= Uhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25—: za inozemstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova uiica štev. 5/I. Telefon štev. 7», ponoči tud! štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, pi-osveto in politiko UprmmBtvo: LJubljana. Preiti noti ulica št s*. — Telefon 4t 36. laseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon St 40» Podružnici: Maribor, Barvarofea ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. ca voda 1 Ljub Jana št 11.84* ■ Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. Pilsudski — predsednik republike? Vsa poročila si nasprotujejo in so deloma nezanesljiva, ker so vse komunikacije z Varšavo prekinjene. Uzunovičeva vlada padla Pri glasovanju o prehodu na dnevni red je dobila le 127 od 277 glasov. Uzunovič poda danes demisijo. Konec sporazuma RR BEOGRAD, 15. maja. p. Ob pol 2. zjutraj je bilo glasovanje o prehodu na dnevni red ob velikem razburjenju končano. Predlog o prehodu na dnevni red, za katerega se je izjavil min. predsednik Uzunovič, je dobil od 277 glasov le 127 glasov. Vlada je padla in min. predsednik Uzunovič bo še tekom današnjega dne predložil kralju demisijo kabineta. Za vlado so glasovali skoraj vsi radikali, proti pa estali poslanci. Beograd, 14. maja, p. Čez dan se je. nobenemu novinarju nobene izjave. Go-splošno- uveljavilo prepričanje, da bo spod Uzunovič je pričakoval, da ga bo današnja seja Narodne skupščine usod- Radič poselil Tudi to se ni zgodilo. Ob na za bodoči razvoj političnih dogodkov. Zato je ves današnji dan potekel v največji nervozi in neizvestnosti. Do pozni večernih ur pa ni bilo jasno, kako se bo položaj razvil. Ves dan so se med obema vladnima strankama vršila pogajanja. Zvečer od 6. do 7. in pol ie bil na dvoru Stiepan Radič. Ves dan je bil Radič sicer v svojem klubu in ni dal 9. zvečer je bil Uzunovič primoran poiskati Radiča v klubu HSS, kjer je ostal z njim skoro do 10. Šele ob 10. zvečer so se sestali ministri v ministrski sobi. da sklepajo o svoji glavi. Naj-prvo je prišlo do sporazuma glede sestave anketnega odbora 21 članov, nato pa so radičevci nastopili s celo vrsto zahtev glede uradništva, češ da sicer ne morejo pristati na skupen prehod na dnevni red. Medtem je postalo pol 1.. debata v zbornici je bila po govoru Ljube Živkoviča izčrpana in predsednik je odredil kratek odmor. V tem času se je v skupščinskih kuloarjili že zvedelo, da se radičevci in radikali ne morejo pobotati. Uzuncvičevi napori so bili zaman. Radikali niso mog'i pristati na radičevske zahteve in konferenca se je razbila . . . Kako se Je mršil krah sporazuma RR Še tekom konference z radikali so radičevci ponudili zvezo ožji opoziciji. — Cdnošaji med radikali in radičevci definitivno prekinjeni. — Radičeve izjave o položaju. Beograd, 15. maja ob pol 3. zjutraj p. Ob II. zvečer so se sestali v Davldovlče vem klubu nekateri člani HSS in cžja opo ziclia. O polnoči je prišel tr. Preka z Ra-dičevo ponuJbo, da vrže vl-do, ako ožja opozicija glasuje za njegov predi g. Po krajšem pogajanju so člani ožje opozicije sprejeli to p nudbo ter je tak? prišlo dj tega. da so v skupščini davklovičevcl, kle riUalcr, zemlj r^dn ki t.r >rvatskl in čr' nogorski federal.sti glasovali za radič -vskl prehod na dnevni red. S tem se smatra, da so o-nošaji med radikali in radičevci definitivno prekinjeni. Uzunovič bo zjutraj šel na dvor ter kralju podal ostavko. S t m se otvorl tudi formalno žs dolga latentna kriza vlade, katere rezultat se še ne more predvideti, o katerem pa se trdi. d ii>> la' hko senzacijonalen. Radikali izjavi ajo, da verujejo v možnost, da ba Uzunovič sestavil nekakšno vlado. a';o pa ne bo v tem slučaju d-bil volilni mandat. Vsekakor se bo lairl začela ena najtežjih kriz, ki smo i h Imeli do sedaj, prinesla, pa je kot d b?r rezultat končno likvidacijo lamozne poli l-ke »sporazuma«, odi Katere Je imela država sarrrn škodo. PomoS cb 2. .ie sprejel St Radič v klubu kali. Radič je rekel, da je Pašič podtaknil Uzunoviču intrigo, češ da bi se bilo sicer moglo priti do sporazuma glede dnevnega reda ker ni bilo velikih razlik med stališčem NRS in HSS. Na vprašanje vašega dopisnika, aii smatra, da je razmerje med radikali to radičevci za vedno prekinjeno, je odgovoril Radeč: »To ne. Radikali naj sprejmejo moje zahteve, pa lahko takoj nadaljujemo politiko sporazuma.« Radikali pa o tem nočejo niti slišati. Oni smatrajo, da je razmerje z R^adičem za vedm pokopano. Jutri gre Radič na dvor poročat kralju o poslednjih dogodkih, opoldne ima njegov klub sejo, za eno uro pa je povabil k sebi novinarje. Novinarji so opozorili Rad:ča na to, da sta posianca Kcjič in dr. Janjič vložila nroti njemu tožbo zaradi ža!jenja v nedeljskem njegovem govoru. Radič je odgovorit: »Naj me le tožita, to mi ie ie iiubo, ker bom pred sodiščem vse obrazloži!.« Kako se bodo razmere razvile Kakšne korake bo sedaj stvorila krona, ki jma po dem i siji vlade odločitev v svojih rokah: seveda ni znano. Ker Je ostala vlada v manjšini, bi bilo po parlamentarnem običaju pričakovati da kralj ponudi sestavo poslancev HSS novinarje, ki jim je obširno i nove vlade voditelju opozicije, najbrž Da- pojasnil, kako ie prišlo do razkola z radi- ! vidovlču. Odločilna izjava s. Uzunoviča Pri poimenskem glasovanju je prišlo do burnih konfliktov med radikali in radičevci. Beograd. 15. maia p. Pred glasovanjem o prehodu na dnevni red je v Narodni skupščini min. predsednik Uzunovič, skrajno nervozen, prečita! sledečo izjavo: «Gospodje narodni poslanci, iz predlaganega prehoda na dnevni red, k! ga je podal g. posl. Jovan Radonjie, vlada vidi, da je ta prehod na dnevni red resno se oziral na današnjo diskusijo in da je stavljen na osnovi, na katero so se postavili glavni govorniki ln gospodje interpelantje. Že po tem, da je dnevni red predlagan po Radonjiču, re-zultiral iz stvari same po današnji diskusiji ter je zasnovan na mojih jasnih in kategoričnih izjavah od danes zjutraj, da današnja vlada ne bo ščitila nikogar in da bo storila vse korake, da se državni interesi zaščitijo ter da se nihče ne bo izmaknil odgovornosti, izjavljam, da sprejmem izjavo Radonj&a. Toda gospodje narodni poslanci, ker .ie vprašanje sproženo od velikega števila spoštovanih interpelantov in se je razpravljalo danes v tem domu ves dan, tolike važnosti in ker so posledice nocojšnjega glasovanja velike važnosti za naše politično življenje, razvoj in za splošni državni interes in ker to glasovanje lahko tangira situacijo vlade, hoče ta vlada, dočim se je govorilo in pisalo, koliko bo napadov in iznenadenj, nakar je vlada odgovorila, da bo šla pred parlament z zr.ano svojo politiko, katero je davi irnesla, na hoče v prehodu na dnevni red videti ali ima za svojo Beograd, 14. traja. Ko je bila debata zaključena so stavili samostojni demokrati po posl. Jura.iu Demetroviču sledeči predlog: »Narodna skupščina, nezadovoljna z odgo vorom kraljeve vlade o pojavah )n laktih korupcije v državni upravi, navedenih v predloženih interpelacijah hi v izvršeni skupščinski razpravi sklene, da se na prvi prihodnji seji v smislu členov 121., 122. in 123. poslovnika Izvoli posebni anketnj odbor. Ta odbor Ima predvsem preiskati vse afere, ki so predmet danes pretresanih ln. terpelaclj In o tem v roku enega meseca po- politiko, za svoje namere za pobijanje korupcije zaupanje, ako ga ima bo ostala, da tudi nadalje vrši svojo dolžnost, za interese države, ako ga nima, bo to dolžnost izročila drugim, ki bodo s tem sprejeli tudi odgovornost za nadaljno upravo države. Radi vsega tega in ra-i di vseh konsekvenc, ki morejo iz tega nastopiti, prosim, da se to stvar, na katero kraljeva vlada veže vprašanje zaupanja, glasuje poimenoma.» Nastala je tišina, katera se je pretvorila v burjo, ko je radičevec Hadžiotnan izjavil, da je treba kontrolirati prozi-vanje. Šele po dolgem prepiranju med radikali in radičevci se je končno prešlo na glasovanje. Opazilo se je. da Velja Vukičevič, Vlajko Kocič, Laloševič in nekateri drugi radikali niso bili prisotni. Z velikim zanimanjem se je pričakovalo glasovanje samostojnih demokratov in ko je po vrstnem redu prišel prvi na vrsto poslanec Wilder. ie glasoval proti. Radičevci so glasovali proti Radikali pa za. Pašič in Ljuba Jovanovič nista bila v dvorani. Od radičevskih ministrov ni bilo dr. Kraiača. Za predlog Radonjiča, t. j. za zaupanje vladi je glasovalo 127 poslancev, za predlog proti, t. j. za nezaupanje vladi pa je torej izglasovala vladi nezaupnico. Ko je bil objavljen rezultat glasovanja, so radikali klicali Uzunoviču. Ob največjem h*upu in medsebojnem očitanju je bila seja končana ob pol 2. zjutrai ter je predsednik napovedal, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno. dati Narodni skupščini svoje poročilo s konkretnimi predlogi. Ta odbor bo dalje vzel v pretres tudi vse druge korupcijske afere, za katere bo doznal ter bo o vsakem predmetu posebej, potem ko ga bo čimprej preiska'. podal Narodni skupščini svoje poročilo. A "ketnj odbor Ima poslovat] nepre-kidno brez ozira na odgoditev aH zaključe-nje Narodne skupščine. Narodna skupščina stavlja kraljevi vladi v dolžnost, da li predloži potrebne zakonodajne mere, vzemši v obzir vse dosedaj po inicljatlvl narodnih poslancev predložene zakonske načrte jn da takoj stori najodločnejše administrativne I ukrepe za efektivno pobijanje korupcije v državni upravi«. Predlog davidovičevcev, klerikalcev, muslimanov in zemljoradnikov je predlogu SDS podoben izključuje pa preiskavo starih afer ter se omejuje le na zadevo R. Pašiča, Predlog se glasi: »Po zaslišanju odgovorov predsednika vlade, finančnega in prometnega ministra, in smatrajoč, da se je tekom pretresa v predloženih dokazili pokazalo, da obstoje nedovoljena in za državo škodljiva dela, naglašena v naši interpelaciji, zahtevamo, 1 da NaroUua skupščina na prvi prihodnji seji j izbere anketnj odbor. Ta odbor naj na pod-i lag! členov 121, 122. in 123. poslovnika po-| polno in v vseh podrobnostih preišče te kakor tudi druge afere g. Radomira Pašiča v zvezi z državnimi posli in nabavami, ki se bodo v teku preiskave odkrii in v koliko pada odgovornost na ministre in druge državne organe. Anketni odbor mora delati neprekidno tudi tedaj, kadar bo Narodna skupščina odgodena ali zaključena, da poda poročiio Narodni skupščini najpozneje v freh mesecih in r>"j predlaga načine, kako i>i država mogla ■ nadomestiti eventuelno škodo, ki ji je 'oi!a storjena. Radikali so stavili sledeči predlog o prehodu na dnevni red: »Narodna skupščina ]e slišala odgovore Interpsliranih ministrov v razpravi o interpelacijah ln Izjavo vlade, ki pravi, da ne bo ščitila nikogar, ki je podal kakršen.oJi dokaz o nedovoljenem, protizakonitem in kaznjivem dejanju in je s tem oškodoval državne Interese ter da bo vlada storila vse potrebne korake, da se v bodoče prepreči korupcija, kjer in v kolil.cr se bo pojavila. Narodna skupščina zaupa popolno. ma vladi in sklene da se izvoli skupš-ln-; ski anketni odbor 21 članov s sl deči nalogo; 1) Da se najkasneje v šestih mesecih preiščejo vsa vprašanja, obrazožena v interpelacijah Ljube D^vidovda in tovarišev in dr. Grisogona in tovarišev. 2) Da preišče tudi vse ostale slične konkretne slučaje v roku, naveden m v točki 1, vsled Interpelacije, predložene predse 'ništvu Narodne skupščine najmanj po 25 poslancih ki Ima dan po sprejemu dostavit temu od. boru za ank tlranie. 3) D j prouči vpr ša" nje pobijanja korupcije in pripravi vse potrebno za donošenje pos:bnlh zekon Mh določb za pobijanje korupcije. 4) Ta anketni odbor bo delal tudi, ako se see Na' rodne skupščine oigode ali zaključijo.« Protipredlog radičevcev se je glasil: 1.) »Narodna skupina je čula izjavo ministrskega predsednika in treh ministrov. Po končani razpravi o inteipelacijah, predloženih po javni polemiki, v kater) Je bilo podanih nekaj konkretnih dejstev, da so bila pod zaščito ali zlorabo državnih oblastev storjena kaznjiva dejanja v sebične svrhe, s čimer je trpel ugled države In državni interesi. zbornica sklene: i 1.) da se poiivlje vlada naj najkasneje v 1 mesecu predloži Narodni skupščini zakonski načrt o pobijanju korupcije, sestavljene tako. da se z nJim odpravijo vse glavne ovire za hitro ln uspešno pobijanje kaznjivih dejanj, zapopadenlh v Izrazu korupcija, nam reč da se razrešijo vsakršne kazenske odgovornosti za osebe, ki so v resnici dale podkupnino državnim nameščencem aH dru gim uglednim osebam, da pri zasledovanju koruptivnih dejanj državni pravdnlk ne more odstopiti od tožbe, da za vse postopanje i velja skrajšani rok kakor če bi bil obkrlvlje-nl v preiskovalnem zaporu in višja sodišča imajo o tej stvari razpravljati v določenem roku. 2.) Izvoli se anketa 21. članov (9 plus 4 plus 8), ki ima preiskati vse koruptivne čine ki so v zvezi s pretresom današnjih Interpelacij. Anketa Ima podati svoje poročilo Narodni skupščini najkasneje v 2 mesecih ter se il daje pooblastilo tudi za čas, za ka- : terega bi Narodna skupščina bila odgodena po lastnem sklepu aH po kraljevem ukazu, i 3.) Za preiskavo koruptivnih dejanj, k! so ' bila lznešena v Narodni skupščin! tekom te razprave ali bodo iznešena potom nadaljnlh interpelacij, se pooblašča anketni odbor, da jih preišče, kolikor se tiče članov vlade ali članov Narodne skupščine ter da o njih poda poročilo v roku 6 mesecev, računajoč od dneva, ko predloži Narodni skupščini poro. j čilo o predmetu današnjih interpelacij. Izro- Varšava, 14. maja z. Vsled ultimata PH-sudskega ie podal min. predsednik W{tosz ostavko kabineta. Splošno smatrajo, da pride sedaj na krmilo države trojica Pilsudski, Witosz in Skrzynskl. Tešin, 14. maja z. Po vesteh iz Varšave je položaj tamkaj še vedno nejasen. Po-znanjskl ln lvovski polki korakajo proti glavnemu mestu. Po enodnevnem pr k -njenju zvez prihajajo sedaj p>roč.Ia 'z Poljske, Iz katerih se vidi, da je položaj silno resen. Ni dvoma, da je puč Pilsudske-ga še povečal zmedo in poostril politična nasprotstva ter da Je Poljska neposredno pred državljansko vojno. Vesti, da J 3 pred sednlk republike odstopil, se doslej še ne potrjujejo. London, 14. maja z. Po raznih vesteh iz Varšave znaša število mrtvili na- Poljskem do sedaj okoli 200, ranjenih pa več sto. Baje je dal maršal Pilsudski prijeti pred- 1 sednlka Wolclecbowskega v Belvedeni, k r j ga Je hotel napasti s pomočjo generala , Hallerja. Pariz. 14. maja z. Po poslednjih vesteh s poljske meje se je dal maršal Pilsudski proglasiti za predsednika republike. V Varšavi je zopet vzpostavljen popoln red ln mir. Življenje postaja zopet normalno. Proti Varšavi korakajo sedaj štirje armadtii zbori. Govori se, da je stališče Pllsudske-ga pri četah precej omajano. Z druge strani prihaja poročilo, da ie general S korsii. neizprosni nasprotnik Pilsudskega. dospel do Varšave in da je odločno napadel upornike. General Sosnkowski, ki kot poveljnik v Poznanju ni mogel Izsiliti pri svojih če tab pokorščine, je poskusil samomor in se le smrtnonevarno obstrelil . Varšava, 14. maja s. Poljska brzojavna agentura javlja: V vseh pogajanjih z vladi je maršal Piisudski stavil kategorično z* htevo, da mora NVItoszova vlada takoj o:l-stoplti. O osebi državnega predsednika se v teh pogajanjih ni razpravljalo. Manifestacija armade niso naperjene proti pravicam državnega predsednika, temveč izključno le proti vladi. Popolno pomirjenje glavnega mesta, ki se ie zavleklo le vsled tega, da se preprečijo nepotrebne žrtve, je vprašanje le še par ur. Vojaki, ki se bližajo mestu, se navdušeno priključuj 2}o četam pod poveljstvom Pilsudskega. V pro vlncl vlada popoln mir. Gdansk, 14. maja s. Iz Varšave javljajo, da je marš. Pilsud.sk; imenoval dosedanjega poslanika v Angori Romana Knolla- za izrednega komisarja v zunanjem ministrstvu. Nevaren položaj na Poljskem Krvavi boji v Varšavi. — Veliko število ranjenih in mrtvih. — Splošna stavka. — Vlada hoče zatreti upor z vsemi sredstvi. — Socijalni demokrati proti Witosovi vladi. — Zbiranje sovjetskih čet na meji. — Witosova vlada pobegnila? — Litvinci pripravljajo vpad na poljsko državno ozemlje. KaluSz. Iz Lvova poročajo o nemirih, o katerih obsegu še niso znane podrobnosti. v Krakovu pa vlada popoln mir. Gdansk, 14. maja, k. Del vlade, med drugimi tudi finančni in pravosodni minister, je odšel na Poznanjsko. Prvi vodi posle ministrstva ln je izdal okrožnim oblastem razglas, v katerem jim daje prosto roko za zatiranje upora. Položaj okoli Varšave je še vedno nejasen. General Romer razvija pri Lub-linu protiakciio, ki je privedla do številnih spopadov. V Galiciji je opaziti med delavci gibanj« za Pilsudskega. Katowice, 14. maja, k. O dogodkih v Varšavi je tukaj opaziti zelo malo. Od političnih strank so njjprei Nemci in poljski socijalni demokrati v skupnem razgovoru sklenili zavzeti stališče dn novih razmer Vratislava, 14, maja, s. Kakor poročajo pruski gorniešlezki listi, hočejo Litvinci izrabiti upor Pilsudskega za to. da bi prekoračili mejo pri Vilni ter /.0-pet pridobili ozemlje, ki ga jc pred par leti anektirala Poljska. Berlin, 14. maja. s. Kakor se sedaj izve. so vesti o odkritju revohicijonar-nega gibanja v Nemčiji izšle iz slabih informacij berlinske policije. Znani Er-hardt je prispel danes z letalom v Berlin, da pouči javnost o neresničnosti govoric o kaki revoluciji. Izjavil je med drugim, da v Nemčiji danes ni človeka, ki bi skušal pripraviti prevrat. Praga, 14 maja, s. Češkoslovaški tiskovni urad javlja: V Varšavi trajajo danes hudi boji dalje. Baje je 200 mrtvih ln 1000 ranjenih. Belvederska palača ie bila do danes opoldne še v vladnih rokah. Najhujši boji so se vršili v bližini palače in v predmestju. Po cestah so napravljene barikade. Socijalno-demo-kratska stranka je proglasila v Varšavi splošno stavko. Vlaki »vozijo samo do levega brega Visle. Sinoči so se vršile pred redakcijo narodno-demokratskih listov cGazeta Warszavska» in «War-szawianka» demonstracije. Vlada je danes izdala prebivalstvu razglas, v katerem ga poziva, naj sodeluje z rednimi četami pri udušenju upora. Vesti o begu vlade se demantira-jo. V glavnem stanu vlade so se danes pojavile govorice, da je prišlo med četami Pilsudskega do prepirov. Baje so oddelkj 22. polka odrekli pokorščino. Vlada in državni predsednik so odločeni, da akcijo Pilsudskega z vsemi sredstvi zatro. Odločitev bo najbrže še tekom dneva. «Prager Presse» poroča, da je most med predmestjem Prago in Varšavo razdrt. V vrstah najhujših nasprotnikov Pilsudskega se imenuje ime generala Si-korskega Centralni odbor poljske so-cijalno-demokratske stranke objavlja izjavo, v kateri pravi, da je Witoszeva vlada tolpa črnih reakcijonarcev in ve-rižnikov, ki bo uničila poljsko državo. Nadaljni obstoj te vlade znači izzivanje poljskega naroda. Izjava zaključuje s pozivom, naj ves poljski narod sledi so-cijalno-demokratski stranki. Po semkaj dospelih vesteh sta prišla v četrtek zjutraj dva polka vladi zvestih čet pred Varšavo. Tekom včerajšnjega popoldneva so Pilsudskega čete zasedle grad v Varšavi. Češkoslovaški tiskovni urad javlja iz Lvova: Posebne izdaje listov poročajo, da je poveljnik podvoločinske divizije javil zbornemu poveljništvu v Lvovu. da se je na ruski meji pojavil oddelek rdečih čet. Divizijski poveljnik je zaprosil vlado za ojačenja. Lvovski listi poročajo, da se prebivalstvo v Galiciji boji vkorakan.ia Rusov v vzhodno Galicijo. j Praga, 14. maja, s. cPrager Presse* poroča iz Varšave, da se Witoseva vlada sklicuje v uradnem poročilu na to, da ima v parlamentu 240 glasov centruma in desničarskih strank in s tem tudi absolutno večino. Praga, 14. maja, s. Pilsudskega je vlada proglasila za upornika in osebo, ki je ne ščiti zakon. Vladna poročila zatrjujejo. da je javno mnenje naperjeno proti državnemu prevratu. Po vesti, ki je dospela v Prago, je poljska vlada s predsednikom Witosem pobegnila v čene člane Narodne skupščine bodo sodila kazenska sodišča na podlagi novega zakona o pobijanju korupcije, izročeni člani vlade pa se bodo sodili po zakonu o ministrski odgovornosti Nemška vladna kriza Dr. Gessler vrnil mandat. — Vesti o nameravanem puču neresnične? Berlin, 14. maja. s. Posvetovanja dr. Gesslerja. ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, dosedaj niso privedla do rezultata. Gessler je izjavil državnemu predsedniku, da na sedanji podlagi skoraj ne bo mogel sestaviti vlade. Njegova misija je propadla v prvi vrsti vsled stališča socijalnih demokratov. v drugi pa radi stališča centrn-ma, ki z nezaupanjem gleda na Gessler-jev kabinet. Sedaj se govori o vladi Curtiusa ali prehodni vladi dr. Strese-manna. n Norge" še ni prispela v Nome? Nasprotujoče si vesti. Berlin, 14. maja. s. <-Loka!a.nzw'gfr. pn-naša še nepotrjeno vest iz Oseln. da je <• Norge včeraj pred 8 prispela v Noni' (Alaska), kjer jo je sprejelo pripravljeno pomožno moštvo. Posadka je bila vslu,? 5Surne vožnje zelo izmučena, ker vslc.' "trajne megle iri težke navigacije na spanit-ni bilo misliti. Uspeh okspedicije je zelo majheu. ker so brla opazovanja vsled megle nemogoča. Milan, 14 .maja o. Brezžičnim postajanj Severne Amerike se dosedaj kljub neprestanemu klicanju ni posrečilo ugotoviti, ali je zrakoplov < Norge» prispel v Nome. Rad; atmosferičnih razmer je sprejemanje brez žičnih brzojavk zelo otežkočeno New York, 14. maja. o. (Ra-dio ob 5. vr*. srednjeevropskega časa.) O zrakoplovu 4 Norge* nimamo ni kakih poročil razen vče. rajšnje vesti, ki nravi, da leti cNorge,. nro ti mestu Nome. Barometer je znatno padji m se pripravlja nevihta «NorgeT je imel;i dospeti v Nome včeraj ob 15 Rim. 14. maja o. Agencija Štefan! i. prejela danes oh 10 43 potom Italo-Radir. iz New Torka sledjo vest: Nome, ob 5 2" zjutraj: Tukajšnji brezžični aparati ni-'" dosedaj prejeli od N'orge» nfkafce ■>■-■'■ (Glej tudi poročilo na 5. strani.1 Kitajske zmede Pckir.g, 14. maja. b. Med marialom Čang= tsolinom in generalom Vupejfujem je prišlo v načelu do sporazuma glede sestave novi vlade. V smislu tega sporazuma prevzame ministrsko predsedstvo dr len- zunanji re-sort pa Wellington Koo. Predlogi o prehodu na dnevni red Najostrejši je b?l predlog SDS. — Ožja opozicija svoj predlog opustila. — Dnevni red radikalov in protioredlog radičevcev. Odločilna seja Narodne skupščine Odgovori ministrov na korupcijske interpelacije.^ — Znamenit govor predstavnika samostojnih demokratov drja. Grisogona. — Kako se je vlada RR borila proti korupciji. — Ogromno razburjenje v skupščini. — Psovke med sporazumaši. In da se prepreči, kar bi državi Škodovalo. Tudi med politiki ne smeš biti sentimen. Beograd, 14. maja. r. Današnja seja Narodne skupščine je pokazala živahnost, kakor le redkokdaj, 2e okrog 8. ure dopoldne se je pred parlamentom zbirala gosta množica ljudstva ta posamezni poslanci bo prihajali, vodeč c seboj svoje znance. Davno pred početkom seje so bili kuloarji nabito polni. Vladalo je živahno vrvenje. Povsod razgovori, debate, smeh, jezlčnost ln Jesa. Pred komisarljatom Narodne skupščine na-val poslancev, zahtevajočih vstopnice^ za svoje pristaše tn znance. 2e ob pol 9' izjavlja skupščinski komisar, da ao vse vstopnice razdane. Posl. dr. Zanič tn Agatonovič zanetita hud prepir, zahtevajoč od komisarja. da tudi njima preskrbi vstopnice, ker če so že radikali pobrali prvo zalogo za svoje pristaše, naj se .preskrbi še nova za-loga za njune pristaše, saj Je v Narodni skupščini še prostora dovolj. Komaj je končan ta prepir, se vname drugi. Pojavljajo ge tudi klerikalni poslanci in se vme. šavajo v prerekanje zdaj tu idaj tam. Ga. lerije so nabite, zasedene so tudi vse di-plomatske lože V eni Izmed njih je videti tndi Stjepana Radiča. Novinarska loža je tako nagnečena, da se redni poročevalci jedva gibljejo na svojih sedežih. » Čim se ob 9 15 oglasijo skupščinski zvonci, dero poslanci v gostih vrstah v dvorano Skupina radikalov začne vneto razpravljati s predsednikom Trifkovičeni. Opozicija sedi mirno, domala svečano na svojih prostorih. Ob 9.30 je skupščina kom-pletna, kakor morda le ob prvi seji po vo. litvah. Med grobo tišino otvori predsednik Trifkovitf 90. redno sejo Narodne skupščine Kmalu po otvoritvi s« pojavi Pašič in sede na skrajni desnici v bližini ministrskih sedežev, dočim se je Ljuba Jovanovič že davno pred otvoritvijo namestil v cen-t.rumu ne razgovarjajoč se z nikomur. Ti. širna vlada, da bi slišal tudi miš. Po pre-črtanju zapisnika zadnje seje izjavlja pred. sednik Trifkovitf, da današnji dnevni red obsega dve točki: Interpelacijo dr. Grisogona in interpelacijo Ljube Davidoviča. Ker oba obravnavata isto zadevo, predlaga predsednik radi enostavnosti, kakor tudi zavoljo hitrejšega poslovanja, da se obe interpelaciji vežeta, da bodo ministri lahko odgovarjali skupno na obe interpelaciji. Predsednikov predlog se sprejme. Izjave ministrov. Kot prvi govornik nastopi prometni minister dr Vasa Jovanovič. Obrazl-aga historijat železniškega prometa od ujedinje nja do danes in slabega stanja našega železniškega parka. Navaja, da domače delavnice niso zadostovale za popravo vagonov in je zatorej bilo treba skleniti pogodbo s tvornlco vagonov v Adamov« na Ce. Skoslovaškem, ki je tekom dveh let imela popraviti okrog 200 lokomotiv in 2000 va. gonov. — Naročilu ne ugovarja nihče! se z medklici javlja opozicija. — Češka tvrdka, nadaljuje minister, je Izvršila svojo obveznost, toda država ni kulantno plačevala. — Zakaj niste plačevali? — To vprašajte finančnega ministra. \ aktih prometnega ministrstva se nahajajo podatki o pogajanjih s tvornico v Adamo vn v svrho prostovoljne devalorizacije češkoslovaške valute, vendar pa med njimi ni najti sledu da bi bil v to zadevo kakorkoli vpleten 'tudi Ka.de Pašič. (Opozicija se smeje.) Finančni minister dr. Perič izjavlja istotako na podlagi aktov, da navedbe obeh interpelacij ne morejo v aktih njegovega resorta biti dokazane in da so zato netočne Obsežneje obrazložuje, kako je bil tovarni v Adamovu izplačan dolg preko Narodne banke. . Zunanji minister N i n č i č je kraten z besedami Navede samo, da je njegov re-sort prizadet z navedbo, da je zunanje ministrstvo nakazalo ček za vsoto 200.000 frankov v svrho izplačila. To je oni famoz-ni ček ki je bil izplačan preko francoske Hipotekarne banke. Ker je bil ta ček izplačan po zaupnem nalogu zunanjega ministrstva, ne more dr. Nrnčitf izpovedati ni-kakih podrobnosti. (Smeh in protesti.) Predsednik vlade Uzunovič apelira predvsem na imterpelante, naj pazijo. da glede čekov ne bodo škodoval! interesom države. Najpomembnejši moment interpelacij se tiče rezervatnega akta 1435 iz aprila 1921. Z njim je bilo odrejeno izplačilo kredita 600.000 frankov v treh partijah. Ministrski svet je takrat odobril ta kredit za zaupne namene v svrho obrambe in zaščite državnih interesov v Inozemstvu. Ta kredit je res tudi bil izplačan v treh obrokih. Ker pa je eden izmed manipulativnih uradnikov pozabil v zadevni akt vstaviti letnico 1921, je ta akt zašel mel akte 1. lf'22 Radi tega ga dolgo ni bilo mogoče najti in zato se je razširila sum-nia, da je bila izplačana vsota, o kateri ni dokumenta To se lahko priimeri večkrat, vsekakor pa je vlada radi takih sumničenj zašla v hude zadrege. Ko se je stvar pojavila v zadnji polemiki so celo njega spraševali prijatelji: Zar i ti Nikola. ode u korupcionaše? Odgovarjam, pravi Lzuno vič. v lastnem imenu, kakor tudi v imenu vlade in vladne večine, ter svečano zagotavljam, da v korupcijskih zadevah no more biti poštedena nobena prizadeta osebnost, marveč je treba ukreniti vse. da se ugotovi, kdo je kriv. (Pritrjevanje.) Vlada bo storila vse, da ugotovi vse pogreške in da krivci ne uidejo zasluženi kazni — ako krivci res obstojajo. (Hrušč na levici.) Ponavljam, ako se bodo krivice dokazale. Sreča je, da sta vlada in Narodna skupščina pripravljeni izpolnjevati svojo polno dolž. nost, da obsodita vse pregrefeke zoper interese države, ako se ti ugotovijo. V do kazno postopanje naj se ne mešajo niti osebnosti niti strankarski oeiri, marveč Je treba v vsem le braniti državni Interes. (Ploskanje na desnici.) Vlada bo sprejela vse kar se bo izkazalo za potrebno teme ljem predležečih interpelacij. Raiven tega bo izvršila vlada vse administrativne in druge ukrepe, da se bo preprečilo vse, kar bi moglo škodovati državi. Govornik poziva vsakogar, poslance in vso javnost, parla-ment, ministre ta šefe ttabov. naj store vse, da se teboljša državna uprava f se odstranijo vse njene napake ta nedostat. ki Vsakogar poiMja, kdor Ima po? državo, zlasti pa vee liferante. kakor poslance, naj bi vedno ta povsod strogo pa-sSl. da se tevrti na po sifetna fcorefetao talen, ako te prijatelji prosijo, da jim iz-kažeš uslugo. Iz tega nastanejo veifke pogreške, na katere ni nlkdo mislil, niti Jih hotel. Govornik prosi Javnost in poziva zla. sti Trgovinske zbornice, pa tudi vse druge državljane, naj bi vse, za kar izvejo, da je nepravilno, brez strahu takoj naananlli vla-di in naj bi se nlkdo ne strašfl pred ovadbo, kajti če ne ovadiš, samo škoduješ tate-resu države. Interpelante pa prosi govornik, naj pri vlaganju Interpelacij strogo pazijo na to, da trde samo, kar se da dokazati. Finančno ministrstvo in posebno še glavno kontrolo poziva govornik, naj pri licitacijah ln sličnlh poslih najstrožje pazita na to. kar predpisuje zakon. V tem smislu sprejema razgovor o interpelaciji in obljublja, da bo storil vse, kar Je potreb, no, da se interes države objciktlvno varuje. (Ploskanje.) Govor drja. Kumanudlja, Za njim dobi besedo poslanec dr. Kosta Kumanudi. Poslanci radikalov in HSS odhajajo Iz dvorane, opozacija pa jim kliče: «Vi bežite pred kritiko opozicije!« Mnogi poslanci vladne večine ostanejo nato v dvorani, mnogo jih pa vseeno odide. Dr. Kumanudi izvaja: Interpelacija ne zasleduje strankareko-palitičnih namenov niti noče strmoglaviti vlade. Ona želi le. da bi se razkrila resnica in da bi se izročil sodiščem vsakdo, katerega bo skupščina spoznala krivim, pa naj bi to bila tudi oseba iz opozlcijonalnih vrst. (Ploskanje.) Govornik govori o korupciji v splošnem, jo definira in naglaSa, da je javnost že dolgo mnenja, da trpe državni in narodni interesi veliko škodo. Zlasti eno ime se vedno ponavlja in ime. nuje, ime Rade Pašiča. Stojan Prptltf je že l' 1923. očital korupcijo sinu mlnistr. s!kega predsednika. Vendar nas ne zanima njegovo privatno življenje niti njegovi normalni trgovsiki posli. Do teh ima vso pravico. Vsak posel pa ima mejo, ki je stro. ga in katere ne sme nikdo prekoračiti. V javno? t i kakor tudi v inozemstvu velja mnenje, da se pri nas da kaj doseči le s pomočjo korupcije. Rade Pašič Je korupcijo uganjal pred očmi javnosti. Sin mini. strskega predsednika pa niti iz daleka ne sme dati povoda za taikšno sumnjo. Kljub temu je ime Rade Pašiča združeno s celo vrsto afer in povsod se je ugotovilo, da j'i imel Rade Pašič nesorazmerno velik dobiček. Izmed ■ teh -izredno številnih afer navaja interpelacija le one. ki so Jasno dokazane. Govornik nava.ia vrsto poedinili afer in čita več aktov, iz katerih izhaja krivda Rade Pašiča. Posl. dr. Dragutin Kojlč (rad.) izjavlja v osebni zadevi, da ni nikdar v življenju kot minister storil nič takega, radi česar bi moral zardeti. Zahteva, naj bi anketna komisija preiskala najprej one slučaje, v katerih je bil on imenovan. (Radikali plo. skajo. opozicija kliče: Tudi Vi pridete na vrsto, toda prvi je Rade Pašič!) Nato od. godi predsednik sejo za popoldne ob 5. uri. Govor drja. Grisogona Beograd, 14. maja. p. Dopoldanski govo« ri v' Narodni skupščini so bili v prvih po« poldanskih urah predmet najživahnejših ko. mentarjev. Opozicija je smatrala, da so ministri zelo slabot. odgovarjali in da prav« zaprav niso ničesar rekli. Radikali so po« grešali jasnosti, ker iz izvajanj Uzunoviča ni bilo prav nič razvidno, kakšno stališče vlada končno zavzame. Popoldanska seja se je pričela ob nezmanjšani pozornosti. Prvi je dobil besedo samostojni demokrat dr. Prvislav Grisogono, ki je ob napeti po« zornosti zbornice v enournem govoru ute« meljeval interpelacij SDS. Dr. Grisogono uvodoma konstatira, da je bila javnost pod sugestijo, da se vlada želi izogniti diskusiji o interpelacijah in da je v tem namenu Narodno skupščino odgodlla do 5. maja. Navaja škodljive posledice, ki so nastale vsled tega. Ena od teh posledic je bila. da jc tudi vlada padla vsled spora v vladni koaliciji. Naglasa, da mora vsaka vlada odgovarjati za svoja dela in za dela onih, ki so v sodelovanju z vlado. Finančni minister Stojadinovič pa je lansiral v jav« nost krilatico, da se mora počakati na sod« no razsodbo o onih predmetih, ki se nava« jajo v interpelacijah in še le potem naj bi mogla o tem razpravljati Narodna skup« ščina. Ko to ni pomagalo, je bila lansirana druga krilatica, da se preiščejo vse afere od osvobojenja do danes, da bi se na ta na« čin odgodile najvažnejše in najaktualnejše stvari, ki so predmet diskusije v Narodni skupščini. Vladna večina smatra naše in« t-e-rpelacije za akt partizanske mržnje. Dr. Grisogono naglaša, d? interpelacija SDS ima edino značaj zaščite državnih interesov. Ona je veren izraz velike revolte, ki je na« stala v vsem javnem mnenju proti korup« cionističnim dejanjem, bodisi s katerekoli strani. Narod zahteva, da se to zlo konč« no enkrat iztrebi. Nujna potreba je. da so radi konsolidacije naše države brzo stvori kazenski zakon za te zločine. Žal manj« ka obema vladnima strankama moralična kvalifikacija za resno borbo proti korupciji. Gospodje se enkrat medsebojno povzdigu« jejo v nebesa, drugič proglašajo za lopove in žeparje. Klasičen dokument v tem ozi« ru je zadeva L. Markovič«Radič. Ko so se gospodje pred mesecem med seboj sprli, je vlada g. Uzunoviča odkrila gorostasne slu« čaje korupcije v najožji okolici Stjepana Radiča, dr. Mačka in tovarišev. Čim so se zopet pobotali o teh obtožbah ni bilo nitf sledu. Danes se ne govori več o aferi Stan« dard Oil Company. niti o premoženju gro» fa Festeticsa. niti o fakultativnem odkupu g. Radiča, niti o raznih malverzacijah na posestvih veleposestnikov. Vse to je prešlo, ker so se. kakor se p-ravi, zavezniki sti povzročil, da je velik del dr« žavn:h ::abav ostal neizplačan. Dr. Velizar Jankovič je poskušal pobijati obtožbe od točke do točke, in predlagal, da se sestavi komisija, ki naj preišče bogastvo vsakega politika. Potem je dobil besedo Ljuba Jovanovič. Ožja opozicija ga je pozdravljala. Jovano« vič je začel svoj govor z globokim obžalo« vanjem, da je prišlo do razkola med njim in radikalno stranko, s katero je on tako dolgo uspešno sodeloval. Teoretiziral je o korupciji in v glavnem branil svoje pošto« panje, češ da ni bil nikdar nelojalen na« prani Pašiču in NRS. Po Ljubi Jovanoviču je govoril Miljutin Dragovič, za njim pa Ljuba Živ kovic, ki je Izjavi!, da Pašič ni le velika osebnost v naiši državi, ampak sploh v Evropi. Vsakega državljana obrekujejo na tem svetu, kasneje pa, kakor dokazuje zgodovina, mu dajo prav, kakor se to najbolje vidi pri Gambetti in Cavourju. Zaradi zaslug Pašiča za Srbstvo pomenja obrekovati Pašiča oklevetati Srbstvo. (Burni protesti) Boj proti Pašičeveinu sinu je boj prot-i Pašiču očenu. Toda ta boj ne bo zmanjša! njegove slave pred zgodovino. Pred glasovanjem Ob pol 1. zjutrai je bila seja prekinjena. Ko se je zopet nadaljevala, je bil v dvorani tak nemir, da je predsednik le s težavo napravil red. Takoj se je vedelo, da pomenia nadaljevanje seje padec vlade. V resnici so zasedli radičevski ministri, iz-vrernši dr. Nikiča poslanske klopi. Vznemirjenje je prikipe-lo do vrhunca. Tako) se je začel prepir med nekaterimi člani radikalne in radičevske stranke, k: s je vedno bolj stopnjeval. Predsednik ie komaj mogel napraviti red iu je podelil besedo radikalu dr. Jovanu Radonjiču. ki je podal, v imenu radikalskega kluba predlog o prehodu na dnevni red. Za njim se je dvignil posl. dr. Šibenik, ki je prečita! protipredlog radičevcev. Ožja opozicij? se pridružuje radičevcem Nato je dr. Šečerov v imenu davidovi-čevcev, muslimanov, klerikalcev in zemljo-radnikov izjavil, da sprejme prehod na dnev ni red. predlagan po dr. Sibeniku. Dalje ie dobil besedo posl. Juraj Denic-trovič, ki je objavil prehod na dnevni red samostojnih demokratov. Prehod na dnevni red ostale opozicije ni bil prečitan. Dr. Polič .ie v imienu hrv. in črnogorskih federatistov izjavil, da se pridruži predlogu Šibenik a. Nastal je strahovit prepir med radikali in radičevci. ki drug drugemu brusijo v obraz najbolj grobe žaljivke. Atmosfera Je polna nervoznosti i« prepira. Uzunovič stavlja vprašanje zaupanja Besedo dobi ministrski predsednik Uzunovič, ki v imenu vlade usvaja prehod na dnevni red po predlogu radikalov ter postavlja vprašanje zaupanja. Ob silnem razburjenju se vrši glasovanje. Vojaška revolucija na Poljskem Zanimive podrobnosti o vzrokih in o pričetku upora« — Prve žrtve« — Vstaja se širi tudi v provinci. — Zahteve Pilsudskega. Položaj vedno bolj nevaren. jajo iz Lvova in Krakova. Vendar je posadka večinoma na strani vlade in se pri- Praga, 14. maja d. O vojaški vstaii maršala Pilsudskega se izvejo še tele podrobnosti: V torek je imel predsednik senata irom-pczynski govor, v katerem je ostro napadal Pilsudskega in kritiziral njegove vojaške sposobnost. Zato je poslal armadnj in-spoktoir, divizij skd general Smigly-Rydz predsedniku republike pismo, v katerem protestira proti temu govoru in pravi, da se čuti vojaštvo užaljeno, ker je predsednik senata na tak način napadel vrhovnega voditelja poljske vojsike, njenega prvega maršala in zmagovalca, ki je v bojih pokazal svoje sposobnosti Ln ki je ljubljenec vojakov. . Zanimivo je, da je tik pred poslednjimi dogodki napisal »C-zas«, da mora v najkrajšem času zagrmetii, ker se dolgo pripravlja vihar na Poljsikem. Prebivalstvo ie c,b-ubažano, brez moii in ne zmo-re več davčnih bremen. Gospodarstvo države je na robu prepada, sejni pa je nesposoben za pozitivno delo. Brezposelnih ze cela vojska, njih položaj je obupen, draginja pa rapidno narašča. List svari odgovorne kroge, nai se zganejo o-b dvanajsti uri, sicer bo prepozno. Pcpoldne se je začelo na obeh straneh, pri upornikih in pri vladi, zbiranje moči. Maršal Pilsudski je nato odredil prodiranje rz predmestja Prage, ka ga je bil zasedel, proti Varšavi sami. Vladne čete, ki so stra-e v močnem številu vse dohode preko reke v središče mesta, so začele streljati na upornike, nakar sta se cbe stranki za-piale v hud boj, ki se je razširil polagoma več mestnih delov. Vladne čete so se morale umakniti pred pristaši Pilsudskega. Posebno hudi boji so bili pred gledališčem. 30. strelski polk, ki ie uaan vladi, ie zbran na gradu in je začel streljati s topovi na 36. pehotni polk, ki drži s Pilsudskim. Ze pn prvih strelih je bilo 15 mrtvih in cela vrsta ranjenih. Okrog polnoči je zasedel Pilsudski vso Varšavo razen Belvedera, sedeža predsednika republ.ke Wojciechow-skega, ta nekaterih delov mesta na jugu. Upornikom so se udale tudi vladne čete na gradu. Ko ie Pilsudski korakal proti Varšavi iz predmestja Prage, mu je prišel nasproti predsednik republike in izrodil predstra-žam pismo zanj, v katerem zahteva, naj se upornik takoj podvrže vladi in naj to st-re vsi častniki. Pilsudski je odgovoril pismeno, da zahteva, da ima Wito&zeva vlada, ki je pred pat dnevi prisegla, odstopiti do^ 8. zvečer in da sestavi novi kabine močna roka. Predvsem je maršal zahteval, da se moratta najvažnejši ministrstvi, vojno in zunanje depolitizirati in da morata stati nad strankami. Predsednik republike je svetoval Witoszu, naj ne odstopi s svojimi ministri, ampak naj pripravi vse p trebr.) za obrambo. Vojni minister naj odredi zbiranje vladnih čet. ki naj, zlasti iz Poznanja, nemudoma prlhite na pomoč Varšavi. Tekom dneva ie odletel iz Belvedera aero-plan. ki ie metal na mesto proglase predsednika republike in vlade, v katerem se prebivalstvo poziva, nai bo mirno, da rav na maršal Pilsudski protizakonito m da bo vlada storila vse potrebno, da se upor udu ši. Podoben proglas je naslovil vojni minister na vojsko, v katerem jo poziva, naj se pokori .e vrhovnemu poveljniku it voj nemu ministru. Vojaški upor Pilsudskega se je začel šl riti iz Varšave tudi na ostalo državo. Za Pilsudskega so se začei-e izjavljal razne posadke in mu zagotavljajo pomoč. Taka poročila so prišla tudi iz Vilne, Grodna, To-runja ln Lublina. Na drugi strani ima vla da svoje pristaše v garnizijah proti zapa. du. zlasti v Poznanju in nekaterih manjših krajih. Pilsudski se pomišlja poklicati na pomoč svoji akciji čete iz Vilne, čeprav so se mu same ponudile, ker bi to priliko lahko porabili Litvanci in vpadi v Poljsko. Ta dogodek bi lahko izzval druge, mednarodne komplikacije, ki bi zmedo še povečale. V Varšavi vlada razen pri vojaštvu red in mir. Civilisti se drže d--ma in ne hod io na ulice, ker je nevarno. Po mestu se vidijo le vojaki, večinoma čete Pilsudskega. Iz province pa prihajajo poročila o nemirih v nekaterih večjih krajih, kjer so se spopadle čete obeh strank. Take vesti priha- pravlja za pot proti glavnemu mestu. Na čtran predsednika republike se je odloino postavil general Haller, ki je tudi precej popularen med vojaištvom in ki je bil svoj čas načelnik generalnega štaba. Haller se je postavil na čelo vladnim četam, ki so deloma že odšle proti Varšavi, deloma pa se pripravljajo na pohod proti severu. Položaj je silno napet in utegne vsak trenutek priti do splošnega spopada čet, s čemer bi bila državljanska vojna na Poljskem v polnem razmahu. Predsednik republike Wojoiechowski noče krvoprelitja iu skuša pregovoriti Pilsudskega, naj odstopi od svojega protizakonitega početja, ki lahko spravi državo v nevarnost. V to svrho se je že parkrat obrnil do maršala potom posredovalcev ali pa pismeno. Pilsudski pa vztraja na svojih zahtevah, po katerili mora vlada nemudoma odstopiti. Zahteva tudi, da odstopi predsednik republike, vendar vse kaže, da ta zahteva ni tako striktna in da bi se maršal zadovoljil tudi z dosedanjim predsednikom. Njemu je v prvi vrsti na tem, da se spremeni način vladanja in da pridejo na krmilo ljudje močne roke, z drugimi besedami, Pilsudski hoče diktaturo. Ni verjetno, da bi se predsedniku republike posrečilo preprečiti nadaljnje krvo-prelitje. Vlada ie ustavila ves zasebni telefonski in brzojavni promet, ki je sedaj na razpolago samo oblastvom oziroma Pilsudske-mu, v kolikor prihaja v poštev za njegovo območje. Inozemci zapuščajo Poljsko. Ustavljen je tudi železniški promet. Meja je popolnoma zaprta tako, da so poročila o dogodkih redka in nezanesljiva. Kmalu po začetku vojaške revolte je prišlo v Varšavi do izgredov proti Zidom, ki jih smatrajo Poljaki za šibo bo-žjo in krvosese. Srd prebivalstva se pri vsaki priliki obrača proti Zidom. Krvavi dogodki so naravno izzvali silno reakcijo na borzah, kjer so tuje devize zelo poskočile. Zlasti se to opaža pri dolarju, ki se skokoma dviga. V sredo zvečer so se tuintam pojavile po ulicah skupine poljskih fašistov, ki se postavljajo četam Pilsudskega po robu. Tudi s te strani se ie bati nemirov, zlasti ker je socijalno demokratska železničarska strokovna organizacija izdala proglas za stavko. Socijalni demokrati simpatizirajo s Pilsudskim in so odločni nasprotniki Wito-szeve vlade in zahtevajo njen takojšnj odstop. Italijanski parlament Rim, 14. maja. s. Slovenski poslanec dr. Besednjak je govoril včeraj na zbornični seji ob priliki debate o prosvetnem proračunu. Dr. Besednjaka so fašistovski poslanci med govorom vedno znova prekinjali Poslanec Greco je zaklical poslancu Be. sednjaku. «Vi se morate zavedati tega. da ste premaganci in da se morate podvreči našim zakonom.» Malo pred zaključkom današnje zbornične seje je govoril južnotirols-ki poslanec Tinzl o južnotirolskem šolskem vprašanju. V zbornici je bilo le okoli 60 poslancev, ki so govornika vedno prekinjali, tako da njegovega govora niso razumeli niti na novinarskih tribunah. Razočaranje v Rusiji Moskva, 14. maja d. Vest o ukinjen:-,! sp!o šne stavke na Angleškem ie dospela se:,;-kaj med govorom Lozockega na petem kongresu sovjetskih rudarjev in ie povzročila splošno presenečenje. Splošno smatrajo konec stavke za poraz delavstva. Radek ie deial: «Vest o ukinjenju splošne stavke na Angleškem učinkuje na nas kot strela iz jasnega. Boj angleškega proletarijata je bil naš boj, njegov poraz je tudi naš poraz. Tega poraza nočemo prikrivati, ampak povedati vso resnico. Poraz angleškega proletarijata ie posledica največjega izdajstva na svetu.« Radek vidi to izdajstvo v postopanju desničarskih delavcev. Končno je iz- Razstava francoske grafike v Jakopiče-vem paviljonu Je odprta samo še do nede-lje 16. t. m. Občinstvu jo toplo priporočamo. V začetku prihodnjega tedna bosta začela aranžirati v prostorih pri Jakopiču razstavo svojih najnovejših del grnfik Božidar Jakac in slikar Gorup. Slednji je spe-cijalist za risanje živali ter }e kot tak znan tudi izven mej JugoslavlJ* Kongres pravnikov kraljevine SHS N'nši javnosti je že znano, da se bo vršil letošnji kongres pravnikov v Ljubljani. Priprav« zanj se nadaljujejo. Stalni odbor je in'el pred kratkim v Zagrebu sejo, na kateri ie je sklenilo, da bo imel ljubljanski kongres svoje skupščine in sekcij ske seje v aneli 9., 10. in 11. septembra. Določili so se tudt referati in poročevalci. Na dnevni red so postavljeni naslednji predmeti: 1 izenačenje bračnih prav v kraljevini. Referent g. dr. Rado Kušej, univ. prof. v Ljub:jani, koreferenti gg. Aleksander A n d r e j e v i č, apelacijski sodnik v Skop-Iju, dr. Bertoid Eisner, senatni predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu in J". t"do Lovrič, univ. pro-f. v Zagrebu. H. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Referent g. dr. Kosta K u-.n a n .t t i. minister n. r. in uni v. prof. v Beogradu, koreferenta gg dr. Vidan Bla-:;• o j e,v i C, odvetnik v Beogradu in dr. La-di-lav Polič. univ. prof. v Zagrebu. lil. Vaiorizacijsko vprašanje. Referent g. dr. Ed"v bili navzoči pokrovitelj razstave mestni žu* pan g. dr. Leskovar, prosvetni inšpektor g. dr. Poljanec v zastopstvu velikega župa* na, vodja obrtnonadaljevalne šole g. Fink, ravnatelj g. Humek, obč. svet. dr. Kac in Weixl, načelniki mariborskih obrtnih za* drug gg.: Vahtar, Špes, Pelikan, Munda, Beranič; lepo je bilo zastopano učiteljstvo, zlasti ono, ki podučuje v obrtnonadaljeval* ni šoli in obrtniki. Vajencev in vajenk je prisostvovalo okrog 150. Ob četrt na 11. uro je povzel besedo predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureš, ki je uvodo* ma povdaril pomen dneva za mariborsko vajenstvo, ki je prineslo v to dvorano v pri čakovanju zmage svoje izdelke, v katere je vložilo vso svojo voljo, strokovno znanje in ljubezen do dela. Medsebojna tekma va* jencev rodi uspehe. Današnja doba zahte* va od naraščaja samozavest, ki bo ustvarila fazmah obrtništva, ki pa tudi potrebuje vsestranske pomoči, zlasti v obrtniškem šolstvu. Toda naše učiteljstvo, ki poučuje v teh šolah, še do danes ni dobilo nagrad. Končno je pozdravil zastopnike in ostalo občinstvo in prosil g. župana, da otvorl razstavo. Župan dr. Leskovar je izvajal v glavnem sledeče: Če se govori o razstavah, smo va* jeni, da vidimo razkošno opremljene pavi* ljone, v katerih razstavijo tvrdke svoje iz* delke. Danes nimamo takih paviljonov, ce* la razstava je skromna, zato tem bolj pri* srčna. Odsev razkošja pa opazujemo v očeh vajencev in vajenk, ki so tukaj razstavili in ki s ponosom čakajo na razsodbo. To je vesel pojav, ki dokazuje, da se vzbuja v njih veselje do dela, ki mora prodreti v široke mase. Veselje do dela je ono, kar dela posameznika srečnega, občino, v ka* teri žive taki ljudje in ves narod. Z nado, da bo vzbudila razstava še večje veselje do dela in prepričanje, da moremo iskati srečo in blagostanje v delu, otvarjam raz* stavo. Nato so si ogledali zastopniki posamez* ne dele razstave, pri čemur so jim mojstri in učitelji prijazno pojasnjevali posamez* nosti. Posetniki niso mogli prehvaliti celo* kupne razstave in posameznih izdelkov, ki vzbujajo vseobčo pozornost. Okrog 150 vajencev in vajenk je razsta* vilo svoja najboljša dela. najrazličnejših strok. Zasluženo občudovanje izvabljajo izdelki kovinske stroke, v kateri se odliku* jeio na prvem mestu dela vajencev držav* nih železnic s Koroškega kolodvora, nada* Ije knjigoveške, vrtnarske, oblačilne, čev* Ijarske in druge stroke. Razstava, ki je Ie* tos prvič prirejena v Mariboru, je prav za* dovoljivo uspela kljub temu, da ni vladalo za njo pri mnogih mojstrih potrebno zani* manje. Tako je od 20 mizarskih vajencev If. razreda razstavil le eden. Želeti je, da bi postala razstava trajna institucija, kate* ri naj bi se po možnosti priključila še raz* stava šolskih del učencev obrtnonadaljeval* r^ šole. Jagoslovenska Matica 10. t. m. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor mariborske podružnice Jugoslovenske Matice, katera je jasno dokumentirala s svojo plodovito delavnostjo izredno sposobnost in dokazala velik razmah v minulem letu. ki jo je povzdignil v najmočnejšo podružnico v naši državi. Predsednik gosp. Stanko D e t e 1 a je v svojih otvoritvenih izvajanjih podal pregledno sliko podružničnega dela. Odbor je izvedel organizacijo članstva, pri katerem se je pobralo 20.000 Din članarine napram 2500 Din članarine v zadnjem poslovnem letu. Odbor je posvetil veliko pažnjo severni meji in koroškemu vprašanju. Krasno je uspela manifestacija «Koroški dan», proslava Rajiailskega dne je morala radi prepovedi političnih oblasti izostati. Vpeljal se je Jugoslovenski ples. ki bo ostal stalna prireditev na Matičnem repertoarju Zahvalo je izrekel končno predsednilk velikemu županu dr. Pirkinaierju, političnim uradom in časopisju. Iz tajniškega poročila gosp. F a g a -n e 11 i j a povzamemo obsežno delo podružnice, ki je izvedla šest prireditev večjega stila, kakor akademije, manifestacije in jugoslovenski ples Izmed 1178 (!) pla-čujočih članov je 491 državnih uradnikov, 175 zasebnih nastavljencev, 389 iz priti oh iti! h slojev, 21 duhovnikov, 5 vojakov in 80 iz intelektualnih krogov. Gosp. prof. Karel Prijatelj je podal mesto požrtvovalnega in agilnega obolelega blagajnika A. Doležala blagajniško poročilo, iz katerega je razviden dvaikrat- no večji denarni promet napram prejšnje, mu; blagajna izkazuje 363.563 Din prometa napram lanskim 116.000 Din. Pokrajinskemu odboru je bilo nakazanih okrog 75.000 Din. Po kratkem pozdravu gosp. prof dr. S t r m š k a. predsednika mariborske podružnice CMD, ki je naglasil složno in vzporedno delovanje obeh organizacij, je bil na predlog gosp. dr. Volčiča podeljen soglasno absolutorij staremu odboru. Predsednikom podružnice je bil ponov. no izvoljen požrtvovalni gosp. ravnatelj D e t e 1 a, v ostali odbor pa gg dr Lipol-dova, Baumannova, K. Levstikova, A. Do-ležal, Brandtner, Dimnik, SI. Faganelli, I Kejžar, J. Krašovec I Kralj, I Volčič. Ka-ris, J. Mohorko, P. Maroh, Kramer, Hoeh-muller. Reja, SI. Hrastelj, dr Sušnik, Sta. bej. Resman, I. Prijatelj in nadučitelj od Sv. Marjete ob Pesnici M Vanda; revizor, ja: ravnatelj Dolenc in C. Toman. V obsežno debato o različnih vprašanjih. kakor o fuziji J. M. in CMD, izletih podružnice v mariborsko okolico, o razmerah na severni meji, so posegli dr. M. Ko-vačič, postajenačelnik Mohorko, dr. Pernat. učitelj Rode in železniški uradnik Cijan. Iz Rogaške Slatine J. K. — Rogaška Slatina, 12. maja Predsezona! Mesec maj! S pomladansko krasoto je okičena Rogaška Slatina in njena okolica. Vse cvete in brsti, po vonjavih gozdih se prijetno glasi ptičje petje, sredi katerega napoveduje kukavica posetniku še dolgo vrsto let, vreme se je obrnilo na bolje, solnce sije, novo življenje se poraja. Pričenja se tujsko gibanje, ki kaže. da se bo kmalu povoljno razvilo. Precej je že gostov, ki uživajo dobrino slatinskega zdravilišča, napovedanih je mnogo in upati je letos na zelo dobro sezono. Številna udeležba se obeta iz Madžarske, pa tudi nemški bojkot italijanskih kopališč pride v korist Rogaški Slatini. Nadejamo se pa tudi zadovoljivega obiska iz Slovenije, saj je sia-tinski kraj eden najlepših na naši rodni grudi. V soboto dobimo težko pričakovano vojaško godbo iz Ljubljane, ki poživi park, ki je vsako leto privlačno sprehajališče in odpočivališče gostov, ia sicer v taki meri, da se nekateri kar ne morejo ločiti od njega. Park je v sezoni lepo urejen in poln cvetne pestrosti. Atrakcija za binkoštne praznike je po dr. Vidmarju naznanjeni šahovski mateh med Slovenijo in Hrvatsko v Rogaški Slatini. Čujemo, da je v šahovskih krogih zanj veliko zanimanja. Sploh se pričakuje za praznike mnogo izletnikov in večjega prihoda gostov, kakor je že običajno. Prva letošnja številka »Zdraviliškega Vestnika« je izšla te dni v lepi opremi in z zanimivo vsebino. Priobčuje tri zdravniške č'anke, kj se bavijo z zdravilno silo sla-tiriskih vrelcev. List izdaja uprava, urejuje ga tajnik zdravilišča gosp. Anton Stupi-ca. Na uvodnem mestu se nagiaša, da leži Vestnik na mizi vseh naših inozemskih konzulatov, vseh lokalnih in centralnih oblasti, pošilja se vsem tujsko prometnim zavodom v tu- in inozemstvu, vsak gost vzame s seboj ono številko, v kateri je natisnjeno njegovo ime. Zato Vestnik zasluži podporo od vseh. ki delujejo na polju tujskega prometa. Stalno bivata tu dva kopališka zdravnika, S'ovenca gg. dr. Anton Lavrič in dr. Pranj o Koiterei. Oba sta taborna strokovnjaka in bolniki se obračajo do nju s polnim zaupanjem. V času glavne sezone pride še par drugih zdravnikov. Lani jih je bilo šsst, letos bo menda vsega skupaj pet zdravnikov poslovalo v zdravilišču. Roit-genove žarke je vporabljal dr. Lavrič že lansko leto, letos jih je uvedel tudi državni kopa'išk: zdravnik dr. Kolterer." V času pred glavno sezono in po glavni sezoni, to je od 1. maja do 15. junija 'ter od 1. do 30. septembra, se znižajo cene za sobe in vsa zdravilna sredstva ter zdraviliške in godbeno takso za 25 odstotkov. Državni uradniki, častniki in svečenik vseh veroizpovedanj ter njihove žene in otroci uživajo izven glavne sezone pri vseh navedenih cenah 50 odstotkov popusta. Da se ustreže opetovano izraženi želji i»if mSISSonarleoa hči* oride v Ljubljano I 8 ! . Dame, dekleta, gospodi, mladeniči vsi ki mi- tJUPUAmi^l slite in ki ne mislite na ženitev danes vsi v kino .Dvor*, kjer se predvaja senzacija 9VOR dneva: „2emtbeni oglasi" Piednaznanilo ,Joana milijjonarjeva hči" V glavnih vlogah iepa Rutli VVeyher, priljubljena Hani Reinvvaid, EUen Plessovv, Jo-iiannes Rlemaim in znani kumik Hermann Picha. Mladini pod 16. letom nepiimerno. Danes ob 4. pol 6., pol 8. in 9. uri. gostov, se je uvedel za letošnjo sezono v vsem zdravilišču penzijonski sistem, v kolikor se da vporabiti glede na izjemni položaj slatinskega zdravilišča. V vseh zdraviliških restavracijah se bo oddajala celodnevna prehrana za skupno ceno 50 do 65 Din. Ker se dobijo v zdraviliških poslopjih sobe že od 12 Din naprej, bo znašal pen-zijon. to je prehrana s stanovanjem vred, približno 60 do 100 Din. Raznih prireditev bo tudi letos mnogo, kakor se da soditi že sedaj Predstav, petja in godbe bo v jzoblju. Z veseljem pozdravljamo vsi prihod vojaške godbe iz Ljubljane. V veliki zdraviliški dvorani se bodo vrstili enkrat na teden simfonični koncerti. Zabave in razvedrila bo dovolj za zdrave in bolne. »Jutro« je že poročalo, da so bili nekateri hoteli lepo. prebarvani in olepšani. Prišel je - na vrsto tudi hotel »Solnce«. ki se sedaj v svoji zunanjosti in notranjosti prikupljivo predstavlja zdraviliškemu gostu. Država oslejiariena za 3,500 000 Din Neverjetno predrzne msivcrzaciie bivšega upravitelja kaznilnice v Lepoglavi. Beograjske »Vreme« z dne 13. t. m. objavlja o velikih malverzacijah bivšega upravitelja lepoglavske kaznilnice, dr. Šabana, o kaiterih smo deloma že poročali, sledeče senzacijonalne podrobnosti: Na posestvu kaznilnice je bil ugotovljen ogromen primanjkljaj preko 700.000 Din. Dr .Šaban je skupno z ekonomom Marko-vičem osnoval načrt, kako bi bolje »za-radila«. Izdatke za oves, koruzo, seno in slamo sta v knjigah vedno podvojila, znatne zaloge živil pa najbrže prodala, ker jih ni v skladišču. V skladišču manufaktunn-e-ga blaga so ugotovili primanjkljaj pol milijona dinarjev. Dr. Šaban je izvrševal svoje manipulacije že od prvega dne svojega nastopa in je oškodoval državo do prihoda komisarja Kujiča skupno za okoli 3,500.000 Din. Njegove poneverbe so bile ordinaine tatvine in je naravnost čudno, da jih toliko časa niso izsledili. Najprej je eksploa-tiral velike komplekse gozdov svoje žene, uporabljajoč pri tem obsojence kot delovno moč. Plačeval jih je po 4 Din dnevno, moral pa b; jim plačevati po 15 Din, kakor je predpisal vsem svojim uradnikom. Po cenitvi izvedencev je veljala eksploa.aoija preko 300.0CK) Din, dr. Šaban pa je plačal samo 50.000 Din. Vrh tega je sekal gozdove kaznilnice v Očuri šn Ivančici, les prodal, izkupiček v znesku 65.000 Din pa obdržal. Drugi primer njegovih sleparij je še or-dinarnejši. Kupoval je razno blago od kaznilnice kakor kak veletrgovec in plačeval neverjetno nizke cene. Tako je plačal za bluze po 1 Din komad, za čevlje po 5.50, za najboljše blago 6 Din meter. Na ia način je oškodoval državo za več kakor 150 tisoč dinarjev. Jemal je tudi velike množine mleka, masla in vina, vknjižffti pa tega ni smel nihče. Zrvodu je sam dobavil 4 vagone sena in slame ter prejel za to 90.000 Din, a v skladišče sta bila pripeljana dva vagona trave, pomešane s senom. Svoje slabo vino je spravil v klet kaznilnice, boljše pa odpeljal na svoj dom. Pri dr. Šabanu so našli vložno knjižico Prve hrvatske štedionice. ki se je glasila DR- FR. KOLTERER kopališki zdravnik v Rogaški Slatini ordinira zopet od 1. maja naprej. Fotografij atelje VIKTOR ii se pri porota za (likanje družinskih In društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju. OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 67 NHJCENEJE Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. na milijon dinarjev. Sedai bo imel dr. Šaban, ki je toliko let pazil na lopove v Lepoglavi v kaznilnici, priliko, da sedi ž njimi skupno v zaporu, in more se mu zgoditi, da ravno v — Lepoglavi. Glavna kontrola je zaplenila dr. Šabanu in Hinku Markovi-ču vse njuno premoženje, da se osigura državi odškodnina za nastalo škodo, ki se ceni nad 3 in pol milijona dnarjev. Avantura slovenskega podporočnika v Albaniji Inženjecskj podporočnik Viktor Strakar, rodom Slovenec, in njegov prijatelj narednik Vujaklija, bosanski Srb, sta doživela •nedavnd nevarno avanturo, ki je končala za oba z vojaškim zaporom v Skopiju. Gba sta službovala v okolici Debra ob albanski meji v inženjerskem bataljonu. Mladi Strakar je iz zadnjega razreda naše vojne akademije. Ko je nas.opil dolžnost ob albansko- srbski meji, se je kmalu seznanil z narednikom Vuiaklijo, ki ga ie že v kratkem času pridobH za svoj avanturistični načrt. Pripovedoval mu je namreč, da je v Albaniji polno naših vojakov in oficirjev v služb; albanske vlade, kjer so dosegli visoke čine in dobili tudi bogate nagrade. Strakar in Vojaki i ja sta se v resnici dogovorila, da poskusita tudi onadva srečo v Albaniji. Oficir j« prepričeval narednika, da bo povišan v podporočnika, on sam pa postane v Albaniji referent za ta-ženjerstvo in da ga bo nastavil potem za svojega pomočnika. V resnici sta oba neko noč pobegnila čez mejo in prišla v prvo albansko vas v popolni vojaški opremi Misleč, da gre za vpad srbske vojske, so se Araavni preplašili in se spustili v divji beg. Zaman sta naša vojaška begunca pometala od sebe vse orožje in pričela pojasnjevati v srbskem jeziku cilj svojega prihoda. Po vasi so se razbežali ljudje na vse stranL Vznemirjena begunca sta dirjala za Araav-tl in vpila, da ni ne duha ne sluha o srbski vojski, toda preplašeni seljaki so ravno radi tega še bolj bežati. Nepoanavajoč položaj naše meje, sta pričela Strakar ta Vujaklija, prepuščena svoji usodi, bloditi po Albaniji. Ves dan do večera sta blodila naokrog in se znašla končno nepričakovano na naši meji, kjer je bila graničarska patrulja. Ker je bil že tnrak ta se begunca nista znala sporazumeti s patruljo, je pričel bfl. Narednik Vujaklija je zavpil, da je Srb In se je takoj predal, podporočnik Strakar pa je v zmot; pričel streljati. Ko ga je straža že obkolila, si je prerezal žile na rokah, toda v tem trenutku je bil že aretiran. Njegova rana je bila lažjega značaja in so ga takoj obvezali, nakar so oba odpeljali uklenjena skozi De-bar, Ohrid in Bitolj v Skoplje, kjer sta bila izročena v zapore. Oba prideta seveda še pred vojaško sodišče ;n se bosta morala zagovarja':! radi ubežništva. Danes se poslovi lepa in pikantna „FER18 ANDRA" ki igra v elegantni veseloigri ,Klic iz grešnega sveia1 glavno vlogo in napravi prostor Buster Keafonu, ki nastopi v nedeljo v sijajni veseloigri „Norčava hiša" katera se predvaja prvič v Ljubljani. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 15.: «Ladja Tenacitv«. Premijera Izv. Ljubljanska epera Sobota. 15.: «Žongler Naše ljube Gospe». B Nedelja, 16.: ob 15.: «Grofica Marica*. Izv. Mariborsko gledališče Sobota. 15.: «Veseli kmet». C Nedelja. 16.: «Veseli kmet». Pondeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: «Marija Stuart«. Jubilejna predstava ob petindvajsetletnih umetni* škega delovanja ge. Berte Bukšekove. Komedija «Ladja Tenacity» v ljubljan. eki drami. «Ladja Tenacitj-^ ki jo je spisal sodobni francoski pisatelj Charles Vil-drae, spada med najizrazitejša dela nove francoske dramatike. Odlikuje jo globoka in prepričevalna umetniška resničnost, polna neposredne iskrenosti. Zgodba je ne-iskana, nenapihnjena in naravna ter postane. ko se vanjo poglobimo, dramatično močna in nam brez ubojev in umorov seže v globino duše. Kajti vse, kar se dogaja, je pristno in pisano iz srca za srce. Dejanje se plete v pristaniški krčmi na francoski obali med dvema popotnikoma, ki sta se odpravila, sita strašne svetovne vojne. v daljni svet iskat svobodo, in med srčkano Terezo. Vmes nastopa sijajno ka-rakteriziran pristaniški delavec Hidoux Popotnika predstavljata pri nas gg. Rogoz in Gregorin, Terezo ga. Vera Balatkova, Hidouxa gosp. Osipovič. Režiser je gosp. M. Pugelj, inscenator Ivan Vavpotič. Premijera tega dela je danes, v soboto ob S. zvečer. Predstava je izven abonmana. «Pygma|ion» zadnjikrat v sezoni. Ljub--ljanska drama ponovi v nedeljo 16. t. m. to velezabavno angleško komedijo posled-njikrat v tej sezoni. Igra je nad vse za. bavna in privlačna ter slika v smehapolnih scenah pot uboge deklice ELize od navadne cvetličarke do dostojanstvene dame. Igra je tudi za mladino primerna. Petindvajsetletnlea umetniškega delo. vanja ge. Berte Bukšegove. V torek. 15. t. m. proslavi odlična umetnica mariborskega gledališča ga. Berta Bukšekova 25-letnico svojega umetniškega delovanja Kdor pozna mizerne razmere naše predvoj. ne dobe, ko je bi! igralski poklic spričo v naših tedanjih malomeščanskih razmerah naravnost mačehovsko omalovaževan, bo znal vsaj približno cetnitl požrtvovalno, kulturno in umetniško delo jubiiantke. Petindvajsetletni gledališki jubilej je jubilej dela, samozatajevanja, ki pa je neobhodno potreben predpogoj za nesebično umetniško udejstvovanje. Zato smo prepričani, da bo znalo mariborsko občinstvo z mnogoštevilnim obiskom pravilno ceniti zasluge umetnice. Ga. Bukšekova nastopi v SchiOerjevi tragediji « Marija StuarU v naslovni ulogi. Iz prijaznosti bo sodeSovala pri tej predstavi v ulogi kraljice Elizabete ga. Za-krajškova. Režija je v rokah gosp. F.' Že-leznika. — Nakup vstopnic priporočamo v predprodaji Vstopnice so lahko rezervirajo pri dnevni blagajni od 8.—1. in od 15. do 17., telefon 382. «Grofica Marica« kot nedeljska popoldanska predstava. V nedeljo, dne 16. t. m. popoddne ob 3. se uprizori v ljubljanski operi Kalimanova opereta »Grofica Marica* v običajni zasedbi. Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti izveni j ubij ainsko občinstvo. Konec je ob pol 7. zvečer. Cene navadne operne. Vstopnice se dobe v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Mariborsko gledališče: Veseli kmet V sredo, 12. t. m. smo videli na mari-borsikem odru opereto «Veseli kmet». Dočim so imele prejšnje operete izključno tuj, salonski milj S, obravnava libreto »Veselega kmeta» (spisal Viktor Leon), nam prav znano domačo snov. Povest o ubogem bajtarju, ki pusti svojega sina študirat za «dohtarja», ter ga potem obišče, ko je postal velik gospod, v njegovem elegantnem stanovanju, ter se osmeši pred visoko gospodo, je nam prav domača, prav tako tudi sin, ki se sramuje svojega priprostega oče-va (»Mater je zatajil!»). Srčna kultura priprostega hribovca odškoduje popolnoma za v smislu operete potrebno karikiranje njegove nerodnosti v salonu. Glasba L. Falla, pred kratkim umrlega operetnega skladatelja, je prav dostojna, v čustvenih scenah (zlasti v karakteri-zacijl Matije) izredno topla In prisrčna. Finale 1. dejanja se odlikuje po noblesi linije, očetov blagoslov (3. dejanje) pa raste že skoro preko mej operetne glasbe. In-strumemtacija Je posrečena, mestoma prav originalna (kmečka godba na plesu!). Celotni vtis operete je bil prav dober. Režija gosp. B a c h m a n a se je tudi to pat izkaz Rila Scenerije so bile lepe in okusne (zlasti 'idilična je bila gorska vas v predigri!) Lirske scene so bile zasnovane« prav prisrčno; živo realistično Je učinkoval ples In pretep na sejmu. Naslovno ulogo Matije je podal gosp. Urvalek veledostojno. globoko zamišljeno ter izredno simpatično, tudi glasovno izvrstna Gosp. Burja (Štefan) se je uveljavil zlasti v predigri, gdč. Kovačlče-v a pa je podala Marico živo In temperamentno, igralski izvrstno; dobro je karak-terizirala zlasti v 2. dejanju. Gosp. Ha-rastovič je imel prav posrečeno masko. Kmeta . bahača je podal primerno, v elementu pa je bil v 2. dejanju, kjer pride njegova groteskna komika do veljave. G. B r a t u š (Vincenc) je odigral evojo malo ulogo povoljno. Krasen tip je bil vaški policaj gosp. Oksanskega, dobra sta bila občinska tepčka (gg. Tovornik m Križ). Izredno prisrčen prizor sta nudila gdč. Lubejeva (Lizika) ter mala Brač-kova (Anžek), ki je naravnost navdušila občinstvo. Oba otroka kažeta izreden talent za oder. Friderike je podala gdč. Z 1 a. t a r j e v a kot novinka prav častno. Dober blaziran arlstoferat je bil gosp. P i r n a t. Ostali so bili na mestu, kostumi (zlasti obleke brhkih mlekaric) prav čedni in okusno stilizlrani. Dirigiral je gosp. Her. zog. Razpoloženje občinstva ie bilo izvr. stno, priznanje močno in prisrčno. Dr. 1 V mmmtm: Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje pari drugihi Dobivajo te v prodajalnami Domače vesti Ljubi M. A. C«! Vupti, 13. maja. Ptujski o. o. minoriti eo si nabavili za •vojo cerkev nove orgle, ki stanejo pol« tdrug milijon Din. Samo za carino so mora« K plačati okrog 50.000 Din. Saj skoraj res ni prav, da se jim ni dovolil carine prosti uvoz teh dragocenih orgel. Zadnjo nede« ljo je blagoslovil nove orgle mariborski škof. Pri tej priliki je bil slavnosten cei. kven koncert, ki je vrgel na vstopnini 68 tisoč dinarjev. Ker že o. o. minoriti niso mogli uvoziti ogel carine prosto, jim je bil vsaj cerkveni koncert oproščen veselič» nega davka. Za slavnostni banket, ki je spadal h koncertu, so donesli iz bližnje in daljnje okolice — devet telet, 400 piščan« cev, tri polovnjake vina, na tisoče jajc, če« bre masti, kupe tort in drugega peciva. Še zdaj sem moker pod jezikom. Patres minoriti spadajo med takozvane revne rede, ki se prostovoljno odpoveduje« jo posvetnemu bogastvu in žive v revšči« ni. Mi pa živimo v resni in težki gospodar« «ki krizi. Štefan Bizgec. * Promocija na ljubljanski univerzi. Danes opoldne bodo na ljubljanski univerzi promovirani sledeči absolvirani pravniki za doktorja prava: Mirko Brolih iz Gradca, Aleksander Grobelnik iz Ljubljane in Anton M o j z e r iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. * Nov č!an Srbske akademije znanosti. Jutri popoldne se člani Srbske akademije znanosti sestaneio na slavnostno sejo, na kateri bo akademik dr. Toma Živanovič prečital svojo nastopno razpravo: »Duali-tet krivičnih sankcija, kazne i mere bez-bednostis nakar ga bo predsednik akademije dr. Jovan Cvijič proglasil za rednega člana akademije. * Izpremembe v državni službi. Premeščeni so profesor Robert Kenda in učitelj telovadbe AdoK Schau;p z moškega učiteljišča na gimnazijo v Mariboru. Diplomirani inženjer in bivši uradnik agrarne direkcije v Ljubljani Ernest Bratuž ie imenovan za okrajnega šumarskega referenta v Biogradu v Dalmaciji, inž.»Viktor Novak pa za višjega šumarskega i ti že nje rja pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Pri finančni kontrola so premeščeni: podinspektor Fran Burger iz Kranja v Novi Sad, podinspektor Anton Muc iz Celja v Beograd, podinspektor Ivan Kosti iz Maribora v Kranj, komisar finančne kontrole Kari Kos iz Celja na Jesenice in komisar Ivan Bizjak iz Črnomlja v Knin. + Promocija sekdjskega svetnika. Včeraj je bil na vseučilišču v Pragi promoviran asa doktorja prirodnih ved sekedjski svetnik v ministrstvu za prehrano g. František Ha-velka. Dr. Havelka je bil med vojno interniran na Dolenje Avstrijskem v raznih taboriščih, kier j« bil vedno v najintimnejših stikih z jugoslovenskiml intermracL O svojih doživljajih med vojno je napisal več prav zanimivih knjig. Predlanskim je imel predavanje tudi v Ljubljani. ♦ Dvajsetletnica železnice Jesenice-Trst. Na Bledu se je zbralo te dni dvajset inže-njeriev. ki so pred 20 leti zgradili progo Jesenfce-Bohinj, takoimenovane Turške železnice. Prvotno je proga bila zamišljena preko Trbiža in sedla Predela, s posredovanjem tedanjega poveljnika bivšega 17. pešpoika polkovnika, pozneje generala Kuna pa je bila iz strategičnih ozirov železnica speljana preko Jesenic-Bleda-Bohinjske Bistrice m Gr>rice v Trst. Ko le bila železnica izročena prometu, se je tudi dotok tujcev v divne naše gorenjske kraje, zlasti na Bled ki v Bohinj, znatno povečal. Sestanek ta-ženjerjev se je zaključil z animiranim banketom v blejskem hotelu Toplice. ♦ Kranjske novice. Skoro neopaženo je praznoval v nedeljo 9. t. m. v krogu svoje rodbine petdesetletnico svojega rojstva trgovec in posestnik g. Franc Berjak. Rojen je bi! v Žužemberku. Nekaj časa je izvrševal trgovino v Ljubljani, pred kakimi 15 leti Pa ie prevzel'trgovino v Kranju po pokojnem Nikolaju Omerzi ter poročil njegovo hčerko. G. Berjak je miren značajen mož ter jako umen gospodar. Ne peča se samo s trgovino, temveč zastavlja svoje sposobnosti tudi pri raznih drugih gospodarskih in narodnih institucijah. Več let je že ravnatelj Mestne hranilnice v Kranju, občinski odbornik, odbornik Narodne čitalnice, član vseh drugih naprednih društev itd. Želimo mu, da bi še dolgo let ostal zdrav in čil! — V soboto se je poročil inž. g. Vilko Kiler z gospodično Dito Kocbekovo. Obilo sreče! — Dne 6. junija praznuje tukajšnje Sokolsko društvo svojo tridesetletnico. — Dne 1. avgusta se bo vršilo odkritje spomenika kralja Petra Osvoboditelja. Spomenik se že postavlja m tudi druge predpriprave za to ve- prireditev so v polnem teku. ^ Himen. V romarski cerkvi v Rajhenbur-zu se ie dne 12. t. m. poročil predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah g. dr. Vojteh Hočevar z gdč. Linčko Stitroberger, hčerko davčnega višjega upravitelja v p. Miroslava Stumbergeria in njegove soproge Karoline v Brežicah. Bilo srečno! * Odllfcovanfe najstarejšega narednika. Kralj je odlikoval z zlato kolajno svojega doT.a s krono najstarejšega narednika v naši državi, Velimirja Višlča, ki ie nastopil vojaško službo že 21. avgusta 187!. in služi torej v vojski že celih 56 let. Viiič sc je udeležil med tem časom vseh vojn in je sedaj v službi na dvoru. + Petdesetletnica beograjskega Ženskega društva. Eno najstarejših dobrodelnih in pa-trijotičnih društev v Beogradu, Žensko društvo praznuje dne 30. t m. petdesetletnico svojca človekoljubnega delovanja, kar ie potrebno, da poteče proslava kar najbolj veličastno. Proslava bo trajala tri dni. Na programu so med drugimi nasletoje točke-Položitev venca na grob kralja P*ra Osvo boditelja v Topoli; obisk grobov Neznanega junaka ter bivše prve predsednice druttva Obisk »Doma stepfc« v Zetmnro; parastos n n ii n n u ujm umrlim članicam ta članom društva ter raz stava Izdelkov učenk obrtne šole ženskega društva. ♦ Finski konzulat v Beogradu. Predsednik finske republike je imenoval za konzula finske republike v Beogradu Rudolfa Bllčtna, kateremu je naša vlada že todala eksekvaturo. ♦ Otvoritev radiofonske oddajne postale v Zagrebu. Za noooj je določena otvoritev nove radiofonske oddajne postale v Zagrebu, na kar opozarjamo naše radioamaterje. Postaja bo začela oddajati ob 20.50 zvečer, na valu 350 m Oddajna energija znaša 0.5 KW. Program bo tTaJal do 22. ure. ♦ Za olepšavanje naših kopališč. Za ureditev in olepšanje naših kopališč Je v bud-žetu ministrstva za narodno zdravje določen kredit 4,250.000 dinarjev. Od te svote sta 2 ■milijona dinarjev namenjena za Popravo raznih gradbenih objektov, kopališč in raznih teprehodnih potov, ostali znesek pa za razne instalacije in olepšavo. ♦ Učiteljstvo opozarjamo na lepo upra-vrteljsko mesto na dvorazrednici pri Sv. Katarini nad Trbovljami. Stanovanje je kras no, vrt zelo velik, ljudstvo dobro, prispevki postranski od kraj. šol. sveta. Oddaljenost do avto-postajališča v Trbovljah kakor v Hrastniku slabe pol ure, po lepi zložni poti Mesto je razpisano do 20. t m. ♦ 70 letnico svojega rojstva praznuje v Planira pri Rakeku, čil in zdTav, gospod Janez Tršar, strojar in trgovec. Jubilant je bil vedno odločen narodnjak in naprednjak in je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino. Še na mnoga leta! •=■ Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo 16. t. m. Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča bo dobro založena z jedjo in pijačo. ♦ Ureditev taks za rlboiovnlce. Za izdajanje vseh vrst ribolovnic po bivšem štaj., madžarskem, koroškem in kranjskem ribar-skem zakonu se pobira enkratna listtaska taksa (kolkovina) v iznosu Din 20. Isto velja glede rib. knjižic, ki se izdajajo na podlagi kranjskega rib. zakona. Za te zadnje knjižice je pa poleg tega plačati še tudi letno pristojbino, ki znaša Din 22.50. ♦ Ljubljanski veleseiem. Urad za pospeševanje obrti nam sporoča: Zagotovili smo si primeren razstavni prostbr prilikom letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija, da omogočimo najrevnejšim obrtnikom, ki bi sicer ne mogli razstaviti svojih proizvodov, udeležbo na velesejmu. Razstavo pred metov vseh teh obrtnikov bo organiziral Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki bo tudi deloma kril stroške za dekoracijo, razstavo in drugo. Pomoči najbolj potrebni interesenti naj prijavijo svojo udeležbo uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10., ki bo določil, katerim obrtnikom se prostor dodeli. Prijave naj se pošljejo takoj. ♦ Popravek. K razglasu v »Jutru« z dne 6. maja št 102, glede oddaje del za šolo v Podlonku, se obvešča interesente, da morajo svoje ponudbe poslati v zaprti kuverti na Županstvo Selca. Dražba se ne bo vršila na licu mesta ampak v obč. pisarni v Selcih. Rok in čast tstL ♦ Stari grobov!. Na dvortšču neke gostilne v Subotioi so dela vol pri kopanju nr'ete-11 te dni na starodavno pokopališče. Odko-pali so predvčerajšnjim tri obzidne grobove, v katerih so ležale kosti, ki so se sesule v prah, 6tai se jih ie kdo z roko dotaknil. Policija je odredila, da se delo ne nadaljuje dokler strokovnjaki ne pregledajo teh starih grobov. _ Zaključek proslave 15-letnice S. K. ILIRIJE - DRUŽABNI VEČER - v dvorani «Kazine» v nedeljo dne 16. maja ob 21. uri pod pokrovitelj« stvom dvorne dame gospe Franje dr. Tavčarjeve in sodelovanjem :: damskega komiteja. :: Razdelitev daril. Ples. XHXD xaxax jLiuuun URE ZA BIRMO F. ČUDEN 53 PREŠERNOVA UL. 1. Danes: HAZENA Ob 14. uri: A. S. K.: Atena Ob 15. uri: Mura : lliriia NOGOMET Ob 1610 uri: Hajduk : Primorie Ob 17-45 uri: Haik : Ilirija Vse prireditve se vrše na igrišču S. K. ILIRIJE ob vsakem vremenu. Podrobnosti v športni rubriki. 3762—a pomoč zdravnik dr. Prelog, ie ugotovil smrt vsled kapi. Truplo pokojnega Hrženjaka so prepeljali v mrtvašnico sanatorija Bresto-vac. * Priznano najboljše vino »Schmltzber-ger« se toči v odprtih buteljkah Din 14 samo v kavarni »Slon« v Ljubljani. 552 * Za pomladansko kuro priporoča originalni plani ski čaj lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10, po pošti Din 12. * Reuma, giht. Ishias, Pistljanske kupke u kuči. Najjudernije liječenje Pistiianskim originalnim muljem &. kompresom. Informacije: Schreiber. Akademični trg 1. Zagreb. Pomladanske obleke perilo, krasne čepice, kravate, klobuki itd. po izredno nizkih cenah dobite le pri tvrdbi fi. presker, Cjubljana, Sv. petra cesta ♦ Grozna zrakoplovna nesreča se ie pri petila v četrtek v Novem Sadu. Preisku-šavali so pet novih avijonov tika Brigge, ki je uveden v francoski in naši armadi ter priznan kot izboren fabrikat. Ob desetih do poldne se je dvignil avijon Brigge XIX v višino približno 700 metrov ter iz horizontalnega leta nenadoma treščil na tla. Avijon se je popolnoma razbil, pod razvalinami pa sta bila mrtva ta grozno razmesarjena poročnik Milan Brajkovič, rodom iz Petrinje in mehanik Anton Briške iz Delnic v Gorskem kotaru. Vojaška komisija ie ugotovila da se ie iz aluminija sestavljeno krilo v zra ku prelomilo in take povzročilo smrtni padec iz višine. 4 Smrtna avtomobilska nesreča. Četrtek je bil dan, določen za poskusno vožnjo na progi Samobor-Plešivica-Jaska-Sv. Nedelja Samobor. Že na prvi vožnji, katere se ie udeležilo šest avtomobilov in osem motorjev, se ie pripetila težka nesreča. Na odprti in ravni cesti se ie avto »Buick«, katerega je upravljal šofer Lončarič, s sopotnikom Kokotovičem prevrnil v cestni jarek ter pokopal pod seboj Kokotoviča, ki ie ostal na mestu mrtev, dočim si je šofer zlomil desno roko. Po izjavi ranjenega šoferia je Prišlo do nesreče na čuden način. Kokotovič je na ravni cesti nenadoma skočil k šoferju, in ga pograbS za roko tako. da Je U obrnil volan proti jarku. V trenotku se ie avto prevrnil v jarek in Kokotovič je obležal mrtev. Zakaj je Kokotovič to storil, ni znano. Šofer je mnenja, da mu je postalo slabo. Bom-belles Je vzel mrtvega Kokotoviča ta ranjenega šoferia v svoj avto ter Ju prepeljal v Samobor. * Nagla smrt na SUemeno. Bivši avstro-ogrski general-lntendant Viktor Hrženjak je kakor običajno, tudi prošlo nedeljo v dražbi znancev iz Zagreba napravil Izlet iz Zagreba na Sljeme. Ko se ie hotel po-speti na piramido, se je nenadoma zgrudil it* tla — zadeht ga je kap. Ko Je prihttel na Iz Ljubljane u— Dunajska cesta, k! 'e kakor znano, državna, je v takem stanju, da je sramota. Mesto se trudi, da uredi svoje ulioe in ceste in s tem zadosti modernim potrebam, a kaj pomaga, ko je v osrčju mesta Dunajska cesta, kjer se razvija ves promet, v tako škandaloznem stanju, da se jo da primerjati samo s kako občinsko cesto tam nekje v Prekmurju. Na cesti so luknje; kakor kraški propadi, če le suho vreme so polne prahu ob deževju pa stoje v njih luže, da bi človek lahko v njih utonil Je toTej že skrajni čas, da se ta cesta enkrat popravi, da ne bo v sramoto Ljubljane. Gradbena direkcija, kje si? Že leta in leta tožimo in moledujemo, v teh dolgih letih bi se vendar že dalo izposlovati toliko kredita, da bi se vsaj za silo popravila dnžavan Dunajska cesta. u— Kaj je z orientacijsko ploščo na Gradu? Pred leti se ie že govorilo, da se napravi na Gradu orientacijska plošča kjer bo naznačena smer raznih mest. Take plošče imajo skoraj vsa večja mesta na razglednih točkah. Naj bi se to napravilo še v Ljubliani na stolpu, kjer se smeri prav lahko gravirajo v bakrene plošče, ki pokrivajo ograjo grajskega stolpa. Tako lepa razgledna točka kakor je ravno grajski stolp, pač ne bi smela biti brez orijentacijel u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se bo vršil občni zbor dne 19. maja ob 8. zvečer v prostorih tajništva JDS. Kazina. Vabljeni so vsi člani društva. u— Higijensko predavanje ta film »O spolnih boleznih«. V nedeljo dne 16. t m. zaključi Zveza kulturnih društev serijo svojih hlgijenskih predavanj v Ljubljani z zanimivim predavanjem » O spolnih boleznih«. Predavatelj dr. Franc Virant bo govoril o spolnih boleznih o načinu okuženja, o zdrav Ijenju te bolezni, o njih groznih posledicah ter končno o načinu, kako se jih bo predate mo. Lep film v treh dejanjih bo predavate-ljeva izvajanja vsakemu udeležniku na najbolj nazoren način pojasnil. Predavanje se bo vršilo skupno za moške in ženske, v pro stofh Kina Matice točno ob 10. dopoldne. Občinstvo vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleži in si ogleda film. u— Francoska razstava v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno v nedeljo ob 18 uri. n— Akademija Rdečega križa, kl Jo je pri redil odsek III. drž. realne gimnazije v Ljub Ijanl, je nadvse lepo uspela. Številna publika je živahno aplavdirala g. prof. Bajuku in solistom. G. prof. Bajuk se je odlikoval v zborih, višek pa je dosegel s Schwabovo »Zlato kangljico«. V zboru se je odlikovala gdč. Igličeva, ki je svoj solo odpela Izvrstno Odlikovali so se tudi solisti: Goienec Svi-gelj le podal uverturo »Pikove dame« dramatično in naravnost dovršeno. Njegova tehnika, zlasti prehodi iz pianissima v for-fclsslmo, je izvrstna. Posebno dobro je bil podan vodilni motiv ta finale. Podal nam je točno sliko o Puškinovi pripovedki. Gojenec Muhleisen je podal Mozartov allegretto nekoliko preplaho. V Beethovnu pa se je razmahnili ln dosegel lep uspeh. Njegova tehnika je obsežna in tntonaclja zelo dobra. Zelo dovršeno ie podal Handelnovo sonato z gojencem Kronenkom. Markantno so bili podani vsi motivi, ki sta jih oba gojenca zmagala z nekako lahkoto. Gojenec Gallatia je v spremstvu klavirja zelo dobro igral zvezne motive in sploh dobro inter- pretiral. Odlikoval se je tudi pri harmoniju v »Zlati kangljici«, pri kateri je tudi gojenec Svigelj pripomogel pod sigurnim vodstvom g. prof. Bajuka k lepi celoti. G. prof. Fr. Kobal ie pa Nestroyevo mešanico »Tja-kaj-semkaj« prav srečno presadil na domača tla in mu gre za lep prevod m dobro režijo vsa čast. Ravnateljstvo pa si lahko čestita na takih odličnih učencih. O. .S o— Slavni francoski pianist Alfred Cortot se pripelje v pondeljek v Ljubljano ter priredi tu v pondeljek. dne 17. t. m. pianistični koncert v Filharmoničnj dvorani. Spored Je sledeče sestavljen: Vivaldi: Komorni koncert, Chopin: Andante spianato et polonai-se. Chopin: 24 preludijev. Satat-Saens: Etu-da v obliki valčka ta Bourree za levo roko. Debussy: Potopljena katedrala, Albeniz: Segedila ta Liszt: Druga (ogrska) rapsodija Brez dvoma bode najzanimivejša druga toč ka sporeda, to je 24 Chopinovih preludijev. Pianist Cortot je rojen 26. septembra 1877 v Nyon pri Genfu. Že kot otrok je prišel na pariški konservatorii ter študiral klavir pri prof. Decombea, učencu slavnega Chopina. Postal je navdušen Wagnerijanec in kot tak tudi korepetitor v gledališču Bayreuthu Po vojnj pa se je posvetil skoro izključno koncertno družbo ter je z njenim orkestrom izvajal in dirigiral razna svetovna, v prvi vrsti vvagnerijanska dela. Leta 1905. je ustanovil s Thibaudom in Casalom komorni trio Leta 1907 pa je postal prof. konservatorija. Po vojni pa se je posveti skoro izključno francoski glasbi, katero sedaj z največjim uspehom propagira v svojih koncertih. Predprodaja vstopnic za velezammivi koncert v Matični knjigarni. Cene navadne koncertne. u— Debatnl večer ljubljanskega radlo-kluba. Snoči se je vršil v prostorih ljubljanskega radio-kluba na Gosposvetski cesti prvi klubov debatni večer. Razgovarjalo se je o predpisih za postavljanje visokih anten ki rih ie izdala gradbena direkcija. O predmetu se je razvila jako živahna debata, ki je pokazala, da so se začeli naši amaterji jako intenzivno zanimati in zavzemati za razvoj domače radiofonije. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prodaja sumljivega blaga, 1 izgred in 9 prestopkov cestno-polidjskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi postopanja, 1 radi pijanosti ter 1 radi telesne poškodbe. u_ Tudi uradov se tatovi ne straše. Tato vi tudi uradnih prostorov ne zanemarjajo. Dne 11. t m. se je nepoznan uzmovič priklatil v uradne prostore gradben® direkcije na Turjaškem trgu ter ukradel Ivanu Bre-zovcu z obešalnika suknjič, v katerem se je nahajala tudi listnica z nekaj gotovine. u— Brezobzirni ponočnjaki. Brezobzirni ponočnjaki so se letos na pomlad spravili na razna mlada drevesca v javnih parkih in jih že več občutno poškodovali. Zdi se pa, da jim to še ni dovolj, kajti v svojem van-dalizmu se lotevajo tudi privatnih nasadov. Prihajajo čez ograje na zasebne vrtove, da razgrebejo cvetlične gredice obrezujejo mla do drevje ta celo umetno gojene kulture so jim na poti. Pred nekaj dnevi so se znesli na Dvorskem trgu nad oleandri postavljenimi v kavarniškem vrtu »-Narodne kavarne« ter napravili kavamarju g. CarHju občutno škodo. Iz Maribora a— Praznik Vnebohoda ie potekel kljub lepemu vremenu prav mirno in brez vsakega incidenta, tako da ni bilo treba policiji v nobenem slučaju intervenirati. Manjkalo je tudi pijancev in drugih nadležnih gostov, prihajajočih fz okoliških vinotočev. a— Začasna zatvoritev Vetrlnjske ulice, Mestni ' magistrat mariborski naznanja, da se bo pričelo v pondeljek dne 17. majnika z delom (kanal ta tlakovanje) v Vetrinjski ulici in bo od navedenega dne naprej za dobo 3 mesecev Vetrinjska nlica med glav-nim trgom in Jurčičevo ulico za vsaki vozovih" promet zaprta. Hišni posestniki v tej ulici si naj preskrbe pravočasno vse potrebne do- oziroma odvoze, ki so za njih v zgoraj navedeni dobi potrebni. a— Francoski krožek. Danes dne 15. maja bo predaval gospod R. Martel, profesor francoskega jezika ta slovstva na ljubljanski univerzi, v mali kazinskl dvorani o ver-sailleskem gradu ta parku to nam bo predo-6H krasote gradu in vrtov s številnimi projekcijskimi slikami. Naj mkdo, kdor razume nekoliko francoski, ne zamudi prilike, da sliši izbornega francoskega predavatelja, ki je sam v Versaillesu doma, o palači in parku, ki slovita po vsem svetu radi svoje lepote ta kjer so se odigrali nekateri izmed najvažnejših dogodkov francoske ta svetovne zgodovine. Začetek predavanja ob osmih zvečer, vstop prost. a— Pešlzlet mariborskega Sokola. Mariborsko sokolsko društvo priredi jutri, v nedeljo celodnevni pešlzlet k Sv. Ruprehtu v Slovenske gorice. Odhod članstva v dvilu z znaki in ostalega občinstva ob pol 8. zjutraj izpred Narodnega doma. Na dihi se pridružijo izletnikom Sokoli Iz Sv. Lenarta. a— Vajeniška razstava v telovadnici v Krekovi ulic' vzbuia vseobčo pozornost. Beležila je že drugi dan otvoritve krasen obisk. Enako dober poset je bil tudi včeraj. Danes in jutri sta zadnja razstavna dneva in vsakomur toplo priporočamo, da si ogleda izbrana dela strokovno izvežba-nega naraščaja mariborskih obrtnikov. a— Sprememba tovorniške davščine. To-vorniška davščina se sedaj pobira pri nas ne glede na to, ali ie blago manufakturno ali železo Da bi se dvignil finančni efekt tovorniške davščine, ki se steka v gradbeni fond mestne občine, je sklenil mariborski občinski svet na zadnji seji, da vpelje blagovno kvalifikacijo na podlagi železniške tarife. Posebni odbor bo sestavil tozadevni predlog, ki bo predložen velikemu županstvu v odobritev. a— Trdovraten 16 letni tat Mariborska policija še ni imela opraviti s tako trdovrat nim tatom, kakor je mladi 16 letni Mirko Stabej, Id nikakor ne more pozabiti na svojo tatinsko stran. Stabej, ki ie bil že večkrat kaznovan radi tatvine, je bil včeraj ponovno aretiran. In še po aretaciji mu pri zasliševanju ni dala tatinska žilica miru. Službujočemu uradniku ie izmaknil enega kovača in vžigalnik z mize. Predmeta sn našli pozneje pri njem v zaporu. Iz Celja - Nova osnovna šola za Celje okolico. O zgradbi nove osnovne šole za Celje-oko-lico smo že večkrat zavzeli v našem listu tozadevno principijelno stališče. Smo in bomo podpirali vsako akcijo, ki zasleduje kulturen napredek, zlasti ako gre pri tem za to, da se izboljša in uspešno razvija uaše šolstvo. Nikdo zaradi tega od nas ne more pričakovati, da bomo priobčevalj temu našemu principijelnemu stališču nasprotujoča poročila, ali Pa podpirali celo nasprotnike. Stavbna dela šole, kakor smo informirani, so že oddana V kratkem se torej realizira skoraj 50 let trajajoča želja in zahteva po novi osnovni šoli za celjsko okolico. V tem štadiju je za nas vsakdanja polemika o tem vprašanju zaključena. _ Na občnem zboru Savinjske podružnice SPD v Celju se je spomnil predsednik g. nadučitelj Kocbek 84 let starega vodnika Blaža Plasnika, ki je bil slovenskim turistom v Savinjskih planinah nad 40 let zvest in dober vodnik, ki se pa nahaja sedai zara dj starosti ta onemoglosti v veliki bedi- Na občnem zboru se je nabralo med uavzoči-mi 420 Din. Želeti bi pa bilo. da se spomnijo tega starega planinca še drugi ljubitelji naših slovenskih planin ter naslovijo prispevke na predsednika podružnice. >— Zidanje enostanovanjsklh hiš v Celju. Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju sklicuje za torek, dne 18. t. m. v ru-dečo sobo celjskega Narodnega doma sestanek interesentov. Zadruga ima pripravljene nekatere podrobne načrte s proračuni ter ie preskrbela tudi vse ostalo, kar se je sklenilo na zadnjem sestanku. Razgovora naj se pa udeležijo poleg zadružnih članov načelstva in nadzorstva to pot le resni re-flektanti, ki so se kot taki že prijavili, al! se pa nameravajo prijaviti na sestanku. Za vse te je pa udeležba obvezna. e— Cepljenje vajencev ln učenk. Vsi učenci in vajenci obrtne in trgovske nadaljevalne šole, ki zadnjih pet let niso bili cepljeni proti kozam in so dobili v šoii poziv. da se morajo letos odzvati cepitvi, morajo priti v soboto, 22. t. m. ob 2. ua mestn; magistrat, kjer se bo vršila cepitev. Dne 29. maja se morajo zglasiti istotam in oh istem času k pregledovanju. e— Iz stranke. Izlet članov krajevne organizacije SDS Celje-okolica v Trnovlje. ki ki se je vršil v četrtek, dne 13. t. m. pop-ie izpadel zelo lepo. Zbralo se ie v gostimi K>amer z domačini vred preko 50 oseb Pri tei priliki .»e podal okrožni tajnik g-Žabkar sliko političnega položaja v našem parlamentu m delovanje raznih strank. Nav zoči so z odobravanjem sledili temeljitemu in dolgemu poročilu. K debati so se oglasili gg Mahne Franc. Kolšek in Fric ml. Po ponovnem pojasnilu g. Žabkarja je zakbuč' predsednik okoliške organizacije ta sestanek z željo, da bi se taki sestanki in izleti pogosto vršili in privedli tafio k zbližanju nazorov. e— »Cllllercl« v odgovor. Ker se je tudi »Cillierca« zagnala v nas radi kritike dvojezičnih vabil, prosimo uredništvo tega lista, da nam naznani, da-li je bilo v znani predvojni dobi v Celju v navadi, da je isti zbor pošiljal radi slovenskih pomočnikov dvojezična vabila. Dokaže nai nam tudi. da se to godi danes v Celovcu ta drugih mestih v blaženi Avstriji. Če nam to dokaže, bomo zmoliU konfiteor in priznali svoje grehe. Ker nas že silite k temu, potem ,-no-ramo konstattrati, da ie naša Orjuna božji volek napram predvojnim nemškim razgrajačem in sedanjim Volkswehrovcem. Ne silite nas, da ne podvzamemo ostrejših korakov. ki bi imeli v gospodarskem oziru prav neljube posledice za tiste firme, ki še vedno gojijo roržolo napram našemu narodu. Naši onstran grame p— Z Reke poročajo: Tu se je mudil ne« ki italijanski veleindustrijalec iz Firence, ki hoče baje svojo delavnost raztegniti na Reko, ker smatrajo nekateri za dober znak, da se presoja položaj reškega pristanišča v Italiji mnogo ugodnejše nego je bilo to do« slej. Host«Venturi je pred nekaj dnevi raz« lugal fašistom med drugim, da ako se net» tunski dogovori še ne izvajajo ni to kriv« da fašistovske vlade. Naglasa italijansko pripravljenost za sodelovanje, ali kako razume to Jugoslavija, treba posetiti samo Thaon di Revelov zaliv pa se ugotovi nje« na nasprotna volja. Host«Venturi se je ob« regnil končno še ob jestvinarje v mestu in rekel, da jih je preveč. On jih hoče nekaj odpraviti, ostati smejo le reški trgovci in dobri Italijani! p— Izložba na Reki Zanimanje za leto« šnjo izložbo narašča. Otvori se meseca av« gusta. Značilno je, da se nahaja vodstvo v rokah anacijonalnega instituta za italijan 6ko gospodarsko ekspanzijo v inozemstvu®. Izložba letos ne bo več samo italijanska, marveč mednarodna. Udeleže se je poleg Italije tudi Jugoslavija, Madžarska, Rusija, prenese se na Reko najbrže argentinska iz» ložba z velesejma v Milanu pa tudi mo goče holandskosbelgijski oddelek. Italijan« ska industrija si obeta od reške izložbe mnogo uspeha. p— Za malo industrijo v Icvarnerski pro• vinci so se začeli brigati v reški trgovski zbornici Prirede se razni tečaji, tako tudi v Bistrici, Trnovem, v Matuljah, Opatiji in Lovranu. p— Za poset postojnske jame in bojišč je znižana vožnja po železnicah za 30 odst v času od 1. maja do 30. junija in od 15. avgusta do 30. septembra. a— Po današnii otvoritvi vajeniške razstave je priredil odbor odličnim gostom žn posestnikom razstave okusno zakusko, pri kateri so stregli vajenci mariborskih gostilničarjev. Pivoarna G5tz )e darovala pivo, restavracija Oset pa vino. p— Društvo hišnih lastnikov v tržaški pokrajini se je ustanovilo pred kratkim. Sedaj šteje 300 članov. Novi odbor, v ka« terem so sami Italijani, ima nalogo, da pridobi društvo kar mogoče mnogo članov. p— V prvi seji novega direktorija gori» škega fašija so sestavili manifest na mešča. ne, v katerem naglašajo, da mora fašizem v odrešene in tujerodne dežele zanesti du« ka zmagovite Italije. Italijanska misija, ki je od boga in zgodovine poverjena Gorici, je izven diskusije. Direktorij se bo trudil z vso vnemo, da se naše mesto gospodarsko oiači in preskrbi s sredstvi, ki mu omo. gočijo izpolnjevanje nacijonalne misije. Iz Trbovelj t— Vprašanje šolske stavbe na Vodah. Dopisnik aSlovenca» je čutil potrebo, da se je v nedeljski številki obregnil nad vpra« šanjem šolske stavbe na Vodah. Skril se je za «nekega tujca* ter mislil: «Ker ško* dovati ne morem, zanesem vsaj nekaj zme« šnjave v to zadevo!® — Ali tiči mogoče zajec v drugem grmu?! — Da bi se pame« ten tujec, ki niti ne pozna razmer, vmešaš val v naše šolske zadeve, ne verjame nih« če. Kaj pa hočete s šolo v Bevšketn, ko so oblastva opustila že zdavnaj to misel Šo« la mora imeti vendar dovolj zraka in svet« lebe; odkod pa naj prideta, če se naj šola zida med hribi in v hrib? Dalje je v Bev« škem komaj par otrok iz občine Trbovlje. Da bi hodili otroci mimo višje organiziraj ne šole v pol ure oddaljeno nižje organi« z:rano, tega menda tudi «Slovenčev» mo» dri dopisnik ne bo zahteval. Mnenje vseh pametnih Trboveljčanov je, da se mora zidati šolsko poslopje najprej na Vodah, ker je tu največ šoloobveznih otrok. S šo« lo v Bevškem bi se vodenska šola prav nič ne razbremenila, ker bi se zidala v Bev« škem k večjemu trirazrednica. Da so šol« ske razmere na Vodah pravi škandal, tega ne bo zanikal nihče. Obregniti se je moral tudi ob stanovanja, ki jih daje učiteljstvu rudnik: učiteljstvo itak ne rabi istih, saj ni človek. — Klerikalec je pač povsod enak! t— Učiteljstvo obeh vodenskih šol je da« rovalo v spomin umrlih mater tovarišev Ant. Bega in Rudolfa Pleskoviča 300 Din za Družbo sv. Cirila in Metoda. t— Pregled gostilniških lokalov. Pregled gostilniških lokalov v celem laškem okoli« šu je v polnem teku. Rezultat bo približno isti kot pri vinotočih, od katerih bo baje precejšnje število odpravljenih, ker ne ustrezajo zakonskim predpisom. t— Nedovoljeno krošnjarenje ob plačili nih dneh. Krošnjarjenje neupravičenih oseb ob plačilnih dneh se je tako razpaslo, da je neobhodno potrebno, da se pride temu v okotn Domači obrtniki so namreč občutno prikrajšani. t— Uvedba praznikov ob sobotah. TPD. je uvedla poleg enotedenskega skrajšanega dela na mesec praznike še vsako soboto. Zaslužek rudarjev je s tem zelo prizadet t— Zaključek obrtnomadaljevalne šole v Trbovljah je pokazal prav dober uspeh. Letos je pohajalo v šolo vsega skupaj okoli 120 učencev. Poučevalo je 7 učiteljev pod vodstvom upravitelja vodenske šole gospo« da Bučarja. Iz Litije i— Na vabilo gasilske župe Litija prire« d: tvrdka Minimax, (centrala Zagreb) v ne« deljo, 16. maja ob 3. popoldne javen ga« silen poskus na Dobravi med Litijo in Šmartnim, da dokaže gasilnim društvom veliko sposobnost in uporabo teh znanih točnih gasilnih aparatov. Ognjišče bo pred« stavljalo 10 m visok lesen stolp napolnjen z zaboji in lesno volno. Stolp se polije s katranom, bencinom in petrolejem in ko bo v najhujšem ognu, stopi v akcijo Mi« nimaš. t— Iz okrožnega tajništva dem. stranke. V torek, 11. t. m. je predaval v politični šoli v Litiii br. Kavčič iz Ljubljane o «So» kolstvu«. Br. Kavčič je iz vrste tekmoval« cev, ki so na tekmi v Beogradu odnesli pr« venstvo in kraljev dar aAleksandrov meču. Lepo nam je orisal zgodovino Sokolstva 'i se s svojim lepim predavanjem tudi . Bodi vr« Icmu somišljeniku žemljica lahka! Iz Metlike Veselica v Rosaln.cah. Prostovoljno gasilno društvo v Rosatoicah priredi v nedeljo dne 16. t. m. veliko veselico. Začetek ob 2. uri popoldne. Okusna jedila in izborna pijača preskrbljena. Odbor vabi k obilni udeležbi, ker je fsti dobiček namenjen v korist zgrajene orodjarne. Občni zbor Belokranjske gasilne župe. V nedeljo 16. t. m. se vrši v Obrtnem domu v MeJiki občni zbor belokranjske gasilne župe ob 14 url Vabijo se vsa gasilna društva Belokrajine. da se prav gotovo udeleže občnega zbora. Izbirna tekma za Prago. V nedeljo 16. t e se vrši tukaj izbirna tekma člansi.va za vsesotolsk zlet v Pragi. Tekme se udeleže vsa društva novomeške sokolske župe, ki se udeleže zleta 0 izidu tekme bomo še poročali. Iz Slov. Bistrice 1— Izlet na Pohorje. Že napovedani iz« let se bo vršil v nedeljo 16. t m. ob le« pem vremenu in sicer v Tinje, Sv. Urh in Šmartno. Odhod ob 10. od hotela Beograd. Ker pot ni naporna, se izleta lahko udeleži vsak prijatelj prirode. 1— Zadnji sestanek kraj. org. SDS je po« kazal mogočen porast njenih članov kar pa ni čuda, ker vsak pameten in razsoden meščan uvideva, da edino naša stranka de« luje za gospodarski napredek našega me« sta. Obravnavala se je zopet zidava obšir« ne stanovanjske hiše. Vkijub vsem težko« čam postaja ta za razvoj mesta tako važ« na zadeva vedno konkretnejša Želimo g. dr. Pučniku, ki se za njo najbolj trudi, da io izvede tako srečno kakor električno za« drugo. Na sestanku je poročal o politič« nem položaju izčrpno v krasnem govoru min. n. r. g. dr. Kramer. Za njegove iskrene besede smo mu hvaležni. G doktor, želimo vam zdravja in pridite še kaj med nas, 1— Sokolska akademija minulo soboto je bila prireditev, ki se je obnesla nad priča« kovanje tako glede moralnega uspeha ka« kor glede obiska. Tiho pa vztrajno delo v telovadnici je želo vidno priznanje občin« stva. Nastopilo je 9 gojencev s prostimi vajami, ki jih je sestavil br. Fran Kolar, 8 gojenk in 8 članic pod vodstvom s. Via« ste Tomažičeve, 10 članov s praškimi pro« stimi vajami pod vodstvom br. načelnika Fr. Vernika. Na bradlji je telovadila vr« sta, sestavljena iz domačih telovadcev in gostov iz Ptuja in Studencev pri Mariboru. Izvajale so se 3 čedne skupine. Telovadni program so zaključile mariborske Sokoli« ce z bajno točko: Ples kresnic. Akademiji je sledil neprisiljen družabni večer, kjer je ob zvokih mariborskega sokolskega or« kestra pod vodstvom br. šušteršiča zlasti mladina prišla na svoj račun. Sokolsko dru štvo se najtopleje zahvaljuje vsem daro« valcem peciva, vsem damam, ki so pridno stregle v šotorih in bratu Zmagu Kristanu, ki je nosil breme organizacije in priprav za ta lepo uspeli večer. 1— Na Pragerskem je dne 3. maja zgore« lo poslopje Grundnerjevih dedičev. Požiga so osumili tamošnjega peka Antona Opran« ša, ki pa trdi, da je nedolžen. 1— Požar. V sredo okoli 10. ure dopoldne je izbruhnil požar na še»Ie pred letom dni postavljenem gospodarskem poslopju po« sestnice pri Sv Jožefu tik nad mestom. Slovenjebistriško gasilno društvo, Id je ta« koj stopilo v akcijo, je ogenj zadušilo in obvarovalo blizu stoječa poslopja Pož;ga osumljen je Martin Osek, delavec pri Sv. Jožefu, rodom iz Sv Križa pri Rogaški Sla« tini, ki je bil še isti dan aretiran. 1— Aretacija Posestvo Ivana Katza ml. na Visolah bo v kratkem prodano dražbe« nim potom. Njegovi upniki so doznali, da je izsekoval gozd z namenom, da jih oško« duje. Zato in ker so se širile govorice, da se hoče izogniti 8 mesečni ječi radi poprej« šr.ih goljufij s pobegom v Avstrijo, so ga 12 t. m. aretirali in zaprli. 1— Juriev dan je praznovala naša voja« šk a posadka dne 13. t. m. Proslave se je udeležilo tudi gasilno društvo z godbo in meščanstvo. ¥i*ee?iensko poročno fcteonHoŠki ume « UuSHani 14 maia 192 Vi« n;. nat »metra m Kraj Ca ona? ovania ..■from. Temaer. KIČ 9® . O/o Smei vetra n brzina v m oaii nos 0— io Vrsta padavine a aoazovsn i mm do i ure 7 61-9 10-4 81 NE 1 3 0 UuMjana .! i 761-5 13-2 4 NE 1 6 (dvorec 1 14 7.S9-3 21 2 40 SW 3 3 l 21 760 2 15 8 51 SW 2 0 Zagreb . . . 8. 761-4 14-0 75 S 2 4 0 FUograd . . . 8. 762*0 16-0 65 SE 4 0 0 Sarajevo . . . 8. 764-2 13-0 65 mirno 0 0 SkoDije . . . 8. 7645 16 0 55 SE 1 0 0 Dubrovnik . . 7. oco-o 00 00 0 0 0 Praga .... 7 760-6 ll-o - S\V 1 10 2 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 2.7 mm. Solnce vzhaja'ob 4*33 .'alinia ob 19*21. una -zi5. Italija izplačilo 209.01—210 21. London izplačilo 275.525 do 276 725, ček 275.487—276 687. New York ček 56.544—56 844, Pariz 176 19—178.19, Praga 167.784—168.784, Švica 1096—1100, ček 1096.4—1100.04; valute: dolar 55.96 do 56.26, mK 0.0798—0, nemške marke 1325—0, lire 207—0; efekti: bančni: Eskomptna 104—105. Poljo 16—17. Kreditna Zagreb 106—107, Hipo 58.5—59. Jugo 96—97, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštedicma 865—870. Siavenska 0—50; industrijski-Gutmann 245—250. Slavonija 37.5—38. Trbovlje 340—350, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77 5—78, agrarne 42.5—43. Volna škoda, promptna 3!0—311. za maj 310 do 312, za junij 314—315. BEOGRAD. Devize: Dunaj 801—801.75 Berlin 1350—1350 5. Budimpešta 0.0792 do 00795, Bukarešta 21—21.4, Italija 208—209, London 275.73—275.95, New York 56.65 do 56.66, Pariz 177—178, Praga 168 1—168 15 Švica 1097—1097.5. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 123 075. New York 517, London 25 1325, Pariz 16.10, Milan 18.70, Praga 15.3i5, Budimpešta 0 0072275, Bukarešta 1.90. Sofija 3 74. Dunaj 72.9875, Varšava 40 (nominelno) TRST. Devize: Bpograd 47.25—48 25, Dunaj 375—385. Praga 80—82, Pariz 85—86, London 132—133, New York 27—27 50, Cj-rih 525—535, Budimpešta 0.0370—0.038H. Bukarešta 10—11. Valute: dinarji 46.50 do 47.75, dolarji 26.50—27.25, 20 zlatih fran-kov 100—106. zlata lira 485.01. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.35—168 85. Budimnr-šta 98.89—99.19. Bukarešta 2.6275—2 6475, London 34.3950—34.4950. Milan 25.55—25.65. New York 707.15—709.65, Pariz 22.02—22 12. Praga 20 9450—21.0250. Sofija 5.13—5.17 Curih 136.73—137.23 Valute: dinarji 12.4250—12.4850. dolarji 706.90—710.90. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.525, v Berlinu 7.407. v Londonu (popoldne) 275, y New Yorku (po borzi 13 t. m.) 1.76 lin pol. Dva in pol dneva med nebom in zemljo Amundsenova ekspedicija je srečno preletela severni tečaj ne da bi našla kopno zemljo in je prijadrala z zračno ladjo «Nor-ge» v Nome. — Polet se bo še nadaljeval? ostrejši mraz. kljub temu pa je bilo razpoloženje med moštvom izvrstno. Meteorološka poročila, ki so dohajala, so še vedno napovedovala leno vreme tudi na drugi strani tečaja. Posadka »Nor-ge» je sedla k prvemu obedu in med obedovanjem so se kovali načrti, kako naj se praznuje Ellsworthov 45. rojstni dan. V torek ob desetih dopoldne se je dvignil v Kingsbayu v zrak balon »Nor-ge», s katerim je odplul Amundsen na severni tečaj. Dva dneva pred tem dogodkom je dosegel severni tečai poročnik ameriške zračne mornarice Byrd, ki ie odnesel v boju za severni tečaj prvenstvo. Byrdova vožnja, ki predstavlja čisto svojevrsten rekord, kateremu se čudijo vsi strokovnjaki, je seveda vzela Amundsenu mnogo veselja. Še preden se je dvignil v zrak. je izjavil. da ni svrha njegove ekspedicije v osvajanju severnega tečaja, temveč v proučevanju razmer, ki vlada.ro v območju najsevernejše točke našega pla-neta. V četrtek ob 20. uri je «Norge» po srečno prestani vožnji od Kingsbaya preko tečaja prispela na Aljaško. Potovanje je trajalo nepretrgoma 58 ur. <'Norge» je preletela tečaj v sredo ob 1 uri zjutraj in so nanj vrgli Amundsen norveško, Ellsworth ameriško, Nobile pa italijansko zastavo Ker se je zračna ladja v tem času držala 800 do 300 m nad tlom, menda ni mogoče govoriti o kakem plapolanju nobene teh zastav na severnem tečaju. Amundsenova ekspedicija ne more beležiti v tem pogledu prav nič večjega uspeha, kakor ameriški poročnik Byrd, ki je, po naziranju izvestnih krogov izvršil drzen športni polet na severni tečai in je vrgel tamkaj z letala zastavo in zavojček na isti način, kakor Amundsenova ekspedicija. O «aneksiji» severnega tečaja se torej ];:hko razviie živahna debata . . . Vožnja «Norge» je bila kljub vsemu zelo zanimiva in slikovita. V torek, 11. maia ob 17. uri .15 minut se je nahajala zračna ladja na 80° severne širine in na 9° vzhodne dolžine. Vreme je bilo lepo, samo od jugovzhoda je pihate ostra sapa. Temperatura je kazala 7 pod ničlo, «Norgea je plula s hitrostjo 107 km na uro in se je držala 425 m nad zemljo. Na robu kompaktnega ledu so videli tulnie. Stroji so delovali v popolnem redu. Nekoliko pozneje se je ladja dvignila do 530 m višine, temperatura pa je kazala že 10" pod ničlo. Na 82 in 30' severne širine in na 9" vzhodne dolžine. je opazovala ekspedicija velike ledene žlebove. Ves ta čas sta delovala dva motorja in višina, v katero se je ladja dvignila, je bila za vožnjo zelo prikladna. O suhi zemlji ni bilo ne duha, ne sluha. Tudi podoba ledu se je izpre-menila. a najznameniteje, kar so videli člani ekspedicije skozi kukala, so bili veliki severni medvedi in kiti. ki so moleli glave skozi odprtine ledu. Od 85 severne širine in 10° vzhodne dolžine dalje ie vozila «Norge» direktno v severni smeri s 87 km brzino na uro in je letela 610 m nad zemljo. Temperatura ie padla na 12" C pod ničlo. Pod zračno ladjo so se razprostirale neskončne pokrajine ledu in vzlic temu, da je bila <;Norge» visoko nad ledeno površino, ie posadka čula trušč in pokanje lede iiiii plošč, ki so se lomile spodaj. Ledena pokrajina je nudila izredno krasen pogled. Vremenska poročila, ki jih je prejemala radio-postaja ves ta čas, so bila izredno ugodna. Kmalu nato pa je začel pihati veter iz nasprotne smeri. Nobile se je bal, da bi zašla ladja v prehude zračne struje in se je spustil tako nizko, da je letel jedva 170 m nad gladino. Ta poskus se je slabo obnesel. Zračna struja je bila pri tleh mnogo močnejša kakor v višini in «Norge» se je jela polagoma zopet dvigati kvišku. Kmalu nato pa se je pojavila megla, ki je vlivala italijanskemu inženierju naivečjo bojazen Zračna ladja je "bila nekaj časa brez orijentacije. Šele čez nekai ur se je megla razkadila. Ladja je plula z brzino samo 60 km na uro Posadka je tedaj prvič začutila Amundsen je takoj potem, ko je preletel severni tečaj, stopil v zvezo z brezžičnimi brzojavnimi postajami, ki so mu pomagale ugotoviti smer, v kateri je letela zračna ladja ter so mu sporočile vremenske napovedi. Ekspedicija se je morala v tem času pripraviti na morebitne izpremembe v okolišu tečaja in tudi v bližini ameriške obali. Beringov preliv je namreč znan kot zelo nesoliden prehod. Vendar pa so bile vremenske razmere še dokaj ugodne, kajti v nasprotnem slučaju ne bi bil Amundsen pristal v mestu Nome na Aljaški. Bil pa je že skrajni čas, kajti če bi «Norge» priletela v Nome čez dva tedna, bi morala ostati posadka tamkaj vsaj do novembra. Dejstvo, da se je Amundsen ustavil baš v tem kraju, priča, da je bila «Norge» v zadostni meri založena z bencinom. Do zadnjega hipa je namreč bilo zelo nejasno, če se ne bo zračna ladia ustavila morda kje na severni obali Aljaške. Nesigurno je tudi bilo, če se bo posadka izkrcala na kopnem ali če se bo spustila s čolni, ki jih je imela na krovu, v vodo. V Norni bodo zrakoplov demontirali in ga z ladjo prepeljali v Italijo Letošnja Amundsenova ekspedicija irra torej pred lanskim poletom eno edino prednost: da je preletela severni tečaj, dočim ga lani ni-dosegla. In še to. da prinaša nekoliko novega gradiva, katerega lani ni mogla nabrati. V znanstvenem pogledu pa ostane severni tečai še vedno neraziskan. Lahko se torej reče, da je uspeh zračne ladje «Norge» samo formalnega značaia in za enkrat vreden istotoliko kakor Byrdov. Počakati pa .ie treba, kaj vse fco povedal Amundsen. Svečano razpoloženje na Norveškem. Prva vest s sporočilom, da je «Nor-ge» prejadrala severni tečaj in da se bliža ameriškemu kontinentu, ie prišla z mornariške postaje na otoku Sv. Pavla, kier so izvedeli, da plove zračna ladja v višini 1900 metrov nad zemljo. Kmalu po prvem radiogramu ie sledil drugi, nato pa še tretji. Radiotelegrafist je odda!- novice takoj naprej. Londonska agencija Reuter je sprejela prvo vest iz Bremertona. italijanska agenciia Štefani pa iz Ha!ifaxa. V Oslu na Norveškem je zavladalo nepopisno veselje, ko se je razširila novica o srečnem zakliučku Amundsenove ekspedicije Listi, ki ^ne izhajajo o praznikih, so si tonot preskrbeli od norveške vlade posebno dovoljenje, da smejo oznaniti izredno sno-ročilo ljudstvu v posebnih izdajah. Na ulicah in trgih so se zbirale velike gruče liudi in so vzklikale Amundsenu ter Ellsworthu. Vse godbe v javnih lokalih so intonirale norveško državno himno, ljudstvo pa je poslušalo odkritih glav njene zvoke. Zanimanje v Ameriki. Nič manjše zanimanje kakor na Norveškem ni bilo v Ameriki. V Združenih državah so sicer mirno, toda z veliko napetostjo pričakovali radiogramov iz skandinavskih dežel. Poročilo, da je Amundsen prekoračil tečaj in da je vrgel na tla ameriško zastavo, so listi podčrtali že v četrtek zjutraj. Vse ameriške postaje, ki težijo proti smeri, iz katere je bilo pričakovati bližania Amundsenove ladje, so imele nalog, paziti in ujeti ter sporočiti dalje vsako brzojavko, ki bi jo oddala «Norge». V ostalem ni bilo dvoma, da bo «Norge» najprej pristala v Nome, ki je najvažnejše pristanišče na obali blizu Berin-govega zaliva ter je oddaljeno od rta Barrowa samo kakih 800 kilometrov zračne linije. Polet se bo nadaljeval? Iz krogov Amundsenovih prijateljev prihaja vest. da ni izključeno, da se bo polet ekspedicije še nadaljeval Stvar pa zavisi v prvi vrsti od tega, v kakšnem stanju je «Norge» dospela na cilj. Prvotno je bilo določeno, da se zračna ladja takoj, ko doseže cilj, demontira in pošlje nazaj v Italijo. Polkovnik Nobile bo gotovo skrbel, da prinese domov kolikor mogoče skrbno ohranjeno «Nor-ge». Če pa bo le količkaj kazalo, se bo polet nadaljeval do Lincolnovega ozemlja. O tem bosta seveda določala Amundsen in Nobile šele potem, ko bosta temeljito pretresla dosedanje rezultate ekspedicije. Ekspedicija je požrla doslej — tako se govori — okolu 20 milijonov italijanskih lir. zato je verjetno, da se Amundsen. Ellsworth in Nobile ne bodo zadovoljili s površno likvidacijo dragega podjetja. Ameriški poročnik Byrd, ki je preletel s svojim letalom severni tečaj Hu@0 8TSi popolnoma novem kriminalno-pustolovnem filmu „Uroor rad: Riiin Pa nai bo tudi zame danes pika. kajti jutri zjutraj se bomo že zbudili v Alžiru. ki nam obeta mnogo zanimivosti, kei bomo potovali tudi v notranjost Afrike, ctaroslav: Gostilne u stari IjnSifjani (Dalje) Reselinov vagon v VVolfovi ulici — podrt. 3. Poljane. Kopitarjeva ulica. — Razen ze omejenega «Bahabirta» so bile fu še tri iostilne: «Pri Škrjancu». ki je gazdi! že ired sto leti na voglu proti Zmajevemu lostu na stavbišču sedanje Jugoslov. ukarne (gospodar in gostilničar Ivan ikrjanec ie umrl dne 20. dec.1904); «pri iašperiu». imenovana po krčmarju Ga-periu Jemcu. ki je točil tam. kjer se ne-a sedaj Ničmanova prodajalna, in «pri .inkoletu«, ki je še v obratu. Stari Cin-ole ie krčmaril «pri Meksikancu» v rbischevi hiši. odkoder se ie preselil v ooiarievo ulico št. 4. Poljanska cesta. — V tisti po ptresu odrti hiši ob vhodu na Zgornje Polja-e. ki so ji dali priimek «Peglezen». je Ia leta 1802. gostilna Andreja Goriupa. Zdavna ie nehala gostilna «pri Snic-ramerjus št. 3. ki ji .ie bil voditelj leta ;S0 Josip Lukman, pozneje Valentin 'ragar. V bližini na št. 9 se je ohranila gostil" a «pri Janezu«, kakor stoji zapisano od prenovljeno sliko sv. Janeza Nepo-mčana na izvesku. Hiša je stara. Na advratnem sklopniku sta vklesani črki N z letnico 1796. «Pri Johanesbirtu* - krčmarili Lovrenc Novak (17S9). Iv. al^oure (1815). Tomo Omejec (1853). ejova vdova Terezija. Ko je bil poznejšemu Del Cottovemu jsestvu, razkosanem izza leta 1903. — fdai stoti tam poleg drugih hiš realna imnaziia — lastnik pivovarnar Ivan eichter med leti 1833 do 1846. je bilo i veliko gostilniško podjetje. Na pro-tornem vrtu so se prirejale poleti mno-: veselice. Feichter je varil pivo na ■kdanji Kleblatovini v Florijanski ulici t. 24 in ie prenesel ime «pri Kleblatu» Idi na poljansko gostilno. Izza leta M6. do 1863. ie bila tu posestnica Ma-Feichter. Gostilna ie nehala, ko ie kovanega leta prešlo posestvo v rodna. Eisla soproge, kateri je leta ,n2. sledila njena hči Hermina De! Cot-iva (L. Zg. 1912). V nekdanji Winklerjevi hiši št. 12 je restala pred mnogimi desetletji krč- ti ii ie bil leta 1787. gospodar Lov-:nc Polak. krog leta 1798. do 1815. pa ;šper Mannko. Takisto je s hišo vred Krnila gostilna Josipa Grošlia (1800). ■ Časov silo .ie preživela gostilna iri Strajseljnu« (»Zum Blumenstrauss«) 21. Njen nekdanji izvesek se je 'našal s košarico, polno cvetja. Se-!nji gostilničar Josip Kozak jo je do-;> do novega razcveta. Kjer je sedai Biziakova pekarna št. je prodajal pred 120 leti vino in klopce Ivan Wurstel. ki se je najbrž pili za Klobasico. V sosednji hiši je te->; tabernal Anton Bončar. Zamrla ie pivovarna »pri Schwarzu« 31. Krog leta 1830. ji ie bi! lastnik 'sip Schvvarz. rodom s Češkega. Ambrožev trg. — Na voglu Poljan-e ceste in Ambroževega trga z vho->rn iz tega ie »izkuhaval« in žganjaril 'ed polstoletjem Ivan Bartl. Sedai je "n gostilna »pri Vinski trti«. N'a meii Zgornjih in Spodnjih Poljan edajoča s pročeljem na Štenoeterski >st. opremljena vrh vrat s kipcem Florijana. stoji enonadstropna Kosova hiša št. 10 (sedai last Antona Dečmana). Skoraj da se ji z obraza bere. da je bila v njenih prostorih nekdaj gostilna; v ta namen jo je sezidal leta 1808 stari Koren — France Vidic — ki je tu može val in krmaril že leta 1798. Gostilno je po očetovi smrti nadaljevala hči in naslednica Neža. ogromna žen-ščina, imajoča na sebi nekaj moškega Korenova Neža ie bila strah poljanske in šentpeterske mladine. Sama se je hvalila, da je plesala s francoskimi častniki. Umrla je 17. septembra 1878, stara 83 let (S. N. 1878. 215). Leta 1846 ie bila še gostilna in ost. pri Korenu (LZg K46). Kmalu potem se je opustila. Poleg Korenove h še proti Spodnjim Poljanam .ie nekoliko od ceste umaknjena stara gostilna »pri Konjičku« št 9. Zlato je odpadlo — nekda; se je reklo »pri Zlatem konjičku« — a »Konjiček« je še čvrst. Posestnik: in gostilničarji so bili tu: Josip Weget 1787), Ivan Jcndl (1800), Jurij Gurv (1822), Ožbalt Gurv (1860). Anton Kotnik (1877). Kjer se razprostira sedaj park na Ambroževem trgu. je stala pred 30 leti gostilna »pri Počivavniku«. tako zvana po predzadnjem posestniku. Tu so krčmarili: zidar Matej Trtnik (1787). Anton Hočevar (1802). Miha Hočevar (1840), Jakob Počivavnik (1853). mesar France Slovša. Ta je hišo prodal mestnemu magistratu ki jo je leta 1896. dal podreti. Kakor za kongresa leta 1821., se še dandanašnji ponosno ozira s svojega griča gostilna »pri Židanu«. Tako se ji je reklo že leta 1779, ko je v nji tabernal Andrej Zidan Potem so se vrstile rodbine: Grad. Klemene, Predovič. Sedaj .ii je lastnik Elija Predovič. vdovec po pokojni Amaliji roj. Klemenče-vi. (Dr. Prijatelj, »Izza kongresa«. 52S.) Zidanova gostilna je izmed najstarejših ljubljanskih pivnic. V romanu »Izza kongresa« ii je dr. Tavčar odmeril imenitno vlogo (ost-). Poleg Zidana je gostilničarji krog leta 1787. kamenar Jakob Obernik. Na sedanjem Pongratzovem posestvu št. 43 je točila pred 60 leti gostilna »pri Hamperlu«. Na stavbišču Marijanišča je stala krčma »pri Korunu« ali »pri Jurčku«. Ščit nad vrati je kazal volit z napisom »Zum Ochscn«. Skozi dvorišče kjer so klali drobnico, je vodila steza proti »Tičku« na gričku. Tja se je hodila mladina ztbavat pred 60 leti vrtiljaku. Na zemljišču Kmetijske družbe se je nahajalo leta 1800. do krog leta 1822-posestvo pivovarnarja Pavla Prunerja. Blizu podkovnice je »pri Odametu« delovala krčma združena z mesarstvom; sedaj je tam na št. 55 gostilna in mesarija »pri Tonetu« (Adolf Žabjak). Zabjak). »Pri kalanu« štev. 52 je stara krčma. obratujoča poleg Gruma, rojstne hiše zgodovinarja prof. Ivana Vrhovca. Štepanjski most sta stražili dve gostilni: krčma »pri Svetku« št. 68, kjer bog še vedno roko ven moli, in nasproti nje, poleg nekdanjega znamenja, gostilna »pri Burovžu« št. 85- Na onj strani mostu v Hradeckega vasi je slovela nekdaj krčma »pri Zor gavcu« zaradi rib in rakov, ki jih je nudila gostom. Ob Ljubljanici nasproti »šlahtpruk-na« — stare lesene klavnice, štrleče iznad vode in razširjajoče grozen duh krog sebe. je obratovala gostilna »pri Flekzidarju«. Med cukrarno in Zidanom je vabila pred 60 leti v svo.ie krilo zlasti prostovoljce, namenjene v Mehiko in nastanjene v cukrarai, pivnica z napisom »Mexiko«. Streliška ulica je spadala nekdaj k Poljanskemu predmestju. Hiša št. 2, kjer vabi sedai Društvo sv. Marte brezslužbenke v svoje okrilje, je bila pred 100 leti last Josipa Reizi. ki je imel v nji gostilno. V Reizijevi hiši je stanoval nekaj časa pesnik Prešeren. (Dalje prihodnjič) Javna zahvala! Čutim se dolžnega, da izrečem tem po* tom gg. prim. dr. černiču in dr. Mariniču iz Maribora za njuno požrtvovalnost o pri* liki težke in nevarne operacije ter zdrav* ljenja moje soproge in hčerke, javno za* hvalo. Istotako se zahvaljujem vodstvu sanatorija Petrovo selo v Mariboru za skrbno nego bolnikoma, kar je ozdravlje* nje znatno pospešilo. Imenovana gg. zdravnika kakor tudi, za* vod vsakomur toplo priporočam. V Framu, dne 9. majnika 1926. IVAN BEZJAK. tvorničar. NI M utruiemm in onemoglim. Zakai (ožite iadi nervoznosti, oslabelosti in vseh mogočih artritskihbolezni? Radi Vaših hla-dn h rok in nog V Radi rdeče in motne sečt s smrdljivo usedlin . Vse to trpljenje je prišlo izključno kot posledica zastrupljenja Vaše krvi s sečno kislino, torej blata n-i mesto okrepitve Vašega organizma. Zastrupljenja pa ste sami krivi vsled svojega nera ci;onalnega načina življenja. Odstianite iz organizma sečno kislino in kmalu sebe ne boste spoznali: Prerodih se boste i duševno i fizično m ponovno boste izkusili vso lepoto mladega in zdraveg.i življenja. Po vplivu preparata ,, Kalefiiund'1 D. Kab-n tehenka sečna ki Siina k akor siaukor v vreli vodi izginja skozi ledvice iz orgar. zma. Fo ie konšta-tirab več ko! 4000 zdravnikov, katerih imena so regislrovana: Petrogr. Mtdec. Sav. 18/8 1915. I. štev. 597. Mi hočemo navesti le nekaj slučajev 1) D-i Dobržanski i i Varšava, star artritičar (pu-tičar) — po upor bi 3 steklenic .Kalefluida" so se muke zmanjšale, sečna kislina, katere je do zdravl enja btlo 4, '27° o na 1000, se je rastopila 2.) D r Kogan iz Carigrada! bolnk 45 let star, zelo malokrven, lež v postelji Po 3 steklenice .Kalefiuida', ie pridobil ria leži 12 kilogramov. 3.) D-r S. Tomx. upr. okr. boln ce v Loznici: izkusil sem na prii čnem številu bolnikov .Kaie-fluid" D. Kalen,tclienka in našel, da vrlo dobro vpliva na bo!n:ke po težkem trpljenju, na slabokrvne m živčno bolne. Detailna poučna literatura z več kot 100 zdravniškimi ocenami pošilja se brezplačno — franko. Obrniti se ie na Beograd, Pop Lukina br. 1. lit. Z 1, Miloš Mai kovic Zahtevajte ,,Ka5efiuid" v vseh lekarnah in drogerijah Cuvaitc se falzifikato.' in zahtevajte le našo zaščiteno znamko! 3752a Dopisi NOVO MESTO. Tu jc v sredo opoldne preminul v 69. letu dela polnega življenja daleč naokoli poznani g. Andrej Agnitsch, kleparski mojster. Z izredno marljivostjo in poštenostjo s; je pridobil splošno spoštovanje, zaupaiije pa tudi znatno premoženje. Z njim je preminul eden prvih novomeških obrtnikov starega, pa vse časti vrednega kova. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. na mestno pokopališče. V njegovem klepar-sivu najboljšega glasu mu bo sledi! njegov sin, ki obeta postati, sedeč po njegovi strokovni naobrazbi, ki si jo je pridobil predvsem v inozemstvu, sčasoma eden med prvimi novomeških obrtnikov. ŽIRI. V nedeljo 9. maja je predaval v Sokolskem domu dr. Pire o temi: »Kako nai živimo«. Predavanje so spremljale filmske slike. Nad tristo slušateljev je z zanimanjem sledilo krasnemu predavanju. Navzoči so z živahnim odobravanjem in ploskanjem izkazali hvaležnost g. predavatelju, ki je obljubil, da priredi še eno predavanje »O prvi pomoči v sili.« Zirovsko gasihio društvo je priredilo istega dne dobro uspelo tombolo. Igralska sezona se je do jeseni zaključila. V poletnem času se pridno delajo izleti v prosto naravo, kar je zelo priporočljivo . JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 16. maja popoldanski pešizlet v Gorje. Zbirališče ob 12.30 pred telovacnico, člani in naTaščaj v kroju, članice in kdor nima kroja, pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Odbor vabi celokupno članstvo, zlasti sokolske pevce in tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo ter ljubitelje narave, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Odhod točno ob 12.45 izpred telovadnice. Nato pohod skozi Savo proti Javorniku, kjer se pridruži javorniški Sokol, Gaije čez prelaz Kočno, nato čez Po-i ljane. ker se na Fortunj pridruži blejski Sokol. Navo pohod do Zg. Gorij, od tam po-vratek preko Sp. Gorij v Vintgar, kjer se bo vršil v Žuinrovi restavraciji koncert jeseniške sokolske godbe. Članstvo se vrne peš skozi Vintgar na Jesenice, naraščaj pa z vlakom iz Podhoma. Zdravo! RADEČE PRI ZIDANEM AlOSTU. V nedeljo 16. maja proslavi Gasiino društvo 55-letnico ivojega obstoja s sledečim dnevnim redom: 1. Ob 5. zjutraj budnica po mestu. 2. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih na postaji Radeče. 3. Blagoslovljenje nove društvene lestve, nato slovesna služba božja na prostem (odlikovanje zasluženih članov). 4. Pozdrav mestnega župana in gasilskega zastopnika, nato pohod po mestu. 6. Gasilstvo se pokloni praporom in višjim funkci-jonarjem. 7. Skupen obed po gostilnah v Radečah. 8. Koncert godbe na glavnem trgu od 1. do 2. UTe. 9. Ob 2. uri zbirališče vseh gasilcev pred gasilnim domom. 10. Ob 2.30 skupen odhod k veselci Proslava bo še tem svečanejša, ker je združena z izletom »Trboveljske gasilske župe«. Vstopnina na veselični pros'tor je 5 Dim za osebo. Iz vsega je razvidno, da naše gasilno društvo marljivo napreduje. SLIVNICA PRI MARIBORU. Zadnjo nedeljo sta priredila tukaj klerikalna poslan, ca Vesenjak in Falež svoj tingltangl. Na shodu je bilo kakih 100 ljudi, med temi SO Orjunašev domačinov in nekaj iz Maribora, ki pa jim ni bilo treba odpirati oči, kakor pravijo korajžarji v »Slov. gospodarju«, ker imajo Slivničani že odprte, kar je pokazal klerikalni shod. Pač pa sta odpirala oči Falež in Vesenjak, ko sta videla, da si je prejšnji dan zastonj brusil pete neki stari »oficir« in vabil klerikalce k slavnostnemu govoru tihih govornikov iz Beograda. Da, da, tudi v Slivnici minevajo časi far-banja z obljubami in »avtonomijami«. Mednarodne zveze v poletnem voznem redu Nocoj točno ob polnoči stopi pri nas in po vsej Evropi v veljavo poletni vozni red na železnicah. Spremembe, ki jih novi vozni red prinaša, smo že objavili. Prometni minister dr. Vasa J o v a n o-v i č je včeraj sprejel zastopnike tiska ter jim dal zanimiva pojasnila o uvedbi novega voznega reda, odnosno o vpeljavi novih direktnih brzovoznih zvez z inozemstvom. Prometni minister je med drugim omenil, da je novi vozni red v zvezi s sklepi mednarodne konference, ki se je preteklo leto vršila v Amsterdamu in ki je uredila mednarodni direktni železniški promet. Po novem voznem redu se odpravi orijentekspres na progi Ntš-Atene. Mesto njega se uvede direkten brzovlak Beograd-Niš-Gjevgelija-Solun-Atene. Direktna zveza Beograda s Prago, Karlovimi vari in Berlinom ostane neizpremenjena; uvedena je nova direktna brzovlačna zveza Beo-grad-Budimpešta-Dunaj. Tudi železniške zveze s Poljsko so sedaj zelo povoljno urejene. Na novo ie uvedena zveza Beo-grad-Ostende in Amsterdam, ki omogoča hitrejše zveze z Anglijo, Belgijo in Holan-sko. Ta zveza bo tudi znatno skrajšala zvezo severozapadne Evrope z Jadranom, da se tako pomnoži tujski promet, zlasti do- tok turistov iz Anglije in drugih zapadnili in severnih krajev. Uvedena je direktna zveza Budimpešte in Dunaja s Sušakom. Direktni brzovlaki bodo prihajali na Sušak ob 7.25 zjutraj, tako, da bodo potniki imeli takoj zvezo s parniki, ki plovejo v različna letovišča odnosno pristanišča našega Jadrana. Pri vseh nočnih brzovlakih vozijo tudi spalni vozovi. Zboljšana je tudi zveza z Bukarešto. Poleg ekspresa vozita na progi Vinkovci-Bukarešta še dva brzo-vlaka, ki bosta imela obenem direktne vozove: Trst-Ljubljana-Bukarešta. Urejena je zveza Budimpešte preko Maribora s Celovcem in Beljakom. Za časa letne sezone se uvedejo moderni direktni vozovi I. in II. razreda Ljubljana-Karlove-Sušak, kakor tudi Zagreb - Ljubljana - Jesenice - Celovec. Promet z Italijo preko Jesenic odnosno promet z Avstrijo preko Maribora ostane neizpremenjen. Na progi Beograd-Zagreb bodo vozili 4 brzovlaki in.3 potniški vlaki. Prvi večerni brzovlak iz Beograda bo imel direktne vozove za Sušak, Split, Bred ozir. Bohinjsko iezero in ki Trst. Brzovlak ob 23.20 bo Imel tudi direktne vozove za Rogaško Slatino in Dunaj. V Sloveniji se število vlakov ni pomnožilo, ker le tam osebni promet povsem urejen. Specijalna mehanična delavnica za po-! pravila pisalnih in računskih strojev mmc bar Muhl!ana» Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407 3793 Velika zaloga prvovrstnih Radio potrebščin. rtnanceu. Najlepša, največja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Erjavievi cests štev. 2, Konfekcijska tovarna Fran Derenda&Cie, Ljubljana Kašpopoinešš* Sfoewer šivalni stroji za šivilje, krojače inčevliarit le. za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednosi pp tvrdki Lud. Baraga, uubHana. Šelenburgova ulica 6 1. 'rezoiačen pouk 15-ietne garanciji. Telefon št. 980. 28 □□□□□□□□□□c U O O □ Primerjajte delo in cene in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 6 II. nadstropje En gros. BREZ KONKURENCE. 43 4 En detail. ■IlIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMHm I HoteS Jugoslavija Krk (otok Krk) •_Vsa oskrba s posteljo in postrežbo Din 50'— dnevno "|za osebo. Prvorazredna dunajska kuhinja, 4 obilne J" porcije dnevno. Sobe z razgledom na morje. Krasno ■ peščeno kopališče. Podrobnejše informacije daje, ter i se priporoča za čim številnejši posel Vid Festini. r" Vljudno naznanjam, da sem premestil svojo odvetniško pisarno v hišo Sv. Petra cesta št. 26. Dr. Fran Ks. Poček. 38h a L._o Hotel ,Kvarfier6 __Malinska - otok Krk._ Morsko kopališče za deco in odrasle — Zelo blago podnebje — Popolna oskrba 50 Din, stanovanje 18 Din. Prvovrstna kuhinia. Išče se kapelnik Sokolsko društvo v Subotici (Bačka) rabi za svojo godbo na p bala (blfhmuziko) kapelnika-strokovnjaka. Istemu bi zraven vodstva sokolske godbe preostalo mnogo prostega časa. Sokolsko društvo mu zagotavlja stalen mesečni prihod od 2000— Din. Reflektanti naj se osebno ali potem pošte obinejo na društvenega starosto: Jnž. Kosta Petrovič, Subotica, Varoška kuča, soba br. 96 Svojim prošnjam naj prilože potrdila, iz katerih bo razvidno, od kodi so, koliko so stari, kake so narodnosti, če so oženjeni in s kako veliko družino, kakšne šole imajo, kje in kakšno službo so že imeli in kakšna morebitna priporočila imajo. Za ponudbe je čas do 15. junija t 1. 3812 i Delniška glavnica Din 50,000.000'-Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000— CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUZNICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, BBetkovič, Hovl Sad, ---Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo — Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 261, 413, 502, 503 in 504. se priporoča iiHn^BDaBananaHi za vse v bančno stroko če posle. 41 Gaston Leroux: Prikazen v Operi »Nikakor ne, vsaj do trenutka najinega bega ne! Zadela bi naju nesreča, če ne bi držala besede. Obljubila sem mu, da se Izven Opere ne sesianem z vami.« »Se sreča zame, da vam je vsaj to dovolil. Veste, da ste čudovito drzni, ko se igrate zaroko z menoj.« »Toda, dragec moj, saj mu je vse znano. Rekel mi je: »Zaupam vam, Kristina. Gospod Raoul de Chagny je zaljubljen v vas in mora odpotovati. Preden pa odide, naj bo tako nesrečen, kakor sem sam!...« »Kaj naj to pomeni, prosim?« »Sama bi vas morala vprašati, prijatelj. Ali je nesrečen, kdor ljubi?" »Ali mislite na Erika?« »Na Erika in nase!« je rekel mladenič in je zamišljeno m tužno zmajal z glavo. Dospela sta do Kristinine lože. . ^Zakaj mislite, da ste v loži varnejši nego v gledališču?« je vprašal Raoul. »Ce ste ga vi slišali skozi zid, naju tudi on lahko čuje.« . , „ »Ne, ne! Dal mi je besedo, da ga en bo več za stene moje lože. In na Erikovo besedo se zanesem. Moja loža in moja soba v stanovanju ob jezeru sta izključno moji in njemu sveti.« »Kako ste mogli priti iz lože na temni hodnik, Kristina? Ali hočete, da ponoviva vse naše tedanje kretnje!« »Nevarno je, prijatelj moj. Lahko me zrcalo še enkrat odnese in, namesto da bežim, bi morala iti do konca po skrivnem potu, ki vodi do obale jezera, in tam poklicati Erika.« »Ali bi vas slišal?« ^Kjerkoli pokličem Erika, povsod me bo Erik slišal... Sam mi je rekel tako. Nenavaden genij je. Nikar ne mislite, Raoul, da ta človek iz zabave stanuje pod zemljo. Dela stvari, ki jih nihče drugi ne bi izpeljal. Zna stvari, ki so ljudem nedosežne.« »Pazite, Kristina, da zopet ne napravite iz njega fantoma!« »Ne, ne! Ni fantom; človek je z neba in z zemlje, to je vse.« »Človek z neba in zemlje... To je vse!... Kako govorite o njem!... Ali ste še vedno odločeni, da bežite?« »Da, jutri!« »Ali vam naj povem, zakaj želim, da bežite še nocoj?« »Povejte, prijatelj!« »Ker se jutri ne boste več marali odločiti!« »Tedaj me odvedite s silo s seboj, Raoul!... Saj sva se domenila tako.« ..,..» Prav! Jutri opolnoči bom v vaši loži,« je rekel mladenič z mračnim izrazom. Karkoli se zgodi, obljubo bom izpolnil. Pravite, da vas bo po predstavi čakal v Jedilnici ob jezeru?« »Tako je!« , . »Kako pa bi šli k njemu, Kristina, če ne znate iti iz lože »skozi ogledalo«? »Šla bi naravnost k obali jezera!« »Skozi podzemlje? Po stopnicah in hodnikih, koder hodijo strojniki in kurjači? Vaš odhod ne bi ostal neopažen. Vsi bi sledili Kristini Daa6 in prišli bi s celo množico spremljevalcev k obrežju jezera.« Kristina je potegnila iz skrinjice ogromen ključ in ga pokazala Raoulu. »Ta ključ odpira mrežna vrata, ki vodijo pod Scribovo ulico.« »Razumem, Kristina. Odondod se pride naravnost k jezeru. Dajte mi ključ, ali hočete?« »Nikdar!« je odgovorila odločno. »To bi bilo izdajstvo!« Raoul je opazil, da je Kristina nenadno izpremenila barvo. Mrtvaška bledost se je pokazala na njenih licih. »Moj Bog!« je krikniia... »Erik! Erik! Usmilite se me!« »Molčite!« je zapovedal mladenič... »Ali mi niste rekli, da vas lahko sliši?« Pevkino obnašanje je postajalo vedno nerazumljvejše. Otipavala si je prste in ponavljala zmešano: »O, moj Bog! O, moj Bog!«- »Kaj pa je vendar?« je prosil Raoul. »Prstan!« »Kakšen prstan? Pridite vendar k sebi, Kristina! Prosim vas.« »Zlati prstan, ki mi ga je dal...« »Kako? Erik vam je torej dal zlati prstan!« »Saj dobro veste, Raoul! Ne veste pa, da mi je rekel, ko mi ga izročil: »Vračam vam prostost, Kristina, toda s pogojem, da ostane ta prstan vedno na vašem prstu. Dokler ga boste imeli, vas bo varoval vsake nevarnosti in Erik ostane vaš prijatelj. Ce pa se kdaj ločite od njega, tedaj gorje vam, Kristina, zakaj Erik se bo maščeval!...« O prijatelj, prijatelj moj! Prstana ni več na prstu!.., Gorje nama!« , ... Zaman sta iskala prstan okoli sebe. Nista ga mogla najti. Deklica se ni hotela pomiriti. »Morda se je prstan tedaj snel,« si je skušala tresoč se razlagat »ko sem vam dovolila poljub tam gori pod Apolonovo liro, in j zdrknil s strehe! Kako naj ga zopet najdem? Kakšna nesreča nama grozi, Raoul! O, beživa, beživa!« »Beživa takoj!« je še enkrat silil Raoul. Kristina je omahovala. Upal je, da bo privolila... Nakrat pa se ji zenice skalile in rekla je: »Ne! Jutri!« Naglo ga je zapustila vsa zmešana in še vedno je drgnila s prsti ob prste, kakor da bi upala, da se tako prstan zopet prikaže. Raoul pa se je vrnil domov poln skrbi in temnih slutenj. »Zgubljena je. če je ne rešim iz rok tega sleparja!« je glasno govoril v sobi, ko se je odpravljal v posteljo. »Toda rešim jo!« Ugasnil ie svetiljko in v temi ga je prijela potreba, da zmerja Erika. Zakričal je trikrat na glas: »Slepar!... Slepar!... Slepar!. Nakrat pa se je dvignil in oprl ob komolec; mrzel pot mu je oblil senca. Dvoje oči, žarečih kot žerjavica, se je zableščalo ob vznožj postelje. Strmele so vanj nepremično, grozno v črni nočL so Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene ebelnstva, vsaka besed« 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-% Cenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I•—. Najmanjši meseb Din 19-% Cefekoslov. obec V b o b o t u 15. tm. večer prohlidka krasnč českč svetnici- sehuzka ve ZvezuS o (.! ver. Prijde, uvidite ViiCTf: dilo. I3193 Dekle z dežele ki zna tudi šivati, pridno in pošteno, se išče »a vsa gospodinjska dela k dvema otrokoma. Naslov v spravi »Jutra*. 13818 Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom. da se vrli prihodnja poniagalska preizkušnja v ;:• i >-1 j o dne 30. muja t._l. Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo o Obrtno nadaljevalni čoli, se sprejema najkasneje no 26. t m v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. Načelstvo 13222 Poverjenike zanesljive in agilne proti proviziji iščemo na sedežih vsefc srezkih poglavarstev mariborske oblasti. Ponudbe na oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg. 1318-2 Periekten dopisnik za slovenski, hrvatskosrbski in nemški jezik, se išče. Ponudbo na upravo cjutra* pod značko »Dopisnik*. 13190 Služba slaščičarja pod značko »Keks 101» je oddana. 12938 Prekajevalec išče službe. Naslov v upr. •cjutra*. 13192 Boljša gospodična vešča hrvatskega in italijanskega jezika, šivanja ia ročnega dela ter vseh drugih hišnih opravil, išče mesta pri majhnih otrocih, event. kako drugo mesto. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* ood »Ljubiteljica otrok*. 13251 Katera gospa sprejme dekle za ča. t3179 Pripravljalni odbor nar. strokov, zveze za Vič priredi na Binkoštno nedeljo izlet v Pekel pri Borovnici. Vsi, ki bi se udeležili tega izleta se vabijo, (la se udelež6 sestanka, vršeče*!! danes, t. j. 15. t. m. ob H21 v gostilni na pošti. I3201 Zagorje ob Savi V nedeljo, 16. t- ni. ob 16. uri v Sokolskem domu pevski koncert Ljubljanskega zvona 13028 Elektromonterje išče za Hrvatsko veleindu-strija. Le popolnoma samostojne, zanesljive _ moči z izkušnjo v montaži za prosti vod in opreme sklopnih naprav visoke in nizke napetosti. naj se javijo z navedbo dosedanje zaposlenosti in pošljejo prepise izpričeval na upravo »Jutra* pod šifro cEIeklromonter*. 13212 Mlad natakar Seli mesta kot jedilonoša. PonudV.6 na upravo cjutra* ped ši. 13107 Soba za pisarno, modisfcovski «a-lon »li slično, s e o d d a v Bethovnovi ulici štev. 9.TI, levo. 13235 Sostanovalka ?e sprejme k mirni gospodični v lepo sobo z elektr razsvetljavo. Naslov v npr »Jutra*. 13256 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: Akreditiv 777, Agilen 30, Bodočnost 27, Brez gospodinje, Bugarija 2, Carinik, Dražabnica 161, Dolgočarna Ljubljana, Evseby, E. B., Etna, Hrabraslov, Konver-zacija. Knjigovodstvo. Komplet, Kandidat, Ljubljana 26, Lep dom 28, Ljubljana 100, Lepa jesen, Mirni dom 27, Maj 5. Mirna 39, Marte, Majniški dom. Marljiv in pošten, Nujno 2500, Neža, Urša. Opremljena 954, Pomlad, Provizija 25, Pon-tiac, Plačilo a cassa. Pro-tičari, Priložnost 10144. Stanovanje 100, Stroj 475, Soliden in dober računar. Spomlad 1926, Z. Skrabar, Specialna obrt. Takoj 496, Trije mladi, Učitelj. Veie-tržec. Ujedinjenjo, Vrtna-riea, Veseli maj, Zvečer, Zvezda sreče, Zeaitev, št.: 155, 33, 456, 10. Pes volčje pasme se je našel. Dobi se na Viču št. 94 pri Ljubljani. 13186 Sobo za pisarno manjšo, neopremljeno, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe pod značko »Solidno 249» na upravo »Jutra*. 13249 Stara trgovina na prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana na debelo in drobno, se proda. Ponudbe pod šifro »Din 250.000» na upravo »Jntra.. 13223 d. d. v 100 Manjša stelaža pudel in nekaj primitivne pisarniške opreme, se takoj proda. Naslov pove uprava cjntra*. 13253 Langenschešdt pisma: francosko in rusko, prodam po 425 Din. Ančik, III. real. gimnazija. 13204 Motor N. S. O. 8% PH, v prav dobrem itanju > novo pneu-matiko, prodam »li zamenjam n drago blago. — Gospod išče sobo z zajtrkom v bližini dramskega gledališča. Ponudba na upr. »Jutra* pod šifro .Takoj 33*. 1S2S8 Bled Mlino. 13221 Kopirno večjo množino rabljenih tramov in desk colaric. — Pismene ponudbe na upr. cjutra* pod značko cDeske*. 13138 Opremljena soba c 2 posteljama, se odda 8 l[Ospodom» ali gdč., event. ;udi s hrano, v sredini mesta. Naslov pove nprava cjutra*. 13259 Damski slamniki najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tttdi »prejemajo stari v preoblikovanje t tovarni Alojzij Skrabar » Domžalah. 144 njam n arago oiago. — Naslov pors oprava »Jutru* fotoatelje D. ROVSek Moško kolo in lepa kletk« • dobrim pevcem kanarčkom. ceno proda. NmIot pove upravi »Jntra*. 1321» Kolodvorska oHe» Itev. 3« ie priporoča najtopleje z» fotografiranje šolskih in društvenih skupin. Tndi družinske »kupine pridem slikat n» dom. Cene zmerne. 1891« Brivski pomočnik 22 let star, feli tlsfbe. — Franjo Lnker, Ljubljana, Kongresni trg t. 13171 Knjigovodkinja samostojna, perfektna slov,-nemška korespondentinja, r znaniem srbohrv. In italijanščine. išče primerne službe. — Ponudbe "p^d »Spretna 228» ca upravo »Jutra*. '" Daljnogled (Feidsteeher) prodam. — N»sIeT pove nprava »Jutra* Dira in mai* decimalna tehtnica se ugodna proda*ta. Naslov pove npr. .Jntra*. 13800 Mesarija se odda v najem ell prod« n« prometnem kr»ju t Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro «Me«a-rlja 49*. 13149 Spalnica dobro ohranjena, s tropre- novanjem; vse eieicincno daino omaro, se p m e a i razsvetljeno. Ponudbe n« rt » A A m n« Hrti ATI IflVl «&o(! I nivlsmS Vi. Sedlarska, tapetn.in pleskarska obrt os Gorenjskem, ee takoj odd« v najem »li prod« ■ vsem orodjem, stroji in stanovanjem: vse električno naino uaiaru, »p p o-c e-n 1 razsvetljeno. ronunoe u* proda na Dolenjski cesti oglasni zavod Kovačič. Malt. 10, pritUčje. 13202 1 ribor, Slomškov trg. 13183 Lepa soba prazna ali opremljena, se odda v centru posamezni stranki. Naslov pove npr. »Jntra*. 13216 Sostanovalec se sprejme lahko takoj k mirnemu gospodu. — Naslov v upr. »Jutra*. 13814 Siv plašček je pozabila v sredo v Zvezdi na klopi deklica. — Pošten najditelj naj ga odda v trgovini »Urek*, Cankarjevo nabrežje. 13191 Pri včerajšnjem popoldanskem gorenjskem vlaku _ v 4 ali 5 kupeju se je izgubila črna ročna torbica s srednjo vsoto denarja, lor-njonom z zlato verižico. — Ker je izgubi jeDO drag spomin, se prosi proti nagradi isto vrniti na upravo »Jutra*. 13198 Doktor comerc. •26 let star, Slovenec, svet-sko izobražen, korekten in simpatičen, sedaj disponent veleindustrijskega podjetja, v urejenih financ, prilikah, želi poznanstva radi odsotnosti iz Slovenije tem potom gospodične iz samo zelo ugledne obitelji. Obširnejše dopise prosim na naslov: Dr. Roa»on - Kalan Beograd, Postereetaste. 13184 Opremljena soba se odda dvema gospodoma na Frankopanski cesti št. 12 13211 Opremljena soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, event. s hrano, se orlda. Naslov v upravi »Jutra* 1S210 Kdo posodi potniku 2000 Din, ki jih nujno rabi z« dobo Vi leta. Plača do 40 % obresti in za uslugo vzame še kak predmet seboj. Nasiov poslati na upravo »Jutra* pod »Nujno 40 %». 13250 Jovo — Cel:e V nedeljo Zidani most — P ... o sledi. — Zdravo! 13208 Poročiti se želi 241etna gospodična, ki ima 25.000 Din gotovine, opravo in če treba tudi stanovanje Vpoštevajo se samo inteligentni gospodje Vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Ugledna*. Samo 800 Din stane lep. nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami. Kje — Izveš iz inserata v nedeljo 16. t. m. Ne pozabi čitati. 12900 Vsi šolski izletniki! Hote! «Zlatorog» v Bohinju nudi vtem šolskim izletnikom navadno kosilo po 10 in boljše po 15 Din. 13071 Najlepši spomin ie za birmanko in birmanci fotografija Priporoča Ba najtopleje *e-lecenj. botream in botrom foto-atelje D. R o v 6 e k, Ljubljana, Kolodvorska ^34. Cene zmerne. 12917 Cenjenemu članstva javimo, da 'so zaželjene knjige že jrišle: angleška (Tauchnitz l7.), spiritistične ter Naši-vina »Rasputin* Knjižnica Splošnega ženskega društva Rimska cesta št. 9, pritličje desno. Posluj« vsak torek, četrtek ln soboto od 5.-7. ure popoldne. 13180 Dobra hrana opoldanska in večerna, te dobi v Tavčarjevi ulici 4, U. nadstr. desno. 13230 Soba z 2 posteljama lepo opremljena, se - takoj odda. Naslov »Jutra*. pove uprava 13243 Planino tudi za električni pogon, se poceni proda. Naslov pove uprava cjutra*. 13220 Godbeni kvartet se išče za poletno sezijo za nedelje ln praznike popoldan blizu železniške postaje na Gorenjskem. Ponudbe pod »Kvartet* na upravo »Jutra*. 13215 ?žo!nl stoli samo Din 170'- razpošilja -.o lovzetja Hud alf Radowan, tapetni*. 39 c Krekov trg 7. Opremljena soba se odd« takoj solidnemu gospodu ali gospodični. — Naslov pove nprava »Jutra* 13253 Na stanovanje 6e sprejme gospod, ozir. dijak v lepo zračno sobo v bližini obrtne šole. Naslov pove npr. »Jutra*. 18306 Družabnika ali družabnico i kapitalom 50.000—150.000 Din sprejme dobro vpeljano podjetje na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponndbe na upr. »Jutra* pod šifro cZelo dobičkanosnot 13257 V bližini Evrope «e odda «oba za enega ali dva gospod«; event. t hrano Naslov pove uprav« »Jutra* 13803 Opremljena soba t električno razsvetljavo, ta takoj odda t Gosposki ulici it. 10/1. 13284 IB 8 e e e ▼ centru' mesta Aleksandrova o. ali okrog poŠte stanovanje s S—6 sobami, event. proti zamenjavi s 4 sobami, v lepem kraju, blizu opere. — Naslov pove uprav« cjutra* 13199 Za stalno službo se išče 753 a • • «8 S «»11 Ponudbe na upravo Jutra pod ,Stalno takoj". Kopališče Pistyan (iiona^ko v bogati Izberi LUD ČERNE, zlatar in juvelir Ljubljana, Wotfova ulica 3. č«« a ■■■■■■■■■■■■■■ Cene Te i ootegnelo notri vTEKSTILBBZAR na Krekovem trga H. 10, LJUBLJANA Ne moro 5 se zoper-stavl atl Izložbenim cenam, da ne bi kupil pomaga lz- va red .0 prot' revmi, pro* tlnu, ishi* asu, eskuda- tr:m n že-sk m boleznim Žep e na močvitna viela i v;r ju iz tisoč met o grbine te: poso šu noten e. da bol zet izgine Cene (pen.t on) U Ter i- Palače, od Din 120-— ■ Ia Pro P.-tri od _ o-— Pre-rasn 'ega Blaga Vilma Tenis — Golf - Vezanje — Od Dutaja ure (direkten voz} Intarmae Je m s!-v o ,k*di če - Pist. bi-, z« hišno v lo: L. Sc''r« bor, Z^grsb, »»f^a-mčMircjl. 38K Priznano najcenejša m najse-lidneiia trgovina s čevlji ie „DOKO v Prešernovi ul. « na dvorišču, vhod zraver. glav. pošte Damski lakasti ......Din 20" Damski lakasti.......Din 170 ------ * * " Din 150 Din 12 Din 200 Din 19C Din 190 Din 171 Din 8C Damsk ševro s špangaml Damski nizki . . Moški boks, šimi ali amerikan Moški boks, šimi ali amerik8n Moški nizki čevi|i, na finejši Moški nizki čevlji, najfinejši . Platneni, nizki čevlji, najfinejši Vse b ago te zajamčeno in se izdeluje , la tni tovarni v Zg. ŠiŠKi. Naroč Ia po mei točna in najcenejša. Popravila čevljev - izvršujeio v najkraišem času Zunanja naročila po povzetju se razpošiljajo točno. OBLEKE za gospode in dečke nudi v krasti, izberi in po najnižjih cenah samo Srajce zHospod ceflr, š-fon, svileni mako. razne športne in spalne; kratke in dolge spodnje hlače, vse ie U najboljšega olaga in fino izde--lano, dalje tudi kravate, nogavice, naramnice L t. d., dobite - najceneje v Ljuoljani pri - F. in 1 Gorsčaf S». Petra cesta 29 **** Zndn)a moda re aluT in entlane čipke v perilu — Ugoant mzut cent prii I IOM f AH Eli - C EH M X Liubl/ana. Ovorm >rg 1 71. x .....ni....................... (taksa 6 sedeži) 3624 sprejema naročila ter se priporoča ?a!ant Fr&ac, Kamnik, Graben i /T jUUIlK OjOlillMB coml šteemo Budaiov Križev pot Petra Kuplienika. Povest :e godi \> protestantski dot na Slovenskem. ena »roi. 17'—. wez. 22"—. ooSinins Naroča st: i Kajlpni Titkgvae zadruge v \:Mm- .J^tfj, 1S228 St. 10, pritUčje. 13202 ' ribor, Slomškov trg. 13183_131«» ------------— "ilKitde in izdali Konzorcij .Jutra, Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarna rja Fran Jezeršek. Za inseratni del le .daovoren Alo.zij Novak. Vsi v Liubljaai.