu  nas je voeraj zjutraj preaenMil aaeg, ki je ieln jt.i^io naleraval. Snežilo je ve« dan, vendar   rn^g1   v   nizinah   ni   oblež&l,   k©r   j« vmes deževalo.  Bližnji  hrlbi so  bfli  vsi p^>-bdjeni,   zJasti   Hi loze.   k^r  je   rarno   »edaj trga^ev  na  vi^ku.
—   Volllnl lemnik  za     zhornićne     voiHve TOI   je   ra7.gT!'jon   <lo   13.   oktobra   v   phi&r ni     /ilruS«*iija     tjr^ovc*v,     k}er je  volilnim upru\ irencejn     na     vpngrkvl   med   uradnim; uramL
—  Drzna  tat vina. V     stAnovanje     Ivana Ma«sorj.i   v Po^llrhniku   v   FTal^ih  no se t*» <]m gplazili  tatovi,  ki  so odnemli  več oblek in  periLa  trr  3000  Din  jfotovin«.   PonK»«t.nik Maus^r   jo   o^krvHovan    /a   n«d    lO.Ono   Din. Orožniki   isr-ejn   tatu.
—   Od hod   dveh    kulturnjii    delavcev    h Ptuja.     To  dni   sta   .*e   prslovila  od   Ptuja u?iMja   ??.   Slavko   Koimc   In   DuAau   ft*»-stan.  ki   »U  bila po  Rluibeni   potrebi  pr*-mekana. S  prfnifstitvijo M* ona tMko pri-7.ade-ta.   kor  ho8?a   morala   zača«no   iiveti !o-reno ch\ družine.  Oba sta bila agilna nacionalna    kultiirn.i   delavra   !n   ag-ilna   Pokolji zlasfi  ?.  Komac.  ki  je  bil  dolga  letn  đm Štveni   po<lstarosta   tn   nafelnik   maribor^k«1 .«o4*o?8«p    ?upe     O>^ma    žalimo   n.i    norlli službenih   mes'ih   r*bilo   ireč«   in   »adovolj stva.
—  Goreln  fe te dni £ospodT-ako pOi>To|>j< posestnik 1      .Jurija      Kmeteca   v   r*irkoTcih. Otjenj j*»  pop«ilnon a  nn\r-l\ jrospo+lamko po slopj^    po!no   poljak\h   pri«l»1kov    ki   »o   jil. ••avDok.-ir  < 1 »r a vili.  Skupna  »koda «e cenl na 25.000  IHn.
Stev. 229
»
»SLOVENSKI   ft A ROD«.  UMI. T. Oktobri 1*k
StlM 9
DNEVNE VESTI
—   Spominek«   slanosti  mm  vseh   Solah.
Prosvetni oddelek banske uprave obves&a ravnateljstva in upraviteljeva veeh Sol, da ii K) rajo v smislu ministre kej; a razp&A P. br. 41149 x dae 6. oktobra opraviti vse sole t-poniinčko elavnoet 9- oktobra na dan druse oblctnice smrti Vite^kega kralja Aleksandra I. L'edinitelja. Svečanosti naj se prirede ta; ko kakor je bilo odrejeno lani Icerkvena svečanost in komemoracija v «oli). Po epo minski člavnooti  je dan  pouka   prost.
—   Ali  morcjo   biti  obfin^ki   uraduiki   od* piišifful   na   zahteto   upravnih   oblasti?   Državni «vet  je  izdcil  te  dni  važno odločbo o tolniačenju   zakona o   nieMnih  obeinah.  Gre ^a  vprašanje  ali   ^inejo  obči nekeN oblast j   na temelju   §   100   zakona   o   mutnih   otwinali inipušf-ati   iz   6lužb<?   «tvoj*»   uradnvke   !>odis' po evobodni  pre^oii ali na zahte.o upravnli obijati.   V   konkretnom   primeru   je   državni *.vet   izda]   odločl»o   o   tein.   da   je   lakonska nioč §   HiO /akona  o   mutnih  obeinah  trajala  »i«mo ti i  in**rOro  y*j ol»javi  zakonu,  ker je   ta   rlon    v   prohodnih   dnlo«>b:ih    in   vezn:i po t^aov.   uh   prohodni   §   1T>9   if»t.*4a   ^nkmn
_ Opozoril« ol.rtnim. trgovinskim in a>-dn^tri]j->fciiti poiljecjein. Hainska uprdva cpo* arja obrtna, trgovi n^ka ia industrijska yntd iotva. da moraio v ^niidlu clena 2t /flk^na o "in*pf*kivii do'a rpfpfa*u in*pek<\ie <i-*U banukr1 uprave realno porocati; r. .* pno-Lku in prekmitvi d^ia zla*tj v eeimi^kih l'oJ; ieljih; a. o v*aki važni l**hnu*ni sprenieiiiiji icnlikor ^ liče pripoino&kov v podjotju: 3-o vsaki nozirodi: 4. o Mevilu in v/roku bo-lezni dvakrat na IMo. in sicer v uitetku januarja in iiilija sa dru^o polletje in "> o v*akt f=Uvki in vsaLem sporu t isključi-t*»v dolavr*»v> Troti tajnikom podjetii. ki tip hodn poSilial: pismenih puročil. ?e l>o uvedlo ka.'en*ko po*U»panje po i 23 zakona   o   in>pekrhi   <1«l!n
IBurkal                    PrviC v Ljubljani:   ■
Stan  Lnnrrl  In  OHvrr  Hardv         I Neustrasna tovarisa     |
I   Premjera I             Duhovita komediju:   ■
2 URI SMFJ1A                    I
PRIJATELJ MOJK ŽENE          I
Puni   Horhljror,   Lll   Dugover,         I
Thoo   Lingen                      ■
ft              PANKS   E'OSLEDNJIC!             ■
■          Vesoloigra voiirega humorja          8
I iNKOQi\iTO I
R     Gustav Frohlich,   Hansi Knoteck     I
—   S^rcjein   g.»jt*iK*ev   v   prvi   lotuik   peda-jco«»ke   >«iii«.   V    prvi   letnik   vi^ie   pedagoške sole  za   soio-ko  lolo  l^ik^ST  1k> ^prejelib $<) rednih   slu^alelje/   učleJje-v   in   uoiteljic   na-rodnih  iol  e  pravico  do  oueca   /neaka   red-n h dobodkov. ki  no jih   imeli  v  kraju «vo-j^^a cijužlovanja. išola traja dve letL  Kandidati   na i ff obrnojo  na   rektora!   ^oie  na.fka-sneje   du   'J5.   t.   ni.   «   pravilno   taksiranim; prosu janji.
—  I^ekarniški državno strok«>vni izpti. Od 22.  do 3U. t.  ni.  bodo polagali  v  lekarniski zbornici   v  Beogradu   v^-i   diplomirani  farma-revti    po   dovršenih   osmih   eemesLrih   studij in  dveh   ietih  prakse piišniene,  praktične in Ur-tmene  izjnte.
—   Josip   Rija»ec    pojde   zopet    v    Ru>ijo.
V   Splitu fet>  mudi   naš znani   tenori^t  Josip Kijavcr.  Snoči je  pnredil  kon°ert v  gleda-Hšču.   I7   Prage   e^o  ga   vceraj   obveetili,   da so  aklenili   zanj   novo   pogodbo   za   1^   kon = r*Tlov   v   Rusiji   in   za   £Ot*tovanje   v   italijan-iski operj   na  poti v E^ipt. Oim  N> končana n.i^sfovo  coctovanje   na  Ce^kot-lovaškein,  od-poUij>  Rijavec  v  Ru^iio.
—  Izredn<» slaba vinska letina v Da'maciii. Ne tamo  pri  uas.  tuđi  v  Halniaciji  ^e  pri-tožujejo vijiogradiiiki, da \*o leto^nja  vinska letina  izredno slaba. V Dalmaciji lmajo zdai trgatev.    Niti       najčtareisi    vino^radniki    ne potnnijo   iako  slabe   letine   kaJcor   je   leto>
V   Dalmaciji  je  še  okrog  600  vagonov  «ta* re£a  vina^;  Navzlic slabi  letini  je   pa  trgovina  z  moe!om   in  grozdjeun   zelo slaba.  Mošt plačujejo  po 100 do 120 Din  hl, ^rozdje  pa ćelo   izr*xl  dmarja  kg
_   Iz  Službenoga  lista.   »Službeni   list  kr.
bonske uprave dravske banovi ne' Št. 81. z rlne 7. t ni. ohjavlja uredbo o di$cip!*n«ki odgovornosti >o'.«kih nadzornikov in u?ite-l.jp'v narodnih sol, razcla«: o razr»i*n volitev oboiiieke^a odbora za občino Dvor nov-o-mr«keRa sreza, ki bodo v nedeljo 15. nov em*
bra, opozorilo vsetti obftfilA, tffo^ftkltt 1° industrijskim . podjetjem o re4ncui porota-nju inspekciji dela banske Uprt^# in ob* Jave banske uprave o pobiranju obcindkih davščin  v  občini Selndca ob Dravi.
_ Masa zadušnica *a Miho HaD»h«m. V Kranjski gori se je vrilla v nedeljo maza zadušnica za koroSkefa 3IoV*n«a mhO !lal»ha, ki je bil 13. eeptmbf* r^fadl •*©-je narodne zavednosti zJlhrbtno umorjen na Koroskem. Po ialni maši «e i« vfšila fco^ memoracija ob navrofnosti taMofMiikd^ v*h kulturnih in dobrodelnih dru5tev.
■               Danea in jutri ob 20.30             ■
I 2ENE   STAVKAJO I
I   Globoko cnlCane cenc Din t-50—#.50  I
■    V   SOBOTO   .RIV1ERA   EKSPRES*.   OPERETA    | ■■■■■■■■    KOBfcRTA   STOLZA   I^^HBHIH
-— Vrenue. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestalno vreme. V6e-raj je snežao v Ljubljani, Zagrebu in na Rabu. Najvižja temperatura je anažala v Splitu 20. v Skoplju 19, v Zagrebu 4, v Ljubljani 3. Iz drugih krajev radi pretrga-nih. telefonskih žic ni po ročila o stanju tempei-ature Davi je kazal barometer v Ljubljani 75o.3 mm, temperatura je znaSa-la 1.4.
—   .Nina   >enrarija   z   milijonftko  dedštino. Berta Špitzer v Čakovcu bo baje pod«dorala iKi svojem  v  Bataviji  unirlem stricu 15 mili jonov   Din.   Njen  stric   Herman  Holzer  je bil   bogat   fannar  na  otoku   Javi  in  zapustil je  2o  milijonov  holand^kih   ^oldinarjev. Od tega dobi polovico njegova žena, drugo polovico   pa   *orodniki.   Polovica   vee   z«puS5ine pri pade holand«ki  vladi, 2o odstotkov tega. kar   naj   hi   dobila   Berta   Spitzer.   pa   naši državi.  Ce odštejemo vse to od elcupne za-pu&Hne, ostane se vedno 75 milijonov  Din, kar   naj   bi   ee   razdelilo   med   Miri   dediče, tako da bi dobil \«ak  nekai   nad 18 milijonov.
—  Huda ncsreda. V ponedeljek se je pri-petila   huda   ne^reČa   pri  Cerknici   eodnemu izvršitelju   g.   Ludwi$jerju   Mirku,   ki   Se   je napotil z upravn'kom Martinom Petričem in tudnim   pripravnikom     Antonom  O&olnikom čez  .JanJko  brv   pri   Meletovem   mlinu.  Brv «^   je   nenadno   pod   njim   rružila   in   vei   tri* je «o padli v  polok CerkniSco   G. Ludviger-ja  je  močstno  ocrodje  hudo  po-škodovalo po v>em teletu in  ima  tuđi  notranje poškodbe Prvo   pomoč  mu   je   niulil  banovinski   zdrav-nik   dr    Smrdu.   Že   pred   leti   se   je   na   tej brvi   pripetila   nesreća,  pri   kateri  bi f^koraj pnSel ob življenje pokojni dekan g. Juvanc 7.  dvoma  kaplannpin    Zaradi  tema  naj la^tnik novo brv tako zaradi. <in ee talce nesreće ne f>odo   i'iogle   ve*"*   pri petiti.
—   Tragična   smrt       Atberta   Podobnika. Včeraj   smo   rHjroĆali   o   smrti   A1 berta   Podobnika,   ki   ga  je   povozil  v!ak  v  Mengsu Pokojni Podobnik. ki  je bil sele 25 let star in doma  iz Dravelj. ni bil  usnjarski pomoćnik,   temveč   maturant   gimnazije   in   je   njegova  smrt   tem bolj  tragična,  ker   ie po nekai Ictih  brezposeinosti le dobil službo pri želcznici   v katcro bi moral vstopiti 15. tm. Njegov   tovariš  Ivan   Vidmar je pojasnit,  v kakSnih   okoliščinah   je  doletela  Podobnika smrt. Prva domneva, da je bil Podobnik pijan, ne  drži.  ker sploh ni bil  v  gost Uh i po tekmi     Na   postaji    je   nenadoma   pogrešil 3%rojega  brata  in  je stekel  čez cesto, da bi ga   poiskal.   Na  cesti, po kateri  teče   tir. se mu   je   pripetila   usodna   nesreća.   Peta   se mu  je  zataknila  v  tračnico.  \7 tein  trenutku  je   privozil   vlak.   Podobnik  je  maha!   z rokami,  da  bi  vlak ustavil, strojev-jdja je pa mislil, da je vinjen. Ko je ustavil, je bilo že  prepozno.  Lokomotiva   ie  butnila  Podobnika \  rtlavo in ga ubila.
—   Bogat trgovec  vlomilec.  V  Karlovcu so are ti ral i bog-atega trgovca in posestnika Franjo Bognariča, ker je vlomil v Banjan-sko   zadrugo   in  odnesel   8T.7OO   Din.  Vest o njegovi aretaciji    je vzbudila po  meatu splošno  presenečenje.  Policija je preiskala njegovo stanovajaje in našla v omari S3 ti-sočakov.  Izročili so ga sođišču.
—   Samomor 14-letnega dečka.    Na že-le23ilSkem mostu na progi   HidŽa—Stup   pri Sarajevu     so   našli     obešenega   14-letnegra dečka Ante Laća, uslužbenega v železniSki delavnici.  Deček  bi  bil  rad  prišel  v stro-kovno solo pa je  bil premlad in to ga je tako potrlo,  da si  je  končal življenje. Zapusti 1   je   na   očeta   naslovljeno   pošlovilno pismo, ki v njem pravi, da gre prostovolj-no v smrt in da naj mu ta korak oprosti.
—  100 let je đoč&kal Luka Koštan v Si-beniku.   ki  je  bil  včeraj za svoj jubilej  še pri maši.
—  Smrt pod brsovlakom. Včeraj je brzo-vlak   na   progi   Koprivnica   —   Zagreb   pri Lepavini  povozil progovnega  čuva-"a  Petra Burmudiijo. Mot je prišel pod vlak po nesreći,  lokomotivr     mu    je  odrezala desno nogo, obenem mu je pa pocila lobanja, da j«  bil takoj mrtev.
—  V Savo je skočit. V Savo pri Zagrrebu je skočil te dui neznan mladenič. Včeraj se je pa javil  na  policiji  mesarski  pomoCnik Aleksander  gtefanlč  in  izpovedal.  da  je v soboto brez sledu izgln:l njegov podnajem-nik Anto Hable, star ZS let. Vse kaže, da ie skočil  Hable v  Savo  in  sicer zato.  ker je v neki krčmi kvartal  in  izgubil  precej denarja.
Vaš* |Nrt|#teQlea 1# vicrai k»»lto pri «as hlm*o sa plaU!
A ktđaj ImmU ri pritttT
„Marafafctura" k. d.
trgOrfiM^ kl VI* teli ttftfrt pomtM MMtei trs 1T.
Iz Lj«bl]ane
—lj Gosp* Qjungjenac-Gavtll* oboltl*. Na!« priljubljena operna pevka ga. Zlata Gjungjenac-Gavella leži že od oedelje v bolnički postelji in po zdravnišketn numeru ves teden ne bo nastopila v operi. Obolel* je e* hripo.
—lj Pmiv! Dne 9. t m. pr#i^e dve leti. odkar je padei oesoirtui Viteaki krai| Aiek-sander 1. UediniUij pod etreli podlega, od naaik »ovražiiikov pUčanega mohJca, 0b* lastni odbor Narodne Odbrane ce bo od dob žtl Njejjovemu sponvinu « komeovorativoo proslavo dne 0. oktobra ob 20. uri v dvorani palače Grafike na MaMrJTkovi e, 14, V. nadćtropje. Pozivamo celokupno &lan0tvo NO in nacionalno obtinttvo, 4a « vvo$o ud«-leibo na tej proulava počasti «pomin ViUAk©_ fiSL Mučenica.  ObL odbor NO ▼ Ljubljani.
—lj Filmska matineja ZKD. V nizu trvoie. ga boga tega letošnjega ^poreda boo>o gle* dali na platnu kot pribodaji matinejirici pro-pram Zveze kulturnih drustev »ijajno glazbeno komedijo po motivih vesele opere »Martac. Mnogovmtne prednosti filma eo ]o osvobodile tesnega gledaliikega okvira in dale bogatim komičnim Sapletljajem io *ploh veemu kraju in okolici dejauja pe*tro in«ee. nacijo narodnih krasot Itk nukoija. Od na« stopajočih na; omenimo eamo elavnega teno-rieta berlinske državne opere Helge Ro«wa-enge in njegovo partnerice koloraturko Carlo Splet ta, kat ere gla« je dovolj dobro poznan vBCtm radioposlulalc^m. V«o dejanjo pa je v okviru nepotftbnih Fkrtowih melodij. Zato ni nobenega dvoma, da bo publika, Eeljna dobrih muzikalnih filmov navdulana ta to filmsko umetnino. Pred*ta<ve v EKL nem kinu Matici v petek in eoboto ob 14.15 in v nedeljo ob 11- uri. Cene eedežev ^.5D In 5.50._________________________________
I                                         kralja,  smeha ■
■   STAN LAUREL                                  ■
■                              in OLIVEK HARDV ■
■   v sijajni burki, pri kateri se boste I
■       od srca smejali — cell dve uri      ■
I Neustrašna tovarila!
I                    PREMIERA!              I
L Kino Sloga, tcL tJ-^O J
—lj SU-okovni ogled mestne Solske pala-Če za Bežtgradom priredi Udruženje jugo-sloveiiikih inzenjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana^ v perck 9. oktobra popol-dn« .Zbiraii^če ob 13. ua Vo^iovodni c^sti. Vabljcni so člani Ui po njih vpeljani go«tj^.
—lj Jzredno zanimiv koncert bo v pone-deljek 12. oktobra v novi mali FUharmo-ni^ni dvf^rant Prvić borno sUšali v Ljiljani »klailbe za klaveriti in g-odalni orkester. Na klavecin 1» i^raj virtuoz Artur Gerlin, orkestralni part pa je previe] komorni or-kester ' >rke«tralnega društva Glasbene Matice in dižavnega konservatorija. Kot gost — dirigent nastopi ta večer Bol^rar Bojan Ikonomov. Pretprodaja vstopnic bo v knji-gnrni   (Jlas'-ene   Matice.
—lj Članstvo Jadraii$ke straže t I^jablja-ni opozarjamo, da priredi r>mtnko Sokolio društvo v petak 9. t. ni. v dvorani na Ta* boru komemoracijo v epoani-n ttagične *mrli blagopokojne{?a ViteSketra kralja Aleksandra I. L'edinitelja ter vabimo v*s« člane, da se te komenioraciie obvezno udel^že. Obleka po možnocti crna z znakom Jadranske straže, zakritim s   crnim   florom.
—lj GIobok«» zniiana rj»t*>pnina t kinu »Most«<. Uprava kina Mo^!^ nudi cftnj. ob-Sinstvu, kar le more. Polej prvovrstnih !il* mov, se je uprava zaradi 4ežkib čaflov odlo-6ila še za najnižjo v5rtop.11 i no. Za filme, ki se vnste od torka <1o cetrlka je od danes dalje vstonnioa ckI prve do cetrte vrste 2.50 Din. od pete do desete vrste 3.50, od enaj-ste do đvajeete vrete 4.50 Din. Daaee in \utri je na eporedu znani velelilui grohota in najboljšega razvedrila »Žene «Uivkajo< in upamo, da <*enj. obejnetvo ne bo eta^kalo, ampak z veseljem koraka!o v kino Moste. Predstave danes in jutri ob 20.30.
—li Pojasnilo društva »D£ln in eksisteoeac 0 priliki zadnje seje Ijubljanskega mestnega 6veta  smo   poročali,  da  eo  ugodili  prošnji
I GLAVNA ROLEKTURA
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.REINiDMKj
Z A G   R  E   • Q43eVA 8                                                   ILICA 19
I- Vi srećke                 % srećke                 74 srećke I
Din 200   I          I   Dio 100   |               Din 30    |
Strogo  solidna  postrežba!
Zadružne delaveke kuhinje glede dovoljenja za otvoritev ljudcike kuhinje aa TvrSevj ce* *ti 9- Odbor društva >Delo in *k«Hirtenca< nam pa poroča, da je ljubljanski mretni evet tocadenrno prošnjo zavrnil, kftr so prostori jia TyrŠevi ceeti 9 Še vedno la^t društva >D«k> in eiksietencac, pa «o nameravali neka teri proti volji družtva p°d drugim imenom voditi to kuhinjo.
—4J VM vaiili o*1 si ob varu je te |c z op-tifino ćistlmJ bruS«r»imi »tekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, Ixpra5an   optik.   Stari   trg  9,   Ljubljana.
Iz Celja
__o PredaraBJ* univ. prof.  dr.  Ro>tohaxja
v C«lju. V fetrtek at m. ob 20 bo preda-vai znameniti naš rojak vdeučili^ki ptfofe* eor g. dr. MUiajlo R<»tohar iz Brna pod okriljem Ljudskega vseuoiliica v veliki dvorani Narodnega donia z demon*'raci jami o > Psihološkem profilu duše otroka do puber-tetne dobe:. Dvoraua bo zakurjeaa. Opozar-jamo zlaftti đtarše ua redko priliko, da čuje* jo etroko\njaka raspravljati o vpra&anjih, sa katera si mar^ikdo zaman i^če odgovora.
—c Dva tečaja Lju-dftkeffa vseufcilišfa. Ljudrfto paeučib'žče v Celju bo priredilo le-too dra tečaja, če ee bo javila dovolj interc-tentov. Prvega (Otrok v Solski in poSoUki dobi) bi vodil g. pro*. dr. Zge^, drugega (Tehnika govora) pa g. prof. Melihar. In* teresenti naj javijo 2 dopusnico s\x>j naslov Ljudakemu veeuthliSču v Celju ali p>a &c naj osebno zglaeijo pri tajniku g. prof. Molihar-ju na gimnaziji.
—c Ka kuietijski nadaJjeralni soli na oko. ližki deSTT uajounl Soli v Celju ee bo pričel pouk v novembru. Vpieovanje v to Solo je vsaik dopoldan v ijravitelievi piearni. Mla* deniči kmet&kega in kmet&ko-d^lavekega etanUt vpi&ite ee! *ame;i te sole je, da vzbu-ja in utrjuje v mladini Ijubezen do krnetiake* ga dela in do kmetske zemlje in jo pouči o vseh predmetih. ki so važni in pogrebni za kmeta ia navaja mladino k nadaljnji eplo-fenii   in ©trokovni izobrazbi
—c Dve n^sreči in napad. V nedeljo zve. čer je neki avtomobil na ce«ti pri Botoleno* vi gOtetilni v Kogatcu povozil 481etaega dni-narja "Vinka ConCa iz Cerovca j»ri St. Juri-ju ob juž. žel. Con£u je počila lobanja, zlo* mol ei je vei reber in ei poškodoval obe ruki. V nedeljo je padel HOletni brezposel-ni pekOTdLi pomočnik Ak>|z Tercek iz Celja na nekom travmiiku v Doblatini pri La^kem tako nesrečno. da «»i je poskodoval prsni koš. V ponedeljek eta dva neznanca napad-la £upnQca na Dolu pri LaSfcem. župniku je priekoHl na pomoČ 4Ole4ni mesar Jože Strave z Dola in za^ei udrihati a palico po anem utmed napadaKev, ki ie iniftl nož v rcfcL Ko *e je Stravsu palica rlomila, ga je
n*<naner na padel in rabodel % naj>« ▼ Vmm nogo, nato pa je e avojim tovartfern pobeg« nil. Poakodovanei «e zdravi jo v eeljuki bolnici.
Iz Litije
—  Tetka nesreća,  Znane^a litijekega- po-sestnika,   got.tilniitar;a   in   nH'sarja   g.   Joai-pa   Boriška.  je   zadela-  buda  aesreĆA. S  ito-jiiai   matici   ae   jo od^>eljal   v   avoj   vinoj^a*! na   Do-lenpkeni.   Proti   vedeni   »e   je   vra^aia, družba domov.  Na oštrom   kUncu  pri litij-skem pokopaligču pa *e j« konj »plalil  in zdrvel  z Vbo  UAgl'ou  p<»  klauou, di ie  je voi prevrnil. Drugi »o odne«li le  lalje po-t&odbe.   Bori.^ek   pa   je   oiAetai   nezavefeten. ispravili   ao   g&  domov   in   »daj   s«   r<lravi   ▼ domači   oskrbi.   Moćno   je   poAkodovan   tuđi voz,   ki   ga  je   spiašeni   konj   privlokal   na donuLČ^ dvoricče.
—   Odhod   priljubljenega   oroinika.   Litijn je zapustil narcdnLk  -  vudnik  KolomJUi Re-bernik, koro^ki  rojak.  Pri  na« je blulbor»a>l 20  let,      najpreje     na  orožniiki   po#t*ji   t Smajtnem pri Litiji.  kasn^j^, ko so opuctili šmarsko atanico,   pa,   aa   Bogen^perku,  kjor je     imela  vojvodin ja.  Mecklenburftka.  Lactno orožniško   stražo.   Po   prevratu   pa.  j©  pivel na tukajšnjo  stanico, kjer je  bU  fcprra ko-manilir,  poznej©  pa  tuđi   vodnik   orožniltva, v vsem  srtzu. BU je priljubljen. Za  vxorno služl>o  je bil  tuđi odlikovan in odftel je na novo   službeno  me«to  t  Ljublja,no  kot  komandir   orožničke   postaje!   K   napredovanju n:u   iskreno  čestitamo!
—   Prva .»lana. V  nedeljo  ljutraj je  bilo po   na£ih   vrtovih   kaj   ialostno.   V   noei   od subote  na.  aedeljo   je   padla,  »lana,   in   opustošila vrtove.
—    Prijateljem  dobrt  knjige  •porotuno, da je ft© Ca« vstopiti v rrato članor Vodnikov©  drutbe.   Za  borih   20  Din  dobil   »tiri krasne   knjige.   ClajLarino   Uhko   poravnate pri   poverjeniku   g.   Cvetku   Kolbetu,   po*t-n^jn upravniku, pa tuđi  pri gdč. ^^i  Bab-nikovi,   ratnaSalki   »SJovenskeg*   Naroda«. Opozarj&mo stare narofcnike. ki le ni«o poravnali  članarine, naj to  takoj itore. 9\c+t no bodo  prejeli   knjig 6  prvo   po-iljko.
—   Koncert   ljubljanskih     konservatUtov. Prijatelji  glazbe  bodo   po l€pem  nedelj»kem koncertu  HtijskiL  pevcev  in  godbenikov xo-pet  prišli na svoj ra.aun v  ne^ieljo  11. t. m. Ljubljanski   konzervator isti   prirede   v    pre-dilniftki dvorani na Stavbah koncert^ na ka-tere^a   opozarjaTOO   že   daneg.   Konoort   •• bo pričel ob 20.
MALI   OGLASI
Beseda 90 para, davek Dia 3.—. Deaeda 1 Din. davek 3 Din
pr«klici
Za  pismene odgovore g*lede malib ogrlaaov je treba priložiti znamko.  —  PopuBtov za male oglase ne priznamo.
MILIDON5KI DOBITEK
je zadela pri glavni kolekturi državne razredne loterije
Bančna   pošlovalnica    BEZJAK
Maribor, Gosposka ulica St. 25
—                                                                      kupljena srećka št. 59971
dne 31. avgusta 1936. —
Nove   srečke   dospele!
oskrbite si jih ćimpreje.
Ćela srećka Din 200.— polovična Din 100.— četrtinska        Din    50.—     I
Brez   srečke   I ni   dobitka!
Baseđa   50   par,   davek   3   Din Naimaniši   zneaek   8   Din
ZA   JESEN
*uio   zope!   cenejči    Trenchcoati ^75   Din.      Hubertus   250   Din, pumparče irpod  100 Din.  Mod ie hlaŽe v ogromni tebiri   Pr«> *ker. Sv   Petm c   14          6.  R
Ml  par   euliaa)«
tturtranie vaxan;e uvet. p* rila. monogramov ^umbnic Velika taloga perja * 6 75 Din • Juliianat.   Go«po$vc>Uka   12
B«seda   50   par,   davek   3  Din Najmanj&i   znoeek   8  Din
BOSANSKE SLJVE prima, 6ub«. saboj 10 kpj &2 Din. vreče 50 kg 230 Din. Prima *uhi orehi 5u kg 245 Din franko kolodvor razpoSilja G. Drecbeler,   Tuzla.                  3506
TRGOVSKO HISO eoonad«tropĐO ie novo. z selo dobro vpeljano trgovino z me* ?anim blagom .brez posredo* valra prodam Ponitdbe na upravo  lista   > Iz vrstna  kupcija^
G a/ o p ne  in kasaške  dirke priredi
Hole  jatkaiep  in   pogaie*
IftlllllllllHIlUlIltlllllllUlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlItllllllllllllllllllll
v   zvezi   z   J e z d n i m   odjekom
i S£iu8tian*6ega   So&ota
^^^■^■^^      |||l!imillltmmillllllllMHIllHUIIH»IIIUIWIIUUIIIUttlllliMIIIINMm
dne U. oktobra na vojaškem veibaliičtt,   Fužine pri Ljubljani        •       Z ače tek    ob   14.    uri
Narodna
,   tiskarna
LJUBLJANA       g
ENAFUBVA                  M
5     /
TISKARfiKA           §
DKLA                   g
^RIPOROČA     g
a^^                 m
*"     ^^^^š               i^B
>»fcOTEW8Kl WAIOI>sw<t,T.*t*l»iM*
Stev. 22¥
Franc Kavčič ~ 90 letnik
™                        Ljubljana, 7. oktobra..
Visoko etaroet dočakajo navadno ljudje ©b trdem ročneni delu, na svecem traku in ob zdravi kroečki hranu Po meetih so pri-meri visoke 3taroeti bolj redki najmanj starih ljudi pa najdemo med duSevniml delav-ci v onih poklicih, ki človeka živčno naj-prej in najbolj iičrpajo. In med take poklici fcp.ida tuđi učiteljski. Zato je laibko naš učiteljski btaji tem bolj ponosen na čast i t-ijivega, atarčka Franca Kavčiča, vpokoje-nogfa nadučitelja pri D. M. v Polju, ki je dočakal danes še zdrav in krepak 901et-»io*>  romtva.
Slavljenec je bil rojen 7- oktobra 1849 na Ledinah nad Idrijo. Prvo njegovo učiteljsko metto je bik> ▼ Samicu, potem ▼ Dragatušu, končuo pa pri D. M. v Polju, kjer je sluibovaJ kot nadačitelj nad 90 let. Ta prijazni kraj v blizini Ljubljane ee mu je tako prikupit, da je ostaj po vpokojitvi tam in si rgradil v njem tuđi svoj dom, kjer preživlja zdaj pozno jesen svojega pio-donosnega življenja. Dolga je vrsta moi in žena, ki jih je vzgojil in jim pokazal pravo pot v življenje. Mnpgi njegovi učenci so že. stari, preizkušeni in prekovani ▼ Življenju, a vsi se ga s hvaleinostjo spommja-jo, vsi vidija v njem svojega vzornika, svo jejra dobrega, skrbnega vigojitelja. Kot učitelj je z vr.orno marljivostjo in žilavost jo zelo raišinl svoje znanje, da je mojrel nuditi svojmv učencem čim širčo izobrazbo. Pa ne nanio kot vzjrojifelj. tndi kot človek zasluži Kavčič po svoji brezmejni dobrot-ljivo^ti, požrtvovalnoati in značajnosti splosne simpatije.
Dane«, ko prarauje 90Ietnic© rojstva. ne ,bo njegovega prijatelja in znanca, ki bi se ga ne spomnil s toplo željo, da bi ga usoda obranila v zdravju in zadovoljstvu do skrajnih meja eloveškepra življenja. Mno žiri njegovih čestilcev. ki se danes eni v duhu. drugi ob njegovi strani vesele njo<ro-vega življenjškeg* jubileja, ne pr:*1nižuj<»-mo tud i mi t iskrenimi e>*titkami ča#»itlji-vwnn Solniku. eneirni namiri nnjpfnrpjMh na-ročnikov.
V delavnici građe
hribe in doline
Pogled v barako, kjer izdeluje tnojster Skrožny Čarobni
svet kulisnih iluzij
Ljubljana, 7.    oktobra.
T>raga čitateljica, dragi čitatelj, skoraj gotovo je, da hodiš tuđi v gledališče in ne »amo v kino. kavarno in k Cinkolctu. Pa si misli, da bi tcžko odrajtal tista dva kovača. sedel v parter in zaglec^il pred seboj. ko bi *e dvijinil zastor, vsc v redu sicer. toda opereto brez — kulis. Vstal bi, kaj ne, in hruprro odšel ter se zaklcl. da te teater ne bo već zlepa vidcl. Vsem, ki bi te posluša-li. bi pripovedoval. da je začela kot vrhunce vsega šc teaterska uprava ljudi sleparit. £ef naše sILkarnc in kulisarne g. Vaclav Skružnv te pa »oslepari« pri vsaki predstavi, ko postavi na oder svoje palače, gradove, doline in hribe, zvezde m luno. ko te s svojimi kulisami zapelje v svet iluzij, v izmišljen svet bajk in pravljic. Ker smo že toliko pikali o teatru, naj Hanes se popiše-tno, kako se usrvarja svet iluzij v naši gledaliski slikarni. ki se nahaja v zanikrni baraki ob Tivoliju.
V tej baraki gospodari njen šef in sce-nograf g. Vaclav Skružnv že 19. leto. V ve-likcm prostoru slika, v manjsem mizarji iz delujejo lesena ogrodja za kulise, v naj-manjšem stanuje g. Skružnv. Pogovorila sva se v pisarni. To je gajbiea v slikarni, ki je zelo bohemska in zato simpatična. Na mi/i po stenah, na oknu in po tleh so siedovi njegovega dela iz daljne pretek-losti in i/, neposredne sedanjostt. Knjige, nacrti, čopioi, barvc, skice, studije, gledali-ski rekviziti, fotografije portreti, lutke, kipi: sami spomini na njegovo plodno delo in dokazi, da je še vedno kljub svojim 63 le-
tom delaven kakor čebelica in vedrega duha.
Drugo leto bo že 45 let, odkar je Skružnv pri teatru 15 let je bil v Pragi in pred tem 10 let v carski operi v Tiflisu, kamor ga je izvabil nciki prijatelj, ki je živci v tem mestu V Ljubljane) ga je tzkoj po vojni povabil tedanji intendant g. Iran Govc-kar (Kitici se je g. SVružnv pri nas tako zelo privadil in udoiuačil. da ga kar ne mi-ka več domov na Čcškoslovaško. Razcn sli-karne so inu najbolj pri srcu — lutke. Skružnv je pionir med našimi lutkarji. Ustvaril je lutkovno gledališče, ki ga ima šc danes v \arodnem domu občina v Ljubljani /ivečih Cehoslovakov skupno l Ljubljanskim Sokolom
Rad sem inu vcrjel, ko je tarnal, da je baraka neprimerna za slikamo in premajh-na kakor rudi skladišče v bivšem kinu Tivoliju, kjer imajo shranjene že izdelane in rabljene kulise. Ni denarja /a novo zidano, moderno slikamo. Pred leti še je padla cna premiera na teden, zdaj je treba izde-lovati kulise za dve ali tri premierc na teden, in to za Opero in za Dramo. Režiser si zamisli po svoje sceno, scenograf naredi nacrt in po tem nacrtu izdelajo v slikarni kulise za vsc prizore. Veo let je bil scenograf prof. Vavpotič, njegov sin Bruno se je v naši slikarni izučil. pa tuđi šefov sin Vaclav Skružnv mlajši, ki je zdaj šet sli-karnc v Brnu. .^c vedno dela tud« nacrte za zagrebško gledališče. kjer je bil, preden je šel v Brno. Rus L ljaniščev je bil naslednik prof. Vavpotiča, doklcr ni umri. Zdaj dela mojster Skružny z mladim zelo talentiranim in mnogo obetajočim arhitektom inž. Franzam.
Kakor za vsc pri našem gledališcu, mora-jo tuđi v slikarni štediti Včasih se dado uporabiti stare kulise. Pomoćnika m delav-ci gredo v skladišče, kjer so kulise opremljene s številkami, in odnesejo potreben kos, ki ga spoznajo s pomočjo inventarja, v katerem so vse shranjene ku'ise v miniarur-nih skicah vložene. Na posebnih vozeh prc-pcljujeo kose palac, gradov, hribov in do-lin iz skladišča v Dramo ali Opero. Te vozove, nalciene z gledališkim svetom raz-stavljenih kulisnih iluzij ste gotovo že vi-delt v Knafljevi in Šelenburgovi ulici. Staro platno je treba tuđi do desetkrat preslikati. Mojstrova roka z velikim čopičem prežene angeljec in zvezde, zlodeji in ogenj zapJcšejo po platnu, iz dneva nastane noč, i/ palače bajta, iz zelenega polja beli sneg..
Pred premierami je v slikarni gneča. Vsi morajo /avihati rokave in delati. dokler kulise nišo izgotovljene. Ponočnjaki. ki ho-dijo tod mimo iz ka vam in barov, se dosti-krat ustavijo pred slikamo, v kateri zlasti pred  premicrami gori  luč porno v noč. Tu
h^M^i^^^^^MM          ■      ■   ■         I                                                    ______—         -_________.__________.      _________________________
ni uradnik ur. kakor jik ni t gledaliiču. Tuđi tu vlada umetniška svoboda, ki je v tem, da garaš neke dni kakor crna iivina, potem pa uživaš prost dan, kakor ptičica pod nebom, ki ne seje in ne žanje, pa Vendar živi
Tako je približno v delavnici g. Skružne-ga, to je v delavnici gospoda, ki v Ljublja-
ni največ gradi, ki gradi najlepse palače, ponosne gradove, hribe in doline, tajinstve-ne svetove bajk in pravljic. mrzle sever-ne in žgoče orientalske pokrajine, b a ročne, reneaančne, moderne hise, sam sebi pa kljub marljivemu delu ne more zgradi ti niti lc-sene resnične bajte.
Žena, ki jo zasleduje
20 vojnih lađij
Bivia aaMriHta ptesaUui }c postala poveljaica razbo)-
aiikeUMlic
Med največje pustolovke sveta prištevajo po pravici Mav ^cottovo. In kako bi je tuđi n«. saj je bila edinstvena menierna pirat-ka svoj«»(ra č«*a. Znala je pa tuđi raz.buriti ve« svet in »laj jo zatJeduje 20 križark in torpedovk. angleških. ameriltkih. japonskih in kitajflkih Kaj takega na svetu mond.i še ni bilo in zato nr čuda, da se skoraj ve§ svetovni   ti«k   zanima  za   to  čudovito  ženo.
Svojo življeiijsko pot je začela kot ple-salka v baletnem zboru Music kali v New Vorkti. kjer so jo poznali vsi kot čotrto od leve proti «i#»sntr 2o, aprila l!».*5t pa ni hotela ponoviti in ravnatelj jo je odslovil. V noćni lokal je za ha jal tuđi nek kitajs-ki irornsriški čas^nik. ki mu je ni!a Scottova zelo všeč in zato ;u je zaenubil. To je l»il Hu-Yen-Fu. poveljnik kitajske trjrov^kr la«l-je na poti iz KiLajske v Brazilij«». Mehiko. Ameriko. ^panijo. E^Jpt in Indijo. kamor je peljala ladja naprodaj kit<<}sko orožje. ScAttora je bila t-akoj pripravljena omožitj se R k;U'ij«-,k»n ča*tnikom. Lndja s^ j» vmila skori Panairmki preliv v ^anj^liaj. kjer eo imeli poroko po običajih bogatih kitaj skvh rodbin.
V palači Hu-Yen-Fua. v razkomu) opremljeni sobi. je ftcottova m*y1 gvirajije^m jrod be prvič podala svojemu možu tradicionalno kitaj?ko riževo jed. Porr»čna darila, ki jih je dobila od č^ernikov. so izvirala od vse-h krajev »veta in pre< Ista vi jala ćelo premo-ženjf. Ko j*1 z.i^l^lala krasne bis^rf iz, Indija, dra^uljf iz IVrz'je. ko/.uhovnio n Si-birij^. drapH^eno pnhiMv« i?. .lužn«-1 AmeTi-ke iNl.. je bila v«»a srečna in z«lelo fie ji j*1. da prohuja, iz ene obljubljeno dož^le v dni-f:o. Zvn'-pr jo zaplrsnia "vatom svoj 7.a-!nji plos. N'^t.Nslnjeora dne j»* o^lplula ladja *Kuanjr-l srh«*be y.opet na morje in za ple-salko *o }e začelo novo življtMij*1. V kitaj-ski mornarički unifo.ini jp ?*ala pri svojem možu na povoJjniškein uiim ćUu m jMvrlf^l na širno nr.orje jo jrs kar oć^ral. Ponoći se ji je sanjalo o pomorskih birkah. morskih roparjih in pui*folov^i'inah. Keke no^i so pa morski »-oparji re^ napadi i la<ijo. \ sa po$adka oij kapitana do znihiFjr* dečka je morala  pri*eči   njihovi   oTiraniraciji zvep o?>o.
Tuđi ?cottova   je  pijift.rla.  <*\ *i>t**pi   t.re nutka   sr   jo  r«ir*»ia  7.a   nj^tin   z vljpn'o  <lol ga.    vpstjv   biurnih    pu^toJov.-oTn.    V^akemuj prietanišč-u      se      j*1   la^iji   providno   ogriii;^.. Scottova  jo   v   novih     ra7.nv»T3h     naravnn^t oživeia.
Tr*ro\5.ka ladja je hi'a 1zprofn^Tij«na v razbojničko hi ko je napaila prvo trjrov-sko ladjo. pe jo omej la Scrttova mti>o na opazovanjo s povelju i sk^jra moptička. Trnla pri napadu na driijro ladjo je ž*» pnrolje-vala morpkicTi roj>»rjoin. Po»em je Ra.ma za-prlisefrlA napaden^-o, \i'$ j kapita.ni sr» ji morali po'jubljati n<>gro in poHjra>i prf>*\ pjo darila. katerih flet jo žrtvovala po ki aj-pkom  mornariškein oh>:o--'ju l>ojrovi>nj  mor-ja.
To piistolovsko živtjoTijo j*» trajalo loto dni, dokler nmn kitajske in američke oblasti poslalo za razUojriiško ladjo policije. T^ani 26. jul 13a je bila la<lj-i »Kiiamr-Tsohp.h-« oHkoljena. lK>mbardirana in y»o srditom bo ju potopljena. Polovica posadke jo našla smrt v morju utonil jo tn-1i kapitan Hu-Yen-Fu. ki so <ra potejrnili »7 morja mrtve-«ra. Njejrovn žena May Sco+tova jo pa hrez sledu  iapin'la.
T^ni v avjriMstu so bile pa /opet napa-dene in oropane t-ri ki^fljske trjrovske la<?-je in morski roparji so po-morili poprulke <lo zadnjeira moža. U?el je samo en olnn po-Kulke in le-ta je na živo m mrtvo trdil. da pre za poto-pljeno ladjo >Kuanjr Tprheh*. na kateri je poveljni^a nmobsn žena. Mor-rtariške obrsti v Homrkon<ru# fn Sanffhars so miMile. da *rre za mipfiftkacijo. Poznojo ne j<* pa irkazalo. da jo jrovoril mož rožnico. BHi »ta na^reč dve ladji >Kuancr Tncheh*r. Em*, vbfilru kitajske obale, rz-preraenjenemu- v nh-a+sko Indjo. jo povelj**-val   Ru-Yen-Fu    dnijri.   stari   ladji   »Kuanff
Tso*veb«   pa   njegova   žena,   biv.^i    plot.aJka Mav   Snottova.
Leto« v aprilu so je javila Scotfova sama. XaveH6a.la ?e jo že življonja moi^kih roparjev in noki filmski družbi v Hollv woodu je poslala ra<lijsko brzojavko v kateri je sporo^ila. kje hc mudi njena ladja. Prosila je. naj ji d«voliio priti v Ho!!y-wood m na#topiti v jrlavni vlajri sonzacio-nalncpa filma. Coz dve uri je dobila odgovor, da ji ponujajo pojro^ibo nn tri lota in ^ijajno plačo. Soottova jo ponudbo takoj sprejela in sporortla. da bo Č07 10 dni v Hollywoodu. Minilo je pa pet mesecev. n Jo ve*lno ni nobenejra jjlnsu o nji. Tuđi njo-nf   l.idje   še  nw*o   na.Mi.  Zato   ?e   vpra-Sujojo.
Jezuitsko šolstvo v Ameriki
Ansleški Usti poiocajo o silnem razmahu jezuitskega šolstva v Ameriki. V letu 1930 je poslai general jezuitskega reda mlađega gojenca Američana Gannona v New Jersejr v državi New York, da bi zno-va odprl kolegij Sv. Petra, ki je bil od »vetovne vojne zaprt. Pater Gannon se je takoj lotil dela in pomagalo mu je 80 studentov. V trgovski zbornici si je najel stanovanje štirih sob, kuhinjo je pa rabil za kemićni laboratorij. Letos v juniju ob koncu prve petletke je imel kolegij že 400 rednih slusateljev in v kratkom dobi lastno poslopje Gannonov dom.
Poslopje bo po pravici nosilo ustanovite-Ijevo ime, kajti Gannon je postal ta Čas ravnatelj većjega jezuitskega kolegija, Fordhamove univerze v New Yorku. Tuđi ta se je v zadnjih petih letih letih zelo razvila. Letos ob koncu šolskega leta je imel ta kolegij že 7.300 sluSateljev tako, da je bil mnogo pretesen. Zato se bo pre-selil iz predmestja Bronxa v ćela štiri nad-stropja enega največjih američkih nebotič-nikov. namreč Woolwoorth Building na Manhattan u.
Kralj ponarejalcev denar]a
Ix>ndon*iko vKlišče je ohsodiln na tri let-a T^če S.Vletneg« .Tamesa \\ilivona, ker je ponarejđl den^ir 7n avton.a*ićno bUg-aj-n/> podzemno /elo/nice. Tri lota ječf* za tako star*»Lja čiovek* puii«ni prav /« prav *mrtrw> oh«odh'i. lako di lahico rjoviirrim^ o koncu karijere James« NV-ls^na, Je i 'e ve.Tjiil za kralja pomirejaLov denarja. V •Vadih letih je bil bo<j<it, imel je družino, torla stave na konjskih dirkah fn pijančevanje je kmalu pp/rlo nj oj; ovo premože nje. Leta 1R**3 je prišo.l v iskanju hMrega Mslu/ka na svoj pravi poklič, ponarejanjo bankovcev, s fc^terimi je km^lu preplavi! vso AngVjo. Ponarejal jih je namreč tako spretno, da jih večkrat niti v banki nišo mogli spoznati. I/da! «a je eden njegovih pomočnBkov, ki je ponarejene ban-kovce r«*pccaval. \V|,lson >e bi! arotiran. obijen na 10 let ječe in izgnan na otok \Vhite. V io d »bo spada najzanimivejši dogodek r«je»f>\-ej;a življenja- V ječi si j*» v/prosil d-ovoljenjo. d<a bi se smel kratko-ćasiti s slikanjem. l>aU so mu barvc, 60-pic«.   pipir   in   plalno.
Njegovo prvo delo je bil portret ravnatelja kazniince. Cez nekaj mesecev so pa na otoku odkrili zelo spretno ponarejene bankovce. Polici>a je /ortan iskala poma-reja.ca. Sele slu-č-ajna prciskava v \V ilso-n<n'i čelici je pokazala, kdo jih ponareja. W"i!sonu so prisodiH še nekaj mesecev, a čez deset let je prišel ir jove. Toda s*aro strasti se ni mogel iznebiti. znova je za-čed ponarejnti bankovce in izpo>pr>!n«il }in je taJco, da je morala kapitub'rati pred njim ćelo Ar*gle^ka ban-ka. VzeU je iz obtoka stare baakovce in jih zamenjala 7. nov i mi. Prišla je pa »tarost, roke so se začelc   tresfti   in   \Vilson   je   moral   opustiti
svo>© delo Začel je p^ ponarejati koyan den»r za avtoraate, kar ga je *op*;t spravilo v jeco. Mož rad pripovedujc o svojih pustolovki na h, nakomur p.i noće izdati svoje tajne ponarejanja den«irj^. ^o^ed&ti tuđi noč«, kaj se je zgodilo z njegovimi otroki. Pravi samo, da so srećni in bogati. da pa žive pod tu/imi i»ncni. U njem baje nič ne vedo m se jim nikoli ne bo treba   sramovati   oče-La.
Iz Kranja
—  SR Olimp - Celje v K.ranju. V nedeljo dne 11. t. m. ob i>ol 2 popoiJan odigra Ko-rotan na domaćem igr.šCu svojo tretjo prvenstveno    nogometno    tokmo.      Po    prvih dveh dobljenih igrah proti Amaterju \r. Tr-bovelj in proti SK Reki v Ljubljani, od ka,-terih   je   zlasti   zmago   nad   posiodnjim   kot cfnim    najtežjih    protivnikov    zaznamovati kot popoln uspeh, stopi v nedeljo belo-rde-ćum  nasproti  Olimp  iz Celja.  Me<l  tem  ko je   Korotan   z   vsem i    protivn;ki    tabr]*^   ze odigraval   prijateljske   tekme   m   pozna   to-rej vaaj  približno njin  moć  in  /.nanio.  stA si   nedoljska   protivnika   popolnoma   n0731.1-Đa  in   je   ta   tekma   sploh   prva.   ki   jo   od-igrata med Bohoj. že zaradi trga in pa ker je obeneni  tuđi  prvenstvena,  bo tokni^ gotovo nudila mnogo zanimivosti. Ce bi stodili po   dosedaj   doseženili   rczult-it»h   v   prvenstvu,   bi   vsekakor   morali   piisoditi   nekaj prednosti   domaćim,   toda   koiikokr.it   so   j> že   zgodilo,   da   je   okrogla   žt^ga   precrtali vse   raćune  na   papirju.   OIi!npova  onajsto-rica  je   zelo   borbeno   in   prodorno   mo&tvo, ki gre za ciljem hrez oklovan.ia in z veliko rutino, ki si jo je pridobilo v pogostem pn-jateljskem   tekmovanju  7.  moćnimi  celjak*-mi   in   maribor?kimi   khibi.     V   svoji   sredi ima    moStvo    nekaj    prvovrstnih    igraćov tako  vratarja.   obrambo   in   v  napadu   pr^d vsem  le\ro   spojko    Izrorno oporarjamo,  da bo   tekma  zakljućena   vsaj   ćet rt   ure   pred začetkom gasilske tombolo.    Tako se hodo zbrali  v   nedeljo   na   igriSćn   vsi.   ki   imajo veselje   gledati   borbeno   igro   za   točke,   fr. vse    Gorenjske,   pred    vsem   bodo    gotovo prednjaćnli z Jesenic. Radovljice kakoftri<1l iz škofje Lioke in jim bo ura prićakovan.ta do   tombole   minila   mimogredo    Ra   kat<*ro ne bo nobenemu žal. Po tekmi pa r»o dobitke.
Iz Maribora
—    Tragedija     pohomkega     drvar Ja.     V
gozdih pri Ribnici na Fohorju ae j« dogodila težka nesreća, ki je zahtevala živ-lionjo druzinskegu očeta 4r?letno.ga drvarja Jurija Jamnikarja.. Bil je zaposlen v goarhi posestnlce Rože Podleanik na Janfcervnkem vrhu, kjer je zadnje dni po drCi spuAftal hlode v dolino. V pooedeljok zjutraj j*^ odšel zopet na svoje delo, toda zve/:er ** ni vrnil domov. Zato g-a je Sel iskat njegov 141etni sin. Deček ga je kmaln naAel in sicer med hlodi v dortai mrtvegti, z razbit a lohanjo. Jamnikarju je. pri delu najbr* spodrsnilo in so ga hlodi potcgnill m ne>boj v strmino. Njegova neareča j> tom bolj ža-lostna. ker zapušča priden in ve^ten delft-ver ženo in & neprenkrbljenih otrok, kl *o iiveli  samo od njeg?ovegra «a»ru*>«.
—   Namrgtn    kokaina   Je    kupil    jVditno ftodo.  Mlinar Ivan  G.  iz Kozjaka  30 nUAnl. da dohi lahko v Maribora kokain, k«tprf»4ra bi   razprodajaJ   dalj>   in   pri  tem  prav   T«po zaffluftii.   Res   je   našel   n*.   Olsvnem    trgi) nekega moSkega. ki ga. je prepričAi. da mn pr««krbi   pravi   kokain.   DoMla   «ta   so   na-slednjega  dne  pri   Treh   ribnikih.     Mn*  j* pripeljal  s  soboj  tndi     >trgr>vra    s   kok«i nomc      V   gordu   mn   je   >trgover<   ijrnvMl 25   dkg   *kokaina<.   7wi   kar   mti   j^   mlinar plaćaj   Din   5.0O0.   Mltnar  je   imoi   *TWr»   in dobfl za svoj  >kokain^r  takoj kupr«  v noW gosrtiTni. Pri  tom pa jo ugotor-il. da  io m*» sto   ^koainar   knpil   jedi Ino   sodo   za   .VOOO dinarjev.   Skrivnontnoga   trgovca   s   kokainom  zasleduje sedaj policija.
—  Sne*i kakor sredi yim^. V noći nd pr»-nedo^jka  na  br»rek   so   j*»  vrem«»  nnj»lah*%V> in včeraj zjiitraj so nas pozdravilo že prv* anežinke.   Snežilo  jo  potem  ćeli   dan.  pmv tako  kot   sr*vfl   zime,     r*rocoj  nr^ern   i«»   73*-padlo na Pohorju, Kozjaku in v okoHcrj Maribora.
-- Tnj«ki promet v Mariboru. V se^rom-brti je obwkalo Mnrfbor slorpaj ?3O5 fjjj. cev. od  teh je bilo 819 inozemrev
—   <Vtrta   promlora   v   glo^alttki   n^mr>i 1936—!I7.    V soboto   10.  t. m.  doživi  svnV> marfborsfco premiero LJtveryi««va drama \* jeziiit«ike?r¥i   zivljenia   -Prva   lejnjac.     rvio režira novi režiser Poter Maloc.
—  Brat zahode! brata. Prata Alojz fn Jo~ žef G.  sta    »e na  cesti    pri Kotljah  sprla StarejSi brat Alojz G. j> v jezi zasadM no* bratu Jožefu v trebuh, da se je ta nratavp-sten zgrudil na tla. Ko je Akvjx vide!., kaj je »toril,  je orn*estil  takoj  ljudi. Alojza   w> orožniki aretirali in ga prepeliaTi v zanor*» mariborskoga okmžnoga sorfiSoa   JnZt*fK r*a so odprernili  v bolnico  ter je  njegovo stanje zelo reano.
Koftaf  domaće  blaeo!
FMILE GABORIAU                                                27
ZHKONSKI IN   CJ I U IIEZHKONSKI   3111
ROMAN.
—  Se je zgodilo ka; posebne^? — je vprašal. — Kaj ste odkrili? Ste mu že na sledi?
—   Še  več.  — je odgovoril  starec   radosno  na-smejan.
—  Govori'te h:trt>!
—   Zasačil sem morilca!
Oče Tabaret )e moral biti zadovoljen. Njegove bes-ede so učinkovale, p«a še kako. Sodnik je kar skočit s rx>stelje.
—  Ga že imate? Je-Ji «to mogooe? — je  vzklik-nil.
—  V čast si štejem, da moreni ponoviti gospodu preiskovalnemu sodnikn. da mi je znan morflec, — >e nada^eval Tabaret.
—   Jaz vas pa proglašam za naispretnejšega po-licisla   sedanjosti   in   bodočnos+i,   —   je   odgovoril sodn"k. — Ne bom se več fot^i preiskave brez vaše pomoći.
—  Preveč mi laska-te. jeospod sodmk. Za to od-kritie srre nreni ze!o maihna zaslujra. To je golo na-krjučrc.
—  Pneskromm ste, gospod Tabaret.   Saj dobro
veste, da pomaga naključje samo moćnim ljudem, kar navdaja tepce z ogorčenjem. Toda sedite. prosim, in govorite.
Tedaj je stari po^'cist z jasnostjo in točnostjo. kakršne bi đovek ne pričakoval od njega, opisa! preiskovalnemii sodniku vse, kar je bil zvede) od Noela. Citira! je pisma na pamd ne da bi izpremc-Dil v n-ih \e eno besedico.
—   In ta pisma sem videl na   iastne   oči.   enejca sem ćelo spretno izmakiril. da bi dal  ugotovki pr savo. Evo ga. tu je!                                                       \
—  Da. — je   dejal   preiskovalni   sodmk.   — da. i gospod Tabaret, vi poznate zločinca. To ie samo ob sebi umevno. Bog je hotel tatoo: ziočin rodi zopet ziločin. Globok očiitov padec je rcapravti iz sina morilca.                                                                            ;
—  Zamolčal sem vam i-mena, gospod sodnik. — ! je nadaljeval Tabaret. — ker sem ho^el pre" vedet: ] va§e mnenie.
—Ah. lahko rih poveste. — ra je prek:nil sodn'k živahno. — tuđi če bi bilo treba udari-ti v»soko. franeoski sodnk ni še nikoli okleval.
—  Vem to. gospod sodnik. toda to pot bo treba udariti   ze*o   visoko.   Oče. fci je žrtvoval   svo:cga lastnega sina nezakonskemu. je grof Rheteau Com-marm. mori-^ec vciove Lerougeeve ;« o^ n:egov Tte* zak-onski sin vikom* Albert Commarn
Kr>t soreten fgralec ie izprejsovorrl oče TaSaret ti dve imeni s preračunano noč^trortir>. pričnkuoc
po  vscj  pravici,  da    bosta   napravili   globok   vtis. Toda kaii takega niti sam ni pričakoval.
Daburoiia ie obsla groza. Obsedel j^ nepremiči^^ od presenečenja široko odprtih ust. Ves iz sebe 3c ponavljali
—  Alben Conirnarin! Albert Commarin!
—  Da, — ic ponovi! oce Tabaret, ~- blagorodn-S vikomt je morilec. Vem dobro, da se zdi to never-jcino.
Opaztl je izpremerrVene poteze na obrazu pre-iskovalnega sodnika in nekam prestrašen je storJl k postelji.
—  Pa vendar ni gospodu sodmku slabo?
—   Ne, — ie odgovori! DabTiron, ne da bi prav vedel. kaj govori. — Zjelo dobro mi je, te to pres»e-nečen:«. ta silni \tis ...
—  Razumem t»o. — je pripomnil starec.
—   Ce   razumete ^o.  boste   tuđi   razumeh,  da  bi rad ojvtal zsl tremitek sam. Toda nkar ne ođidite. o tej stvari se morava tsmelirto pomeniti. IzvoKt^ tore i vstopiti v moi kabinet, tam v peči gotovo šc srori. Tako; nridem za vami.
Tedaj je Daburrm počasi vstal. obVekel pižamo in sedel v naslaniač. Njegov obraz, ki mu je bil znal med dolgim vežban:em svojega strogega uradova-n.ia vtfsnfti okamene'-ost mnrmor?ia. ic kazal sledo-v*? no<ran»e8rR v;!iar:a in niezovc oči <wi rzda'alT' T»obok nemir.
Nenadoma :zgovor eno ime Commarin ie namreč
obudilo v njem najboIe&tTrejšc snomine in odprK*> slabo zaceleno rano. To ime mu >e prikucalo v spomin dosrodek, ki k b:J kakor strela iz jasnega unič1! njegovo mladost in zlomil njegovo življenje. Nehote s^ ie vrnil v duhu v one čaše. da bi znova okusil vso njihovo zrenkobo. Malo prei sr> se mn zdeli še zek> dalcč in zastrti z niejjio preteklotti. f!na sa ina beseda ie pa zadostovala. da sn 7ope4 vstali pred n.iim č'sfa" in jasni Zdaj s<* mu >e 76e\o, da ?ve >e pripetil ta dogndek, ki ic bil vani zapleten Albert Commarrn. sole včeraj. A mini>i sta bili že dve let:. Peter Maria Daburon ie bil iz ene naista-recsih  rrxlbin v Poitou.
SodrHkov oče ie bil zaokrož>il okrog grde. moderne hise. kjer re preshival. za dobrih osem tisoč fran-kov rodovi-tne zemlje. Po svoji ma-teri iz rodbine Cot»tevise-Lu^e je bil v sonodu 7. vsem visokim po-itevinskim plemstvom, enim najodličnejših v Fran-c;ji.
Ko je bi! imetinvan v Pariz, mu ^e njegovo sorod-stvo tako.i odnrlo vrata petih al: ses<tih aristokratskih salonov in kmalu je svoje zvczie znatno raz" siril.
Ni pa :mel nobene izmeđ onih redkih lastnosti. k\ prmeso človeku dober glas v salonih Bil ie hlađen, mnogo preresen. pole? teita pa še nreskromen. V^tt dar so ga pa imeli radi. ker je bi! plemenrteiri. cV>Hrrsra srca.
Vrofafr Jfmtp ZupanCM  — Trn »Narodno VUkmrno* Fnm j«serfteft   — Trn mnvv«) to tnaeratnJ đel n«u Otoo Chrtotof   — YM w L$abl)*m.