Poštnina plačana v grotoviiiL Leto XIV., štev. 141 Ljubljana, torek 20. junija 1933 LjUavUjaLVu; 4_JUU1J čii.a, tiamiijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 8123, 31Z4, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. Cena Dir ^Naročnina znaša aieaecuc ljiu z;,.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Teleloo št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel fi.*i Rokopisi se ne vračajo. — Uglasi po tarifu. Klic In odmev Hitlerjeva nacionalna revolucija, absolutno zaviadanje narodnih socialistov na vseh poljih javnega življenja v Nemčiji, pretresljaji v nemški državni in deželni organizaciji, razpust strokovnih organizacij, konfiskacija premoženja in vsi ostali nešteti pojavi, ki nam jih kaže slika današnje, tako zelo spremenjene Nemčije, so se megli smatrati kot domača, notranja zadeva nemške države, ki je stvar Nemcev samih in v katero se nima inozemstvo vmešavali. Temu primerno je pač jemala mednarodna javnost vre dogodke s strmenjem v vednost, vendar pa ni čutila potrebe, pose-cra'.i vmes. ali pa vsaj ni imela formalne upravičenosti, da to stori. Če pa začenja hitlerjevsko nemštvo širiti svoj vpliv* preko državne meje, če skuša izvajati svojo »Gleichschaltung« na ozemljih in med prebivalstvom drugih držav, potem ni mogoče ohraniti ravnodušja, kajti v tem primeru so tan-girani interesi inozemstva in nastaja nevarnost, da se začne kaliti mir in red še drugod. Hitler sam proglaša narodni socializem za svetovni nazor in ne za strankarski program. Njegovo tretje cesarstvo se ne krije z nemško državo in obsega — tako plavijo hitlerjevski ideologi — vse Nemce, nai prebivajo kjerkoli. Vsi ti narodni deli in drobci naj se ze-dir.ijo v enoten velikonemški narod, po lriih naseljena ozemlja pa združijo v veliko Nemčijo. To je najvišji, končni cilj nemškega narodno socialističnega imperializma. Na drugi strani pa identificira Hitlerjeva strank? svojo partijsko organizacijo z državno in je postavila v svojo fiužbo ves državni aparat. Naravno je, da tam, kjer se narodni socialisti izven Nemčije borijo za vpliv in moč pri tc kem naziranju centralnega vodstva, ki je obenem vodstvo nemške države, mara pri;i prej ali slej do nasprotij in konfliktov meddržavnega značaja, ki utegnejo postati stalna nevarnost za mirovno razpoloženje, ako se ne izcimijo iz n :ih še večje, dalekosežnejše komplikacije. Najprej se je pokazal vpliv hitlcrjev-ske stru/ie v Gdansku, ki ga smatrajo kljub njegovi internacionalno zajamčeni državnopravni neodvisnosti v Berlinu le za nekak privesek Nemčije. Narodno socialistični pohod v tem svobodnem mestu se je za sedaj pač moral u.stavH.i ob od'očnem odporu evropskih držav in Društva narodov, zlasti pa ob čuiečnosti Pol.iske, ki ima že zaradi ekonomsko geografske situacije možnost, da z srospo-darsko uzdo brzda prežnro poželenje rimske imperialistične večine v Gdansku. .Močno je po hitlerjevski agitaciji prizadeta Češkoslovaška. V nemškem delu njenega prebivalstva ie našel hitlerjev-ski klic zelo mnogo odmeva. Kjer sta v predvojni Avstroogrski dajala ton znana germanska šovinista Schonerer in Wolf, tam je danes zmagovito Hitler levo ime, ime moža, ki se sam imer uje Schonererjevega učenca. Pogubne posledice agresivne hitlerjevske propagande r.a Češkoslovaškem so z vsakim dnevom bolj občutne; koketiranje čeških Nemcev s h-tlerjevskimi bojnimi oddelki onstran državne meje. iredentistična akcija, ki jc vzdržuje centrala v Nemčiji, je že dozdaj vodila do neljubih pojavov, ki so bili predmet znanih kazenskih procesov. Češkoslovaška republika je bila prisiljena poostriti svoje uredbe za državno varnost in mora z izjemnimi merami braniti mir in red v svoji državni notranjosti. Četudi ni dvoma, da bo Češkoslovaška premagala motnje, izvirajoče iz borbenega vsenemštva, je vendar toliko gotovo, da odmev, ki pa je našel klic iz Berlina, ovira in zavlačuje notra-ri io konsolidacijo v severni slovanski republiki. Najznačilnejši vzgled, kaj premore borbeno hitlerjevitvo, pa je sosedna Avstrija. Ta po narodnosti nemška država je danes pravo bojno polje. Narodni socialisti izpodkopavaio v^ako državno avtoriteto in se ne plašijo niti državljanske vojne, tako da pojejo danes v Avstriji bombe in revolverji svojo žalostno pesem. V avstrijskem primeril se najjasneje kaže pogubnost identificiranja bitlerjevskega strankarkesa vodstva z državnim vodstvom Nemčije. Oficielni predstavniki te države se čutijo poklicane in upravičene posegati v avstrijsko notranjo politično borbo in z nemško državno avtoriteto dajejo oporo in zaslom-bo avstrijskim narodno socialističnim hnntovnikom. Na varnostne ukrepe, ki jih je morala izda"" Avstrija v zaščito svojega domačega reda, od go vari a Nemčija kot država z represaliiami. Že obisk nemških ministrov na Dunaju, ki je ignoriral domačo vlado in njene želje, zlasti agresivni nastop bavarskeera mi- | nistra dr. Francka je pokazal, da hoče hitlerjevska Nemčija izvajati v Avstriji nekako nadvlado in na ljubo strankarskim tendencam provoeirati konflikt, ki se je nadaljeval v diplomatskih akcijah G0MB0S JE BIL V BERLINU PO MUSSOLINIJEVEM NAROČILU Po uradnih zagotovilih je šlo le za gospodarska pogajanja, francoske informacije pa trde, da je skušal posredovati med Hitlerjem in DollSussom Dunaj. 19. junija, r. Predsednik madžarske vlade general Gombos je davi ob 9.20 prispel iz Erfnrta na Dunaj. Na postaji ga je sprejel madžarski poslanik NelkJ", s katerim se i? odpeljal na madžarsko poslaništvo. kjer se je mudil nekaj nad eno uro. Malo pred 11. j p z avtomobilom odpeljal proti Budimpešti. Gombosov po«et na Dunaju ni imel uradnega značaja, ker se mu je mudilo v Budimpešto na sejo parlamenta. Na tej seji je prišlo do ostrih izrazov opozicije proti ministrskemu predsedniku, ker je tako nenadoma in nenapovedano odpotoval v Berlin. Takoj po svojem povrat-k.i je ministrski predsednik Gombos odgovoril na razne interp°laciie Zaradi njegovega kratkega bivanja na Dunaju tudi ni prišlo do nameravanega sestanka z avstrijskim zveznim kanrelarjein dr. DollfJSeoin, zato pa je madžarski posla- nik takoj po Gomboševem odhodu posetil pristojne oblasti na Ballplatzu ter jih formiral o Gdmbosevem obisku. Ministrski predsednik Gombo6 je novinarjem na Dunaju izjavil, da je z rezultati svojih gospodar-sko - političnih razgovorov v Beri i 11.1 izredno zadovoljen. S Hitlerjem je dosegel sporazum glede nadaljnjih pogajanj, ki bodo nedvomno vplivala tudi na politične od-nošaje med obema državama. Hitler je napram njeiiKi pokazal veliko razumevanje in bo gotovo v kratkem dosežen sporazum, ki bo velikega pomena za razvoj gospodarskih razmer na Madžarskem in ki bo v znatni meri vzlival tudi na vso gospodarsko konstelacijo v srednji Evropi. Budimpešta. 19. junija, s. V uvodniku piše »Reggel t"jsag« o berlinskem potovanju ministrskega predsednika med drugim da Gombos najbrže ni potoval v Berlin Atentatov v Avstriji še nI konca Poizkuscn atentat na električno centralo v Solno-gradu — Sabotažna akcija se nadaljuje — Nesoglasja v vladi glede razpusta narodnosocialistične stranke Dunaj, 19. junija, d. Glede na to, da je policijska preiskava ugotovila kot povzročitelje poslednjih bombnih atentatov na Dunaju in drugod narodne socialiste in člane njihovih napadalnih organizacij, poročajo listi, da bo vlada že v prihodnjih dneh prepovedala vse obrambne formacije narodne socialistične stranke. V vlad' se že vrše posvetovanja o tem. da bi sledil tej prepovedi tudi razpust narodne socialistične stranke in njej sorodnih organvacij. V tem vprašanju so člani vlade dr. Dollfussa različnega mnenja. Dočim zahtevajo zastopniki »Hcitnwehra« takojšen razpust narodne socialistične stranke, se zav/emajo drugi ministri za zmerne jše postopanje, vsekakor pa bo do odločitve prišlo že v prihodnjih dneh. Teroristična dejanja narodnih socialistov še niso ponehala. Tako so včeraj na Dunaju narodni socialist' zažgali neko prodajalno lopo v Pratru, kakor tudi več telefonskih govorilnic v raznih okrajih V mnogih trgovinah in kavarnah so pobili šipe s kamenjem in povzročili celo vrsto drugih nasilstev. Tudi v drugih mestih ic bilo izvršenih več sabotažnih dejanj. Zato ie bila policijska služba ponovno ojačena, da se preprečijo r.uvi zločini. V zadnjem hipu se je posrečilo policijskim organom, da so preprečili eksplozijo večje količine streliva, ki je bila položena v električno centralo v Solnogradu. Dognali so tudi, da so neznanci skušali poleg tega odpreti še zatvornice na jezu, kar pa jim tudi ni uspelo. Če bi dvignili zatvornice, bi odteklo naimani 2 milijona kubičnih metrov vode. kar bi silno škodovalo ne samo razsvetljavi, marveč tudi vsem industrijskim podjetjem v Solnogradu in okolici. Večerni listi objavljajo skoraj soglasne vesti, da bo ministrski svet jutri aH v sredo razpravljal na podlagi policijskih ugotovitev o povzročiteljih bombnih atentatov na Dunaju, pristavljajo pa obenem, da bo šlo pri tem najbrže samo za razpust narodno-socialističnih naradalnih oddelkov, ne pa za prepoved vse stianke V ostalem ni izključeno, da bo vlada počakala na zaključek policijske preiskave, preden bo storila odločilne korake. Kakor zatrjujejo, je v zaporih še 20 članov narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, med njimi nekaj podrejenih voditeljev, ki so osumljeni, da so bili posredno ali neposredno udeleženi pri atentatih. Štiri med njimi so prijeli šele v teku včerajšnje nedelje. Pet ali šest jih je baje že priznalo inkriminirana dejanja. Policija ima baje v rokah dokaze, da so bili načrti za vse bombne atentate izdelani na nekem oficioznem mestu narodno-socialistične stranke na Dunaju. Narodno-socialistična »Die Nachtpost« zatrjuje, da je vse dokazno gradivo policije na zelo šibkih nogah. Policija se baje sklicuje na izjave nekega podrejenega voditelja. ki pa spada med članstvo one formacije. o kateri je bilo še pred nekaj meseci rnnogo govora. Ze takrat se je dobro vedelo, da so sc v to formacijo vtihotap-liali nasprotni agenti. Če je sedaj ugotovljeno. piše list dalje, da je prišel ta človek iz komunističnega tabora in da ima za seboj zelo pisano življenje, je precej jasno. da gre za dejanja, ki so jih izvršili tuji provokaterji. Atentat na policijo KreniS, IS. jun i ja g. >ta kolono pomožne policije, ki se jp popoldne v spremstvu manjšega vojaškega oddelka vrač a/a z vežbališča v mesto, je bil izvršen drzen na>pa>i. Dva mladeniča sta vrsla z brega nad cesto med skupino tri ročne granate, izmeri katerih sta se dve razpočili in ranili 18 vojakov. Oba atentatorja sta pobegnila. Atentat je izzval v mestu veliko razburjenje. Zvečer se je sesta.i ministrski svet na izredno sejo, ki se je bavil predvsem s tem novim atentatom in sklepal o potrebnih ukrepih. Kitlerjevska stranka v Avstriji razpuščena Dunaj, 18. junija g. Na nocojšnji izredni seji je ministrski svet na podlagi zadnjih dogodkov na Dunaju in v ostali Avstriji, pred vsem zaradi bombnih atentatov in zlasti zaradi današnjega atentata na pomožno policijo v Rremsu, pri katerem je bilo 18 oseb hudo ranjenih, sklenil razpust narodno socialistične stranke v Avstriji z vsemi napadalnimi in obrambnimi organizacijami. Obenem je prepovedal nošnjo hitlerjevskih znakov. Izprememba v vodstvu nemških socialistov Berlin, 19. junija, s. Na seji širšega vodstva socialnodemokratske stranke skupno z načelstvi frakcij v državnem zboru in pruskem deželnem zboru, so člani načelstva stranke odložili svoja mesta. Na konferenci je bilo vodstvo strankinih poslov poverjeno članom \Vestphalu, Stillingu. Rinnerju in Kiinstlerju ter razen tega še predsednikoma obeh frakcij Loebeju in Stillatu Končno je bil na konferenci sprejet sklep po katerem prevzame novoizvoljeno strankino predsedništvo v Berlinu samo odgovorno vodstvo stranke. Strankini tovariši ki so odšli v inozemstvo, ne morejo podajati nobenih izjav za stranko, ki odklanja vsako odgovornost zanje. in privedel do obojestranskega zaprtja mej. Današnja situacija v Avstriji, vseskozi produkt narodno socialistične revolucije, je že dala evropskim državam povod za razmišljanja m posvetovanja o potrebi mednarodne intervencije. Usoda Avstrije ni le zadeva nje sarne, niti samo zadeva Nemčije. Avstrijsko vprašanje globoko posega v interese Evrope, ki ne bo mogla trpeti, da se z zanete-njem državnega prevrata proti volji evropskih aržav in celo proti volji Avstrijcev samih nasilno izvede »Anschluss« in se tako razširi Nemčija na jug ter izvede v srcu Evrope svojo velenemško »Gleichschaltung«. Na tem vprašanju je interesirana tudi naša domovina. Ne samo za^o, ker bi bili potem prvi cilj nemške imperialistične ekspanzije, marveč tudi zato, ker bi se moglo zgoditi, da bi bili prisiljeni k nevšečnim ukrepom proti posameznikom ali celim skupinam iz naše nemške manjšine. Že nekajkrat smo imeli priliko opozoriti, kako se tudi v delu slovenskih Nemcev in ponemčencev, zlasti ob naši severni meji, kaže rastoče navdušenje za hitlerjevske ideje in tendence. Res je tudi v štajerskem nemštvu zelo mnogo ljudi mirnega in treznega razpoloženia, ki računajo z darimi razmerami in želijo mirnega in stvarnega sndelovania z domačim prebivalstvom. Toda kakor drugod v sve'u, kjer živijo Nemci, se tudi pri ras opaža radikabVaciia in fan-tastov, ki sanjajo o velikmemškein tretjem cesarstvu, je tudi med Nemci v slovenskih pokrajinah vedno več. Gotovo ni v interesu države in tudi ne v interesu nemške manjšine v Ju°">s1aviii. da bi prerasle velikonemške težnje zdravi razum in trezni oren d a rek Zato se n^m zdi potrebno, da se vod<=tvn nemške manjšine razločno razjasni stališče in se mu dopove, da samo napravi red. brez vednosti in proti intencijam italijanskega ministrskega predsednika. Madžar sko-avstrijsko prijateljstvo zaradi tega 111 niti najmanj v nevarnosti. Za berlinsk'n potovanjem Gombosa ne tiči nobena sve tovna politična senzacija, ker jc šel v t'cr lin ne kot prvi državnik, temveč got >vc kot prvi trgovec Madžarske, da bi dobil za njeno blago nova tržišča. V levičarskih listih so nekoliko v skrbeh zaridi tega. ker dvomijo, da bi bil Gombos v Berlinu razpravljal samo o gospodarski1! vprašanjih. Vsi listi brez razlike strank p« so edin:. da je v zvezi z berlinskim potova njem izključena kakršnakoli desničar,ka orientacija madžarske notranje politiki. Predsednik unionistične stranke Sztranv-arszki je na zborovanju v Gvuli izjavil, da je Gombos s svojim obiskom v Berlinu pri- dobil .Madžarski simpatije druge velike sile, katere usoda je v nekaterih ozirih izredno slična Madžarski. (Jdmboševa pot v Berlin je imela nalogo pridobiti Madžarom in njihovim težnjam nad 70 milijonov lju di, obenem pa pomeni novo etapo v gospodarski obnovi madžarske države. Pariz. 19. junija č. Vsa francoska javnost se zelo zanima za Gombosevo potovanje v Berlin. Listi smatrajo, da ie bil ta sestanek nedvomno tudi v zvezi z av-strijsko-nemškim sporom. sMatin^ uw-tavlja, da je Gombos v Berlinu nastopil v Mussolinijevem imenu kot posredovalec med Hitlorjem io Dollfussom ter 1a je njegova pot pomenila pričetek nove velike diplomatske akcije za zbližanje med obema nemškima državama. List pravi, da dokazuje njegove navedbe tudi okol-ščina, da je ime! dombos pred svojim odhodom iz Budimpešte dolg telefonski razgovor z avstrijskim kancelarjem. . Quoti-dien« pravi, da priča Gdmbosev o!>isk v Berlinu o nameri nemškega na rod no-socialističnega režima, da si odpre vrata proti vzhodu, socialistični Populairej pa pravi, da je Gombo? potoval v Berlin kot emisar Mussolinija in avstrijskega zveznega kancelarja in predložil Hitlerju načrt modusa vivendi med Nemčijo in Avstrijo. Baza te?a sporazuma naj bi bih ukinitev demokratske ustave v Avstriji in uničenje avstrijske socialne demokracije. Kritičen položaj v Londonu Zaradi Rooseveltovega odpora proti stabilizaciji valut je ogrožen uspeh svetovne gospodarske konference London, 19. junija, čg. Včerajšnja nedela je prinesla svetovni gospodarski konferenci novo iznCiiadenne. Ameriška delegacija je umakni'a predloge, ki jih je v s<;boto sama predložila tajništvu ko-nfcrenče in ki se tičejo 10-odstotiie redukcije vseh carinskih postauk. Značilno je, da ameriških predlogov ni demantiral dosedanji vodja ameriške delegacije, državni tarmifc za zunanje zadeve 11 u 1, namreč njegov namestnik senator Pittiman. Politični krogi sklepajo iz tega, da ie v vrstah ameriških delegatov nastalo nesoglasje glede ca rimskih vprašanj. Znano je namreč, da ie Hu!i! pristaš svobodne trgovine, zaradi česar mu pripisujejo ta predlog. ni pa tudi izključeno, da so pre-•speia iž NVashirigtona zadfji lr.p nova na-•\odfia. naj se ta predlog umakne. Kakor poročajo listi, je ameriška vlada •predlog za zaključitev valutnega premirja odklonila iz naslednjiih vzrokov: Tečaj dolarja, za katerega se prt'd'aga od •evropske strani stabilizacija, se zdi ameriški v!adi previsok. Razen tega ne smatra •dobe. v kateri bi biilo kolebauje dolarja še mogoče, za zados-tno dolge in elastične. Ze-dinjene države vztrajajo nada.lie na pravici krarkoročnih odpoved: nameravanih dogovorov. S tem je popolnoma propadlo upanje na zaključitev valutnega premirja ob pričetku drugega tedna svetovne gospodarske konference. ki ie zato zašla v zelo kočljiv no-'ložai. Guverner newyorške federalne rezervne banke Harri-son je zapustil London rn odpotoval v Newyork, ker se njegova nazira-rnja niso dala spraviti v sklad z naziranii predsednika Roosevelta. Po Harrisovein odhodu ne preostaja konferenci ničesar drugega, kakor da počaka na prihod Rooseveltovega zaupnka prof. Molcva, ki bo baiie prve dni prihodnjega tedna prispel v London. Dotlej se bo deio v komisijah sicer nadaljevalo, vendar pa so izključene kakršnekoli važne odločitve, ker konferenca trenutno sploh ni sklepčna. V vseh de-legacijskih krogih so si edini v tem, da bi bila usoda konference zapečatena, če ne pride do sporazuma v valutnem vprašanju. Ve'l!ke skrbi je povzročilo tudi dejstvo, da so nekateri odlični delegati odpotovali v svoje domovine po nova navodila. V krogih irancoske delegacije izjavljajo nopoi-noma odkrito, da niti ne mislijo na to, da bi se resno birviii z vprašanji carin, ustalitve cen itd., dokler se ne doseže štabi-lijacija valut. Položaj presojajo v ostalem še bolj trezno, ker računajo, da bo pred-sednk Roosevelt prav tako kakor svoje-časuo v vprašanju vojnih dolgov popusti? tudi v stabilizacijskem vprašanju. Odločitev o tem, ali naj pride do stabilizacije a!; inflacije, pa je sedaj vsekakor v rokah Roosevelta. Razprave o finančni sanaciji Valutna komisija ie pusvetiila dopoldansko seio raznim splošnim vprašanjem, med drug:m tudi predlogu procedurnega pododbora. naij bi se ustanovila dva pododbora, od katenh bi eden razpravljal o finančni obnovi, drugi pa o stalnih ukrepih za obnovo mednarodnega zlatega standarda Na,da.!je je ta pododbor predlagal. na! bi se povabila tudi predsednik banke za mednarodna plači>la in zastopn k finančnega odbora DN na seie te komi si i e kot člana. Zastopnik Rumuni?e ie >iato orečital izjavo v imenu Male antante. Bolgarije in Poljske o zahtevah agrarnih držav in predlagal zlasti, naj bi prvi oododbor proučil vprašanje ustanovitve fondov za denarno normalizacijo, drugi pododbor nai b? na razpravljal o tem kako naj bi s« omogočila emisijskim bankam agrarnih držav večia prožnost. Komisija je to re-oiucijo odkaza-la obema pododboroma. Nato je komisija >Venila na Coxov predlog poveriti predstojništvo obeh pododborov obema predsednikoma, in s:cer Jungu za takojšnje ukrepe, Kenbocku pa za stalne. Ameriški pritisk na Francijo \Y'ashington, 19. junija, d. Predsednik Roosevelt je sklenil sklicati ameriške dolžnike, ki s svojimi plačili niso v zastanku meseca julija v \Vashingtonu na posebno konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o reviziji dolgov. Od konference meseca julija morejo pričakovati zmanjšanje dolgov tudi države, ki so 15. julija plačale le del zapadlega obroka. Ta sklep ameriške vlade je naperjen, kakor zatrjujejo predvsem proti Franciji, ki kljub svojim velikim zalogam zlata ni plačala zapadlih obrokov 15. decembra in 15. juniia. Akcija za carinsko premirje Francoska delegacija jc dopoldne izrinila gospodarski komisiji načrt o organizaciji produkcije in izmenjave blaga ter zipr-i-sila, naj bi načrt prišel kot prvi na Jr>ev-ni red. Na seji gospodarske komisije je nrcu-sernik Colijn sporočil, da je doslej pristalo na carinsko premirje 49 držav, ki predstavljajo S5 odst. svetovne trgovine. \afc je sporočil, da je dobil predloge in načrte -od zastopnikov Kube. Rusije. Poljske. Ze dinjenih držav, Belgije. I rugvaja in Fr?i. cije, ter predlagal, naj bi komisija razpravljala o njih po vrstnem redu, ki ga je Jo ločilo predsedništvo komisije, in sicer najprej o trgovinski politiki in reorganizaciji tržišč. Odmevi nemške blamaže London. 19. junija. AA. Glede na Hugen-bergov incident z nemško spomenico w np kateri krogi, ki so blizu narodnim socialistom, mnenja, da ce je Hugenbergov položaj poslabšal in da bodo narodni socialisti porabili to priliko za okni i to v vpliva nemških nacionalcev v vladi. Drugi zopet mislijo, da si ie Hugenberg s svojo spomenico popolnoma pridobil Hitlerjevo zaupanje in napoved.1 jejo, da se bo Hugenberg že v petek zopet vrnil v London. Deleirate na svetovni gospodarski konferenci je spomenica nemškega ministra za gospodarstvo Hugenberga z nemškimi zahtevami po kolonijah seveda nemalo presenetila. Spomenico so sicer Nemci pot^m umaknili, toda zato slabi vtis. ki ga je napravila, ni postal nič manjši. Temu vtisu dajejo izraza »Times«, ki pravijo, da i«-* Hugenbergov način postopanja tiste vrsi». ki najmanj prispeva h konkretnim predlogom na gospodarski konferenci. Nji-Jovr misli eo bile prav tako neumestne, kakor je bil splošni smisel spomenice nejasen in neenoten. H Hugenbergovi argumentaciji, da Nemčija ne bo prej prišla v svojo stara pozicijo kot plačnica mednarodnih obveznosti. dokler se ji ne vrnejo kolonije v Afriki, pripominja ?,Times« samo to, da so bile pred vojno nekdanje nemške kolonije ude-ležpne pri celotni uvozni in izvozni trgovini z Nemčijo^ komaj e pičlim pol odstotkom celotne nemške trgovine. Te kolonije niso mogle absorbirati vee ko 23.000 nemških naseljencev. Huda neurja v Italiji in Franciji Genova, 19. junija d. Nad Ligurijo je "divjala včeraj silra nevihta. Nalivi so v dobri uri preplavili vso okolico mesta Savo-ne. Voda je na nekaterih krajih dosegla višino enega metra. žeWnišKi promet med Genovo in Savono je bil ukinjen. Na progi Savona—Aleksandrija so imeli vlaki velike zamude. Pariz, 19. junija d. Nad Caluirom pri Lyonu se je snoči utrgal oblak. Voda je nenadoma preplavila skoraj vse mesto. V veliki nevarnosti je bii zlasti sanatorij, čigar zidovje je komaj vzdržalo pred navalom vode Promet je bil za nekaj ur docela ukinjen. Državni kongres JRKD Kongres Je sklican za drugo polovico Julija — Zaključen bo z velikim maniSestacijskim taborom, ki je bil prvotno določen za 25. t. m., odnosno za 2. julij Beograd, 19. junija, p. Danes je izšla posebna izdaja službenega organa JRKD »Glasnika«, ki objavlja sklicanje kongresa JRKD. Razpis se glasi: Predsedstvo JRKD sklicuje po pooblastilu začasnega glavnega odbora kongres stranke za dne 20. in 21. julija 1933 z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev kongresa; 2. verifikacija mandatov; 3. poročila začasnega glavnega odbora stranke; 4. razprava in odobritev programa stranke; 5. razprava in odobritev statuta stranke; 6. Volitev predsednika stranke; 7. sestava glavnega odbora stranke. Začetek kongresa je dne 20. julija 1933 ob 9. dopoldne. Prostor, v kate- rem se bo vršilo zborovanje, bo objavljen naknadno. * Po dosedanjem začasnem statutu so dele'ga"ti""za kongres stranke: I. narodni poslanci, senatorji in člani banovin, svetov; 2. vsi člani predsedstva bano-vinskih odborov; 3. delegati sreskih organizacij stranke, in sicer na vsakih pet krajevnih organizacij po eden. V zvezi s kongresom stranke se bo vršil dne 23. julija 1933 v Beogradu velik maniiestacijski zbor JRKD, ki je s sklepom predsedstva stranke preložen od 2. julija na 23. julij. Enako so cd-godena tudi napovedana manifestacij-ska zborovanja na Cetinju, v Banjalu-ki in v Kragujevcu, dočim se bodo ma-nifestacijska zborovanja za ostale banovine vršila po že objavljenem razporedu. Tsaldaris ostro napada Venizelosa Izjave grškega ministrskega predsednika dopisniku nase agencije Avale Atene. m. junija. AA. Predsednik grške v'a !e TsaVlaris je sw:el v svojem stanova,nju atenskega dopisnika agencije ->Ayh-le«. Na njegovo vprašanje, v kakšno fazo je prišel položaj po atentatu na Venizelosa je odgovoril: >I'oložaj je v znamenju popolne varnosti. Priznati moram, da sem iniligniran nad po-litienim življenjem svoje domovine in nad zadržanjem nekaterih političnih krogov na Grškem. Venizelos, ki je osebno mnogo ipripcmogel, da je naše politično življenje zašlo v sedanje razmere, r.i ničesar ukrenil, da bi pomiril duhove' in ni zadržal svojih pristašev, ki so iz tega atentata _ ki je vladi mnogo bodj škodoval kakor komurkoli ilrogemu _ naora-viii sredstvo za zboljšanje svojih politič-no-strankarskih postojank v državi. Venizelistični -tisk je uprizoril gonjo proti vladi in ji ne pusti, da bi v miru vršila preiskavo, ki sem jo uvedel, že takoj prvi trenutek, ko sem doznal za atentat, sem izdal zel0 stroge odre ic Janjiča in beograjskega zdravnika dr. Snr-Ijaniča vložila danes pri notranjem ministrstvu prošnjo za odobritev osnovanja no ve stranke pod imenom Radikalna soci.-Ina stranka. Med podpisniki je iz vse dravske banovine neki inženjer iz Maribora. Da bo poskusil osnovati lastno stranko je dr. Janjič naznanil v beograjskih listih že pretekli teden v odprtem pismu na ta-kozvano srbijansko radikalno opozicijo, ki se skriva za ime Ace Stanojeviča. (Pismo je objavilo tudi »Jutro«. Op. ur.) Doslej se je štel med to »opozicijo« tudi dr. Ja-njič, ki je bil za časa pokojnega Nikole Pašiča tudi minister. Sedem novih senatorjev Beograd, 19. junija. AA. Nj. Vel. kralj je z ukazom od 18. t. m. na podlagi čl. 50. ustave imenoval za senatorje gg. Jeremijo Živanoviča, bivšega bana moravske banovine, Dragoslava Djordjeviča, bivšega pomočnika prosvetnega ministra, dr. Savo L lmanskega, univ. profesorja v Zagrebu, dona Irana Ivaniševiča iz Splita. Milovana Djakoviča, bivšega velikega župana na Ce-tiniu, Mijo Sočiea, upokojenca iz Nikšiča in Dobrosava Petroviča, bivšega narodnega poslanca iz Boljevca. Naši parlamentarci na Poljskem Poznanj, 19. junija. AA. Danes je prispela semkaj skupina jugoslovenskih parlamentarcev z ministrom dr. Andjelinovi-eem na čelu. Na železniški postaji so pozdravili goste grof Raczinski, poznanjski deželni vojvoda polkovnik Wieckowski, namestnik poveljnika poznanjske divizije Ra-tajezak, predsednik občine mesta Poznanja jugoslovenski in češkoslovaški konzul ter mnogoštevilne deputacije. Snoči opolnoči so odootovali v Beograd predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in gg. dr. Novak, dr. Perič in Stanojevič. Prestolniški listi se tudi danes obširno bavjjo z obiskom jugoslovenskih parlamentarcev na Poljskem Časopisi podrobno popisujejo svečanosti, ki so jih priredil gostom na čast v Varšavi ter naglašajo pomen govorov in zdravic pri teh svečanostih Napredovanje učiteljev Beograd, 19. junija, p. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali v višje skupino naslednji učitelji odnosno uč:.tel'ji-ce: Ida Mikulič v Globokem, Marta Plav-šak v Trbovljah, Marija Pristav v Borovnici, Marta Mihevc v Podp-eči, Justina Pipan v Kočevju. Iva Kune na Rakeku. Julija Kancler v Ptuju, Marta Klopčič v Mariboru, Vladimir Košenina pri Sv. Lenartu, Vi.fi Katolik v Lchnem. Pav!« Haller v Dohi pri Hrastniku, Leopoldi: 11 a Furlan v Ve!j?-nu, Ida FrohHch v HrasKrku, Gabrijela Ga-borvšek v Kotirrdrešci. Matija Hočevar 1 Studencih pri Mariboru. Josip Groznik v HrastmiAii. Marica Hojam v Slovert&ki Bistrici- Oton Škendier v Koroški Bel., M'o-van Zidar v Leimbcrgu, Marija O raz eni v Ribnici, Jos;p Zaiar v Met. ki. Vereia Zidar v St. Vidu pri Grobelne-n Ivan Jur-šec pri Sv. Katarini. Frančiška lagodič v Trbovljah. Marijan Jenko v Raočah Fran in Angela Jarc pri Sv. Janžu na dravskem polju. LeapoMina Jun.nič pri Sv. Mami. Verena Lukma-n na lesen.uth. M ha Ozarov v Kramjski gori. Gabriicia Ki?/.'č v zavodu za <'eno deco v ičneg:» odseka sprejel, nakat je župan zaključil sejo. Sijajna akademija na Taboru Ker je deževno vreme v nedeljo onemogočilo javni nastop češkoslovaškega in jugo-slovenskega naraščaia in dece, ee ja odločilo načelništvo Saveza SKJ, da ee priredi š zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru telovadna akadiiuija. Akademija je bila napovedana za '20.30, velika dvorana pa je bila že ob 20. zasedena do zadnjega kotička. Toliko občinstva Tabor z lepa še ni imel pod svojo str?ho. Balkonska lože eo zasedli češkoslovaški narasčaj-niki in naraščajnice. Goste ie sprejema! pri vhodu kot domačin starosta Sokola I. inž. Lado Bevc. Na častnih mestih so zasedli svoje prostore predvsem zastopniki bratskega češkoslovaškega Sokolslva in vodilni funkcionarji Sokola kraljevine Jugoslavije. Navzoč je bil tudi podban dr. Pirkmajer, dočim sta se morala ministra dr. Kramer in Pucelj že poprej odpeljati nazaj v Beograd. Pri vhodu predstavnikov češkoslovaškega Sokolistva ie občinstvo priredilo bratom s severa več minut trajajoče ovacije. Telovadna akademija je obsegala devet res vziorno izvedenih točk. Članice Ljubljanskega Sokola in Sokola I. so predvajale zletne proste vaje, moška deca Ljubljanskega Sokola pa znano dr. Murnikovo telovadno skladbo »Naprej!« Mladi sokoliči so tako predano izvedlo te vaje, da so jih morali ponoviti. Med gromovitirni ovacijami je vkorakalo v telovadnico 25 češkoslovaških naraščannic v okusnih modrih te •lovadtnih obl-ekcah. Izrvajale so proste vaje iz vemeJki z lanskega vse-sokolskeiga zleta v Pragi nad vse graciozno. Aplavz se kar •ni hotel poteči. Vrstila se je nato še točka za točko, vse viharno akiamirane, naposled pa so ob .gromkih o va ciljali prikorakali v dvorano •češkoslovaški naraščajniki ter odlično iz-vedili razmeroma težke, a lepe proste vaje, ki obsega i o gibe iz lahke atletike1. Tudi mira je sledil v e omin u t en viharen aplavz. Po akademiji je bij v dvorani prijeten družabni večer. Odhodi sokolskih vlakov Ljubljana, 19. junija Kakor je že ponc^eljsko »Jutro« poročalo, je nedeljski naraščajski dan vkljub skrajno neugodnemu vremenu in vkljub dejstvu, da sta morala odpasti dopoldanski manifestacijski sprevod po mestu in po poldanski telovadni nastop na zletišču idejno in moralno popolnoma dosegel svoj namen, tako da se sokolska mladina lahke razhaja z zadoščenjem, čeprav ni mogla v polnem obsegu manifestirati svoje moči in življenjske sile. Vsi včerajšnji in današnji potniški vlaki ki vozijo iz Ljubljane v razne smeri, sc morali prikloniti posebne vozove, da so lahko odpeliab s seboj tudi odhajajočo sokoisko mladino. Danes zjutraj so pričeb voziti posebni vlaki, katerih je vsak vzel s seboj po okrog tisoč naraščajnikov in dece Ob 6. zjutraj je odpeljal vlak proti Ca kovcu, ki ie vzel s seboj tudi precejšnjc množico sokolske mladine iz štajerskih žup Kmalu po 8. uri sta vozila posebna vlaka v Celje in Maribor. Ob pol 10. je šel posebni vlak v Zagreb. V Zagreb in Beograd je nocoj ob pol 7. odpeljal drugi posebn; vlak Mladina iz Srbije pa bo po večini zapustila Ljubljano šele s posebnim vlakom. ki bo odpeljal proti Beogradu jutr ob 9. zjutraj. Vsi vlaki so bili polni sokol ske mladine, ki je vkljub temu. da na zle tu ni mogla pokazati svoje telovadne umet nosti in svoie mladostne razgibanosti, za puščala Ljubljano povsem zidane volje ir po'na najlepših vtisov in spominov. Z jutranjim gorenjcem se je odpeljale na Bled okrog 200 mladih čeških Sokoiov in Sokoiic, ki .se jim je pridružilo tudi večji število naraščaja iz Srbije, tako da je go renjec odpeljal s seboj okrog 600 sokolske mladine. Izmed voditeljev češkega Sokol stva. ki so z naraščajem prispeli v Ljub Ijano. bodo poclstarosta Truhlaf, član predsedstva Havel, in voditelj naraščaja Kepel ostal! v Ljubljani vse zletne dni. Nastanili so se v hotelu »Slon«. Poročilu ponedeliske»a iJutra' naj v izpopolnitev še dodamo, d^ je sokolske č?te planinskega polka iz Škofje Loke vodil poročnik Ivane in da ie vse priprave vojaštva za udeležbo na sokolskem zletu s svojim razumevanjem v največji meri podprl komandant L planinskega pešpolka polkovnik Milorad Kadovič. Namen *oko!ske«a naraščajskega zleta je bil. da uvede belo Ljubljano v razpoloženje, kakršno ie primerno velikim dnevom naroda, ki jih letošnji pokrajinski sokolski zlet brez dvoma pomeni, in da s nastopom mladine izpriča večno, zdravo silno mladost, ki ie v idein:h temeljih sokolstva. Kljjb nevremmu je Ljubljana včeraj zašla v pravo sokoisko na strojen je in prav žilavoet. e katero je sokolski naraščaj premagal usodo. ki mu ni naklonila, da bi vsej javnosti pokazal zdravje in moč, ki ie v njem, nam je v poroštvo, da bodo letošnji zletni dnjvi med najlepšimi, kar jih je doživelo Sokolstvo po vojni. Organizacija duševnih ielavcev Ljubljana. 19. junija. Nocoj se je v posvetovalnici Slovenske Matice vršil letni obeni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji, ki je kot sekcija vsedržavnega Narodnega saveza umnih radnika v Jugoslaviji član mednarodne organizacije CITI (Mednarodne zveze duševnih delavcev). Občni zbor je vodil predsednik Zveze rektor dr. Slavič, ki je poročal predvsem o nedavni seji uprave CITI, na kateri je bila zastopana tudi ljubljanska Zveza. Iz tega- poročila sledi, da so organizacije duševnih delavcev v nekaterih državah, tako tudi v Jugoslaviji in Češkoslovaški, v zadnjem času precej zanemarile svoje stike s pariško centralo, dočim sta se živahneje začeli zanimati za stik z mednarodno organizacijo duševnih delavcev predvsem Nemčija in Avstrija. Na dnevnem redu mednarodnega kongresa, ki bo 1. novembra, so pereči problemi sodobnega življenja, kakor brezposelnost v intelektualnih poklicih, posredovanje dela za izobraženca, socialno zavarovanje duševnih delavcev, znižanje delovnega časa na tedenskih ur, higiena v uradih, varstvo /a naslov inženjerja, pravice avtorjev in iz-vršujoeih umetnikov, definicija naziva študent, oziroma akademik, evropska carinska unija, evropska nacionalna unija itd. Predsednik je v svojem poročilu podčrtal veliki pomen, ki ga ima organizirana zveza jugoslovenskih duševnih delavcev z mednarodno organizacijo duha za kulturni napredek na vseh poljih. Tajnica ga. dr. Štele je v svojem poročilu navedla, da šteje Zveza duševnih delavcev v Sloveniji 11 strokovnih društev, v katerih se zbirajo vsi najpomembnejši stanovi našega duhovnega dela. Podobni sekciji kakor v Ljubljani obstojita tudi v Beogradu in Zagrebu, samo da sta ti dve sekciji v popolnem mrtvilu in gre danes Ljubljani zasluga, da v veliki mednarodni organizaciji reprezentira vse jugoslovenske duševne delavce. Posebej ie poročala o kongresu CITI, ki se je vršil v septembru lanskega leta in ki je razpravljal o mnogih vprašanjih duhovnega in socialnega življenja. tako o sistemu socialnega zavarovanja, o razširjenju avtorskega prava za novinarje. katerih pravice doslej v mednarodnem svetu še niso zaščitene, o gospodarski krizi itd. Ljubljanska sekcija v sodelovala tudi pri anketah, ki jih je priredil ženevski mednarodni urad dela o rektrutiranju duševnih delavcev in o možnosti njihove namestitve v današnji stiski, o vzrokih gospodarske krize, o vplivu, ki ga imajo redukcije državnih budžetov na prosvetno delo itd. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal svetnik Matjašič, so se vršile volitve. Iz voljen je bil v celem dosedanji odbor z edino izpremembo, da se pritegne še prof. dr. Zwitter. Po kratki diskusiji, ki je poudarjala predvsem, da se centrala v Beogradu vse premalo briga za prospeh organizacije, ki je za našo državo pred mednarodnim forom velikega pomena, je predsednik zaključil občni zbor. Poroka bivšega španskega prestolonaslednika Bern, 19. junija d. Poroka princa Astur-skega z gdč. Sanpedro bo v sredo v Lau-sanni. Bivši prestolonaslednik se je zaradi te poroke odpovedal vsem svejim pravicam kot član bivše španske dinastije. Strela ubila pet ljudi Bukarešta, 19. junija AA. Včeraj je blizu Jassyja strela ubila pet kmetov. Nevihte in neurja so včeraj napravila v Rumuniji velikansko škodo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dano Vreme se bo začasno izboljšalo, vendar pa je treba pričakovati, da bo Š3 nekolike, oblačno in nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Zadnje dni ee je pojavila nad se-verozapadno Evropo močna barometrska depresija, ki s? ie našlo pomikala prekr evropskega kontinenta ter na svojem juž nem robu povzročila izredne izobarične spremembe. Nastali so vetrovi, temperatura je močno padla in nastopilo je močm deževje. Ko je depresija prešla, je pritisk narasel za 0.1 do 7 mm. zlasti na ssvero zapadu. manj na vzhodu in Primorju. Nespremenjen ie ostal le v južnem Primorju Temperature ee r.a jugu niso mnogo spre menili, na severu pa so padle za 1 do 10 stopinj, zlasti v severovzhodnih krajih. Dunajska vremenska napoved ia torek: Spremenljivo in hladno. Maši Kraji In lfudje K sprejema češkoslovaškega sokolskega naraščaja (v belih oblekah) se je na trgu pred ljubljanskim kolodvorom zbrala velika množica jugoslovenskega Sokolstva in drugega občinstva. Kotorski škof blagoslavlja sokolske prapore V Dubrovniku se je vršila nedavno, kakor smo že poročali, veličastna revija sokolskih čet s področja sreza Dubrovnik, katere so se udeležile tudi sokolske delegacije iz južne Dalmacije in Hercegovine. Ta lepa prireditev je bila sijajna manifestacija jugoslovenstva in bratske vzajemnosti. Poleg nastopa vseh sokolskih edinic na Graškem polju so bile na sporedu tudi blagoslovitve in razvitja novih sokolskih praporov nekaterih sokolskih čet. Za izvršitev blagoslovitvenih obredov pa je škof v Du- brovniku stavil pogoje, ki so nasprotni sokolski ideologiji. Prapore so zaradi tega prenesli v Kotor, kjer jih je blagoslovil kotorski škof, zaslužni -narodni voditelj dr. Fran Učelini. Na sliki vidimo častitljivega cerkvenega dostojanstvenika, ko po blago slovitvi govori veliki množici. Prapori, ki jih je blagoslovil, so že uvrščeni v sprevodu. Zbrana množica je navdušeno vzklikala: Živel naš narodni škof! Živela Jugoslavija! Oboii zbor Protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah Trbovlje, 19. junija. V petek zvečer se je v prostorih Rritov-ske skladnice vršil občni zbor kuratorija Protituberkuloznega dispanzerja, za katerega je v trboveljski javnosti zaradi nedavnih glasov, da bodo morali v bodoče vsi sloji, ki bolniško niso zavarovani, plačevati občutne takse za rontgenske preiskave, vladalo veliko zanimanje. Občni zbor je vodil predsednik, rudniški ravnatelj inž. Loskot. Kuratorij tvorijo zastopniki Bratovskih skladnic iz vseh revirjev od Rajhenburga in Laškega do Zagorja, zastopniki vseh rudarskih občin, Protituber-kulozne lige v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Narodna liga proti tuberkulozi in Okrožni urad, zastonane pa so tudi \>e socialne in humanitarne organizacije v revirjih. Udeležba na občnem zboru je bila prav lepa. kar priča o tem, da se vsi poklicani činitelji v polni meri zavedajo, kake velikega pomena je organizirana, temeljito zasnovana borbn proti jetiki zlasti v gla-dujočih rudarskih revirjih. Poročilo o delovanju dispanzerji, ki je stopil v življenje 1. avgusta lanskega leta in ki je pod vodstvom dr. Prodana in ob Sf.delov.iniu marljive sestre Pliberškove do c'anes 'zpolnil /e vse hvale vredne naloga je podal okrožni zdravnik dr. Jenšterle Glavna točka dnevnega reda pa je bile vprašanje proračuna, zakaj zaradi težkega denarnega stanja trboveljske Bratovske skladnice, ki nudi prav znatno pomoč dispanzerju s tem, da daje prostore ir. tehnična sredstva ter zdravila na razpolago, je tudi obstanek dispanzerja odvisen od tega, ali se bodo našla zadostna sredstva za njega nemoteno poslovanje v bodoče. V ustanovni fond dispanzerja samega sta največ prispevala Osrednja liga in OUZD, nadalje Delavska zbornica, Protituberku-lozne lige v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, zlasti pa še trboveljska občina, ki z dejanjem izpričuje svoje veliko razumevanje za socialno in zdravstveno poslanstvo, ki ga ima Protituberkulozni dispanzer v bednih, izstradanih, po tuberkulozi katastrofalno ogroženih Trbovljah. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo proračunska doba trajala zmerom od avgusta do avgusta. Za prihodnje leto je dispanzerju potrebna za delo skromna vsota 15 tisoč Din, ki jo bodo pač brez večjih zadreg zmoglo vse poklicane instance za ustanovo, ki je za vse rudarske revirje življenjskega pomena. Kuratorij upa, ka bo tudi banska uprava od svoje strani prispevala primeren delež. Na občnem zboru je predsednik ravnatelj Loskot tudi pojasnil zadevo o taksi ^0 Din, ki naj bi jo za vsak rontgenski pregled plačevali vsi obiskovalci dispanzerja ki niso bolniško zavarovani pri Bratovski skladnici ali OUZD. Zastopstvo Bratovske skladnice v kuratoriju je bilo na stališču naj bi imovitejši sloji, ki niso deležni bolniškega zavarovanja, plačevali primeren prispevek za pregled. V ostalem bo pa tudi v bodoče veljalo načelo da je dispanzer vsem brezposelnim in siromašnim zmerom brezplačno na razpolago. Ta sklep je v vseh Trbovljah vzbudil prijetno zavest, da ves kuratorij brez razlike popolnoma razume, kakšen je pravi namen dispanzerja: da namreč nudi zaščito in pomoč vsakomur, ki je potreben zaščite in pomoči, dasi morda nima sredstev za zdravniški honorar in nima sreče, da bi bil zaposlen in bi tako užival tudi dobrote socialnega zavarovanja. Razširjenje ljubljanske cestne železnice Ljubljana, 19. junija. Ker je dosežen in od občinskega sveta odobren sporazum med Maloželezniško družbo in tvrdko Siemens & Schuckert v pogledu financiranja novih tramvajskih del, bodo pričeli konec tega meseca z gradnjo projektirane krožne proge. Najprej bodo izkopali temelj za progo po Jegličevi ulici in Masarvkovi cesti. Izkop bo vodila Maloželezniška družba sama, materijal pa bodo odvažali privatni vozniki. Pri vseh delih bodo zaposleni domači delavci, tudi ves potrebni materijal se bo nabavljal pri domačih podjetjih, le v vrhovnem vodstvu bo zastopana po inženjerjih in svojem osobju tvrdka Siemens & Schuckert. Za nova dela je določenih 12 milijonov SOO tisoč dinarjev. Ko bo dograjena krožna proga, bo Maloželezniška družba pristopila k obnovitvi stare proge, ki se bo izvršila po sedanjih načrtih v kakih 10 dneh. Izmenjava starih tračnic z novimi in daljšimi se bo vršila v presledkih od 3'.ajf78šču v Djakovici. Uradnik Kapič, ki je vodil to Skladišče, je kakor se sodi, poneveri) večje količine tobaka ter v zvezi z nekimi trgovci vodM razne posle na šikodo moino-polske uprave. Da bi uničil knjige, ki so bile v velikem neredu, ter odstranil še idruige siledove srvojih manipulacij, je s p-o-močjo svojih tovarišev zanetil ogenj v skladišču. Preiskava je ugotovila, da so pri požaru zgorele vise knjige in mnogi prazni zaboji. Država je oškodovana za preko milijon dinarjev. Preiskava proti osumljencem bo dolgotrajna, ker si je preiskovalni sodnik že sedaj ob njenem začetku zabeležil za poziv Okrog 200 r>rič. Samo še danes ob 4., y48. in 10. uri zvečer! Ženin greh Vesela komedija polna dovtipov, zabave, sladkih šlagerjev in glasbe skladatelja Miše špoljanskega V glavnih vlogah SVETISLAV PETROVIČ, ELSE ELSTER, SZOKE &ZAKALL Kot dopolnilo najnovejši PARA-MOUNTOV ZVOČNI TEDNIK Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 KULTURNI PREGLED Anita Me zetov a Kakor je »Jutro< že poročalo, si je gdč. Anita Mezetova na dunajski mednarodni so-lopevski tekmi (Weltbe\verbe fiir Gesang und Klavier) izmed kakih 300 tekmecev obeh soolov pridobila šesto mesto. Dobila je nagradno štipendijo v znesku 600 šilingov. To pomeni spričo težkih okoliščin in odlične konkurence sijajen uspeh. Med sodniki je bilo tudi več italijanskih mojstrov. Gdč. Mezetova jim je odpela arijo Margarete iz »Fausta« v slovenščini, dalje arijo Pamine iz »Čarobne piščalke« in tako zvano vodno arijo iz »Mignon«. Po doseženem uspehu so mladi pevki čestitali ravnatelj državna opere na Dunaju Ki. Krauss in razni glasbeniki ter se živahno zanimali za njen razvoj. Z njenim nastopom je bil počaščen tudi ljubljanski konservato-rij, iz katerega je gdč. Mezetova izšla. »Ljubljanski Zvon" — junijski zvezek Junijska številka revija »Ljubljanski Zvon« je priobčila naslednje prispevke: Iz leposlovja: Začetek daljše povesti Toneta Seiiškarja »Hiša brez oken«; vodi čitatelja v svet, ki je avtorju najbližji: na skrajno mestno periferijo, odnosno še pol kilometra proč od nje, kjer stoji samotna hiša. V nji bivajo ljudje, ki tudi trpe in e? po svoje vesele, ljubijo in sovražijo, mislijo in čuvstvujeio. Kakšen ie krog njihovega življenja, kai se v njem dogaja? Tone Seliš-kar, avtor velikega romana »Nasedli brod«, pripoveduje njihove življenjske prigode in nezgode. — Liriko zastopata Nikolaj Pirnat. kipar in slikar, ki se s presenetljivo udarnimi verzi predstavlja tudi pot pesnik, pa Karlo Kocjančič 9 pesmijo v ritmični prozi j-Plavž ponoči«. Eseji in članki: Anton Ocvirk opisi-je svoj obisk pri elovečem francoskem teoretiku primerjalne književnosti, profesorju Paulu Hazardju. Obisk, ki je več kot obisk: predvsem nas seznanja s problemi primer-ialne literature, te mlade panoge današnje literarne vede. pa s Hazardjevim znanstvenim delom. Z njegovimi nazori, njegovo osebnostjo. — Nadaljuje se Antona DebHjaka pregled portugalskega pesništva z mnogimi primeri iz te stare književnosti. V Obzorniku, ki je predvsem namenjen problematiki našeea časa in v katerem se z raznih vidikov pretresajo sodobni problemi, so izšli trije članki: V prvem se L. Mrzel-Frigid bavi z vprašanjem: »Slovstvo in družba« in izreka ostro nezaupnico sodobni slovenski literaturi, v drug mi analizira Ivan Grahor sodobni i d e i n i položaj v Evropi pod naslovom »0 filozof:ji in aktjalnosti socialnih vprašani«, v tretjem pa Maks Robič osvetljuje problematiko generacije, nasprotja med »očeti« in »sinovi«. ki so bila v vseh dobah in so tudi danes, kar priča, da so nujen pojav, ki spremlia kulturni in socialni raz-voi narodov. Med književnimi poročili ocenjuje Stanko Janež novelistično zbirko dr. Bogomira Magajne »Bratje in sestre«. A. Budal poroča o knjigah »Goriške Mohorjeve družbe«, A. Prepelub o Spominih Ivana Hribar ja, Ivo Brnčič o romanu Mila Budaka »Na ponorima« in A. V. o romanu Braune - .lo-vanoviča »Djevojke za pisadom mašinom«. K. Dobida pa ocenjuje zbirko risb Krste He-gedušiča »Polravski motiv'«. I- Grahor objavlja kritično poročilo o predstavah v ljubljanski drami. A. Debeljak pa se vrača k vprašanju: »Tuja b^tna imena«. Prihodnja številk* »Ljubljanskega Zvona« bo izšla v dvojnem obsegu in bo priobčila mnogo izbranega in orav zanimivega trradi-va. »Ljubljanski Zv r< izhaja mesečno na štirih tiskovnih polah in stane samo 120 Din na leto. Naroča se pri upravi v Ljubljani, želenburgova ulica 3. Vrnimo se od „sonca" zopet k „solncu" Sto let in čez.smo se veselili solnca in se greli v solnčnih žarkih, pa je začel naš veliki Oton pisati sonce. Nedvomno zato, ker je tako slišal izgovarjati, morda tudi iz hudomušnosti, ali jo bodo Penovci udarili za njim. In sedaj je naš mili narod razdeljen v solnčnike in sončnike Ogramna večina (celo nekateri vseučiliški profesorji), posebno pa v ljudskh šolah, pišejo še vedno po &tarem solnce, t.oda »merodajni krogi« (v nekaterih revijah in dnevnikih in v najnovejših sredah čHHn^h) fors;raio sonce, najbrž iz ozirov na splošno štednjo. Kajti Ramovš (Historična. II. str. 39) uči. da je prvotna oblika seveda solnce. da pa je glasnik 1 zaradi lažje izgovorljivosti pred veččlensko konzonanco v narečjih že zgodaj izpadel ! sam i njegov naslednik u in da so zato naši prvi pisatelji pisali, kakor so slišali (fonetično). Ce pa je solnce atimološko edino pravilna oblika, ki se opira ne le primerjalno na druge jezike, temveč se vsaj v nekaterih narečjih še vedno izgovarja točno sounce in ne sonce in ker je naš sedanji pravopis historičen, ne pa fonetičen, je popolnoma odveč, da bi razvidnemu pravilu, po katerem odgovarja srbskohrvtaskim besedam vuk, pun. duž-nost in sto drugim naš volk. poln, dolžnost, ustvarja li edino izjemo sunce: 6once. Obru-šenja izgovarjava sonce namesto sounce je točna analogija, ko enako izgovarjamo ženski in premoženjski, življenjski, vendar pa pišemo historično, ne pa fonetično. Napravimo torej zmedi konec, že z ozirom na naše šole. ko čita učenec v vseh dosedanjih knjigah le solnce! Dr. A. D. Jugoslavija v mednarodni avtorski konfederaciji Prejeli smo: Pred dnevi je bila v Kodanju na Danskem redna seja konfederacije avtorskih združenj vseh držav. Na takih sejah razpravljajo vsako leto o važnih mednarodnih avtorskih vprašanjih ter načelno rešujejo diference o pobiranju in razdelejevanju tantijem in sploh vsa vprašanja, ki se tičejo teh, za skladatelje in njih materialno stanje tako važnih zadev. Na prej omenjeni seji je bila v konfederacijo sprejeta tudi nedavno ustanovljena "ont-"1-! y>->r.'He de France«, last francoske parobrodne družbe Cie. Gle. Traiisatlan-tique, ki je sedaj že na širokem Oceanu, se vozi večja skupina ameriških Slovencev pod osebnim vodisfcvom g. Avgusta Kollandra, ki bo izletnike spremljal prav do Ljubljane. Naše rojake bomo lahlko pozdravili ob prihodu v Ljubljano najbrže že v nedeljo 25. t. m. ♦ Živahne delovanje kamniškega »Tabora«. \t. Kamnika nam pišejo: Na inici-jativo komisarja g. Vadnjala &o se pri-morski .rojaki v kamniškem srezu lani v poletju organizirali v društvu »Tabor« in si postavili za delovanje prav lep program. Društvo je imelo menjaje se v Kamniku in Domžalah vsak mesec po eno predavanje, v Kamniku pa je priredilo tuli komemoraeijo bazoviških žrtev in Gor-tana. Odbor, kateremu je načelovail g. Abranič, je reševal tekoče zadeve na 20 sejah, blagajnik g. Zidarič pa je zbral v blagajni .skoro 2000 Din od vpisnine in članarine. Društvo šteje danes 1.10 članov. Podelilo je 40 podpor in je imelo skupnih stroškov 1300 Din. Na občnem zboru, ki se je všil to nedeljo v Kamniku, si je določilo društvo nove smernice cza (bodoče delovanje, katerega bo raztegnilo predvsem na prosvetno, po možnosti pa tiudi športno polje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji tajnik g. Rajko Gruden. Občni zbor je bil zelo lepo obiskan in društvo »Tabor«, ki združuje okrog sebe tako lepo število članov v ljiu-bežni do rodne zemlje, ki je ostala izven •državnih meja, zasluži vso na.šo pozornost in podporo. ♦ Novi grdbovi. Te toi je umrl v Zagrebu v starosti 65 let višji kontrolor državnih železnic g. Pibrovec Miroslav Bil je splošno spoštovan kot velik poštenjak in znan kot strokovnjak tarife. Kot prava gorenjska korenina je ljubil naravo ter je z vnemo propagiral turistiko med svojimi prijatelji. Pokojnik je bil brat šolskega upravitelja na Jesenicah g. Leona Pibrovea. _ Na Dunaju je umrla 17. t. m. zadeta od kapi gospa Olga K o -s t a j n š k o v a, soproga župana, posestnika in trgovca pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. Blago pokojnieo bodo prepeljali v domači kraj, kjer (bo jutri ob 10. položena k veonemiu počitku. — V Ljubljani pa je preminila v nedeljo gospa Marija Graul rojena Svetlinova. Pokopana bo danes ob 16. na pokopališču v Dravljah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt uglednega sarajevskega odivet-nika. V Sarajevu 'je umrl v visoki starosti zinani odvetnik dr. Moric Rothkopf, ki je bil 35 let predsednik židovske aškena-ske cerkvene občine, ustanovitelj mnogih dobrodelnih ustanov in zaslužen javni delavec. Velik ugled je užival tudi med pravniki. Večina sarajevskih odvetnikov se je v njegovi pisarni pripravljala na svoj poklic. Med njimi de bil tudi predse 3-nik vlade g. dr. Srškič, ki je visoko cenil pokojnika. ♦ Popravek. V nedeljskem poročilu o dveh vidovdanskih proslavah, je pri poročilu o drugi proslavi izostal naslov iz Most in je tisikarski Škrat s posebno trmo v poročilu dosledno pisal meščanski namesto moščanSki. + Umor islamskega veroučitelja. V vasi Radani v štipskem srezu je bil ustreljen 45 letni veroučitelj na tamošnji osnovni šoli Ibirahim Bečir, edini muslimanski intelektualec v vsem sreziu. Ubil ga je anla-di Hasan Jašar, ki je bil že večkrat obsojen zaradi raznih zločinov. Ubijalec trdi, da je ubiil učitelja v prepiru in sitobranu. Ker pa se je Bečir vneto javno udejstvo-vafl, sumijo, da so morilca najeli kaki njegovi nasprotniki. -Ibrahim Bečir je bil nekdaj vpliven član radikalne stranke, sedaj pa organizator JRKD med jui.no-srbskimi muslimani. ♦ Obdinski redarji razkrinkani kot tatovi. V Piožarevcu je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v prodajalno tovarne oblek »Tivar« in so vlomilci odnesii obleke v vrednosti več tisoč dinarjev. Vlom je bil izvršen na zelo predrzen način, o njem pa (bi morala na vsak način vsaj nekaij slišati občinska redarja, ki sta inaela tisto noč službo. Na oba redarja je zaradi tega padel sum in ko so se pojavile neke priče, ki so pripovedovale, kako je eden od njiju na neki zabavi nosil lepo novo obleko, so oba redarja zaprli in napravili na njuriih domovih preiskavo, ki je res spravila na dan nekaj ukradenih oblek. Zaprta reda nj a Zsta izdala še tretjega tovariša, ki je bil ftuidi udeležen pri vlomu. ♦ Nevaren vlomilec pod ključem. Iz Kamnika nam pišejo: V soboto so domžalski orožniki prijeli znanega vlomilca Gregorina, iki je bil že 16 krat kaznovan z ara .ti tatvin in vlomov. V zadnjem času se je udejštvval v kamniškem srezu. Oblastva so ga že dolgo zaman zasledovala. Obdolžen je bil tudi, da je pred kratkim vlomil v neko hišo na Križu pri Kamniku in odnesel čevljarskemu pomočniku Francu P. novo obleko, dva para čevljev zlat prstan in še nekaj malenkosti. Da je bil vlom Gregor inovo delo, so taikoj spoznali po načinu, kako je bil izvršen. Aretiranega, vioimilca so .privedli v Kamnik, kjer ga prav dobro poznajo, saj so imeli z njim že precej opravka. Lami je pa na sejmu sunil nekemu kmetu uro in poškradel na stojnicah mnogo spodnjega perila. Bil pa je tako previden, da je odvrgel svoje staro perilo in se takoj preoblekel, da je vzbujal čim manj pozornosti. Ko ga je orožnik prijel, se je moral nepridiprav zopet preotbileči in vrniti ukradeno perilo in uro. Vlom na Križu zdaj trdovratno taji, kar je že njegova stalna in preizkušena navada, ki mu pa ne bo prav nič pomagala. Prebivalstvo bo imelo zd-aj nekaj časa mir pred njim. + Drzna tatvlina v Podloiu. Te dini je obiskali tat posestnika šobo Ferdinanda in mm odnesel iz stanovanja in kovčega gotovine za 1000 Din in eno srebrno uro. Posestnikovemu bratu Matevžu pa vzel iz kovčega 500 Din gotovine. Tat se je apla Povemo ti, Slamič, takole: Radujemo se karfijole, zabeljene z maslom dišečim, zalite z ventlincem iskrečim zil v stanovanje sfkozi podstrešje. V eni zadnjih noči je obiskal neznan tat tudi posestnika Haložana Franca v Podležu in mu odnesel pet kokoši. Dalje je bilo vlomljeno pri belem dinevu v hišo posestnika Jeze Martina v Podložu. Neznan vlomilec je prišel v hišo skozi okno v katerem je razbil šipo. Odnesel je 1000 Din in uro z verežico. Vseh tatvin je osunnlljein neki znan taft, ki se je zadnje dni potikal po vasi. Orožniki ga zaslednjejo. ♦ ChristCfov učni zavod, privatna trgovska šola. Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno junija in julija, šolnina nizka, vpisnina 30 Din. Za siromašne popust. Pouk se prične 2. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Zahtevajlte prospekt! ♦ Kamen v vlak. Nedavno je pasel ob železniški progi v Domavi živino pastir H. A. iz Dornave. Ko je privozill mimo oseibni vlak, je pograbil velik kamen in ga v.ngel v okno II. razrede. Razbil je šipo, a k sreči ni ranil nobenega potnika. H. je ovaden sodišču. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. PR/OTI SONČNIH PEG ?. . . I SOL CREIVIE I tvtv m Iz Ljubljane u_ Spored sklepne produkcije gojencev drž. konservatorija v sredo 22. t. m. ob 20. v unionski dvorani. 1.) Vivaldi: Gon-certo grosso za godalni orkester. Izvaja godalni orkester drž. konservatorija, dirigira Miil le r Gustav. 2.) Pavčič: Dedek sa-moriog, ženjica, čampa Slava pri (klavirju Hrašovec Silva. 3.) Grečaninov: Noč, Verdi: Recitativ in arija Violette iz opere Traviatta. Perdan Jeaneta, pri klavirju Hrašovec Silva. 4.) Rahmaninov: Elegija, Valček. Voduišek Valens. 5.) Novak: Ko vojaike so lovili, Leoncavallo: Prolog k operi Gluimači. Likovič Joža, pri klavirju Menardi Pija. 6.) Pietrich: Koncert. Rueh Branko (absolvent srednje šole za klarinet), pri klavirju Menardi Pija. 7.) Cima-rosa: Arija iz opere Devica sonca. Sok Dragica, pri klavirjtu Vodušek Valens. 8.) Krička: Albatros, Osterc: Hišna vrata, V senci. Lahajinar Marija (absolventka visoke šole), pri klavirju Mucha Božena. 9.) Saint-Saens: n. koncert za k to vir s sprem-ljevanjem orkestra. 'Izvaja Baje fuadlka absolventka srednje šole), sprean.lja pomnožen orkester drž. konservatorija pod vodstvom šušteršiča Vinka. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u_ Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v dramskem gledališču. Dramska sekcija »Preporoda« si je stavila nalogo, uprizoriti vsako leto po eno dramo slovanskega pisatelja. Kot prvo si je izbrala Cankarjevega »Jakoba Rudo«. Ta drama je ■bila sicer pred leti že igrana v dramslkem in šentjakobskem gledališču, a njena vsebina je tako lepa in polna resničnega življenja, da si jo vsakdo rad ogleda tudi večkrat. »Preporod;', jo je v Skrbni režiji g. Milana Skrbinška vestno naštudirail in jo bo uprizoril v soboto 24. t. m. ob 20. v dramskem gledališču. Pričakujemo, da bo naša javnost to prireditev delovnega in podpore potrebnega srednješolskega društva v čim večjem številu posetila. u_ Stanovanjski odsek I. pokrajinskega zleta SKJ uraduje od 20. t. m. do 4. jtu-lija v baraki na ©lavnem kolodvoru, ikjer se sprejemajo izjave za privatna prenočišča in se dobe vse druge informacije. Uradtne ure od 8. do 20. 25., 26., 27. in 28. pa dan in noč. Telefonska številka 27-20. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Torkova pevska vaja (ženskega zbora) zaradi vaje moških zborov v Glasbeni Matici odpade; prav tako vaja mešanega zbora v sredo zvečer zaradi komemoracije po pok. Spinčiču. V četrtek zvečeir .moški zibor. u_ Centralna zadruga Jugoslovenski h avtorjev, sekcija Ljubljana, javlja skladateljem, avtorjem in vsem, ki imajo opravka .z avtorskimi vprašanji, da je, ustrezajoč često izraženi želji svojih članov, premestila poslovne prostore v nebotičnik, III. nadstropje, vrata št. 306, kjer začne Svoje redno pošlo v a raje 1. julija ob običajnih uradnih urah. _ L. M. škerjanc. u_ Koliko je učiteljev v Ljubljarii? Na ljubljanskih državnih in zasebnih šolah je poverjen šolski pouik ženskim učnim močem. Strokovnih učiteljev je bilo na osnovnih šolah zaposlenih 17, od teh učiteljic 13. Katehetov je bilo 12- Drugam je dodeljenih 25 učiteljev in 14 učiteljic. Na dnevnih zavetiščih so nameščene 3 učiteljice in 4 otroške vrtnarice. Izmed šolskih upraviteljev so bili 4 oproščeni pouka in 2 upraviteljici. Na bolezenskem dbpustu je 5 učiteljev in 8 učiteljic. Na osnovnih zastopani v mednarodni konfederaciji, kar je mnogo škodovalo njihovemu ugledu v zunanjem svetu, obenem pa je imelo to neugodno posledico, da zunanja avtorska društva niso hotela izplačevati našim avtorjem tan-tijem. S sprejemom Centralne zadruge v konfederacijo, je bil storjen važen korak v razvoju «»šesra avtorskega prava in se je znatno dvignil ugled naših avtorjev v inozemstva; sedaj imajo vsaj možnost soodlo-čevanja v življenjskih vprašanjih avtorjev. Obenem pa je Central, zadr. jugosl. avtorjev, ki je v svojih vrstah že doslej zbrala odlično število naših najbolj prominentnih skladateljev, dokazala tudi na znotraj svojo dela-zmožnost. Ker more biti v konfederaciji zastopana vsaka država le z enim avtorskim društvom, je bilo s tem končno rešeno dolgotrajno vprašanje, katero izmed obstoječih naših društev prihaja v poštev za sprejem; tako je dano Centralni zadrugi nejpomemb-nejše priznanje in zadoščenje. Želeti bi bilo. da bi sedaj prenehal večletni razkol med našimi avtorji in da bi se vsi strnili v eno vrsto, k bo mogla doma in zunaj uspešno zastopati interese naših skladateljev. Za dopisnega člana Akademije znanosti v Krakovu je bil imenovan naš ugledni rojak, vseuč. profesor v Krakovu g. dr. Vo-jeslav Molč. Dr. Aleksander Bilimovič, profesor nacionalne ekonomije na ljubljanski univerzi in avtor mnogih tehtnih razprav iz te stroke, je bil nedavno izvoljen za dopisnega člana Slovanskega instituta v Pragi. Belokranjski zvezek »Fotoamaterja«. — Znani slovenski mesečnik »Fotoamater«, ki ga v redakciji prof. inž. Novaka izdaja B. Gregorič v Ljubljani, je ves junijski zvezek posvetil Beii Krajini. V lepo opremljenem zvezku je dolga vrsta motivov iz te ljubke pokrajine, na posebnih prilogah pa so štirje krasni, vprav umetniški posnetki takisto iz Bele Krajine. Mimo "tejJa najdeš v tej številki nadaljevanje prejšnjih člankov Regalvjevo reportažo o Beli Krajini in vse polno zanimivega drobiža. »Fotoamater« se je dobro vpeljal in dostojno reprezentira naše fotografsko življenje. Jezikovni tečaji v Krivoklatu. V mesecu juliju in avgustu bo praška jezikovna šola »Universaba« priredila v starinskem gradu Krivoklatu tečaje iz češkega, francoskega, angleškega in nemškega jezika za jugoslo-venske, poljske, češkoslovaške in francoske dijake. Tečaji so združeni z raznimi izleti in z ogledom Prage. Izmed vseh udeležencev imajo jugoslovenski največje ugodnosti. Informacije daje »Universalia«, Praga, Spalena 26. XI. mednarodni festival za sodobno glasbo je bil letos v Amsterdamu. Posebnost festivala je bila, da predsednik Dent tokrat v nemškem jeziku sploh ni govoril in da tudi noben član nove žirije ni Nemec iz rajha. Na novo je pristopila ruska sovjetska sekcija in je njen član Vladimir Vogel postal član glavne žirije kot zastopnik interesov sSovtA&kih sekciji. Jugoslo- vansko sekcijo je zastopala Ljuba Mariče-va, katere pihalni kvintet je bil tudi izvajan. Slavko Osterc : Suita za gosli in klavir v 5 stavkih je pravkar izšla v založbi Uni-versal-Edition na Dunaju. Naslovna stran ie francoska, naslovi znotr?.i pa tudi nemški in slovenski. 70 letnica Ružene Jesenske. Dne 17. tega meseca se je češki tisk spominjal sedemdesetletnice ene najboljših živečih čeških pisateljic Ružene Jesenske. Njeni pisateljski začetki segajo v dobo »Moderni re-vue«, znanega glasila modernistov in francoske usmerjenosti v češkem slovstvu. Jesenska je še malo pred svojo sedemdesetletnico izdala nov roman »Laska«. Svetislav Vukovič, mladi jugoslovenski slikar, ki je nedavno dovršil praško akademijo. je priredil z lepim uspehom v Pragi prvo razstavo svojih slik. Skladatelj Josef Suk je bil izvoljen za rektorja praškega državnega konservatorija. Počastitev Maxa Reinhardta. Sloveči nemški režiser Max Reinhardt, ki je moral kot Žid zapustiti Nemčijo, je bil v Angliji počaščen s častnim doktoratom oxfordske univerze. Pristopajte k Vodnikovi družbi Tempo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici »TRIGLAV" šolah je v staležu 87 učiteljev in 141 učiteljic, skmpaij 228 učnih moči. Mnoge učne nn-oči so dodeljene prosvetnemu oddellku Wwvta< it 311.108, «vld. M«rr. 10*rr. O. ZakoMra Je bilo to kolo ukradeno te pred moiect iz iet« veše, » j« »oueje dobil neeaj Leto« jc btto v Celja «krod«}* I« U koles. Iz Maribora a— Opozorilo mestnega načelstva. V tem mesecu in še nadalje bodo v mestu in okolici rcvrše*valii oficirji in vojaški topografi ki triangulatorji geografskega instituta na terenu triangrlacijska in topografska de'la. Ker so ta dela splošno kulturnega značaja in koristma, poziva mestno načelstvo mestno im okoliško prebivalstvo, naj ne ovira oficirjev im drugih uslužbencev pri opravljanju njihove sl-užbe1, temveč jim v primeru potrebe .pomaga po svojih močeh. Parv posebmo pa se prebivalstvo opozarja, da ne kvari aii poškoduje postavljenih piramid in znamenj, ker bo dotični, ki bi bil zailotem, občutno kaznovan. 6— Nižji tečajni izpit na realni gimnaziji v Celju je bil od 10. do 16. t m. za 4a razred pod predsedstvom razredmika profesorja g. Napotmika, za 4. b in 4. c razred pa pod predsedstvom direktorja g. Mravijaka. Iz 4. a razreda se je prijavilo 31 učenk in 1 privatistka, iz 4. b razreda 29 učemcev im 5 privatistov, iz 4. c razreda 30 učencev in 1 rrivatist. Oproščenih je bilo iz 4. a razreda 10 učenk, iz 4. b razreda 7 učencev, i.z 4. c razreda 3 učenci. Ustmeni izpiti so se vršilo 13., 14. in 16. t. m. Izpit je napravilo iz 4. a razreda 18 nčemk in 1 privatistka, iz 4. b razreda 19 učencev in 4 privat:sti, iz 4. c razreda 24 učencev in 1 privatist Popravne izpite imajo iz 4. a razreda 3 učenke, iz 4. b razreda 3 učenci, iz 4. c razreda 3 učemci. Med izpitom je odstopil 1 rrivatist. a— Zveza mladih intelektualcev. Širša seja matičnega vodstva bo jutri-v sredo ob IS. v društvenem !oka',u. Za vse funkcionarje je udeležba nujna. Dostop imajo tudi vsi o-stali člani. Članski zlet bo namesto zadnjič zaradi dežja odlpadlega izleta v nedeljo 25. t m k Sv. Duhu na Ostrem vrbu. a— Neznano kam Je izginil na Telovo zjutraj 631 e trn j upokojeni železničar Lovrenc Stern, stanujoč v Frankopamovi ulici. Zadnje čase je bil Štem precej potrt in je žena v skrbeh za moča. ki je najbrže šel prostovoljno v smrt. Šterm je visoke in rrvtčne postave šn cfclečen v temnosivo ob-'eko. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči ženi ali pa mestni policij!. a— Pes je ugriznil llletno v Mezgavčih pri Ptuju stamujočo šolarko Angelo Irgoli-čevo v glavo tako hudo. da so jo morali prepeljat' v mariborsko bolnišnico. Posledice včerajšnjega neurja Ljubljana, 19. junija. £ele danes je lahko presoditi, kako silovit je bil včerajšnji dopoldanski vihar. Včeraj je vsega padlo 37.5 m m dežja. Deževati je pričelo okoli 7.30 in je neprestano lilo do 15.15. Najhujši in najkatastro-falnejši naliv je bil od 11.45 do 12.30. Nad Ljubljano in okolico se je pojavil pravcat vrtinec, ki je lomil in rušil drevje in metal opeko s streh. Silno je treskalo. Strela je udarila na Jezici v poštno poslopje ter po-kv rila telefonske in brzojavne naprave. Danes dopoldne je bila zveza z Jezico še prekinjena, popoldne pa je že funkcionirala. Vihar je napravil največ škode na sadnem irT drugem drevju. Na Ježici v bližini Gostilne Ramovš je podrl 2 stari lipi. Na v iču je podrl na občinskem trgu velik kostanj, ki je padel čez električni vod in ga potrgal. Strela je tudi na več krajih udarila v brzojavne in telefonske napeljave. Telefonska zveza z Mariborom in Dunajem je bila zaradi silnega viharja pretrgana na raznih krajih. Vihar je napravil znatno škodo po poljih, ker je poležal krompir in žita. Tudi mnogo cvetja po mestnih vrtovih je izru-val. V silnem nalivu so vode rapidno naraščale. zlasti Ljubljanica z vsemi pritoki vred. Gradaščica, ki je regulirana, je pri-valila v Ljubljanico silne mase, ki so take pritisnile na prvo zatvornico ob Trnovskem nasipu, da je skočila iz tira in se udala Voda je nato drla naprej proti tromostjn kjer je odplavila provizorični jez po.I pr vim obokom. Mestni delavci so danes zatvornico popravili. Ljubljanica je še dopoldne močno naraščala in je pii Vevčah narasla za 1.50 m. V zgornjem toku okol' Vrhnike. Bevk in Blatne Brezovice je Ljubljanica poplavila do 300 ha plodne zemlje. Prebivalci so obupani. Komaj so si nekoliko opomogli od zadnje katastrofalne majniške povodnji. posadili so nov krompir, nasadili nov fižol in koruzo, pa so njive spet pod vodo. K sreči se je danes začela voda počasi odtekati v strugo. Kmetje so letos nasadili mnogo fižola, ker so ra čunali, da bG jeseni velik ižvoz našega fižola v Italijo. Pa jim je povedenj vse račune prekrižala. Mainiška povodenj je napravila mnogo škode. Poplavila jc 673 h i rodovitnega polja. Škodo zadnie povodtij' v teh krajih cenijo na 500.000 Din. Ljubljanica tudi našim Barjanom ni prizanesla. V Črni vasi je poplavila mnogo njiv in travnikov. Jutri se bo zglasila na magistratu nosebna deputacija ter prosila g. župana, da vnovič intervenira pri vladi za podporo. Tudi Sava je močno narasla. Pri črnuškem mostu za 1.20 m. Ker je nastopilo lepše vreme, je pa začela že upadati. Silen vrtinec je včeraj šel od kamniške strani proti jugozapadu. Veliki nalivi so bili tudi po Notranjskem. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALISCB DRAMA Začetek ob 20. Tor<=fc, 20.: Zaprto. Sreda. 21.: Okenca. B. Četrtek, 32.: Roksi. C in P (poletni abonma). OPERA Začetek ob 20. Torek. 20.: Seviljsiki brivec. Gostovanje gospe Ade Sarijeve. Izven. Sreda, 21.: Jim in Ji 11. Sreda. Četrtek, 22: Marta. A. Znamenita pevka svetovnega slovesa. Ada Sari, katero pozna naše občinstvo že iz koncertne dvorane, gostuje drevi v »Seviljskem brivcu« v ulogi Rosine. Opozarjamo občinstvo, da je to gostovanje ankratno in si z ozirom na zanimanje, ki_ bi ga utegnilo vzbuditi, nabavi vstopnice že prej. Gospodarstvo Zahteve slovenskega trgovsfva Resolucije občnega zbora Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Kamniku Na 13. redni glavni skupščini Zveze trgovskih združenj, ki se je v nedeljo vršila v Kamniku (o poteku skupščine je poročalo že ponedeljkovo »Jutro«), so bile soglasno sprejete naslednje resolucije. Sklicanje gospodarskega sveta Trgovstvo dravske banovine je na XIII. redni letni skupščini Zveze trgovskih združeni razpravljalo o splošnem gospodarskem položaju in je ugotovilo, da je stanje gospodarskih stanov zelo neugodno. Razlogi tega neugodnega stanja so v dokajšnji meri posledica nerazumevanja gospodarskih teženj in nezadostnega uvaževanja načel smotrene gospodarske politike. Trgovstvo ugotavlja, da je vsa naša gospodarska politika usmerjena v pravcu zaščita posameznih stanov, interesi narodnega gospodarstva kot celote pa so ob enostransko usmerjeni gospodarski zakonodaji zapostavljeni. Trgovina mora biti v okivru narodnega gospodarstva eden najvažnejših faktorjev, ker vpliva na razvoj kmetijstva, obrti in industrije. Trgovstvo opozarja na to važno misijo trgovine in zahteva, da se usmeri vse naše narodno gospodarsko delo v pravcu točno opredeljenega, za dobo let vnaprej določenega gospodarskega načrta. Ta načrt naj objektivno zaščiti in pospešuje interese vseh narodnih delovnih slojev, brez priznavanja prednosti posameznemu stanu, na škodo drugih stanov. Skladno s to težnjo izraža trgovstvo dolgoletno in enodušno zahtevo, da mora naša gospodarska zakonodaja sloneti na sporazumu med merodajnimi oblastmi in za-intersiranimi gospodarskimi skupinami. Slovensko trgovstvo. združeno v Zvezi trgovskih združenj, zahteva zaradi tega z vsem poudarkom takojšnje sklicanje gospodarskega sveta, ki naj našo gospodarsko politiko in našo gospodarsko zakonodajo spravi v sklad z gospodarskimi potrebami naroda. Za enako davčno prakso Skupščina slovenskega trgovstva je razpravljala o davčnih razmerah v banovini in je ugotovila naslednje: Dravska banovina, ki je vedno dosledno vršila svoje davčne dolžnosti, preživlja v poslednjem času hud, vse gospodarstvo ugonabljajoč davčni pritisk, ki je dosegel preteklo jeto skrajne mere. Nezadovoljstvo in ogorčenje po krizi hudo prizadetega trgovstva temelji dokaj v spoznanju, da to pretežko breme, ki ga prenaša dravska banovina, ni le posledica ostrejšega davčnega postopka, ki izvira iz upadanja državnih dohodkov na davščinah, marveč mnogo bolj posledica neenake davčne prakse, ki je izzvala v državi milijarde dinarjev znašajoči davčni zaostanek, na katerem pa je udeležena dravska banovina lc z majhnim odstotkom. Trgovstvo sicer priznava, da je ob padcu državnih dohodkov na davščinah potrebna ostrejša davčna praksa, odločno pa protestira proti tako rigoroznemu davčnemu postopku v času, ko se bori trgovina z najrazličnejšimi plačilnimi težkočami. — Energična zahteva vsega trgovstva je, da se pobirajo davki po vsej državi enako. Glede na okolnost, da sedanja davčna pfolitika ni v skladu z gospodarskimi prilikami, je enodušna zahteva trgovstva, da se čimprej izvede revizija zakona o neposrednih, davkih, s katero naj se: a) pridob-ninska osnova zniža in ukine dopolnilni davek; b) zgradarina trgovcev, ki ne napravijo letno preko 24.000 Din prometa, naj se ukine; c) določi naj se davčni minimum, ki naj ne bo obdavčen in ki je neobhodno potreben za preživljanje davkoplačevalca; d) da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po občinah. Glede na skrajno težavno denarno stanje trgovstva v banovini, naj se takoj dovoli odplačilo davčnih zaostankov v daljših obrokih; Ukine naj se tudi prepoved izdaje izvoznih overenj v primerih, če izvoznik nima poravnanih vseh davkov, ker se s tem Onemogoča izvoz in trgovanje z inozemstvom. Po raznih vesteh se namerava izvršiti predpis pridobnine Za tekoče davčno leto po predpisih za leto 1932. Ker bi bilo to docela v nasprotju z razmerami, ki so se od preteklega leta še znatno poslabšale, naj-odločnejše protestiramo proti vsaki taki nameri. Novelizacija obrtnega zakona Trgovstvo dravske banovine je razpravljalo o novem obrtnem zakonu in o nameravani novelizaciji zakona ter je sklenilo predložiti trgovinskemu ministrstvu naslednje želje in težnje: 1. Reviziji naj se podvrže § 19., odst. 1. zakona o obrtih. Spremeniti je treba določbe, po katerih dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve. 2. Spremeni naj se dolčba § 19., t. 4. tako, da morejo imetniki rokodelskih obiti in obrti, za katere ni potreben dokaz o posebni izobrazbi, dobiti dovoljenje za izvrševanje trgovine le za ono trgovsko stroko, ki je rokodelski stroki, ki jo izvršujejo. sorodna. 3. Spremenj naj se čl. 19., t. 1. o učni dobi tako, da bo prilagodena določbi § 263. zakona. 4. Zakon o obrtih ne predvideva pomočniških izkušenj trgovskega naraščaja. V zakon naj se vnese določba-, da se mora tudi vsak trgovski učenec podvreči pomočniški preizkušnji. 5. Izvedba socialnega zavarovanja trgovstva po § 384. (3.) naj se prilagodi določbam § 384., točka 2. in s tem olajša trgov-stvu izvedbe prejiotrebnega socialnega zavarovanja. 6. Z novelizacijo zakona o obrtih naj se uvede obligatornost banovinskih zvez trg. združenj odnosno zvez po zborničnih področjih. 7. Izpopolni naj se § 182 (točka 1.) v toliko, da se vnesejo med predmete, s katerimi ni dovoljeno krošnjariti, manufaktura, modno blago, železnina in pisarniške potrebščine. 8. Ministrstvo za trgovino in industrjo naj izda čim prej k § 19.—4. pravilnik o ureditvi in o delokrogu branjerii in pravilnik k § 140. zakona, da se onemogoči različno tolmačenje obsega posameznih strok. V zakonu je treba uveljaviti tudi trgovino - mešanim blagom. 9. Ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda k § 152., t 3. in § 154, t. 2. čim prej uredbo o nedeljskem odpiranju in zapiranju trgovin na deželi po predlogih, ki so jih trgovske organizacije že predložile. Denarna kriza Razpravljajoč o denarni in kreditni krizi je trgovstvo soglasno sklenilo pozvati kr. vlado, da nujno podvzame smotrene ukrepe za omiljenje gospodarske krize. Predvsem poudarja trgovstvo. da je skrajna in nujna potreba delovati na odstranitvi denarne in kreditne krize, ki ovira in onemogoča vsako gospodarsko delavnost in spravlja gospodarstvo v nemogoč položaj, da bi zadostilo svojim obveznostim. Zaradi nezaupanja, ki je nastalo v vrstah vlagateljev in velikega dviga hranilnih vlog ter zaradi zakonitih ukrepov, ki so dovedli do ustavitve plačevanja kmečkih dolgov, je postala večina denarnih zavodov imobilna. Nujno potrebna jc zato sanacija denarnih zavodov in njih normalizacija. Trgovstvo stavlia zlasti zahtevo, da se Izdajo nova denarna sredstva, s katerimi naj se primerno likvidirajo kmečki dolgovi in s katerimi naj se usposobijo denarni zavodi za zopetno kreditiranje gospodarstva. Izvedba te akcije naj se poveri Privilegirani agrani banki. Za izboljšanje kreditnih prilik je nadalje neobhodno potrebno znižanje obrestne mere Narodne banke in denarnih zavodov, da se olajša gospodarstvu obrestno breme. Konsumno zadružništvo Razpravljajoč o konsumnem zadružništvu trgovstvo ostro protestira proti neupravičenemu poslovanju konsumnih zadrug in proti različnim privilegijem, ki jih te zadruge uživajo. Trgovstvo ugotavlja, da po-menja poslovanje konsumnega zadružništva za našo trgovino krivično konkurenco, ki po svoji številčnosti in ugodnostih, ki jih uživa, izpodjeda temelje trgovini. V času, ko naša tarifna politka z vso ostrostjo posega v naše gospodarstvo in ko pod težo tarif in pristojbin upada promet v škodo državnih dohodkov, je povsem neupravičljivo, da uživajo zadruge poleg davčne oprostitve tudi še prevozne olajšave. S tem je prikrajšana država na dohodkih za visoke vsote, ki bi se mogle ob ukinitvi tega privilegija zadrugam, nadomestiti pri splošnem znižanju prevoznih tarif. Glede neupravičenega trgovanja zadrug z nečlani in glede privilegijev, zahteva trgovstvo dravske banovine, da se kr. vlnda, gg. narodni poslanci in senatorji zavzamejo za občutno oškodovano trgovstvo in nuino pokrenejo: 1. da se prepove prodaja nečla- nom in izvzame iz zakona o zadrugah državnih nameščencev čl 2, t. 1, odst. 3, ki določa, da smejo zadruge oddajati blago nečlanom, če je izvestnega bldga preveč v zalogi, odnosno da se izpopolni čl. 76 zakona o neposrednih davkih v tem smislu, da se vse zadruge, ki bi poslovale z nečlani, v vsakem primeru obdavčijo z družbenim davkom; 2. da se konsumno zadružništvo izloči iz zadružnega zakona in ukinejo vsi privilegiji, zlasti pa prevozne olajšave. Prevozne tarife Trgovstvo dravske banovine je razpravljalo o neugodnem gospodarskem položaju in je soglasno sklenilo predložiti pristojnim ministrstvom, gg. senatorjem in na-, rodnim poslancem naslednje zahteve: Zakon o zaščiti kmetov naj se ukine, odnosno nujno pokrene, da se terjatve trgovcev in obrtnikov iz zaščite izvzamejo. V pogledu naše tarifne politike ugotavlja trgovstvo, da ni v skladu s sedanjimi gospodarskimi razmerami in prekomerno obremenjuje režijo in cene. Naša tarifna politika naj ne bo usmerjena zgolj v fiskalno smer. stremeti mora tako v interesu državnih dohodkov za povečanjem železniškega prometa, kakor v interesu gospodarstva za dosego konkurenčne sposobnosti nasproti inozemstvu. Zato je nujno potrebno, da se izvede revizija prevoznih tarif v tem pravcu, da se: 1. znižajo prevozne tarife in prilagode sedanjemu gospodarskemu položaju: pri tem nai se uvažuje načelo smotrene tarifne politike, k' naj stremi za čim večjo eksploa-tacijo železnic: 2. da se uvede na progi Dravske, Mežiške in Savinjske doline paritetna tarifa: 3. da se uvede zopet reekspe-dicija: 4. da se taksa, za dostavo vneonov ukine: 5. da se izvrši revizija pristojbin in znižajo zlasti najemnine za ležarinske prostore. Iz gospodarskih ozirov in posebno glede na izvoz iz Prekmurja je nuino potrebna otvoritev železniške proge Hodoš—David-haza—Kotormany, ki veže po najkrajši poti tranzitni promet iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske in Rusije. Za gospodarski razvoj velike važnosti ie normaliziranje železniške protfe Poljčane— Zreče. Prepotrebna je zgraditev železniške proge Kočevje—Sušak. Trgovstvo odločno ugovarja snovanju novih državnih in samoupravnih podjetij in monopoliziraniu posameznih predmetov, zlasti odločno zahteva ukinjen je monopola šolskih zvezkov, čigar uvedba je občutno prizadela trgovino in industrijo. V pogledu monopola soli ponavlja trgovstvo svojo dolgoletno zahtevo po znižanju cen solnim vrečam in uvedbi lastnega mletja soli po maloprodaialcih. Trgovstvo odločno protestira proti ostremu postopku, ki ga vrši inšpekcija dela pri kontroli delovnega časa in zahteva, da se postopek inšpekcije dela prilagodi sedanjim prilikam. Novo rekordno nizko stanje obtoka bankovcev Narodna banka je pravkar objavila svoj izkaz o stanju na dan 15. t. m., iz katerega je razvidno, da je naš obtok bankovcev v drugi četrtini j.inija ponovno nazadoval kar za 73.6 milijona Din na 4385.8 milijona Din. S tem je naš obtok bankovcev dosegel novo rekordno nizko stanje, kakršnega še niso zabeležili. Doklej je bil najnižji obtok zabeležen 22. maja. ko ja znašal 4421 milijonov. Tudi lani je obtok v poletnih mesecih precej nazadoval, vendar ie bil sredi junija še za 470 milijonov večji nego letos. Vzporedno so se dvignile obveznosti na pokaz, in sicer za 48.4 na 984.5 milijona Din. Obveznosti na pokaz po raznih računih, ki predstavljajo v glavnem neizravnana vplačila naših uvoznikov na klirinških računih, s« dosegle že 688 milijonov Din. če sa bodo klirinški saldi v naši državi na korist drugih držav še naprej dvigali, ee bo moral obtok še nadalje krčiti, ker se ta dobro-imetja brez potrabe računajo med obveznostmi na pokaz, za katere je potrebno zlato in devizno kritje. Na aktivni si ran i se je podlaga v zlatu in devizah zmanjšala za 2.2 na 1903.4 milijona Din, devize, ki sa ne vštejejo v podlago pa so narasle za 2.1 na 39.6 milijona Din. Znatno se je dvignil račun kovanega denarja v niklju in srebru, in sicer za 147.3 milijona Din na 366.9 milijona Din. Očividno je prišla iz kovnice nova pošiljka srebrnikov po 50 Din, ki tk>do polagoma pu- ščeni v promet. Protivrednost za ta iznos kovanih novcev ie državi priznana na posebnem rač.inu pod postavko »razna pasiva' (ki se je povečala za 150.3 na 401.6 milijona Din). Eskont menic je nadalje nazadoval za 6.6 na 1975.9 milijona Din. tako da je sedaj manični portfelj od najvišjega stanja pred koncem lanskega leta skrčen za okrog 230 milijonov Din. Kritveno razmerje se ie navzlic zmanjšanju podlage nekoliko zboljšalo in znaša sedaj kritje obtoka bankovcav in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.44 (po zadnjem izkazu 35.31 °/o), v samem zlatu pa 33.45°'» (33.29 Vo). Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: podlaga 1903.4 (_ 2.2), od tega v zlatu 1790.8 (+ 0.3), v valutah 0.4 (—), v devizah 106.2 (— 2.8); davize. ki ee ne vštejejo v podlago 39.6 (4- 2.1); kovani denar v blagaini 366.9 (+ 147.3); posojila na menice 1975.9 (— 6.6); lombard 325.3 (—); stari državni dolg 18141 (+ 0.2); začasni državni avans 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4385.8 (— 73.6); obveznosti na pokaz 984.5 (+ 48.4), od tega nasproti državi 4.9 (+ 0.7). po žirovnih računih 291.3 (+ 27.6), po raznih računih 688.2 (4- 20.1); obveznosti r. rokom 1295.6 (f G.3), razna pasiva 401.6 (+ 156.3). Minimalna glavnica družb z o. z. Stol sedmerice v Zagr?bu je te dni potr- j cijo, da tako majhna glavnica« nasprotuj dil važno razsodbo okrožnega sodišča v tendenci zakona. Pri svoječasni določitvi Mariboru glede minimalne glavnice družb I minimalne glavnice od 20.000 kron (sedaj bi z omejeno zavezo, ki je velikega pomena, Po ža veljavnem avstrijskem zakonu o družbah z o. z., mora znašati osnovna glavnica take družbe najmanj 20.000 kron. kar bi znašalo sedaj 500ri Din. Doslej se je ta predpis tolmačil tako, da zadostuje osnovna glavnica od 5000 Din za ustanovitev dr.ižbe z omejeno za vazo, kar je imelo za posledico, da so se vedno bolj množile družbe z o. z. z malenkostno glavnico (od komaj 5000 do 10.000 Din) Ustanavljanje družb s tako majhno glavmro gotovo ne ustreza potrabam našega gospodarskega življenja. Število družb z o. z. je v dravski banovini zadnja leta baš zaradi tega tolmačenja starih avstrijskih predpisov zelo naraslo, kar je• razvidno iz naslednjih podatkov o gibanju vpisov in izbrisov družb z o. z. v dravski banovini: vpisi izbrisi 1926. 52 16 1927. 60 15 1928. 64 14 1929. 9! 10 1930. 102 24 1931. 73 11 Skupaj je bilo v šestih latih od 1926. do 1931. v dravski banovini vpisanih nič manj kakor 445 družb z omejeno zavezo, izbrisanih pa je bilo 90 takih družb, tako da znaša v teli šestih letih prirastek 355 družb. Če bi imeli na razpolago še podatke o višini glavnica teh družb, bi videli, da gre večinoma za družbe z zelo maihno glavnico. Ker se je dosedanje tolmačenje predpisov glede minimalne glavnica gotovo tudi zlorabljalo, se je okrožno sodišče v Mariboru postavilo na stališče, da je treba zakonski predpis drugače tolmačiti. V konkretnem primeru j a odklonilo vpis novoustanovljene družbe z o. z. z glavnico od lO.COO Din v trgovinski register z motiva- to ustrezalo znesku preko 200.000 Din), i" hotel zakonodajec pripustiti k vpisu le take družbe z o. z., ki imajo dovolj lastnega premoženja, kajti glavnica družba z o. z. tvori nekako kritje za upnike. Namen ir« smisel zakona pa se zaradi povojnih valutnih sprememb nista mogla spremeniti. Dolžnost sodnika je, tolmačiti določbe zakona glade višine osnovne glavnice tako, da pride namen zakona do veliave. Osnovna glavnica mora torej vsaj približno ustrezati takratni vrednosti od 20.000 kron. To odločitev mariborskega okrožnega sodišča je potrdilo anelacijsko sodišče v Loulbljani; pa tudi stol sedmorice v Zagrebu je ta sklep ipotrdil, in sicer z naslednjo utemeljitvijo: Glcle razlage zakonov določa § 6. splošnega državljanskega zakonika, da zakonu ni mogoče dati nobenega drugega smisla, kakor izhaja iz besedila in jasnega namena za/konortajalca. Okrožno sodišče je zakonsko določbo glede glaivnice dnužib z o. z. pravilno uporabilo, če je glede na čas, ko je bil zakon o dražbah z o. z. izdan, in gilede na vre-i-nost, ki ga je imela v takratni valuti vsota 20.000 kron, kakor tudi glede na pravno struturo družib z o. z., prišlo do prepričanja, da osnovna glavnica od 10.000 Din ne ustreza oni vrednosti, ki jo ima v mislih zakon o družbah z o. z. Pričakovati je, da bodo to tolmačenje osvojila tudi ostala sodišča v Sloveniji, s čeimer bo v bodoče onemogočeno, da ®e osnujejo družibe i o. z.- z malenkostno glavnico. Kako so postali, VaSi zobje tako I lepi? Oni izzivajo poljub. Ako so Vaš! zobje zanemarjeni ln ako je Vaš dih zoprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, Id daje zobem sijajno belino: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vo-nJiv- S40-6 KOLVNOS antiseptično sredstvo, aa$>0gg« 340 — 355. >2c 320 - 330; ,5« 300 - 315; >6< 280 do 285; »7« 180 — 190: .8« 65 — 67.50 — Otrobi: baški 52 50 — 57.50 + Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca slaba, promet slab Pšenica: za junij 19.78—10 80, za okt. 10.4-6_10» 48; koruza: za julij- 7.95... 7 7<5. za avguiSfta 7.85—7.87. Iz čuda življenja svetovne razstave in sveta železnica skozi Saharo Nova Španska vlada Velika doba napredka 27. maja so v Chicagu otvorili veliko svetovno razstavo. Q tem smo poročali, kakor tudi o velikih pripravah, ki so se vršile zanjo. Vseeno bo zanimivo, če navedemo nekoliko podrobnejših podatkov o tej razstavi, ki so jo organizirali nalašč za to, da bi pokazala razvoj zadnjih sto let in napredek naše dobe. Pripravljalna dela so trajala celih šest let, a navzlic temu niso utegnili dovršiti niti vseh oddelkov. Razstavno ozemlje obsega, kakor znano 300 ha, kar bi bila površina precej znatnega mesta, in leži v v Chlcagu njej je dvorana za 80.000 posetnikov, zgrajena pa je iz jekla in stekla. Američani pač ne gledajo na stroške in na razsežnosti, oz. gledajo na to, da je oboje čim večje. Med drugimi znamenitostmi je omeniti vsekakor posnetek slavnega zlatega svetišča v glavnem mestu bivše kitajske province Džehola, posnetek nekega svetišča Majev iz Mehike, posnetek velikega prekomornika v naravni velikosti, ogromne dvorane ameriških avtomobilskih tvrdk itd. Naravno, da se odlikujejo tudi palače in oddelki inostranih razstavljalcev po Nov napredek zdravniške vede Solna raztopina proti boleznim ožilja Na zadnji seji Dunajske zdravniške družbe je poročal docent dr. Demel o posrečenih poskusih za zdravljenje arterio-sklerotičnih in drugih obolenj žilja s solno raztopino, ki vsebuje jod, n. pr. z ab-rodilom in uroselektanom. Te razstopine so uporabljali prej za povzročanje senčnih slik perifernega arterijskega žilja pod Roentgenovimi žarki, po navadnih injekcijah so se pokazala na plošči vsa defekt-na mesta v žilju, prekinitve, otekline, za-mašenosti itd. Operater je potem na podlagi teh slik lahko izvrSil potrebne operacije. Toda kmalu se je pokazalo, da operacije niso v večini primerov niti potrebne, posebno pa ne amputacije celih udov, ker ima raztopina sama to lastnost, da ozdravi obolela mesta, in sicer ne samo trenutno, temveč za trajno. Po mnogih poskusih so ugotovili, da zadostujejo injekcije 40 do 100 kub. centimetrov, oboleli ud, ki je bil prej mrzel, postane spet topel, bolečine izginejo in otekline tudi kmalu izginejo. Tehnika tega zdravljenja je zelo preprosta. a kar je najvažnejše, je to, da prihrani pacientu prej tolikokrat nujno po. trebne amputacije celih okončin. Najnovejši člani novega španskega kabineta (od leve proti desni): trgovinski minister Franchi Roca, finančni minister Vinuales, ministrski predsednik in vojni minister Azana, naučni minister Barnes in mornariški minister Louis Company. — Zdi se, da tudi novo sestavljena vlada ne bo mogla rešiti perečih vprašanj brezposelnosti in sprave s cerkvijo Usoda voditeljev Lužiških Srbov Kakor poroča Družba prijateljev Lužice v Pragi, so nemške oblasti izpustile v Bu-dišynu zaprte voditelje Lužiških Srbov, ki so jih bile obtožile veleizdajstva in drugih grehov. V z3poru je ostal še znani slikar in vodja bivšega Lužiškega Sokola Martin Nowak. Te izpustitve so najboljši dokaz, da nemške oblasti voditeljem nesrečnega naroda niso mogle podtakniti nobenega greha in da je šlo pri vsej stvari za navadno podlo in figarsko samopašnost hitlerjevskega po-pernacionalizma, ki je že dovoljkrat pokazal, da zna nastopiti z vso »korajžo« edino proti — šibkejšim. Glavna cesta na chicaški svetovni razstavi NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLEKE iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. Angleške statistike Angleški statistiki zbirajo prav radi številčno gradivo o pojavih, ki se ne tičejo samo suhoparnih gospodarskih protvemov, temveč tudi zgolj človeških zadev. Tako so izračunali, da število porok v Veliki Britaniji narašča in da stopi vsake tri minute nov parček pred poročnega uradnika. Na dan pa se loči dvajset parov, kar ni malo. Nadalje nam pove statistika, da se na Angleškem vsako minuto rodijo trije otroci. V istem času izdelajo 160 parov novih čevljev in 20 dežnikov, porabijo 7 odstotkov slaščic, pokadijo 30 tisoč cigaret in požgejo 48.000 vžigalic. Na uro osta vi 25 novih avtomobilov svojo tovarno in 6 knjig tiskarski stroj. Na d?n zaužije 40 milijonov Angležev 12 mi-tijonov j?--c, pol milijona glav živine in 25 milijonov čaš piva. Na teden porabi Anglež povprečno pol funta mila, ob nedeljah obišče cprkve poldrug milijon ljudi, 1.800.000 pa jih gre v kino. Golf igra 350 tisoč Angležev, ooldrug milijon se vozi na izlete z avtomobilom, 400.000 jih igra tenis. »Ni res, Marija: časi so bili pred tridesetimi leti vendar boljši?« »Gotovo. milostiva, takrat sem prejemala plačo vsaj točno.« * Mati; »Jaz se nisem poročila prej, dokler nisem našla pravega moža.« Hči: »In jaz ne bom nehala s porokami, dokler tudi jaz ne dobim pravega!« Rudniška bolezen V uranovih rudnikih v Jachimovu in drugod, kjer pridelujejo radij, so se v zadnjih časih vršila raziskovanja, da bi ugotovili vzroke »rudniške bolezni«, ki se loteva v takšnih podjetjih zaposlenih delavcev in nameščencev. Dognali so. da je to bolezen pripisovati samo stalnemu vdihavanju radioaktivnega zraka in vplivu emanacij, ki povzročajo degeneracije v protoplazmi raznih organov, zlasti pljuč in krvnih telesc. Učinke teh radiacij lahko izenači regeneracija krvi v prostem času in gre samo za pravo razmerje med časom kvarnega vpliva in časom regeneracijske možnosti, ki je odvisna seveda od okolice, v kateri se more regeneracija izvršiti. Rojstni dan švedskega kralja čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Umrljivost na češkoslovaškem Na Češkoslovaškem je lansko leto umrlo 31.000 ljudi manj nego predlansko leto, število umrljivosti je v tem času od 17.S promilov padlo na 14 promilov, kar gre zabeležiti kot odličen uspeh medicinskega in socialnega dela v bratski državi. Med glavne vzroke, ki karakteriziraio umrljivost v njej, je šteti v prvi vrsti bolezni dihal, ki so 1. 1932. zahtevale 25 odst. vseh smrti (tuberkuloza med njimi 9.3 odst.). dalje srčne bolezni s 11.5 odst., živčne in podobne bolezni z 10 odst. ter rak z 8.7 odst. Rak je ta čas najhujša šiba božja, in sicer ne toliko samo zaradi svojega visokega odstotka, kolikor zaradi tepa, ker njegovo uničevalno delo stalno narašča. Medtem ko je statistika 1. 1921. beležila 13.000 smrtnih primerov zaradi raka. jih jc lansko leto že 16.000 navzlic vsem naporom moderne medicine, da bi ga premagala. Večji uspeh ima boj proti jetiki, vsaj kar se tiče njeriesa nazadovanja. L. 1921. je umrlo v republiki 2S.OOO oseb zarrrfi ietike, lansko leto pa samo že 22.000. Statistiki vedo povedati, da je v vsej državi okrog 220.000 ugotovljenih oseb, ki se morajo zaradi te bolezni zdraviti, kar daje podlago za cenitev, da je resničnih primerov za jetiko bolnih ljudi vsaj 516.000. To število pa bo bržkone še prenizko cenjeno. V francoski zbornici je poslanec Bru-net stavil predlog, naj bi vlada pričela t bližnjem času priprave za gradnjo železniške proge skozi Saharo. Stroški bi znašali okroglo 3 milijarde frankov, pri čemer bi šlo nekaj nad polovico za gradbeni material, ostalo pa za plačo armadi delavstva, ki bi štela 35.000 mož. Proga bi merila v dolžino 3200 km od Nigra do sredozemske obale in prevozni stroški so preračunani na tej progi na 90 frankov za tonj. Ce bi železnica prevozila letno samo 300.000 ton blaga po 100 frankov za tono, bi se podjetje rentiralo. Z Brunetovim predlogom soglaša že kakšnih 225 poslancev. Mnogi ne vedo... Francoski politik na smrtni postelji AmeriSka podmornica »S—49«, zasidrana ob »Palači znanosti« na ctucaški razstavi bližini chicaškega centra, v krasni legi ob Miciganskem jezeru. Na tem kraju se je okrog trdnjavice Dearborn, ki so jo na razstavi zgradili v faksimilu, dvignilo prvo naselje današnjega Chicaga, ki je štelo pred točno sto leti 70 prebivalcev, štiri leta pozneje se je to število dvignilo na več nego 4000 duš, 1850. na 30.000, 1880- na pol milijona, danes pa šteje Chicago svoje 3.200.000 prebivalcev in je četrto največje mesto na svetu. Upravno poslopje v velikem razstavnem parku so zgradili iz stekla in betona, srednji trakt mu je bel, stranska sta pa tem-nomodra. s-Palača elektrike«, ki vzbuja največje zanimanje, je stala sama poldrug milijon dolarjev. Kupola »palače železnic« je večja nego kupola na cerkvi sv. Petra v Rimu, palača znanosti meri v dolžino več nego 200 m, v širino več nego 120 m. V mnogih senzacijah, dasi razstavnikov iz inozemstva zaradi kritičnega gospodarskega položaja ni toliko, kolikor so jih prvotno pričakcali. Med inozemskimi čudeži zbuja največje zanimanje veliki, 78 kara-tov težki diamant Nashak, ki ga hranijo v težkem safeu v omari iz nezlomljivega stekla pod strogim nadzorstvom četvorice z revolverji, karabinkami in plinom za sol-zenje oboroženih mož. Omara je zgrajena tako, da se ob najmanjšem dotiku zaprejo preko nje težka jeklena vrata. Ta previdnost ni od'eč, saj velja diamant najmanj pol milijona dolarjev. V istem oddelku je videti poleg kafrske vasi tudi delavnico za brušenje demantov in celo kopijo demantnega rudnika, za katerega so iz Južne Afrike poslali na razstavo 15.000 ton originalne »modre zemlje«, v kateri je kakšnih 3000 večjih in manjših demantov. da so zgradili Rimljani za 80.000 km dobrih cesr; da so majhne žarnice s tako tenkimi nitkami, da te opaziš s prostim očesom šele. ko zagorijo; da prevažajo in hranijo v Indiji mleko v zmrznjeni obliki; da žanjejo vsak mesec v kakšnem konju sveta pženico; da obstoj! v Melbournu (Avstralija) »Družba za snubitev mož za ženske z enim samim otrokom.< Švedski kralj Gustav V. je praznoval na gradu Tullgaru svoj 75. rojstni dan. (Okoli mize od desne proti levi): danski kralj Kristjan, njegova soproga, jubilant, princesa Margareta in danski princ Aksel Zvezni kancelar Dollfuss, ki je dosegel na svojem potovanju po zapadnih prestolnicah velike uspehe v borbi za nezavisnost Avstrije, ki bi jo Hitler rad spremenil v obmejno nemško provinco Najmanjša knjiga ki ne prekaša po velikosti normalne poštne znamke, bo po vsej priliki knjižica, ki jo je razstavil neki turinski knjigarnar in nosi impozentno dolgi naslov: »Pisma Galileje Kristini de Lorraine«. Le malo ljudi je imelo doslej priliko, da vidi to mikroskopično delce in ga vzame v svoje roke. Dal ga je natisniti neki knjigarnar v Padovi, in sicer s črkami, ki jih je že 1. 1850. vlil znani Antonio Farina in jih porabil tudi za doslej najmanjšo popolno izdajo Dantejeve /-Božanske komedije.« Morilka „princa Burbon-skega" oproščena K senzacionalnemu prosecu proti Španki Brau-Soler, ki je umorila dozdevnega princa fcdgarja Burbonskega (ali pustolovca Loriola), poročajo, da jo je pariška porota oprostila.. O procesu, ki je zbudil veliko zanimanja v francoski in inozemski javnosti smo obširnc-je poročali te dni. Po sedmih letih našla grob svojega moža Na nekem pokopališču pri Moskvi je našla Američanka Selly Keene po sedmih letih iskanja grob svojega moža VVilliama Keena, ki se je boril leta 1918. na fran-coeko-nemški fronti in je potem izginil. Pred sedmimi leti se je njegova žena odpravila na pot, da poišče vsaj njegov grob ln cela vrsta »vidcev«, med njimi znani Hanussen, je zaslužila na nje račun velike vsote, a povsem po krivici, ker so vsi »gledali« napačno. Razumljivo je, da je ga. Keenova iskala grob pred vsem v ozemlju francosko-nemške fronte. Tudi pred dvema letoma ji je neki angleški stotnik povedal, da mora oditi v Rusijo, in sicer bo našla grob nekje v bližini Moskve. Navzlic temu, da je bila videti ta napoved zelo neverjetna, je Američanka odšla v Rusijo in sedaj se ji je res posrečilo, da je odkrila dolgo iskani grob. Kako je prišel William Keene sem, je še neugotovljeno. Pred 15 leti so ga našli na deželni cesti mrtvega, in sicer v civilni obleki. Mogoče je 1. 1918. zašel v nemško ujetništvo, a je iz Nemčije ubežal na še neznan način v Rusijo, kjer ga je doletela smrt. Svetovni letalec se je izgubil James Mat tem, ameriški pilot, ki je s svojim poletom okoli sveta vzbudil pozornost vseh civiliziran-cev, je po zadnjem startu v Sibiriji na poti na Aljasko ^izginil« brez sledu ANEKDOTA Mark Twain ni znal klavirja, vendar je v neki družbi pripovedoval, da je nekoč spremljal svojega očeta na tem glasbilu. Na začudene poglede prisotnih ljudi je menil: »Naša hiša je stala na bregu Mississi-pija. Nekoč, ko sem bil še majhen, je reka prestopila bregove in preplavila tudi našo hišo. Oče in jaz sva splezala pod streho. Tam je moj roditelj vzel neko postelj in se na njej spustil v valove. Oaa pa sem ga spremljal na klavirju, ki sem ga našel tam gor;.« VSAK DAN ENA Služkinja: »Gospod prosi, da mu oprosti-te, ker je moral zdoma!« Obiskovalec: »Dobro. Recite mu, naj' ml oprosti tudi on, ker me ni bilo!< (»Nebelspalter«) Pri ishi.ja.su sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki in pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Philippe Berthelot, Briandov najzvestejši sodelavec ln vse do lani glavni tajnik v vnanjem ministrstvu, je nevarno obolel. Zdravniki so izgubili upanje v njegovo rešitev Javni telovadni nastop naraščaja In vojske Ljubljana, 19. junija. . Ker je nedeljski javni nastop naraščaja in vojske preprečilo neurje in trajno deževje, sta načelstvo saveza SKJ in zleteli odbor sklenila, da se vrši jutri, v sredo ob IS. uri javni telovadni nastop sokolske mladine in vojske. Pri javni telovadbi nastopijo starejša deca. moški in ženski naraščaj, če škodo v-ški naraščaj, planinski polk in kolesarski bataljon iz Ljubljane. Poleg naraščaja ljubljanske sokolske župe nastopi tudi naraščaj bližnjih sokolskih žup. Bratski češkoslovaški naraščaj se povrne z izleta na Gorenjskem v Ljubljano in bo nastopil z vajami, namenjenimi za nedeljski nastop. Enako bosta nastop:la naš planinski polk iz Ljubljane n Škofje Loke ter kolesarski bataljon. Deca in naraščaj morata biti v sredo ob 16. zbrana v svojih garderobah na veleseimu. Pričetek javne telovadbe bo ob 18. Vabimo vse občinstvo, da polnošte-vilno pohiti v sredo na telovadišče ter tako pokaže naši mladini svoje priznanje. Spored javne telovadbe: 1. Starejša moš. deca: proste vaje. 2. starejša žen. deca: proste vaje, 3. moški naraščaj: proste vaje, 4. ženski naraščaj: proste vaje, 5. češkoslovaški moški naraščaj: proste vaje, 6. češkoslovaški ženski naraščaj: pro-ste vaje, 7. planinski polk: Planinske slike, S. kolesarski bataljon. Rediteljski odsek poziva vse brate reditelje, da morajo biti jutri točno ob 15.30 zbrani pred glavno tribuno, da se razdeli služba zaradi javnega nastopa. Prosimo točnosti. Predsednik. Vse brate blagajnike, ki so bili določeni za nedeljski javni nastop, bratsko prosimo, da pridejo jutri ob 16. na zletišče, kjer bodo vršili blagajniško službo, kakor-so bili določeni za preteklo nedeljo. Posnemajte. Ker je nedeljski naliv preprečil nastop naraščaja in dece, je daroval zletnemu odboru kot odškodnino brat Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubliani, 500 dinarjev. Bratu Zupanu za ta velikodušen dar iskrena in bratska zalivala. Načelništvo sokolske župe Ljubi iana pozivlje vsa društva in čete izven ljubljanske okolice, da skušajo pripeljati k javnemu nastopu 21. Um. svoj naraščaj in po možnosti tudi deco (starejšo). Vsa navodila glede prihoda in nastopa bodo objavljena v dnevnem časopisu. Vse članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev pozivamo, da se udeležijo jutrišnjega javnega nastopa dece, naraščaja in vojske v slavnostnih krojih. — Župna uprava. Predprodaja vstopnic za javni nastop v sredo 21. t m. bo v Ljubljanski kreditni banki ter 1 uro pred pričetkom javne telovadbe pri blagajnah ra z'etišč'1. Vse ljubljanske obr+enike in trgovce vljudno prosi zletni odbor, da bi svojim nameščencem, ki sodelujejo pri javni telovadbi in v posameznih odsekih, dal; prosto 2 uri, t. j. od 16. ure dalje. * Sokol v Velenju priredi telovadni nastop "v nedeljo 25. t. m. ob pol 15. na letnem telovadišču. Sodelovala bo ;z prijaznosti polnoštevilna rudarska godba. Bližnja društva vabljena! C Češkoslovaški amaterski prvak v Ljubljani Poročali smo že, da bo konec junija imela Ilirija v gostih amaterskega prvaka Češkoslovaške AFK Kolin. Cehi bodo gostovali v Ljubljani ^a oba praznika 2S. in 29. t. m., obakrat v nočni tekmi, prvi dan bodo igrali z Ilirijo, za drugi dan pa je Ilirija pripravila senzacijo, povabila je v Ljubljano državnega prvaka Concordio, ki bo nastopil drugi dan proti Kolinu. Ta tekma bo nedvomno zelo zanimiva, ker se bosta srečala državna prvaka obeh prijateljskih držav. Kolin je v Jugoslaviji že gostoval I. 1920. Takrat je igral 3 tekme v Zagrebu in je porazil Haška in Concordio z 2:1, Gra-djanskemu, ki ie bil tačas na višku, pa je podiegel z 0:1. Gostje nastopijo v najmočnejši postavi. O jakosti moštva najbolj priča dejstvo, da v letošnjem prvenstvu niso izgubili niti ene tekme. R T Propagandni lahkoatletski civomatcli Ilirija : Atena Po dolgem presledku smo imeli pred dnevi v Ljubljani zopet ženski lahkoatletski miting. V svrho ožavljenja skoro. že ..zaspale ženske lahke atletike sta priredila Ilirija in Atena interni dvomateh, ki je Dil zgolj propagadnnega značaja. Na startu se je pojavilo 20 atletinj obeh klubov, ki so postavile, čeprav skoro brez treninga, povsem zadovoljive rezultate, in sicer; Tek 60 m: (Startalo 11 atletinj.) 1. Omanova (I.) 8 7, 2. Marta (I.), 3. Bernik (A.). V predteku je dosegla Marta (I.) čas 8-5. Tek 200 m: (7 tekmovalk.) 1. Boža (A.) 30.2, 2. Vida. 3. Omanova (obe I.). Tek 800 m: (3 tekmovalke.) 1. Slapar-jeva 2.47.1, 2. Marinka (obe I.) Štafeta 4X60 m (4 štafete): 1. Ilirija I. (Marta, Vida, Doberlet, Omanova) 35, 2. Atena I. (Pina, Justi. Bernik. Boža), 3. Ilirija II. (Joža, Darinka, Milica, Slaparje va). Krogla 4 kg (7 tekmovalk): 1. Bernik i.V.) 10.16, 2. Darinka, 3. Milica (obe I.). Disk 1 kg (11 tekmovalk); 1. Boža (A.) 27.15. 2. Milica (I.), 3. Kaiser (A.). Knp.jp fiOd gr : 1. Bernik 24.60, 2. Pina, 3. Boža (vse A.). Skok v višino 7. zaletom (7 tekmovalk): 1. Marta (I.) 135 cm. 2. Pina (A.), 3. Milica (I.). s!iv&ih članov odbora so se izpotpol-nila. Krožek vabi prijatelje francoskega naroda in francoske kulture iz Kranja in okolice, ki še niso člani, da pristopijo k kroako v obilnem številu. Tako bo še lažje vršil svoje doslej tako uspešno delo, ki je strogo kulturno in se skrbno izogiblje vsakega političnega vpliva. r— Zveza mladih intelektualcev v Kranju. Tudi v Kranju se pripravlja ustano-viitev krožka Zveze mla iih intelektualcev, ki se je ustanovila kot inteligenčna stanovska organizacija za Jugoslavijo s sedežem v Mariboru. Zveza mladih intek-tualcev ima namen nuditi spojim članom stanovskodelovno zaščito in zlasti zastopati težnje onih, ki so po nujnosti časovnih razmer zašli v položaj brezposelnosti. Matično vodstvo zveze v Mariboru je poverilo organizacijo krožka v Kranju profesorju g. Kuretu, Kokrško predmest.-e 138, na katerega naj se obrnejo vsi interesenti. r— Podmladek Rdečega križa II. c razreda realne gimnazije v Kranju bo uprizoril v sredo 21. t. m. ob 20.30 za odrasle in v četrtek 22. t. m. ob 16. ža otroke mladinsko igro v 3 dejanjih s petjem in plesom »Gozdiča — mlada čarovnica«. Starši in prijatelji mladine, pridite, da boste videli, kaj premorejo naši najmlajši! Iz Zagorja z— Javni nastop gojencev Glasbenega društva v Zagorju se je vršil na Telovo. Nastopil je pod vodstvom učitelja g. Koprive mladinski zbor z 10 točkami. Ta zbir. ki je bil pred petimi leti sestavljen v Zagorju, je dal povod nastanku trboveljskih slavčkov. Velike pozornosti sta bili deležni dve mali igralki na klavirju. Tudi goslarski I. in II. oddelek sta pokazala napredek. Prav posebno je ugajalo občinstvu izvajanje otroškega orkestra. Gojenec državnega konservatorija g. Rus je sodeloval z dvema točkama s spremljevanjem klavirja in dosegel veliko odobravanje občinstva. Nastopila sta z dvema točkama učiteljica gdč. Kneislova in učitelj g. Dovgan. Na klavirju je vse mojstrsko spremljal učitelj g. Ku-lot. Obisk je bil sreden. Vsa prireditev je zadovoljila obiskovalce in je želja vseh. da kmalu spet nudijo občinstvu kaj novega. Iz Hrastnika h— Vpisovanje novincev na obeh narodnih šolah se bo vršilo v četrtek 22. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17. Starši naj pripeljejo novince v šolo in prinesejo krstne izpiske. Iz Ptuja j_ Zgradba novih stndencev v javni bolnici. Glede na pomanjkanje vode v javni bolnišnici in hiralnici se gradita zdaj dva nova vodnjaka, eden za bolnišnico in eden za hiralnico. Stare vodnjake bodo za-^uli.-^ - - Popis živine, vozil in koles za mesto Ptuj $8 21. t. m. (ne 20. t. m.) pred mestno klavnico (nc na sejmišču). Dovoz iz Frankopanske ulice ali pa po cesti skozi park. j— Kino bo predvajal v sredo ob pol 21. in v četrtek ob pol 19. in pol 21. opereto »Halo. Babv« z Marto Eggerthovo, Hermanom Thimigom in Ernestoni Verebe- som. Dodatek Jugo-kulturni film. * BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal v sredo in četrtek obakrat ob pol 2L vele opereto »V dvoje je lepše* z Magdo Schnei-derjevo in Ernestom Verebesom. Novi Fo-xov žurnal DOLNJA LENDAVA. Doživeli smo velik dogodek. SoKolski orkester, kateremu so prerokovali skorajšnji konec, je nastopil z izbranim sporedom na 2. koncertu pod vodstvom dirigenta br. Ljubiča Frica. Koncert je uspel brez pretiravanja sijajno od prve do zadnje točke. Čast gg. Frajer ju, Bačiču mlajšemu in posebno ge. Fabia-nijevi, ki je prejela krasen šopek za svoje virtuozno spremljanje. Čast in hvala pa tudi našemu dirigentu in vsem članom orkestra, br. starosti in br. Gorišku, ki je požrtvovalno pripomogel, da se je uresničila ideja lastnega orkestra. Ako naših prireditev ne obiskujejo Madžari, razumemo, toda da se celo »naši ljudje« ne brigajo zanje, je vse obsodbe vredno. Obisk koncerta, ki je bil res dogodek, je bil tako majhen, da se lahko zgražamo! Z dejanjem, ne z besedami! KOČEVJE. Državna realna gimnazija v Kočevju zaključi šolsko leto v soboto 24. t. m. s službo božjo ob 9. in z obvezno šolsko proslavo. Nato pa se bodo razdelila izpričevala. .Snrcjemni izpiti za I. razred bodo 26. in 27. t. m. ob 9. Najkasneje do tega roka je treba pri ravnateljstvu vložiti "prošnje, kolkovane s 5 Din, za dovoljenje polaganja sprejemnega izpita. Prošnjam je treba priložiti šolske izkaze o uspešno dovršenem IV. razredu in krstne liste. LJUBNO. Razveselili smo se poletnega voz&ega reda poštnega avtomobila, po katerem je dodeljen mozirski pošti še en avto, ki bi ime! biti za rezervo, kadar ne bi mogel voziti eden ali drugi avto po Za-drečki, odnosno po Savinjski dolini, kar se pogosto dogaja. Tudi bi imel po novem voznem redu prihajati avto s pošto pol ure prej kakor dosedaj, kar je pa ostalo samo na voznem redu. sicer pa so zamude na dnevnem redu. Neprijetno presenečeni smo bili na Telovo. ko je dospel poštni avto z zamudo nad poldrago uro. Zvedeli smo, da je zopet vozil samo en avto po Zadrečki in Savinji dolini, čerlrav jbi lahko bil na razpolago tretji avto, ki sicer vozi med Mozirjem in šmartnem ob Pa ki. Mislimo, da smo dobili poštne avtomobile v prvi vrsti zaradi hitrejšega prevoza pošte. potem šele za prevoz oseb. Vljudno prosimo poštno upravo, da v tem oziru napravi '•sd na tei progi. POLJČANE. Obiščite zanimivo potujočo kmetijsko razstavo, ki pride na tukajšnjo železniško po^taio L julija in ostane samo en dan. — Za 2. julija določeni so-• kolski nastop se zaradi manifestacijskega zborovania v Beogradu preloži na jesenski čas. — Vsem darovalcem, ki so prispevali za nabiralno akciio za okrožni zlet v Aplot-nici, se Sokol najlenš^ zahvaljuje. SLOVENSKA BISTRICA. Kolesarska podzveza »7 Maribora ie priredila v četrtek izlet v Slovensko Bistrico, katerega so se udeležili mariborski klubi »Edelweis«, »Maraton« in »Poštela«. V Slov. Bistrici so pričakali izletnike zastopniki domačega društva »Bistre« z godbo gasilnega društva. Goste sta v imenu domačega kluba pozdravila predsedik g. Miloš Tajnik in g. Bra-nislav Mondini. V imenu mariborske pod-zveze se je zahvalil za prisrčni sprejem predsednik g. Markovič. Po zdravici Nj. Vel. kralju, ki jo je izrekel o. Branislav Mondini, se je razvila prijetna srčna zabava v dvorani hotela »Beograda«. Kamniški uboj pred sodiščem Ljubljana, 10. junija. Kar šest kamniških možakarjev in fantov je danes stalo pred kazenskim sodnikom-poedincem s. o. s: g. Koršičem. Obtoženi so bili sicer samo prestopka tepeža, ki je bil 16. avgusta predlanskim nastal v gostilni Frančiške Jagodičcve v Kamniku, na Grabnu. Takrat so slavili poroko Mihe Ur-šiča. posestnikovega sina i>„ Stranj. Bili so vsi veseli. Okrog polnoči pa je nastal prepir, ki se je spremenil kmalu v hud tepež. Skozi odprto okno je nekdo z vodo polil v gostilni se nahajajočega Petra Peternela. Ta je postal ves divji. Nekdo pa mu je potem na gostilniškem dvorišču vrgel v čelo debel kamen ter mu prebil čelno kost. Pe-ternel je čez nekaj dni umrl v ljubljanski bolnišnici. Tega tepeža so bili najprej obtoženi 671etni posestnik Janez Uršič iz Stranj, njegov sin Miha Uršič. 261ctni mesar Janez Lrjavšek in 241etni Matevž Pogačar, mesarski pomočnik iz Kamnika. Vsak je zvračal krivdo in tajil, da bi se bil udeležil tepeža. Prvi sodnik je lani celo razpisal glavno razpravo na licu mesta V Jagodičevi gostilni in po celodnevni razpravi vse obsodil na 8 mesecev strogega zapora. Apelacijsko sodišče je sodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo. Državni tožilec je proti mesarju Janezu Erjavšku umaknil obtožbo, dočim je na novo obtožil še zidarskega delavca, 351etnega Franceta Uršiča iz Stranj in 301etnega posestnika Ludvika Flerina iz Goričice pri Kamniku. Tudi danes so se obtoženci 17.-govarjali, da ni nikdo vrgel kamna proti Peternelu. Glavna priča, gostilničarka Fran čiška Jagodičeva je opisala tepež in izjavila sodniku: »Resnica bo enkrat na dan prišla. Če ne danes, pa čez 10 let!« Razprava je bila na 6. julija preložena, da se zaslišijo zdravnik izvedenec g. dr. Blumauer in še nekatere priče. Radie Torek. 20. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Naša mala letovišča. — ?0: Literarna ura. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila Sreda. 21. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas. — 19.30: O naši upodabljajoči umetnosti in Narodni galeriji. — 20: Prenos produkcije drž. konservatorija iz Uniona. — 20.30: Čas. poročila. — 21.30: Radio - orkester in radio jazz. BEOGRAD 11: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Narodne pe- smi. _ 20.30: Rimski - Korzakov. '21: Operne arije. — '21.50: Lahka gh>£ba na ploščah. — ZAGREB 12*): Plošče. — X>.30: Koncertni večer. -- 22 40: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Godalni kvartet. — 20 50: Spominska proslava usmrtitve na Starom'sinem trga. — BRNO 19.10: Poljuden koncert orkestra. — '20: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.3o: Pevski in klavirski koncert. — ! 20: Slušna igra. — 21.15: Komorna glasba. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17.20; Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.35: Dunajski več-r. — 21.05: Kres. — 22.35: Plesna glasba. — BERLIN 20.50: Z letalom nad Berlinom. — 21.20: Telemannova kantata za sopran in orkester. — Plesna glasba. — 24: Kresni v»-čer. _ KoNIGSBERG 20.40: Prenos orkestralnega koncerta. — '21.40: Literaren program. '— Lahka glasba. — MCHLACKER 20.10: Pesmi. — 21.10: Starejša in moderna plesna glasba. _ 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. - 19.40: Pevski koncert. — 20.15: Dramski večer. — 22.30: Madžarske sonate. _ 23.15: Jazz. -RIM 17.30: Koncert orkestra. — 2:1.40: Moderne italijanske opere. Kastaly*jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien VIII., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 7201 Zastopnike-ce v vseh večjih krajih sprejmemo za prodajo patentiranega predmeta. Pismene ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pret. 409 pod »Dobra zarada 181«. Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. 0DDDi^DDDDa[XDaaDD0aDCD0CO3C0DaD0DanDaDD0anc 1 »Šumalit« | IZOLACIJSKE PLOŠČE □ v velikosti 50X200cm, razne debeline, prepojene s R magnezitom dobavi v vsaki množini po konkurenčni 8 „ALPEKO" trg. ind. družba, Ljubljana □ 7408 TARZAN II. DEL JE IZŠEL KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, ČE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DEN POŠTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNIŽTVO »JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. f Tužriim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša dobra mati, stara mati, sestra, teta. gospa •Marija Graul roj. Svetlin dne 18. t. m. po daljšem trpljenju preselila v večnost, previdena s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti. Pogreb rajnice se bo vršil 20. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Ljubljana VII., Aljaževa cesta 29, na pokopališče v Dravlje. Ljubljana—Brežice, dne 20. junija 1933 7476 Žalujoče rodbine: GRAUL, LOMBAR, ENGELMAN, ZAGORC, HAFNER. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. ua je dne 17. junija 1933 od kapi zadeta preminila na Dunaju moja preljubljena, zlata žena Olga Kostajnšek soproga župana, trgovca in p- sestnika Blagopokojna bo v sredo, dne 21. junija 1933, prepeljana k Sv. Martinu pri Vurbergu, kjer bo svečani pogreb istega dne ob 10. uri dopoldne. Sv. Maše zadušnice se bodo brale dne 22. in 27. junija 1933 v župni cerkvi pri Sv. Martinu. KOSTAJNŠEK JANKO, mož; KOSTAJNŠEK MILKO, pastork, in vsi ostali sorodniki. 7475 James Oliver Curwood: 31 JHei divjine Roman Ves izpremenjen ie bil. Ti trije dnevi, ki jih ie bij prebil na poti, in te tri noči, ki jih je bil prespal pod zvezdnim nebom, so začenjale delati čudež. Obraz mu je zatemnel od poganjajoče brade, uhlji in lica so bila rdeča od mraza in vetra; čutil .ie, kako so mu bile v teh treh dneh in nočeh mišice otrdele in kako ga :e biia zapustila slabost. »Vaša bolezen je bila samo namišljena.« mu je bil rekel Roland. in zdaj mu je verjel. Telesna popolnost, ki jo je občudoval pri Mukokiju in misijonarju, da je navdajala z zadoščenjem. Vsako opoldne, kadar so se ustavili, da si skuhajo čaj in pripravijo kosilo, in vsak večer, kadar so se utaborili, je posekal drevo. Nocoj je bila podla osem palcev debela smreka, vsa polna smole. Kri v žilah se mu je bila razkipela od napora. Globoko dihaje ie sedel pri ognju in meta! Bariju kosce mesa. Thoreauieva koča je bila zdaj šestdeset milj za njimi, in oče Roland ga je že dvajsetič hvalil, kako se je popravil. »In jutri bomo pri Tavishu,« je rekel nazadnje. V Davidu se je bil ustavil občutek, kakor da je njegovo edino veliko poslanstvo na severu v tem, da- vidi Tavisha. Kaj ga čaka po tem srečanju, ni ugibal. Vse njegove misli so se bile strnile v željo, pokazati Tavishu sliko. Nocoj, ko se je misijonar pridružil Mukokiju v svilenem šotoru, toplo obloženem z je lovim i vejami, je sedel še nekaj časa pri ognju in si zadajal vprašanja, ki prej ni mislil nanje. Hotel je videti Tavisha. Hotel mu je pokazati sliko. In kaj — potem? Ali bo to že konec? Onkraj Tavisha je vstajalo vznemirjajoče vprašanje, ki ni bilo odgovora nanj. Ce je dekle še živelo, je bilo tisoč milj onkraj, kjer je David zdaj sedel; da jo doseže čez vse gore in gozdove, ki so bili med njima, bi moral potovati skoraj na konec sveta. Tako se je prvikrat določno oglasila v njem misel, da bi šel k njej — ako živi. Kar presunila ga je. Da bi šel k njej? Cemu? Potegnil je sliko iz prsnega žepa in se pri svetlobi zvezd in gorečih vej zastrmel v njemu prečudni obraz. Zakaj? Srce mu je trepetalo. Vzdignil je oči proti sivkasti kopreni dima, ki je vstajala med njim in med šotorom, skritim pod jelovimi vejami, ter počasi razbral sredi nie neki drug obraz — obaz boginje, ki se mu je smejala in ga zasmehovala. Zasmehovala! Zasmehovala!... Zdrznil se ie in odtrgal pogled od privida. Spet je uprl oči v sliko. »Ona ve. Razume. Tolaži me in me hrabri.« Šepetaje je izrekel te besede. Priikipele so mu iz duše kakor vzdih. Spravil je sliko nazaj v žep in si jo za trenutek krčevito pritisni! na prsi. Drugi dan, ko je na potnike iznova legal naglo se zgoščujoči mrak severne noči, je misijonar ustavil pse na grebenu skalnate rebri, pokazal v temačno dolino, ki je iežala pred njimi, in rekel z zadovoljstvom človeka, ki je dosegel cilj svoje poti: »Tamle spodaj je Tavish.« 9. poglavje. Kako so našli Tavisha. Spustili so se dol. David, naj ie še tako napenjal oči. ni mogel razločiti tam. kamor ie bil pokazal oče Roland. ničesar razen vijoličastega gozdnega morja, ki je Ornelo v gasnečem somraku. Na čelu vprege je Mikoli počasi in oprezno ubiral pot med zasneženimi skalami, in David se je z misijonarjem vred upiral nazaj v sani. da ne bi ušle med pse. Bil je zaraščen, divji kraj, in David je nehote po- mislil, da si Tavish ne bi mogel izbrati bolj mrkega zavetja zase in za svojo skri-vnost — mrkega še v nočeh, ko so migljale zvezde in je mesec sijal na nebu. Strahotno puščoben je bil ta kraj in tih kakor grobišče. Nini pasjega tuljenja ni bilo slišati, dasi ie Tavish gotovo imel pse. David je pravkar hotel Spregovoriti in vprašati misijonarja, zakaj je Tavish pokopal svoj strah v tej samoti, ko je pes vodnik zdajci obstal in se je začulo do njiju njegovo tiho, drhteče cviljenje. David še ni bil slišal podobnega glasu. Razšir.l se je po vsej vrsti psov. od grla do grla, in živali so trdonogo c-dre-veneli v svojem jermenju in z osmimi dvojicami nemirnih, preplašenih oči zastrmele v temo, ki je bila pred njimi. Krijec se je bil obrnil, a rezko povelje mu je zmrznilo na ustnicah. David ga je videl, kako je stal na čelu vprege, nem in negiben kakor skala. Od njega se je ozrl z misijonarjev obraz. Oče Roland je takisto strmel. Dihal je nekam čudno tesnobno. In tedajci je pes vodnik mahoma sedel na zadek, obrnil sivi gobec proti nebu in zategnjeno. žalostno zatulil. V tem tuljenju je bilo nekaj takega, da je David vztrepetal. Mukoki je prišel nazaj, opotekaje se po snegu kakor bolrrk. »Nipu-vin-uju!« je rekel, in oči so mu zatlele. Bilo je, kakor da bi ga oblivala zona. V prvem trenutku se je zdelo, da ga mali misijonar ne sliš'. Nato je kriknil: »Biča jim daj! Poženi jih!« Krijec se je obrnil in razvil svoj dolgi bič. »Niipu — vin u:'u!« ie spet zagodrnjal. Bič je hlestnil param po hrbtih in s koncem ošinil prvega, ki je bil vsem vodnik in gospodar. Pes je zarenčal. nato se je uprl v jermene, in tudi njegovi tovariši so potegnili. Mukoli ;e stekel naprej, tako da mu je bil pes-vodnik tik za petami. »Kaj je rekel?« je vprašal David. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina m šiiro ah za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo it) zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kum«, »Auto-moto»kapital*, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, j>Stro/i<*, »F red note«, >informacije«, »Živali«, »Obrtv in »Les* ter po<.l rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z ogiasom nud: zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Dm v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šiiro ali za dajanje naslova Vs; ostali oglasi socialnega značLja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, ozt-roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Lojzetu p.-.,, .i o ■ k'-(-' u Sok o 1« I z;. god: krepak zdravo it. vp-r <■ r\Mi-.i,'e na U'ii-greso. Lutke. liMMO/č Sevniški Lojze Tir' ?,- mri"_ro ž'vi — mort: <'■« ne. naj gre, !, !.., k,-n !-• pokore. — R.i--I,'ll. 13 god! I8103-Č Lojzek u »malemu« „ - •„.., p,,.; -i:|mw. P« »pu-i- <•- >* pridi zjutraj. — v :, ,-;.:,.' 18429-č Natakarico 'iiiem ta K u j. Naslov v v.'.asuem oddelku »Jutra«. 18715-1 Pošteno dekle m mešča;>sko kuho in v«a hišna deta sprejmem k 2 Osebama. — Ponudbe z navedbo- prednjih č-iližb no Mila«. oddeiek »Jlitra» |km! vITdiiG 10«. 167-7-3 Služkinjo po-šteno 'i" pridno, veščo rud' sevanja. st.reTne R o-škar, pzaiisia Cti-sta št. Stanki na Vrhniki j. > . nH ■ - Irke k rn^Vi m. Miri. Iva T. :S:iio-č tovarišu Mravljaku f.»-'-aJi> k rnatnr: — k m , ,■ uepl .;> .-čtii: o«mo l ,- . 1S221-Č Lojzki Ticarjevi s a l no o.miz •• še »no-. srečrufe in ree^h tet. i*'.ž. 1S060-6 Verici Petkovšek »K. , i k - 'an» k ti.--:»e-' m;- i maturi. Tovn r> ■:•■. 180JM-Č Ferdu dobro na irnV'"]' nrii odlični« i" m;:>.ii> takih ■ f h iv. l>. a z Ko/.->'»«. 18!24e Oj Slavka! T'-. 1 rp- je Tvoje ime. re :od' rd -v. A >>;«:;-» ren Z e. '.>.<■. "i. T' m god. da po; Tp m> pc .V n:kdar v :>.>s.>l»>. kak-vr tnd: ne Tvo>) drii7..:ii-ko «id'ii^o. Slavko Žuž. K-'« -t.1 !>'<> prebira . Tf /. .'-.1-'' ti-.d*1 t« srtav» befil boš in š"udira!. je. k; vošči Ti za ?pa' 1S5S4-Č 29. januar 1932 Dvigni p'*uM>. 13711-24 Kior rtčt- rrif-*.^ [><>!. n ka. pada za vs.i-ko ■>" pnr: m da '■an;e naslova ali ia iifro 3 L>iii. - Kd..r sprejema potjrke. p!a sa f>o 1 d-ti; '-a dajau^e naslova ali za šifro t .a 5 Dnn. (5) Zastopnika za Mcr;l>or in okolie-o išče -ja zavarovalnica. Po-I na »jiaeni odd"'ck >.l'»fa< pod značko »Z« va rov a i ni ca«. !d88l)-5 Sluzbodobi V a bt-iMrda 50 par; '-a d.i'*nie naslova ali '-a šifro r»a S Din. (1) Zastopnike išče posojilnica prjva n.ib iuaak '. iključeva nje posojil! 1'irnnlbe na. »Kr-edJt.na ja d'u*i«. Lj'ih'jani. pt. 307 — Znamki nr! 2<»1 1 Gospodična tt,-miv:Mia. e 25.H00 Din (p-oti vknjižbi) dob. se. o •i2T'>dno in pi^anti š ko mesto. Cenitev ni iz k ji»*Mia. Pn-nndhe rta o-tr . .videleik >Jotra« po^i Šifro »*0 7«. 18675-1 Gospodična !x>štena ln prijetne zunanjosti dobi pri večjem podjetju v Ljubljani službo prevfpmnlke Kavcija zaradi odgovornosti potrebna. Ponudbe. po možnosti s sliko ln referencami pod 'značko »Zanesljiva 1933« na ogl. odd. »Jutra«. 18611-1 Fotografija! A lv.o ut.no spretnega foto-g"a.fp-kegj po-močniika, ki je z rržen najfinejšega dela. »čem. Le sro&podje. ki za-m»»rejo dei«ui. naj se javijo na naslov: Kari Reebnffitzer, fot-oigraf, P«n čevo. 1S7U8-1 Šiviljo za plašče čpre.ntr t*'ik't: Mam. P' 'i.n eka 12. Pi eti in f t s «t«v:eTO. 187 »3-1 Mizarja ;r>r«'irnem t.-!>k-»: za 3 'edine. Pww»s»e oa ogla«, oddeiek ».Jutra« pod šifro >:c;0-. 18759-1 Dekle p-Vtno ia poStnio. r.a vej m►'<-*.o. Poninibe na oddelek ».Tu.tra. pod šifro »Pošteno iin pridno d-k'1«« 18701-1 Mesar, pomočnika ki je vajen čoka, rabim takoj. Ponndbe na og«sn' oddeiek »Jntra« pod kač«. 18527-1 Učenko išče modni r^ion dam.skih klobukov »Xr-\e6«. Knaf-Ljev« ulica 4. Vajenca za !obo«;ikar«&o i-n p'e-r-kar-k-o obrt €sp"ejniie Juro M ti košek. Sv. Petra nasip št. 5". 18720-44 Trgovine m.štnnog« b'aga ee želi iz učit: priden in pošten fant ki je dober računar. Po niitdbe na oglasni oddeitk »Jutre« pod značko >\Va oskrba v hiši«. 187I9--44 Pek. vajenca z Mc-bo in obi-tikio sprejme Rjojan Jftisiip. parna pt-kar uh Piiece pri Brežicah. 18733-44 rVyf/ V&aka t>e«;da 50 (>ar: ia dajanje oasJova ali za šif-o pa S Din. (Ti Pek. pomočnika »rvfMrrfttnega delavca pn abk". iščem Po-nudbe na •^raeni oddelek »J'i-tra« in/1 »Prinašam odjemalce« 1-8760 1 Vesten možak v najboljših let h. ki ob vlada «!ovenski i.n »rbo hrvatski im nems-ki jezik poipo-lnom«. z naj'bo!jš<> preteklostjo, ^irejme. t»l'iiž b" iovekega čuva ja. eiuge ali kaj pr-mernega. Cenj. ponudbe proei pojj šifro »Gorenja va^« na og^la-s-m oddelek »Jutra«. 18325-2 Krojaški pomočnik za velike kose, išče > ttžbo za takoj aii poizneje — v L ubi -ani. Po-nudbe na og'. "ldcVk »Ji i>tra« pod šifro »Samostojen«. 18703-2 Pošteno dekle z d.-žt-!-e bi rad-o šlo na gostilnM) v službo. — Po-'iiidibe na o-glas-n.! odideiek ».1 is tira c ihmI »Zii ne-1 jivo teke«. 18704-2 Elektromonter z 221e;no piaiks-o vešč vseh m.!>ntaž. niooke^a io niz kega naoina, i dobrimi spričeval., -šče iinižljo moa sprejme mei»to poi^r.n~kega mj>nierja pr: • eklrarnah. Pol-or// •lekaj kav c,; je. Dopise po-slait.i n,a po-dnižmiro Jutra v Celju r»>d šifro »Elektro monter«. 187« 2 Mladenič eiar 26 et, voj :i - ■ i n e p-o^ ki razume vea v lesno stroko spadajo«"« del«. žeii kjerkoli primerno za-potl nje. Zna tudi žagati na venecijanko. — Cenjene ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« p; ml šifro »Leeo ma-uiipulaot-. 18709-2 Dekle prioino n poisteno. vajene vaeh hišnih del, k: je slu-ži.lo miiii) v boljših iti«ih. išče mesto. Naslov v ogl. oddelku »Jutra-. 18712-2 Krojaški pomočnik k: mu je umri oče-mo-j^ter. želi v evrh-o m-'Mine,ga kro-jaštva Jo koinoaiiija puiuuoi-niške dobe s!ii.?."Ho v L,ubij a ni. proti minimalni p I oči Zuipam. Vasca-Cerklje. Gorenjsko. 18713-2 Bolničarka d-Vrir-o izveibana. iSče ''m?,-bo pri boliiiiku v pri v. hiši. .SVrs'1!«' v oigla-neni odde''l-ji »Jutra«. 18746-2 Šivilja z ziinm^-m fraw-ošč;ne in iinnnščlne. išče službo pri boljši diuž:ini. Gre tud"' k ot+ rn"iik i^m. X !.-' o v oio-las. oddellku »Jw:.ia«. 18752 2 Plačilna natakarica z d"br:m: referencami n desntile-tmo p-niksa. želi eimž-bo v bol,j«; g^ir-T ii'Hi i re-«ta.vjaci'ii. Zmiožna nemščine. — 0™.jene prunmdlie na podriii7.tv;co »Ju,tra« v Celju tR'd značko »Piačid.na«. 18756-2 Mesarski pomočnik mia-d, z d"'.ibrimi spričevali in vrišjii-i šolsko iz-u-b: a,zbo iš«e n-am-eiščeinje. N"a>=l0'v v oglasne-m oddelku »Jutra«. 18735-ž Oskrbnik za večje poseetvo, pf»poO-iMkm« samostojen,- izučen v vee-h panogia.h modierneja sadjarstva., išče sinžbo. \-a-»lov pr( podružnici »Jirra« v Mariboru. 18731-2 Mlad trg. pomočnik zm,ožen kavciie, želi ka-kršn-oik0'>. isiaizbo. Pomuiibe na og;-asni oddelek »Jutra« pod šifro »SposobeiD z« vse« 18738-2 Ul f * Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da j-anje naslova aii za šifro 5 Din. — Oglasi sociainega značaja vsa ka beseda 50 par; ia dajanje nas ion-a aii za šifno 3 Din. (6) Usnje v«e vrste po oaj nižji h cenah dobite ori Viktor Legan trgovina io wvarniška za loga usrijA. Lj-ubijana. pa-iača »Dunav« — Beethov ao-va uiiea. 19& 6 Vsaka oeseda 1 Din; za dajanje naslova ali šifre r>a 5 Din. (9', Radio kupim oipis in ceno poslati na o^las. oddelek »Jutra« poi značko »liad-.u«. 1.5732 9 Avto^jridto Ugiasi ng. značaja (»o 1 Din beseda; za da Janj« naslova ali za šifro 5 Dio. — Osrlasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 tvar; za uajauje ua-slova ali za šifro pa s Din. (7) Čoln (Kielboot) n-a 2 ali 4 vesla dobro ohraiijesi, ku-pim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18380-7 2 vulst pnevmatiki raWjeni, 20':^5 a naložen kapital«. Družabnico e 15.0/10 Din kapitala iščeim is do-hro idočo trgoviiiio. — Ponudbe na ogW. o,dd,lek »Jutra« jKitd »Driiižaliiri.a«. 1.S743-1S Hranilno knjižico Ljubi ian.ske kreditn« ban ke. z Viugo 100.000 Dn pro'X r« vi čil O rt,no proda mizaii-itvo Bizovičor. Gi-iit-ct-Vv. 1S7441-12 j VsaJta beseda 1 Dm: t * 7.3 dajanje naf'ova ali I i za šiifro pa 5 Di.n. « Hišo s trg. lokalom in neikoliko posestva, v prometnem kraju ljubljanskega pitdnn.p'ja kupim v vr-edniOi-t.i d,o 175.(.Khi D'"n. PonudHe n« og as. oddi ifk »Jutra« p1 d »Trgovec«. 18706 20 Parcelo pri p-a vmo za zidanje p»-n-ZMMMt« aii priva-tn® vil«. bMzu sanatoria prodam p" D'n 13 mJ. Ponudbe na og!«.«. oddelek »Jiaua« p"d »Takoj denar«. 18707 Hišo s trgovino na prometni tooki. eno-madsi roipno vilo. 10 m mit od gla.vne pošie, s-ftitična lega. d vtost a -nov a ,n j,--k o li — ', z balko-n-om. na .b-žin-i. in parcele med Ljublj a n-o in Jtižico prodam. Pojasni a vsak delavivk med 12. in 1.5. u,ro v gnst.:!ini pri >Br.-benoku« na Sv. Petra r«; 18702-20 Trisob. stanovanje s kopalnico in vsemi ostalimi pritiklinami oddamo i julijem v pa ači Vzajemne posojilnice v Ljubljani — Mikloš:čeva cesta št. 7. V isti pa ači je na razpolago z istim terminom t-udi trgovski lokal Pojasni a ja.e tajništvo posojilnic« med 8. 'n 12. uro. 1S147-21 Dvosob. stanovanje za .300 Din in enosob. stanovanje z;<. 200 Din ' ddam na Ilovici. Jtiilikova pot št. 55. 18716-21 1 Irg. oglasi po 1 Dn beseda: ia da.a.nje »a slova ali sa iifro 5 1> Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. flSI Sokolski kroj dobro ohranjen, naprodaj N.-c ev v oglasnem oddelka »Jutra«. 1S714-1! Enodružinsko hišo lepo, na lepem kraju prodaji za 36.0/10 Din. Tezno jtri Mariboru. Levstike*« uiVca 4. 18734-20 Za mene velja samo 1 Vsaka beseda 1 Din; j za dajanje naslova ali i za šifro pa 5 Din /19 Poznam nevarnost mrčesa v hiši ... a poznam tudi silo Flita, ki ga uničuje1. Zavaruj svojo družino pred boleznimi, ki jih prenaša ostudni hišni mrčes. Ugonobi bacile raznašajoče muhe in komarje z učinkovitim Flitom, ki je razpršen gotova smrt vsakemu mrčesu. Prodaja se samo v plombirani, rumeni, črno opasani konvi z vojakom — odprt se Flit nigdar ne prodaja. Za 15.000 Din lahko takoj prevzamete v ptuj sk«-ni ukrajiu na riaj lepšam prometu trgovin«) z mešanim b'agnm. ka kor vse pravice, iuveniar in šteiaže Naslov v og.. odar: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijakinjo nižjih razredov srtidnje šole sprejmem z vso oskrbo v n "posredni brzini liceja. — Nisiorv v oglasnem oddeliku »Jutra« lS747-i? Trisob. stanovanje z elegairno kopalnico, na M.-tilem t,Igli takoj o-idam Ve« v trgomini Breznik. Aleksandrova 7. 38721-21 r ur Vsaka tMiseda SO par; za daja-nje uasli>va ali za šifro 3 Din. (23-a) Opremljeno sobo veliko. š: ediliiiikom, ntrvi hiši. e komfortom. iz-kijnčemo f>rii ičije, išč''a idtMK* za takoj. — Ponudbe na ivgla^ni oddelek »Jutra« pod »K«/mfori«. 18723 23/a Sobo krumfortno e.prem'"jeno. čisto in zračno, strogo se-pairiratio. z uiporabo k te palnace išče za takoj dobro s:'ni"3na gospoidlirna. P'-rtudhe n-a og ar. oddeit k ».Jutra« p<>>i šifro »Stalno« 1S706 23/a Izgubljeno Vsaka biS-21 Štirisob. stanovanje ko.m,ft»rtn,o oddam v vili Miiania. Glinška u ica 6 — uri tinbažoi toTOrni. 18739-3! Enosob. stanovanie otidain mirni stra-iki ivi h o«-eb. Motam oddam tudi prazno sobo. Xas!o.v v oglasnem oddelku »Jutra« ! S730- 21 Vsaka (»osedji 50 par; za dajanje naslov« aJi za šifro 3 Din. (23) Sobo lepo opremljeno, sončno In zračno, s posebnim vbodu m oddam na Resljevi c. I2/II levo- 186C6-23 Opremljeno sobo čisto in soinčno, v novi vili pod Rož.n:kom. e posebnim vbodom s stopnji-šča oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Istotam oddam tudi prostorn o prazno sobo :8395-23 Gospodično ves dan odsotno sprejmem za etafofr na stanovanje. X s t»v v oglasnem oddelku »Jutra«. 18718-23 Separirano sobo opremljeno ali ptazii,o od dniin v sredin; mesta. Na pove oglasni ndde.!"k Prazno sobo primerna, za krojača ai: s'a.n.ova5,;c. tako,j odd.-, 7.a-krajšek. Seienburgova 7 1. Sobo 1—po in zračno oddam ene in u a i dvema g e:, dt u . v ce,n,t' u m "s* a. N-emOv \ og'asnem oddelku »J:i",ra«. 18730-23 Vsaka hnceda 1 D":; za dajanje naslova ah za Šifro pa 5 Din. (27/ Psica Vsaka Oeseda 1 Din; j za dajanje naslova ali J »,a ši'-o na 5 D;n (SO1 Lepota — je uspeh Prava nega da bioto. — Obiščite keznie':,'-n: sai. n Slavo Gri! v BeetiMKvonvt (nas,t.: j,K neboti n:kovih zriadbi. 50 D.,a. V-a^a 'te.-e.ja | Din; za dajanje nasltrva ali za Šifro pa 5 Din. (37) Aleksandrovo otok Krk Najtopleje se priporoča pen-s.ort »Jelir-rtva« ob morju, minut: od kr»pa , 17441 37 PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje i, dopomočm pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Fre.vlers Nfg. A. Metzger. V\ ion XIII. (Alt Hietzinsri, Telef. R 35-2-75. Maxingstrasse 6, 7202 Kako si Dunajčanks chran jo svojo MLADOST in LEPOTO »Juitra«. 1S763-28 Lepo mesečno sobo !<>po ln zračno, v pritiič-ju •akoj oddam. Naslov [k»v* •»glasni o-itio.ek »Juitra*. 18746-23 Opremljeno sobo oddam s 1. julijem v visokem pritl^č:u solidni — na'raje « «!nii. event. pa t-udi oseb', na počitnicah. Stiu,p,»;ah:i kopalnice! Vpra sati v Groharjevi utoei 7. 18705 23 vedno na glasu zaradi svoje lepote. Se več pa je to, da se lepoto dolgo ohrani, ko imajo druge žene istih let že nabrana in uvela lica. Njihova skrivnost je v čudovitem hranilu za kožo, imenovanim Biocel, ki se pridobiva od mladih živali na poseben način po izumu prof. dunajske univerze dr. Stejskala. On je na ženami od 55 do 72 let napravil poizkuse s tem kožnim hranilom in v 6 tednih so gube popolnoma izginile. (Glej tozadevno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Biocel divno vpliva na kožo, ko hrani Ln krepi kožne celice, ojača ohlapne mišice lica ter oživlja krvni obtok. Poleg tega očvrščuje in osvežuje kožo, da-jajoč ji pri tem videz mladostne lepote. Iz-gladi tudi najgloblje brazde in gube. Ta čudoviti Biocel. hranilo za kožo, lahko sedaj uporablja vsaka žena, da na ta način pomladi in olepša svojo kožo. Biocel je namreč »•-stavni del kreme Tokalon rožnate barre, ki se dobiva v vseh trgovinah s kozmetičnimi preparati. Nabavite si še danes lon&č te kreme. Uporabljajte pa jo redno v»«k večer in dala bo V«8i polti v najkr»U*m iuu mladost in lepoto. Čitajte tedensko reviio IF IN SWT„ Urejuje Davorm Kavljea Izdaja za Konzorcij »JuLra« Adoil Ribmkai. la Narodno udarno d. d. kol uskarnarja /rane Jezeršek. L* Loaerauii del je odyovoreo Aaojz Novak. Vsi « Ljubljani