Hitri porast industrije umetnih vlaken
Sveiovna proizvodnja sintetič-nih in proteinskih vlaken je znašala lani okrog 4G0 mi-lijonov iiber, *) itar pomeni za 20 odstotkov več kakor leto dni pred tem in nad 250 odstotkov več kakor v letu 1950. Proizvod-ne kapacitete te industrije se v mnogih državah še nadalje ve-čajo, tako da kaže, da bo pro-izvodnia d- konca leta 1956 do-segla 890 milijonov liber.
ZDA »o daleč največii proiz-vajalec teh vlaken, saj odpade nanje okrog 350 milijonov liber, oziroma nad tri četrtine svetov-
Proizvodnja                 Planirane  kapacitete
1953               «54                   195S               1956
Velika Britanija            18              30                    66              87
ZDA                                  302             346                   525            623
Kanada                             10               10                    15             20
Zahodna Nemčija         12               15                    20             25
Japonska                          15              21                    51              74
Franciga                           10              12                    19             30
Italija                                 9              n                    20             22
Holandija                         2                3                      3               4
Svica                                  2                4                      5               5
Skupaj:    380
ne proizvodnje. Na britansko proizvsdnjo odpade samo 6 od-stotkov, oziroma 30 milijonov liber, medtem ko Japoaska, Italija in Zahodna Nemčija pro-izvajajo vsaka po 15 do 20 mi-lijonov liber, Kanada in Fran-cija pa po blizu 10 milijonov liber. Manjše količine proizva-jajo tudi v Holandiji, Španiji, Svici n Argentini.
Od celotne am^riške proizvod-nje je leta 1954 odpadlo na ny-lon okrog polovico količine, dočim je v drugih državah ta odstotek še večji, tako da zna-Sa na primer v Veliki Britaniji okrog dve tretjini, a v Francijl ceio okrog -tri četrtine.
Razen nylona so lanskio leto proizvedli v ZDA okrog 170 mi-lijonov liber drugih sintetičnih vlaken, o<3 tega skoraj eno tre-tjino steklenih vlaken. Japon-ska proizvodnja novih umetnih vlaken je lansko leto dosegla 21 milijonov litoer. od tega 10 miliijanov liber nyilona, oetalih 11 milijonov liber pa odpade na  vinil  vlakna,  ki  s«   izdelu-
jcjo na osnovi alkohola. Kaže, da je v tem pogledu samo Ja-ponska dosegla znatnejši uspeh. Zahodna Nemčija je proizvc-dla 15 milijonov liber neceluloznih vlaken. od tega znatne kolifine perlona. V kanadski in franco-ski proizvodnji prevladuje ny-lun, čeprav imajo v načrtu raz-širitev proizvodnje tudi na raz-ne druge tipe sintetičnih vla-ken. Pn pndatkih Ekonnmskeaa komiteja Commonivealtha, da-jejo proizvodnja in planirana kapacitete v zadnjih dveh letih za posamezne države naslednjo sliko1
*) 1   libra   le   453,6  gramov