Štev. 205.
V Mnbllanl, t soboto, dne 10. septembra 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: eb
Za oelo lato naprej . K 26'— ta pol lota > . » IS*— za četrt» » . » 6'50 za en meseo » . » 8*80 ia Nemčijo oeloletao » 39-— za ostalo Inozemstvo »36*—
== V npravnlštvu: =
Za celo leto naprej K 22*40 za pol leta » . > U'20 za četrt» » . > 5-60 za en meseo » . » 1*90
S DoSlItanJeni na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
f m ser a ti: i
Enostolpna petltvrata (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
za dvakrat . • • . » 13 » za trikrat . . ■ . » 10 » za več ko trikrat , . » 9 »
V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzamšl nedelje la praznike, ob 5. uri popoldn«.
03T Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/UI. Rokopisi 89 ne vračalo; nefran; irana »isma se ne = sprejemajo. — Uredniškega .eleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Koiltarjevl nllol štev. 6. "M = Sprejema naročnino, Inserate in reklamacij«. = ===== Bpravnlškega telelona štev. 188. ■
^ Današnja številka obsega 16 stran!.
Brezvestne hniskaif per koroške
Velika nesreča, ki je zadela centralno blagajno koroških zadrug v Celovcu vsled obsojanja vrednega postopanja ravnatelja Weissa in neprevidnih špekulacij Kayserja, je provzročila morje veselja v liberalnem in social-Inodemokraškem časopisju. Iz vseh liberalnih listov je donel diabolično-pkodoželjni zasmeh in kruto norčevanje, ki priča, da nimajo ti ljudje nikdar srca in čuta še pri tako veliki nesreči, ampak da je glavna reč vselej in povsod to, da »klerikalizem« kako klofuto dobi. Na vsak način se je hotelo nesrečo s hujskanjem še bolj zamotati in povečati, samo da bi se število žrtev še bolj pomnožilo in tako vso akcijo, ki se je za rešitev tega gospodarskega poloma uprizorila, nemogočo napraviti. Kas neposredno ta stvar nič ne briga: to je zadeva nemških krščanskih so-cialcev, ki bodo s pomočjo centralne zveze avstrijskih zadrug vso stvar v red spravili.
A nekaj je pri tej zadevi, kar naš liberalizem v posebno luč stavi,, da je ifkušal koroške Slovenca ob tej priliki gospodarsko ubiti in mu vzeti še to «lino oporo, na katero se koroški Slovenec opira, namreč gospodarsko organizacijo.
Najprej se je oglasila »Neue Freic Presse« in skušala na zvit način koroške Slovence v zvezo z denarnim polomom nemških krščanskih socialcev spraviti. Brez vsakega povoda je poročala, da je »polom hkratu težko pre-boljiv udarec tudi za slovenske klerikalce«, proti katerim da je po celi deželi in zlasti pri kmetskem prebivalstvu največje ogorčenje; to je navadna laž, ker so slovenske posojilnice na Koroškem ravno po priporočilu strankinega vodstva skoro vse pri »Zadružni zveza« v Ljubljani. Ta laž je zašla po ovinkih tudi v nemškoliberalne graške liste in nemškonacijonalni agitatorji begajo ljudstvo na tihem, da bi začeli ljudje jemati varno naložene vloge iz slovenskih posojilnic in bi tako oškodovali sebe in slovenske posojilnice.
Tej gonji se je tudi pridružil »Šta-jerc«, list, ki živi od lažij in obrekovanja; ta je seveda nadkrilil v laži vse druge liste in zapisal sledeče: V tej
\Veissovi centralni kasi so združene tudi vse slovenske posojilnice. Te posojilnice bodo bržkone vse svoje denarje izgubile. To je velikanska brez-vestnost, da smrdi do neba.«
Žalostno ulogo v tej zadevi igra tudi pisava slovenskih liberalnih listov: njih dolžnost bi bila, da naše ljudstvo, ki mu ne preti rtobena škoda, pomirijo in tako obvarjejo gmotne škode. Da bo na vse strani jasno, kako popolnoma iz trte izvite in lažnjive so vse govorice, ki se tičejo slovenskega zadružništva na Koroškem in kako laž-njivo ulogo igra slovensko liberalno časopisje v tej zadevi, objavljamo informacije, ki so nam jih poslali mero-dajni krogi na Koroškem.
»V mednarodni liberalni rog, ki je na znamenje dunajske Židinje zatrobil v svet bojno pesem zoper koroške Slo vence, je začela drobiti svoje »narod ne« melodije tudi tržaška »Edinost« Kaj poreče k temu politično društvo »Edinost« za Primorsko? »Edinost piše: »Pri polomu je prizadetih okoli 70 rajfajznovk, med katerimi je mnogo slovenskih. Zato je ta polom obenem tudi velikansk udarec za slovenske klerikalce na Koroškem. Osobito so za monsignora Podgorca nastopili hudi časi. On je podpredsednik slcrahirane zadružne zveze itd.« Isto je prežvekal celjski liberalni »Narodni Dnevnik« in temu še pristavil: »In vočigled tem doj-stvom si drznejo »Mirovcl« tako neumno farbati javnost!« Itesnica pa je, kar je poročal »Mir« že zadnjič. Slovensko stranko kot tako nemški krščansko-socialni polom ničesar ne briga. Velika večina slovenskih posojilnic je na priporočilo strankinega vodstva pristopila k ljubljanski »Zadružni zvezi«. Le nekaj posojilnic je še ostalo pri celjski zvezi in tudi štiri posojilnice, ki so še nadalje ostale pri »Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu«, so že pred »krahom« naopvedale tam svoj odstop. Torej ni pri »Centralni blagajni« nobene slovenske posojilnice!
In vse te štiri posojilnice so po zaslugi g. msgr. Podgorca, ki ga »Edinost« napada, popolnoma zasigurane, popolnoma varne in nimajo pri »Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu« naloženega denarja! Predno sta »Edinost« in »Narodni Dnevnik« sprejela take brezvestne vesti, ki so bile poslane istima brezdvornno iz zlobnega namena, naj bi se bila informirala o verodostojnosti doposlanih poročil pri bolje informiranih ljudeh v Celovcu, in naj bi bila prej preštudirala pravila »Centralne blagajne«! Kje in katere so
torej tiste mnoge slovenske posojilnice, kakor je »Edinost« razprto tiskala, ki naj bi bile pri polomu prizadete? Gosp. Podgorc tudi ni podpredsednik »Centralne blagajne«. Uprav grdo je, če piše »Edinost« — menda namenoma — o » derahirani zadružni zvezi«. Ali namerava preslepiti ljudi, da bi zamenjali »Centralno blagajno koroških zadrug v Celovcu« z ljubljansko »Zadružno zvezo«, ki ni s polomom v prav iiobeni zvezi? O drugih meritornih napakah, ki so jih objavili po židovskih listih s.ovenski liberalni časniki, ne govorimo, ker nimamo nobenega povoda braniti »Centralno blagajno«. Najmanj pa pristoja »ogorčenje« celjeskemu »Narodnemu Dnevniku«. Če bi štiri Slovenke posojilnice, ki so se že prijavile k ljubljanski »Zadružni zvezi«, res mora-i ' trpeti kako škodo, bi bili tega krivi lavno — Celjani! Ali so po preteku eh let že pozabili celjski gospodje, da jo sklicalo politično vodstvo 25. vinotoka 1908. v Celovec sestanek sloven-s vi i posojilničarjev, kjer se je poudarjalo, da vse naše politično in gospodarsko stremljenje mora imeti svoj cilj v slovenski centrali v Ljubljani? 2e iz tega vzroka se je priporočalo, da vse slovenske posojilnice, tudi one, ki so bili pri »Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu«, pristopijo k ljubljanski »Zadružni zvezi«. Da niso vse •'akoj pristopile, je zakrivil odposlanec celjskih gospodov, g. Stibler, ki je po->. • čil prepir, vsled katerega ni prišlo do pravega končnega sklepa. Zato pa naj »Narodni Dnevnik« ne zavija hinavsko oči!
»Narodni Dnevnik« je poročal tudi sledeče: »Letos julija meseca so se vknjižile na nepremičnine (Jožefovega društva) tudi tri slovenske cerkve in sicer one Sv. Neže, Sv. Ruperta in Sv. Ulrika za skupno 14.700 K. Izvedenci pravijo, da je tiskarsko društvo sv. Jožefa prezadolženo in da je denar, ki so ga posodila slovenska cerkvena pred-stojništva nemškemu društvu sv. Jožefa, izgubljen. Vknjižbo za navedena cerkvena predstojništva je izvedla pisarna klerikalnega odvetnika dr. Brejca v Celovcu.« To »Narodni Dnevnik« zelo hudo zameri dr. Brejcu in — divite se tej logiki — dostavlja: »in če pada odgovornost za Weissove čine in hudodelstva tudi na slovenske klerikalce — so si isti tega sami krivi!« Kaj takega si še niti »Freie Stimmen« niso upale zapisati! »Narodnemu Dnevniku« bodi povedano da je tisto posojilo že 15 let staro in je pisarna dr. Brejca to posojilo z vknjižbo na poslopje Jožefovega
društva le — zavarovala in je vsled toga posojilo popolnoma varno.
Nekdo je vendar moral to izvršiti', bilo je dobro in potrebno. Seveda se je »Narodni Dnevnik« spodtaknil takoj nad tem kamenom, ker je zavaroval posojilo — dr. Brejc. Če bi bili to storili celjski advokatje ali pa pisarna dr Mullerja, bi bilo seveda vse v redu! 12 tega je jasno razvidno, da mislijo liberalci, ko govorijo o narodni politiki, le na svoje žepe! Samo golo osebnosti jib vodijo! Čisto po »Štajerčevi« maniri diši tudi, če govori »Narodni Dnevnik« v tej zadevi o kmečkem denarju! Denar je vendar cerkven, pa seveda — izraz »kmečki« bo pri ljudeh bolj vlekel, četudi ne odgovarja dejstvu!
Drugi liberalni listi, kakor »Slov Narod«, »Gorenjec«, siccr slovenske stranke izrecno niso spravljali v zveze z nemškim polomom. A zakaj so pisali samo o »klerikalnem polomu«? Zakaj niso povedali, da je to samo zadeva nemških krščanskih socialcev, ti na-rodnoradikalni listi, ki so vedno polni narodnega ogorčenja nad Nemci in venomer vpijejo, da so kranjski klerikalci premalo narodni. Tudi ti so dokazali, da jim je boj proti takozvanemu »klerikalizmu« prvo, narodnost pa le postranska stvar; to jc treba poudarjati le, če je v prid liberalizmu! Kaj ne?
Tako je torej narodno delo liberalcev, ki sicer ne najdejo dovolj besed za platonično ljubezen do koroških Slovencev! Res! Mednarodni liberalizem se je znašel v sladkem objemu v boju zoper koroške Slovcncc!
Maš dan v k (lini
V četrtek smo šli v Št. Ilj dokazovat »klerikalno slovensko - nemško zvezo« Predvčerajšnji dan ob skrajni sloves ski meji bi morali videti tisti, ki se skrivajo po ljubljanskih kavarnah in Vi slepo zaverovani si puste metati peska v oči od liberaln. časopisja. Predvčeraj bi morali videti tisti, ki nam očitajo tisto »zvezo z Nemci«, katero imajc sami podpisano, kako naše čete z dejanji, ne s praznimi besedami, požrtvovalno branijo slovensko last. Tu bi morali videti, kako nas sovražijo radi ljudskega slovenskega dela tisti, ki se za liberalce niti ne zmenijo, ker predobro poznajo njihove pene ... Predvčerajšnji dan je bil prvi večji javni nastop »S. Straže« in završen je bil ta dan v znamenju slovenske kulture proti nemškemu barbarizmu .»Slovenska Straža« jo
Slovensko gMaMria in MmU %mm.
Spisal Sterofob.
Lepaki in časniki naznanjajo re-pertoir; 1. oktobra se začne sezona. Edino naše gledališče odpre duri; kaj bo ono, kar bo kraljevalo na deskah deželnega gledišča!? Oglejmo si samo resno stran dramskega repertoirja.
Gotovo je g. ravnatelj v naznanilu preveč povedal, vsega gotovo ne bo izvedel; pa četudi izvede samo polovico tega, nam bo zadosti!
Samo eno gledališče imamo — in še na tem edinem zavodu so letos ne bo igrala nobena klasična Igra — ne Schiller, ne Goethe, ne Molier, ne Shakespeare, ne Calderon! Umejem, za' a j je našt udiral letos profesor Ko-I gimnazijce Sofoklejevo »Antigono«! f- j dijak — zvest kontingent gledišča v gledišču itak ne učaka — klasične predstave! Niso finance za to, in izgovor, da Shakespearja nihče ne hodi pledat, je prazen, zakaj za vzgojo se sme žrtvovati tudi stotak deficita!! Jaz sem ponižen in bi se zadovoliil samo z
dvema klasičnima igrama! Pa še dveh ni! — Od slovenskih izvirnih iger more dati ravnatelj pač samo to, kar eksisti-ra, in na tem polju smo reveži! Zato smo veseli, da našteva repertoir vsaj tri izvirne premiere! In še pri teh je nekaj grenkobe! Sedaj, ko je Medved mrtev, se igra po smrti njegov »Kacija-ner«. Lani se ni igral, dasi smo čuli dosti tozadevnih obljub. Pa smo kljub temu tipičnemu postopanju zadovoljni, da se bo letos sploh igral, samo želeli bi, da se bo res vestno naštudiral. Le dajte slovenskim dramatikom prilike, da so igrajo njihove igre, dajte jim možnost, da se šolajo v živi šoli, na deskah!
Vojnovič in Petrovič sta dobro znana hrvaška dramatika; posebno »Ekvi-nokcij« slovi, meni osebno ni znan, zato se zdržim sodbo.
Oglejmo si ostale igre repertoirja, kolikor jih poznam! — Jaz mislim, da po večini niso izbrane preveč srečno! Pač pa rad priznavam, da je skušal ravnatelj pokazati Slovencem hitro ves uspelejši repertoir Berolina in Dunaja iz sedanje in pretekle sezone! Torej najnovejše! — Starejših iger je razmeroma kaj malo!
Birinskega »Moloh« je ruska revo-lucijska reč, igrala se je na malem dunajskem odrčku »Neue Wiener Bühne«
z delnim uspehom. Rcvolucijonarji se upirajo svetu, Bogu in družbi. Gotovo je, da igra v Ljubljani ne bo uspela, ker našega interesnega kroga niti nc tangira! — Pač pa bo imel g. Nučič lepo ulogo, ker ima baš za glavno ulogo dovolj retoričnega in patetičnega ma-terijala.
Odkar je Oger Molnar s svojim »Vragom« zaslovel širom Evrope, so Madjari edino le z Lengyölom ostali na deskah stalni gostje! Lengyelov »Tajfun« je pa igra, ki hoče biti ironična, pa je le patetična. Vsa polna je eksoti-ke. Od dejanja do dejanja pada. Scena v sodniji je gola farsa. Kaj bo nas Slovence zanimala Parižanka in Japonec! — Tokeramo je sploh čuden junak, ki je v Berolinu sicer ugajal, v Budimpešti pa propadel! — V nekem strokovnem gledališkem listu — pa ne vem že kje — sem bral, da je »Tajfun« »einer jener Bilderbogen ..., die höchstens schlechtbegabten Hotentoten als Erzeugnis der Kunst erscheinen wird!« Lengyelov »Gospod zagovornik« je boljši, zakaj si je pa g. Govekar ravno »Tajfun« izbral, ne vem; mogoče zato, ker mu ga je dr. Eirich svetoval in ker se mu je na dunajskem »Deutsches Volkstheater« dopadel. Sploh sem opazil, da je precej repertoirja tega gledišča povzetega v Ljubljano. Nc vem pa,
če je ravno »Volkstheater« tisti oder, ki bi smel biti ravnatelju, ki nabira repertoir, odločilen; sicer je pot v Berolin malo daljša, — a bi se gotovo bolj izplačala! Naj se mi pa nikar ne reče, da morda ne bi vedel, da je »Tajfun« bil iz Berolina zanesen na Dunaj. Treba me jc pač prav razumeti! — Za nemško literaturo Avstrija kaj malo pomeni; središče nemškega gledišča je pa brezdvornno Berolin.
Bahrov »Koncert« žanje svoje uspehe ravnokar in je duhovita igra, ki bo delala našim igravcem dokaj preglavice, ker ti niso ravno preveč verzirani v dialogu in bonmontih,
»Dana Petrovič« je drama, ki bo učinkovala. Spada med igre, ki imajo patologične glavne junake! lJohi.bljen-čeva duša in vsa krutost takih značajev je v igri dobro zadeta.
Schnitzler je napisal že veliko iger; svoje dni je ravno njegova »Liebelei« zaslovela. Fin dialog, elegantna frivol-nost, salonska tehnika in večno balan-ciranje med nadkolenjem in podprsjem je tipična nota Schnitzlerja. Vendar bi jaz izbral raje njegov »Zwischenspiel«, ki je priznana njegova najboljša igra in ki je nekaj časa imela avspicije na Schillerjcvo nagrado. Schnitzler bo letos igran prvič na slovenskem odru. Zato bi ne škodovalo, da se nam predi
nimi dekleti smo odkorakali proti št. llju, ki nas je pozdravljal že od daleč ves odet v slovenske trobojnice in z gromenjem topičev. Pred Št. lijem so dr. Venigerholz in njegovi si. množico poizkušali izzivati s Ileil-klici, pa našo čete so ohranile mirno kri in vzoren red. Korakali smo mimo »Siidmarkho-fu« brez najmanjše provokacije od nu-še strani. »Sudmarkhof« je bil pri našem dohodu še popolnoma zapuščen, ker še ni bilo v Št. llju nemško-nacio-nalnih razgrajačev iz Maribora in Gradca. Še nekaj korakov in prišli smo skozi slavolok, ki je pozdravljal goste s pozdravom šentiljskih Slovencev: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencem ponos«, pred ponosni »Slovenski Dom«, iz čegar oken so sipale mladenke cvet je na udeležence.
Nato pa se je začelo zbirati ljudstvo iz bližnje in daljne okolice. Z veseljem in navdušenjem smo gledali mi, ki smo prihiteli iz središča, probujeno slovensko mejo, probujeno z delom, trudom in osebnimi žrtvami naših somišljenikov.
Blagoslovljenje Sovenskega Doma.
Po popoldanskih slovesnih litani-jah, pri katerih je prepevalo društvo »Ljubljana« in so se jih udeležili Orli korporativno z zastavo, se je slovesno blagoslovil šentiljski »Slovenski Dom«. Na obširnem prostoru okolu doma se je zbralo nešteto ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Za govornike je bil ob »Domu« prirejen slavnostno okrašen govorniški oder.
Govor šentiljskega župana.
Došle Slovence in Slovenke je pozdravil šentiljski župan Thaler:
Slavni gostje! Drage Slovenke in Slovenci! Lepa je ljubezen bratovska. — Veselo je videti, kadar se snideta brata ter si podasta roko, se objameta in poljubita. Prisrčno se pozdravita kot sinova ene in iste matere. In tako tudi clanes. Brat Slovenec ob severni narodni meji povabil je sestre Slovenke in brate Slovence iz vseh slovenskih krajev, povabil jih je, da se prepričajo o njegovem narodnem mišljenju, o njegovem napredku in izobrazbi'njegovi. In kako ogromno število se je odzvalo temu vabilu! Št. IIj tolike množice še ni videl. Z velikim veseljem in odkritosrčno ljubeznijo sprejelo Vas je d&tfes naše slovensko ljudstvo, sprejelo Vas je kot svoje brate in sestre ter pozdravilo kot hčerke in sinove ene in iste matore — majke Slave! Dragi! Pozdravljam Vas torej v imenu naših žen in mož, prisrčno Vas pozdravljam v imenu naše vrle mladine, pozdravljam Vas pa tudi v svojem imenu k o t župan z besedami: Prav prisrčno pozdravljeni in dobro došli! In kaj je povod današnjemu snidenju? Šentiljski Slovenec si je postavil svoj »Dom« in k temu pripomogel mu je brat Slovenec. pripomoglo mu je vse slovensko ljudstvo. Ta hiša je darilo slovenskega ljudstva obmejnemu Št. llju. In za to darilo izrekamo danes iskreno zahvalo bratom Slovencem. Sprejmite ljube Slovenke in Slovenci naša hvaležna srca za Vašo požrtvovalnost in rado-darnost. Sprejmite pa tudi od nas sveto obljubo, da hočemo čuvati mejo na-
prej, da hočemo ostati, zvesta straža slovenskemu ozemlju. Daj Bog, da bi bila ta hiša vir sreče in miru, da bi prinesla mnogo blagoslova in pa izobrazbe našemu slovenskemu ljudstvu. »Slovenski Dom« naj bo znamenje prihodnjemu rodu, da je bival tukaj rod, ki ni samo ljubil svoje Avstrije, ne samo svoje slovenske domovine, ampak tudi svoj materin jezik in ki ni upognil tilnika nobenim nasprotnim vetrovom! Gromovito odobravanje zbranega naroda je sledilo tem besedam.
Govoru šentiljskega župana je sledilo burno odobravanje.
Nato se je slovesno blagoslovil šentiljski »Slovenski Dom«, pevski zbor izobraževalnega društva iz Jareni-ne pa je pod vodstvom svojega župnika krasno in dovršeno zapel več pesmi.
Govor predsednika »Slovenske Straže«.
Burno pozdravljen od množice ljudstva je nastopil na govorniškem odru predsednik »Slovenske Straže«, kranjski dež. odbornik prof. Evgen J a r c , ki je izvajal sledeče: ,
»Dragi Šentiljčani! Dragi rojaki slovenski! Boj je izvor vseli stvari! Resnica teh besed se kaže danes in v vsem našem'slovenskem življenju. V znamenju boja so prišli gostje iz Jare-nine, v znamenju boja srno prihiteli mi iz Ljubljane, v znamenju boja otvarja-mo danes ta »Slovenski Dom« in v znamenju boja hočemo delati za procvit in korist naše mile slovenske domovine. V boju so obvarovali naši pradedje to krasno zemljo, ko so se naselili nanjo, v boju so naši očetje ohranili svojo krasno slovensko govorico in v boju proti protestantstvu so znali ohraniti naši očetje vero svojih očetov. (Burno odobravanje.) In po vzgledu naših očetov, vsled že nam prirojenih nagibov hočemo varovati to našo zemljo, da je ne preplavi vsenemštvo. (Burno odobravanje.) Nemštvo hoče zgraditi most od Belta do Adrije in s pomočjo nemških mark in fenigov hoče preplaviti ves svet od severa do juga s pangermansko propagando. Toda to pangermanstvo je račun brez krčmar-ja. Najlepši dokaz temu je, da so v v zadnjem letu prišle lepe občine od Spilfelda do Maribora v slovenske roke. In v naših srcih gojimo trdno upanje, da bo slovenski Št. Ilj ponosna in mogočna predstraža proti navalu nem-štva na nas. — Bila je doba, ko »mo živeli v sentimentalnosti, v takozvani narodni jokavosli. Takrat se je čul po naših obmejnih krajih vedno in vedno žalosten klic: Morituri vos salutant! Danes pa je drugače. Z vso upravičenostjo morete klicati: Tisti, ki žive, vas pozdravljamo! (Burno odobravanje.) Da je tako, se imamo zahvaliti dejstvu, da je namesto narodne sentimenalnosti stopilo pravo slovensko narodno delo. To je velik uspeh naše izobraževalne organizacije »Slov. kršč. soc. zveze«, to je uspeh naše politične organizacije Vseslovenske Ljudske Stranke, ki je združila vse Slovence v skupnem taboru. Nemštvo sicer še upa, da nas prežene z naših rodnih tal, z naše posesti, zbira milijone mark, toda Slovenci se danes ne bojimo več za svojo bodočnost. Kaj nas podpira v vsem našem stremljenju, kdo so stebri našega dela?
kot prvi pomnik svoje naloge, z izobrazbo voditi narod do ponosa in moči, otvorila prostoru »Slovenski Dom« v Št. llju. Zastokalo je ob tem tisto vclenem-štvo, ki je stotisočake vrglo, da bi Slovencem ugrabilo Št. Ilj, kajti začutilo je, da ob slovenski ljudski zavednosti in izobrazbi bodo nemški Judeževi gro-ši vrženi v zrak in da bo tako potujče-vanju zmanjkalo med nami predpogojev za izdajalstvo domovine. Zato smo prav dobro razumeli divjo besnost, s katero je zatulilo nemškonacijonalno časopisje v Gradcu, Mariboru in v Celju. »Auf nach St. Egydi!« so zakričali nemški burši v Gradcu, isto so kričali v sredo pri mariborski Sedanfeier in res so se privlekli nemškonacijonalni razgrajači iz Maribora in Gradca pred-včeraj v Št. Ilj. Nam je to dobro delo — mirno smo jih pustili en dan razgrajati okolu njihovega »Sudmarkhofa« — »Slovenski Dom« v Št. llju pa bo stal in deloval naprej. Ljudstvo, ki ima fin čut za pravico, je videlo svoje slovenske narodne delavce in videlo je nemške razgrajače. Za slovensko stvar bi bila velika izguba če bi surovih nemških razgrajačev v Št. Ilj ne bilo. Celo Nemci-domačini so se zgražali nad nemško-nac. podivjanostjo in jo obsojali, češ, da so Slovenci pri vseh nemških prireditvah pokazali mnogo več takta in olike.
Okolu poludneva se je pripeljal naš posebni vlak v Št. Ilj, gromovito pozdravljen od ljudstva. Iz vlaka so se vsule čete Orlov, kateri imajo prvo zaslugo za popolni uspeh predvčerajšnjega dne, ne le po veliki udeležbi, ampak tudi po odličnem svojem nastopu. Z zastavami so prihitela naša društva. »Slov. kršč. soc. zveza«, kateri se je pridružilo tudi akademčino naše dijaštvo, odposlanstvo tobačnega delavstva, »Jugoslovanska Strokovna Zveza« itd., slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, izobraževalna društva iz Borovnice, Dobrne, Studenic, posebno častno je bila zastopana Škofja Loka po uglednih svojih možeh, pa tudi drugi slovenski kraji. Izmed poslancev smo opazili gg. dr. Korošca, dr. Benkoviča, dr. Verstovška, prof. Jarca in skoro vse deželne poslance štajerske »Slovenske Kmečke Zveze«.
V Št. Iliu.
Pred kolodvorom je pozdravil došle goste član stavbenega odbora »Slov. Doma« in obč. odbornik g. F r e i h a m. Posebno je nazdravljal došlim pogumnim slovenskim damam. Odgovoril mu je deželni odbornik in predsednik »Slovenske Straže« gospod profesor Evgen J a r c. Rekel je, da smo storili le svojo dolžnost, da ob prvem svojem slaviju »Slovenska Straža« otvarja dom izobrazbi in da tako »Slovenska Straža« stopa v javnost kot društvo, ki ima namen čuvati slovensko zemljo z izobrazbo. Nismo prišli napadat naših nasprotnikov, ne jih blatit, prišli smo med naše obmejne brate z isto pravico kot bodi naše nemštvo slavit Bismarka v Nemčijo, mi pa smo prišli k Vam na našo zemljo, ki je v naši avstrijski monarhiji. Končal je mecl burnim odobravanjem s klicem: »Živio slovenski Št. Ilj!«
Z godbo, zastavami, Orli in šentilj-skimi v ljubke narodne obleke obleče-
stavi v njegovi najlepši obleki. No, tako smo pa za enkrat obdarjeni z »Lju-bimkovanjem«, ki je staro celih 14 let. Frankobrod ga je videl že leta 1896. Dovolili bi si pa vprašanje, kdo bo igral pri nas Frica. in kako se bo igrala ta slavna Kainzova partija?!
Sedaj pridemo do dveh iger, ki so naperjene proti »klerikalcem«. Na ljubljanskem odru bodo dosegle siguren uspeh! — Sicer so taki uspehi, ki jih rodi tendenca, silno poceni, ampak uspehi so vendarle! — Thoma piše sploh same tendenčne igre, sedaj s tako, pozneje pa s tako tendenco. 2e njegova »Lokalna železnica« je dvignila oblake prahu vsled tendence. In o »Morali«, ki nam jo naznanja letos gosp. Govekar, piše »Literarisches Echo« (XI., 442): »Außerdem sind alle diese Geschichten geschrieben, um die Pfaffen zu ärgern, und der Künstler soll nicht____ usw.« Ta list je priznano napreden in liberalen, saj je v judovskih rokah. Ker pa vč, kaj je umetnost, zato obsoja vsako — tendenčno igro! Kaj pa naj pomeni za naše razmere »Društvo za nravnost«. Satiro! Kaj ne! Človek pa prenese samo tako satiro s haskoin, ki njega pač boli. Thomova tendenca pa ni za naše razmere. Saj še ni tako hudo pri nas! Sicer je pa to delo Oberammer-gauea Thome obsodila vsa resnejša kritika.
Vsa hujša je pa stvar s Schönher rovim »Sonnwendtagom«. To je igra, ki obravnava kulturni hoj na Tirolskem. Ljudska igra z naslovom »O Kresu«.
Sicer ne vem, ali je slovenska predstava prirejena po premijeri iz leta 1902, ali pa po predelavi iz leta 1905. Za obe redakciji igre je pa značilno, da jih je dlje časa cenzura prepovedala in če se je slednjič vendarle v dunajskem dvornem gledišču igrala, ni s tem rečeno, da naj dežela dovoli, da se na njenem oclru igrajo take igre! Kaj brigajo nas »nemški turnarji«, ki hočejo žgati kres! Ali bodo pri nas »turnarji« nastopili, ali bo to društvo slovenizirano!? — Vrhu tega ubije brat brata! — In konec: Marijin oltarček in vos pobožni nakit pobožne kmečke hiše roma v skrinjo, češ, vere n i več, izgubila jo je starka, ki je bila celo življenje pobožna! »Ein politiseh Lied ...« itd., je rekel že Goethe in igra s tako tendenco je istovetna Goethejevemu izreku!
Priznavam pa, da je Schonherr talent, saj je dobil nedavno Schiller-preis za svojo »Erde«. Zakaj pa te igre, ki so jo označile svetovne kapacitete za najboljšo nemško igro zadnjih let sploh, ni stavil g. Govekar na reper-toir; ker nima tendence in ker je res umetniške vrednosti?! — Pa morda bo vendar še dal v zadnjem trenotku »Erde« na repertoir in »O Kresu« pustil vsem tistim, ki mislijo, da je za nas Slovence vse dobro!
Kdor zna, pa zna! Pa tudi »klerikalcem« je treba ustreči, ni dobro, če hi se jim preveč zameril!! Dobil se je »flašter«, kaj ne?! Potem se bo reklo: »Ali nisem dal Medveda in ali nisem dal Jeromovega »Tujca«?« Ko bi se ne
poznali!! Ta »Tujec« je nekak Kristus, ki pride v družbo in vse izpreobrne; vsi postanejo pohlevni, krotki, ljubeznjivi, kakor so bili preje grešni, visoki, odurni! — No, ali ni to igra, ki ima blažilno tendenco!! — Jaz pa vem, da se kritika medsebojno prepira, je li tretje dejanje — torej »splošno izpreobrnjenje« — satira ali je resno mišljeno! In zato nisem lahkoveren ker osebno mislim preje, da je satira! — Zato me ne ganejo vso solze, vzdihljaji in druga zelenjava »Rührstücka«, ker vem, kaj je pesek v oči. Tudi Bissonova »Neznanka« :.aj bo koncesija »klerikalcem« za »Sonnwendtag«. Menda je to »La Fem-me X«; če je, potem sodim o njej tako: Ženska, ki je morfinistka, udana ab-sintu in prostituciji v daljni Ameriki, ki se druži z vso zalego izrodkov velikih mest, se izpreobrne in vrne domov v — Pariz. Prod sodnijo spozna v predsedniku - sodniku — svojega moža, v odvetniku — svojega sina — in mrtvo-ud jo zadene! —Ej, ej, ej, to ni umetnost, golo, golo teatralno skrpucalo, neverjetno do skrajnosti, računajoč samo na zunanji efekt! Alla Sardou! — Pa čujmo tuje glasove! Ob berolinski premijeri je pisala »Vossische Zeitung« (!!): «Ein rohgezimmertes Boulevardstück, in dem Bisson die alten Kniffe der Bum-bum-Komödie nicht gerude mit besonderer Sorgfalt auf das alte Thema vom gefallenen Weibe anwendet!« In uitrn-judovska »Morgenpost« sodi: »Nicht aus dem Leben gegriffen, sondern aus der Rüstkammer
Neomajna ljubezen do našega ljudstva, ki nas je pripeljala semkaj, in ne ne^ omajna ljubezen do rodne grude. Slo-venec se umakne šele takrat, ko j6 skraj na sila. Ljubezen do domače gru-l de vas je prignala semkaj, da ste se zbrali v tako ogromnem številu, ko ho. čete pokazati, da ste pripravljeni vedno braniti to svojo domovino. Ljubezen do vere naših očetov vas v vsem početju krepi. Značilno je zlasti v vašeni boju, da se vaš sovražnik ni upal iz. podriniti domačega ljudstva z marka-mi in fenigi, ampak, da je s temi denarji naselil med vas tuje nemške protestante.
Prepričani smo, da nemška marka in fenig ne bosta zmagala slovenstva, dokler ostane slovensko ljudstvo zve-sto veri svojih očetov. Tretja, mogočna podpora našemu delu sta pa vestnost in požrtvovalnost naših narodnih voditeljev. Ako imenujem samo imena naših političnih voditeljev dr. Šuster-šiča (Burno odobravanje), dr. Kreka (Burno odobravanje) in vašega ne-umornega vodnika dr. Korošca (Burno odobravanje), se mi zdi samoobsebi umevno, da vzbude ta imena sama navdušenje naroda. Ljudstvo ima vodi-telje, kakršne zasluži, in če ima dobre voditelje, je to znamenje, da je ljud-stvo prebujeno in zavedno. Gnjev libe. ralnih žurnalistov ne more oblatiti naših mož, ker sc naš narod zaveda, kak-šne voditelje ima. Treba pa je, da se danes na tem mestu spominjamo tudi slovenske duhovščine, ki je vedno stala na čelu slovenskega narodnega gibanja in dela v korist ljudstva. (Burni živio-klici.) Spominjati pa se moramo slovenskih šentiljskih občinskih mož, v prvi vrsti dičnega župana Thalerja, ki so se vedno zavzemali za pravice Slovencev v Št. llju. Porok in pogoj naše bodočnosti pa je slovensko mla» dinsko gibanje. Sto naših zavednih vrlih organiziranih fantov je prihitelo z nami s Kranjskega (Živio Orli!) v dokaz, da se mladina slovenska zaveda dela za koristi slovenskega ljudstva. Enake mladinske organizacije kot pri nas na Kranjskem, imate na Štajerskem. Dokler bo naša mladina tako zavedna in navdušena, nas noben vrag ne premaga. — Blagoslovil se je »Dom<f, naj bo branik slovenstva in za-! vetišče vseh šentiljskih Slovencev. Dodal bi še eno besedo: Slovenski oče, povej svojemu sinu, da se ta »Dom« ni zgradil s prispevki milijonarjev, ampak s pomočjo vsega, revnega sloven» skega ljudstva. Iz vseh krajev sloven-. ske domovine so prihajali za ta šentiljski »Dom« doneski in vsak posame» zni kamen njegov ima svojega darova» telja, ki je z ljubeznijo do obmejnih svojih bratov prispeval zanj. Slovenski oče, nauči sina ceniti ta »Dom«. In ti, slovenska mati! Povej svoji hčerki, da so za ta »Dom« prispevala vsa sloven» ska dekleta širom naše domovine, nauči jo ceniti to slovensko hišo. Naj bo ta »Slovenski Dom« v korist in vir na-obrazbe in probuje slovenskega ljud» stva v Št. llju! (Burno odobravanje.)
Godba je zaigrala »Hej Slovani«, pevski zbor glasbenega društva »Ljubljane« pa je zapel več rodoljubnih pe» sem in vnemal zbrano ljudstvo s slo» vensko pesmijo.
der Rampenwirkung!« — Nas vse solze in vsa sentimentalna navlaka madanie X ne bo ganila in nikdar ne bodo zamenjali psihologije duše — z na tan» tijemali bogatim — skrpucalom.
Od naturalistične struje je poleg Roda-Roda zastopan še Hauptman s slavnoznanim »Voznikom Henschlom«.
Dario Nicodemijevo »Zavetje« je zgrajeno na celi kopici zunanjih in notranjih neverjetnosti.
Nawel-jeve »Blede žene skrb« ne poznam, judovsko »Kompaniearbeit«: »Igre njene ekscelence« samo po kritikah, zato mi ne gre sodba o njih.
Dobro veni, da mora vsako gledišče imeti tudi svoje burke in veseloigre; zato tudi z ozirom na finance ne oporekam petim navedenim igram tega genreja; burke so navadno neumne, iz nemogoče premise najtrdovratnejši sklepi! Pa publika »cirkusa« v gledišču ne mara pogrešati in zato jih vodstvu tudi mi ne moremo očitati.
Facit: Res dobrih iger je bore malo! Ni pa vse dobro, kar ima zunanji uspeh in zvezo z žurnalistiko. Mi bi si že'eli iger, ki so priznana mojstrska dela in ne del, ki zažive danes in se o njih jutri niti ne ve več, kje so zagre-benal Efemernih enodnevnic, mi ne ljubimo!
Zakaj se Ibscn (Rosmcrsholm, Divja raca), Bjornson, Maeterlink iid. ni stavil v repertoir! Ker so ta dela literarna?! Courtelina tudi pogrešamo! ■Te tudi »slovstven«. — Mi vemo, da mora gledišče imeti tudi »efektno«
Pozdravi gostov.
Gosp. kaplan Ivan Baloh iz Škofje Loke je deklamiral pesem, ki jo je zložil k otvoritvi šentiljskega »Slovenskega Doma«;
Pozdravljeni bratje nam rodne krvi, pozdravljene vrle Slovenke, svet ogenj nam danes v srcih žari, kot roža na prsih mladenke.
Prinašamo od Triglavskih čeri iskrene bratske pozdrave, prinašamo vam poguma, moči v potujčeni del očetnjave.
Pač mnogo že zemlje naše odvzel Slovencem sovražnik je kruti, najrajše ves rod naš ubogi bi vjel in hotel ga v groblji zasuti.
Odtrgal od matere sina je, hčer in v srca jim strupa zadal je, na zemljo se vrgel kot lačna je zver, sovraštvo do mater vsejal je.
In otrok, ki kril ga je slamnati krov, zdaj matere noče poznati; tuj jezik mu materni zdaj je njegov, kot tujca se čuti — med brati!
Vi bratje pa vrli in vrle sestre, svoj dom ste si tukaj zgradili, podali ste skupaj si bratske roke, da narod bi svoj ohranili.
Ta dom vaš prelepi naj bode mejnik, domače naj bode ognjišče, in narodne bodi zavesti pomnik, mladine Šentiljske svetišče!
Od tukaj pohitel zaveden bo rod čez rožnate naše planjave, in zopet na naši bo zemlji gospod ponosen rod matere — Slave!
Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja, poguma je treba vojakom, pravična vas vojna le k zmagi pelja, spodobi se zmaga — junakom!
Vsi ena smo četa, junaški smo voj, edini smo nepremagljivi, oj bratje naprej, nevstrašeno v boj, Šentiljske Slovence Bog živi!
Iv. Baloh.
Državni in deželni poslanec Roškar
je burno pozdravljen veliki množici govoril sledeče: »Drago slovensko ljudstvo! V imenu slovenskih poslancev, zastopnikov našega ljudstva, vam izrekam najiskrenejše pozdrave. Danes smo dali duška našemu narodnemu ponosu. Skupno naprej od boja do zmage! Le z združenimi močmi bomo ohranili posest slovenskega ljudstva. V skupni borbi bomo dosegli mir, ki ga odločno zahtevamo na naši domači zemlji. Mi hočemo mir, branili pa bomo vedno, kar je našega. Le skupno, z združenimi močmi za hrambo naše mile rodne grude, ker v tem je naša zmaga, naš obstanek! Kako pridemo do tega, da se nas na domači, lastni zemlji napada, preganja z rodne grude. Današnji dan pa naj bo vsem priča, da smo na svojem mestu!«
Pozdrav kranjskih Orlov.
Načelnik Orla v Mengšu, Iv. Rodc, je v navdušenih besedah v imenu kranjskih Orlov pozdravil navzoče občinstvo: »Z radostnim srcem smo prihiteli k vam, iz srca Slovenije, iz dežele Kranjske, v zeleno Štajersko. Ko
smo se voziti po lepih dolinah, nas je bolelo srce, ko smo videli toliko cvetočih trgov in mest, kjer se tujec ošabno šopiri, ki so bili nekdaj naši, zdaj pa niso nič več. A obupati ne smemo. Na naši strani je pravica in kar nas najbolj veseli, na naši strani je zavedna slovenska mladina, naša nada in naša bodočnost. Zavedna mladina bo ponesla v zadnjo kočo zadnje gorske vasi zavest, da se bo s ponosom imenoval vsak fant in vsaka dekle — otroka slovenske matere. V vsako gorsko kočo ponesimo naše slovenske knjige in naše časopise — pa bo zastonj ves trud nasprotnikov. In da. se to zgodi, zato kličem: Bog živi šentiljsko mladino! NazdarI«
Filip Kalunder, posestnik iz Sv. Križa na Kozjeku, je pozdravil navzoče goste s sledečimi besedami: »Pozdravljeni gostje šentiljske slavnosti! Pozdravljam vas v imenu kmečkega izobraževalnega društva pri Sv. Križu na Kozjeku. Hrast se strese, hrib se gane, svet in vse se spremeni, toda Slovenec veri in domovini ostane zvest, dokler živi!«
Pozdrav katoliško-narodnega dijaštva.
V imenu katoliško-narodnega dijaštva je pozdravil jurist Jež: Kakor izmed vseh narodnih slojev občuti narodno trpljenje in boje srce slovenskega dijaka, tako tudi danes z najlepšim veseljem praznuje ta šentiljski praznik slovenski dijak. Šentiljci naj ostanejo zvesti narodni misli, dijaštvo bo skrbelo, da jih slovensko ljudstvo drugod ne bo pozabilo.
Javna telovadba Orlov.
Pod vodstvom načelnika zveze Orlov, Vojteha Jeločnika, se je po končanem zborovanju vršila na veseličnem prostoru javna telovadba Orlov. Točni rajalni nastop, proste vaje, kakor tudi vaje na orodju so med velikansko množico gledalcev izzvale burno odobravanje. Orli so lahko zadovoljni s svojim novim uspehom.
Na veseličnem prostoru je bilo okolu šotorov jako živahno, posebno je ugajalo pristno in izvrstno domače vino. Godba in pevci so tekmovali med seboj. Ljudstva je bilo na veseličnem prostoru in okolu veseličnega prostora vse polno.
BrezUBlIttlitl nemško-naoionalrtl poizkusi izzvati izgrede.
Med tem, ko se je slovensko ljudstvo v najvzornejšem redu tako vzorno navduševalo za svoje pravice, so se zbirale v »Sudmarkhofu« temne postave. Vsak vlak je pripeljal nekaj nemških nacionalcev. Divje rjovenje se je čulo od »Sudmarkhofa«. Protestni shod nemških nacionalcev je sicer cesarsko namestništvo prepovedalo, namestil tega so pa uprizorili nemški nacionalci žretje v »Sudmarkhofu« ter privedli iz Maribora natopopivanje jako sumljive eksistence. Na cesti od »Sudmarkhofa« do »Slovenskega Doma« je bilo okolu •10 orožnikov. Načelstvo »Slovenske Straže« je takoj vse potrebno ukrenilo, da se od naše strani ohrani najvzor-nejši red, ker namen nasprotnikov je bil izzvati izgrede. Okolu »Slovenskega Doma« je bil red, da je moral imponi-rati, ne pa tako okolu »Sudmarkhofa«, kjer so Nemci došle vozove s sloven-
skimi gosti poizkušali napadati. Bilo je par slučajev, da je na voz priletela nemška palica, a tiste nemške nacional-ce, ki so tako izzivali, orožniki niso aretirali. Če tako obnašanje ni nevarno izzivanje, potem ne vemo kaj je! Aretirana tudi ni bila tista nemško-nacionalna surovina, ki je nekemu mariborskemu slovenskemu fantu, ki je s kolodvora mirno šel mimo »Sudmarkhofa , zbiia klobuk z glavo in klobuk ukradla. Te svoje bralce naj bi si ogledali »zatirani« ljubljanski Nemci! K sreči se je našim rediteljem posrečilo po pričah dognati, kdo je bila ta mariborska nemško-nacionalna surovina ter bo za to prejel zasluženo plačilo. Ob takem obnašanju nemških nacionalcev je vrela slovenska kri, a dala ni izbruha v surovostih. Nemške surovosti so utrdile ljudstvo za našo stvar in poplačalo bo ljudstvo te surovosti s tem, da se bo še bolj oklenilo »Slovenskega Doma« in da bo zvesto branilo svojo zemljo in svoj dom pred napadi nasilnežev.
Okolu pol 7. ure zvečer so naše čete odkorakale iz Št. Ilja. Odhod ni bil mimo »Siidmarkhofa«, ampak mimo cerkve po glavni cesti. Tako je splaval plačanim nemško-nacionalnim pretepačem po vodi zadnji up, da bi mogli oblatiti slovensko slavnost. Ko so prišle slovenske množice mimo »Sudmarkhofa«, zadonela je iz njega »Die Wacht am Rhein«. Rogovi Orlov so se obrnili proti »Südmarkhofu« in slovenska koračnica je udušila vsenemške glasove. Na kolodvoru je govoril v slovo predsednik »Slovenske Straže« g. prof. Evgen Jarc, ki je dejal, da današnji dan je pokazal, kako veliko hvaležnost smo dolžni tistim možem, ki na tako ogroženi točki neustrašeno, ne boječ se napadov, branijo slovensko zemljo. Naša dolžnost je, tu zahvaliti se slovenskemu šentiljskemu občinskemu zastopu. Šentiljskemu občinskemu za-stopu in županu najsevernejše slovenske občine g. Franju Thalerju trikratni »Na zdar!« Odpeljali smo se ob prisrčnih manifestacijah mož slovenskega dela v št. Ilju.
Po odhodu posebnega našega vlaka je v »Südmarkhofu« govoril protestantski pastor Mahnert, ki je dejal, da morajo Nemci odgovoriti »na slovensko izzivanje«! (Klici: »Da, s tem, da gremo proč od Rima!«) Ljudje, ki so bili včeraj v »Südmark-hc-fu«, so pač že davno suhe veje na katoliški cerkvi.
Kako je bilo po odhodu posebnega vlaka ?
Ko so se Št. Iljčani po odhodu našega posebnega vlaka vračali zopet, s kolodvora v Št. IIj, tulili so iz Gradca in Maribora prignani nemški nacijo-nalci zopet pred »Südmarkhofom«, klicali so menda sebi »Fej!« in pa pod pokroviteljstvom c. kr. majorja Kramerja žvižgali s piščalkami. Večji del Nemcev se je odpeljal potem z »Gigerl-vlakom«, kateri odhaja iz Št. Ilja ob pol 9. uri zvečer. Ob 11 uri spremljala je godba v Št. Ilju še ostale goste na kolodvor. S tem vlakom so se odpeljali Škofje-ločani, ki so do zadnjega vztrajali na vročih šentiljskih tleh ter so kot »garda« slovenske armade iz Kranjske sijajno zaključili odhod naših »kranjskih čet« iz Št. Ilja. To pot je sprevod
krenil mimo »SUdmarkhoia«, a nemški nacijonalci, kar jih je še ostalo v Št. Ilju, si niso voč upali na cesto. Tako je tudi prav — nemški razgrajači iz Gradca in Maribora niso mogli več predstavljati »šentiljski SUd-. markgebiet«.
Slovenska veselica okolu »Slovenskega Doma« se je vršila do dveh po polnoči prav veselo. Vse je polno hvalo o tako lepem in mirnem nastopu Slovencev. Komisar baron Neugebauer so je odpeljal ob 11. uri ter se je na kolodvoru zahvalil g. županu Thalerju za sodelovanje in vpliv na ljudstvo. Glavar ga je v Mariboru na kolodvoru pričakoval ter mu je g komisar takoj vso poročal. Orožniki so stražili Št. Ilj do štirih zjutraj, seveda ne več vsi.
Še nekaj o nemških surovostih.
Poroča se nam, da je neki Nemec udaril slovenskega mizarja Potočnika na ramo s palico. Potočnik je nemškemu surovežu palico iztrgal iz rok in ga v zahvalo za tako odlično »sodelovanje« naklestil. Na župnika Rauterja iz Pilštanja je neki Nemec pljuval. Slovenska duhovščina se bo že zahvalila za to z delom med ljudstvom, s probu-janjem slovenskega judstva. Ko se jo vračal šentiljski učitelj Poljanec z abi-turijentom Milanom Thalerjem in učiteljico Marico Sorko s kolodvora, napadel jih je zavrat.no pri nemški šoli neki nemški pobalin ter jih udaril po nogah. LTdarec je bil namenjen gotovo učitelju, zadeta pa je bila gospodična Sorko ter je na kolenu zelo občutno ranjena. Opomniti moramo še, da je na kolodvoru v gostilni Polak krčmar Ilojnik (lepo nemško ime!) iz Pesnice zelo provociral, tako da ga. je nazadnje nemški šentiljski odbornik Jožef Kau-della prav pošteno oštel. Velik prepir je bil tudi na kolodvoru med nemškim županom iz Cirknice Karol Flucherjcm in g. Kaudellom. G. Kaudelia je protestiral proti obnašanju Nemcev in rekel, da je to grdo. Tako so se nazadnje radi nemškonacijonalnih surovosti Nemci sprli sami med seboj.
Nemški nacionalizem pa se je zopet pokazal, da stoji na višku nekul-ture. In ti ljudje se upajo blatiti naše ljudstvo, da ni izobraženo, v trenotku pa, ko odpiramo ljudstvu nove vire za izobrazbo, nastopajo z nasilnostmi. Proč s tako nemško-nacionalno »kulturo« z naše slovenske zemlje, proč ž njo izpred pragov poštenih naših slovenskih domov!
Po slavnosti.
Povodom slavnosti v št. Ilju piše mariborska »Straža«: »Tudi šentiljski nastop je zopet dokazal, da naši Orli povsod vrlo napredujejo ter se od dne do dne izpopolnjujejo. Pribiti moramo tudi na tem mestu, da naši Orli daleko nadkriljujejo Sokole glede korajže. Naši mariborski Orli so šli včeraj kor-porativno v uniformah na postajo in so se zvečer tudi v uniformah vrnili, akoravno je bilo nemštvo naliujskano. Sokoli pa nosijo večinoma svoje uniforme v culicah zvezane.«
Lepo »narodnjaštvo« liberalcev se je pokazalo tudi pri šentiljski slavnosti, izjem ne- delajo niti celjski liberalci. Človek bi mislil, da vsaj radi šentiljskega slavlja, pri katerem so Orli rešili
hrano, in bi bili zadnji, ki bi zahtevali izključno literarni program! A nekaj smemo zahtevati resnega, umetniškega in to s tem večjo pravico, ker je Shakespeare in cela svetovna njegova družba pod Govekarjem pozabljena in mrtva. Denar, finance so vsega upoštevanja vreden faktor, ki treba ž njim računati vedno in povsod! Ne rinem z nosom v zid, da bi ne videl drugega kot literaturo, a nisem tudi tak gledališki en-tuziast, da bi bil zadovoljen z vsem, kar •se igra, samo da se igra! Malo g. Juvan-čičeve resnosti in literarnih ambicij bi g. Govekarju samo koristilo, ker bi družil utile — denar z dulce — umetnostjo!
Toliko se nam je zdelo, da moramo povedati, da ne bo potem izgovorov: »Če bi nas preje svarili, bi bilo drugače! Sedaj je prepozno!«
Sicer pa počakajmo, morda nam je g. ravnatelj z marsikatero naznanjenih iger samo grozil in da bo ostalo samo pri grožnji; bojimo se pa le, da bo to »grožnjo« raztegnil glede opustitve samo na tiste maloštevilne dobre igre, ki so naznanjene in da bo koncem sezone — naznanil, opiraje se na operete (allà: D'rum geh' ich zum Maxim«) g. ravnatelj: suficit, kritika pa —: deficit.
Naloga kulturnega zavoda pa je dircktoralni »prebitek« in kritični »primanjkljaj« združiti in koncem sezone reči: »Dajal sem teatralne »mache« z ozirom na finance, pozabil pa nisem
tudi resne umetnosti in literaturo z ozirom — na kulturno nalogo gledišča!«
Letošnji repertoir je pa uprav — Govekarjev.

Ta nar preh I-Iribarjuva pot, ke pele pu Rožnpoh u Šiška; pol je pršou Hribarju gaj, ke je tam pr Pasim brode, in zdej še Hribarjuva ulca, ke je na enmo kone banka »Slavija«, na ta drugmo konc pa deželn dvore. Tu sa trje spuminki, ke sa jh pustavl iblansk leberalci gespude Hribari še pred ne-gava smrtja. Peruga sa mu pustavl še predn je biu žepan deželnga stolnga mesta, druzga, med tem. ke je biu žepan, in ta troega pol, ke je nehu bt, iblansk žeoan. Na ta viža je gespud
Hribar našga fotra Radecketa, ke ma sam dva spuminka u Iblan, že uzad pustu. Sevede je take spuminke, kakršne sa leberalci pustavl gespude Hribari, lohka pustaulat. Tak spuminki nč na kuštaja in tu je iblanskem lebc-ralcem ušeč, leberalkam pa tud prou, de jm ni treba iz pognani ud hiše du hiše hodet in Idi fehtat. in nadlegvat; in tud narodneh veselic jim ni treba prrejat in štante jm ni treba pustaulat in cvičk in dragonar pira u kurist Hri-barjumu spuminke predajat. Tu je use prou in pucen. Če sa pa gespude Hribari te spuminki tku ušeč in če mu uja tulk zalegi, kokr če b mu jh pustaul iz kamna, tu je pa druh uprašajne. Men saj se zdeja na ta viža spuminki glih tku, kokr če kašnga pejomtarja cen žeulejne sekiraja in mu na prvošja, da b kej naprej pršou, kedr ga penzju-niraja, mu pa spišeja ena puhvala in ga za ena šarža naprej pumakneja.
De jc glih dohtar Uražen pršou na ta srečna misu in de je biu glih on tku dobreh rok, de je predlagu, de nej se Hrihari pustau en tak spumenik. de na u nč kuštou, se m pa prou nč čudn na zdi. Dohtar Uražen je holt že ud nekdi tku dobr člouk, de usakmo soj-mo bližnmu prvoš use, kar nč na nese, seb pa tist, kar nese. In ni prou nč čudnga, če predlaga, de se ščuka gespude Hribari ena cela iblanska ulca, ke dohtar Uražna nč na kušta, gespude Hribari pa tud nekol nč nesla na bo. Čudn b pa biu, če b dohtar I ražn gespude Hribari v prznajne negaveh vc-
likeh zaslug zapustil saj ena puluvica tistga prefita, ke ga je naredu iz pu-mučjo narudneh žrtu iz soja pirpraja-rija. In gespude Hribari b biu tak prznajne gvišn desetkat bi ušeč, kokr če b use iblanske ulce, ceste in plače pu nemu imenval. Sevede, dohtar Uražen tega na u nekol sluru, čeprou b ga vest še tku pekla, de je prou za prou glih on precej uržah, de sa gespuda Hribarja ket žepana penzjuniral. No, pa dohtar Uražnuva vest me>nde še tulk na peče ket pasje kuprive, zatu je pa prepričan, de za ta upeklina že zadu-stuje, če na. negau predlog gespude Hribari daja puvrh ene pot in enga gaja še ena ulca. In iz tem je ta reč za dohtar Uražna in za druge leberalne dohtarje enkal za useli rešena in upraulena.
Mal se še jezeja, de gespud Hribar ni putrjen za iblanskega žepana, ampak tu le na videz zatu, de jm nubedn na more naprej metat, de se nečja nč zajnga a m uzet. Prou u resnic je jezen in še douh časa jezen sam gespud dohtar Taučar. Ampak nej nekar nubedn na misl, de za tu. ke ulada ni gespud Hribarja putrdila: kaj še! Gespud dohtar Taučar je le zatu jezen, de je šou na lini gespude Hribari in se pustu ud nega putegnt. de zdej ni ne on, ne gespud Hribar žepan iblansk. ampak — I.ašan. In tu ie zmeri tku: »ker se prepirata dva, ta trek dubiček ma«. Mladini in starini sa se pehal za žopansk stou, pa sa se usedi usi zravn, ke nisa znal dobr cilat. Se\ede upijeja zdej le-
Čast slovenskega imena in so s svojim odličnim nastopom bili na čast Slovencem, ne bodo liberalci psovali Orlov. Pa »Narod« jih psuje s »čuki« in tudi celjski »Narodni Dnevnik«, glasilo slovenske liberalne stranke na Štajerskem, psuje pogumne naše narodne bram-bovcc s »čuki«. To je pri slovenskih liberalcih narodno delo! In potem se čudijo, zakaj take ljudi nismo vabili na slavnosi. Zato, ker bi take surovine ne zaostajale za nemškimi surovinami in bi prelepo slavnost le pokvarile.
Naši liberalci so narodno glasni le po gostilnah in kavarnah, kadar pa napravijo kako »narodno junaško delo«, pa napravijo le kako nerodnost, ki Slovence blamira. Prepričani smo tudi, da bi v takem položaju, v kakršnem so bili naši somišljeniki v Št. Ilju, slovenski liberalci ne mogli zaključiti slovesnega dne za slovensko stvar tako vzorno in častno in da bi gotovo le pokvarili stvar na korist Nemcem. Kaki so •naši liberalci, priča to, da v neki ljubljanski kavarni Orle, ki so se vračali od vroče slovenske meje, v svoji nizki strankarski zagrizenosti niso mogli pustiti pri miru. Orli seve na liberalne neslanosti niso reagirali, značilno pa je to, da liberalno strankarstvo tudi ob takih prilikah nima bolj pametnih misli. Nemški izzivači v Št. Ilju in slovenski liberalci si lahko roke podajo. •Ta družba naj se valja med svojimi psovkami, mi pa zavračajmo psovke z delom — za Št. lijem sledi jutri otvoritev »Doma« slovenski izobrazbi v Trbovljah. To je naše narodnoobramb-no delo!
Brzojavni pozdravi.
K šentiJjski slavnosti so došli sledeči brzojavni pozdravi, ki jih je na slavnostnem zborovanju prebral urednik Zebot.
Sinčaves. Pozdravljamo najnovejši branik obmejnih Slovencev. — Škocijansko bralno društvo. Poljanec.
Srnic hov. V duhu se radujem z Vami. Slovenska zmaga je gotova! — Dr. Malnerič.
Kozje. Ljubo doma. kdor ga ima, z združenimi močmi branimo ga. Bratski pozdrav vam pošilja — Tomažič.
Rogatec. Namenom svetim posvečen, trdno stoj let nebroj, pa Št. Ilj ne bo izgubljen. — Roškar.
P r i s t o v a. Krepko stoj slovenski dom. sile sovražne premagaj! — Župnik GoTnilšak.
Š k o f j a Loka. Živela nova Slomškova trdnjava. — Zupan.
Celovec. Trdnjava nova naj živi, na vekov veke se glasi ponosni glas: Mi smo mi. — Podgorc.
M i r n a. Iz zemlje dobiva vino si moč, v slovenjem nam domu raste pomoč, Št. Ilj naj mejo nam brani, zemljo slovensko naj hrani. — Izobraževalno društvo.
V e 1 i k o v e c. Zal, da smo zadržani, a v duhu smo z vami in kličemo: Ohranite našo severno narodno trdnjavo! — Velikovški Slovenci.
Sv. F 1 o r i j a n. Namenom svetim posvečen, trdno stoj, let nebroj, pa Št. Ilj ne bo zgubljen. — Roškar.
Novo mesto. Duh Slomškov naj vodi, z njim meja zastražena bodi. — Za »Dolenjske Novice« kanonik Žlogar.
JAMM in starini pred sofiišiem.
Konec brez slave.
Včeraj se je pričela pred okrajnim sodiščem ljubljanskim obravnava o tožbi dr. Tavčarja in dr. Trillerja proti mestnemu tržnemu nadzorniku Ribni-
beralci, de sa usega tega uržah sam klerekalci, ke sa zmeri u »Sluvence« trubil, de je treba brant ubčinska autu-numija. Srumaki sa mislel, de se na ta viža ubran ubčinska autunumija, če volja spet in cu truc gespuda. Hribarja in tku pukažeja soja kurajža; pa sa se urezal in zatu, ke sa se urezal, »Sluvence« uržah pudtikaja.
De je »Sluvcnc« res uržah, de sa leberalci ubčinska autunumija puku-pal, tu se na da tajit in tu se lohka pukaže črn na bel in jest nečem »Slu-venca« prou nč zaguvarjat. In zakaj je »Sluvenc« uržah? »Sluvenc« je zatu tega uržah, kc je leberalcem verjeu, de sa res strašn kunštn, prefrigan in preudaren, kokr zmeri pu sojeh časnkeh upijeja in se baha>ja. Ke je »Sluvenc« tu verjeu in s mislu, de leberalci ket skus in skus učen in preudaren Idjo na, nucaja nubenga plana in puduka, kuku in kaj nej nardeja, de jm dilca na spudleti; je sam poudarju, de morja uhrant ubčinska autunumija; na kašna viža se u dala uhrant, tu uja pa že sami leberaln kumandanti vedel in znal, s je mislu, in zatu jm ni ta reč na douh in šrok razkladu. Kuku sa leberaln kupiandanti ta reč zastupil, se je
karju, za katerim stoje doslej vplivne osebe liberalne stranke. Sodi dr. Pompe. Obravnava vzbuja precej zanimanja med občinstvom. Dr. Tavčar in dr. Triller tožita Ribnikarja, da je govoril okolu, da sta spletkarila proti potrditvi Ivana Hribarja za župana in za vratno delala, da ta ne bi bil potrjen. Sodnik: Ali je poravnava mogoča? Dr. Triller: Razprava! Razprava se nato prične. Ribnikar kronologično razlaga dogodke in pravi: Zc meseca julija smo vedeli, da vlada Hribarja ne namerava predložiti v potrjenje. Vlada je naprosila dr. Ploja, da bi sondiral javno mnenje. Haerdtel je najprej rekel Ploju, da bo v 48. urah predlagal ne-potrditev Hribarja. Ploj je prosil, naj počaka, da se z merodajnimi faktorji narodnonapredne stranke pogovori. Ploj je pisal dr. Triller ju ter ga pismeno prosil, naj skliče več zaupnih mož narodnonapredne stranke, katerim bi zadevo pojasnil. Dr. Triller je pisal dr. Ploju, naj pride v Ljubljano. Ploj je prišel v Ljubljano dne 11. julija in šel najprej k dr. Trillerju in mu povedal, kaj mu je Haerdtel rekel. Dr. Ploj in dr. Triller sta šla k dr. Tavčarju. Dr. Triller in dr. Tavčar sta obljubila vplivati na stranko na ta način, da se podžupan dr. Tavčar izvoli županom. Obljubila sta, da bodeta Hribarju pravočasno poročala, vendar naj gre Ploj k baronu Schwarzu, da bi dr. Tavčarja predložil v potrditev. Baron Schwarz se je nekoliko časa branil, končno pa izjavil, da bi izvolitev dr. Tavčarjevo predložil v sankcijo. Ploj je sprejel nalogo, da se še s Haerdtlom o tem pogovori. Ker sta se Tavčar in Triller imela za merodajne faktorje in pustila, četudi neobvezno po Ploju poročati Schwarzu, je Haerdtel cesarju predložil nepo-trditev Hribarjevo. Dne 14. avgusta pa je bil Ploj zopet v Ljubljani, govoril je z dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem in to pot so govorili tudi s II r i ba r j e m. Po t e h razgovorih je pisal Ploj Haerdtlu ekspresno pismo, da v Ljubljani ni več takega razpoloženja kot meseca julija, ker je sedaj javno mnenje proti dr. Tavčarju in dr. Trillerju in se je bati demonstracij. Haerdtel je pisal Ploju, da sedaj mu ni več mogoče spremeniti predloge in da naj Ploj (!) vpliva, da bo v Ljubljani red in mir. Dr. Triller in dr. Tavčar sta med tem časom govorila s Hribarjem in kakor sem jaz pozneje posnel iz nekih Hribarjevih besedi, mu nista nič povedala, da sta pričela vplivati na stranke »naj bo mir«, »naj se čaka«, »Narod« je med tem časom pisal za Tavčarja, Občinske svetnike se je poučevalo, da je edino pametno, da volijo Tavčarja za župana. Dr. Triller in dr. Tavčar sta poslala dr. Novaka k dr. Žerjavu in dr. Oražnu, naj vplivata, da mladini v svojih glasilih umolknejo. Dne 21. avgusta pa Hribar ni bil potrjen! Tukaj je »Narod« priobčil nekak nekrolog za Hribarja in priporočil Tavčarja.
Sodnik: Pardon, povejte ali ste izrekli v obtožbi obsežena očitanja?
Dr. Triller: Prosim gosp. sodnik, naj se da obtožencu popolna svoboda besede.
Obtoženec nato nadaljuje: Dne 21. avgusta je priobčil »Narod« članek, da bo odločitev v Hribarjevih rokah, iz-vrševalni odbor je tudi sklenil, da prepusti odločitev Hribarju. Sedaj je »Narod« še bolj pisal o Tavčarju, da bi bil že pred 15 leti lahko župan, vse razmere so kazale, da delata dr. Tavčar in dr. Triller proti izvolitvi. Tajila sta potem vsa pogajanja v tej zadevi. Srečal je nato obtoženec dne 2 5. avgustav Zvezdi svojega starega prijatelja vrt-
pa prec vidi, ke sa začel rinet iz glava skus zid, namest de b iz ukulstavam uhranil županstu u sojeh rukah; iz tem na mislem rečt: u gespud Ilribar-juveh rokah, za ta perva sila b biu dobr tud Bolču gespud, če b že na blu drgač; sam de b uladen žepan na mogu čez rotuške štenge. Tega leberalci nisa pugruntal in zatu sa ja pukidal. Leberalci maja scer prou, de zdej »Sluven-ca« mal ušimfaja, ampak šimfat ga na smeja na ta viža, kokr de b »Sluvenc« soja tiktaktika bekslou, ampak zatu nej ga ušimfaja, ke jm ni čist jasen pu-vedu in če mogoče tud namalu, kuku in kaj morja ukreni, če se čja. uladnmu žepane izognt, ke »Sluvenc« b mogu vnder že iz tulkletne skušne vedet, de sa leberalne buče trde in de sa#u nh kuleščki usi zverižen. Tu tud jest »Sluvence« zamerm, de še drži kej na lebe-ralna baharija in kmšt in de ni pršou že zdauni du spuznajna, de leberalci sam reglaja ket žabe in rineja u blat in če b na blu pametneh Sluvencu, ke sevede nisa leberalci, de jh učas iz blata putegneja, b že zdauni usi Slu-venci u blate pugagal.
Boltatu Pepe iz Kndeluga.
narja Urbančiča. Govorila sta tudi to pot o politiki. Urbančič je dejal, kako to, da mladini tako hudo prijemljejo stare. Obtoženec pravi, da mu je nato dejal: Kaj hočemo, resnica mora na dan, politika se ne more delati pod enim klobukom za cel narod ter pristavil: Res je, da sta dr. Tavčar in dr. Triller brez vednosti Hribarja in izvr-ševalnega odbora vprašala vlado, ako bi potrdila dr. Tavčarja za župana in na Urbančičevo začudenje še pristavil: Da, da, delata proti temu, da bi Hribar ne bil več izvoljen za župana. Ce j a z to rečem, bodete vendar verjeli, ker jaz to dobro vem. Te besede sem rabil, nisem pa rabil besed »spletke« in da sta »zavratno delala«, kakor je v obtožnici. Kljub temu pa nastopa dokaz resnice.
Dr. Triller: Inkriminiram tudi to, kar je obtoženec danes govoril, ker tudi to obsega objektivno očitanje nepoštenega dejanja.
Kot priča zaslišani vrtnar Urbančič izpove, da sta se z Ribnikarjem najprej menila o krompirju, potem šele o politiki. Vprašal je Ribnikarja, zakaj so mladi tako hudi. Ribnikar mu je odgovoril: Saj smo lahko, ker so nas vrgli ven. Priča najprej enkrat izjavi, da je Ribnikar rekel, da sta Tavčar in Triller zvezana z vlado proti Hribarju, potem pa pravi, da je Ribnikar rekel, da sta delala pri vladi proti Hribarju, natančno ne ve, smisel je bil ta, da sta delala pri vladi proti Hribarju. Sinu je takoj natančno povedal in sin je povedal naprej. Govoril je z Ribnikarjem dne 15. avgusta na praznik.
Sodnik in dr. Triller: To je bilo pa prej kot trdi obtoženec. Sodnik: Ali niste govorili na delavnik?
Priča: O, na delavnik pa jaz nimam časa okolu hoditi. (Veselost.)
Z ozirom na Ribnikarjevo zgoraj omenjeno izjavo o razgovoru izjavi priča, da tako, kakor trdi Ribnikar, ni bilo govorjeno.
Dr. Triller predlaga, naj se zasliši kot priča tudi «in priče tehnik Jos. Urbančič, ki bo natančno vedel, kaj mu je priča povedal o razgovoru.
Zagovornik Ribnikarjev, dr. V. Rav-nihar predlaga, naj se v dokaz resnice zaslišijo priče: dr. Ploj, Iv. Hribar, baron Schwarz, minister Haerdtel, dr. Novak, dr. Zerjov, dr. Oražen. Ta poslednja bodeta tudi pričala, da sta se Tavčar in Triller pogajala brez vednosti stranke o sklepih izvrševalnega odbora, ki je najprej sklenil, da prepusti županu Hribarju odločitev, drugI sklep se je pa naravnost glasil, da Hribar ne sme sprejeti, tudi če bi mu občinski odbor podelil župansko čast. Klub občinskih svetovalcev je pa prevrnil ta sklep izvrševalnega odbora! Zasliši naj se kot priča tudi dr. Švigelj, ki bo pričal, da sta bila zlasti dr. Tavčar in dr. Triller, ki sta pobijala vsako novo izvolitev Hribarjevo. Zasliši naj se tudi poslanca Rybara, ki je imel v pogovoru z Bie-nerthom vtis, da bi vlada ne predložila nepotrditve, če bi se Tavčar in Triller po Ploju ne pogajala.
Sodnik konštatira, da so se sklepi izvrševalnega odbora izvršili po 15. avgustu.
Dr. Triller predlaga, naj se poleg tehnika Urbančiča zasliši kot priča tudi c. kr. avskultant Jakob Konda, ki bo pričal, da se je Ribnikar še vse krep-kejše izražal ter razteza obtožbo tudi na te izraze. Dr. Tavčar ni k Žerjavu in Oražnu nikogar poslal, on sam je poslal brez Tavčarjeve vednosti k Žerjavu dr. Novaka. Vse drugo je potvorjena resnica. To izjavlja, ker je prepričan, da je obtoženec o faktični resnici podučen in hotoma, vedoma govori neresnico. Predlagal sem po dr. Novaku dr. Žerjavu, naj se ničesar ne piše, ker sem se bal, da bi vlada nepo-trditev izdala pred 18. avgustom in bi se potem eventuelne demonstracije napačno tolmačile, Hribar je prejel obvestilo, da stvar še ni odločena in končno sem bil mnenja, da bi pisarjenje na vsak način škodilo stvari, ker vlada gotovo ne bo hotela pokazati se slabejo in vzbuditi vtisek, kakor da se je udala naši javnosti. Dr. Žerjav je dejal dr. Novaku, da bo storil to, ne vč pa, če ima na pisanje dovolj vpliva. Pozneje mi je povedal dr. Novak, da je bil takrat pri dr. Novaku tudi dr. Oražen. Ko sem to čul, padle so mi mrene z oči... Dozdevnih sklepov pa izvrševalni odbor ni storil. Dne 22. avgusta — sedaj tajnost proč, ker se gre za čast dr. Tavčarjevo in mojo — je izvrševalni odbor na predlog Ivana Hribarja, povdarja na predlog Ivana Hribarja, sklenil, da se priporoči občinskemu svetu, naj vnoviij voli Ivana Hribarja za župana, ki se pa zahvali za izvolitev, nakar se voli za župana dr. Tavčarja, za podžupana pa Ivana Hribarja. Jaz sem nato predlagal, naj eden ljubljanskih de-
želnih poslancev odloži mandat, n a -kar volimo Ivana Hribarja za ljubljanskega deželnega poslanca in za deželnega odbornika. Ta sklep je storil izvrševalni odbor s pet proti dvom glasovom. V seji dne 29. avgusta je pa Ivan Hribar predlagal, naj se ta sklep reasumira, izvršilni odbor je pa zopet s 5 proti 2 glasovoma sklenil isto, kot 22. avgusta. Klub občinskih svetovalcev je pa drugače sklenil, nakar je izvrševalni odbor sklep kluba občinskih svetovalcev samo na znanje vzel. Predlaga, naj se o sklepih izvrševalnega odbora zaslišita kot priči dr. W i n « d i s c h e r in deželni poslanec V i š -n i k a r, ki sta bila pri obeh sejah navzoča.
Ribnikar se oglasi in pravi, da bi rad prebral neki protokol o tem, kaj se je govorilo, ko je dr. Novak posredoval.
Dr. Triller: Kak protokol! To je tisto, kar si je dr. Oražen o pogovoru zapisal. Saj bodo priče zaslišane in te bodo bolje povedale.
Sodnik sklene, da se povabijo vse predlagane priče, razun prič o sklepih izvrševalnega odbora, ker so se seje vršile po 15. avgustu, ko se je vršil pogovor Ribnikarjev z Urbančičem, ne povabi se tudi ministra Haerdtla in dr. Rybafa, ker ta dva nista neposredno občevala z tožiteljema.
Dr. Triller: S Schwarzom tudi ne.
Sodnik: Pa se trdi, da ste bili pri Schwarzu.
Sodnik je nato prekinil obravnavo, kdaj se bo nadaljevala, bomo še poročali. Opomnimo še, da je dr. Triller opetovano med Ribnikarjevimi izjavami precej glasno mrmral predse: »In-famija!«
Že prvi dan razprave je razsodnemu poslušalcu nudil precej jasno sliko. Ploj je bil razkrinkan kot vladni me-šetar in očitno se vidijo njegove zveze z liberalno stranko! Dr. Oražen je igral jako čedno vlogo s svojimi »protokoli« o zasebnih pogovorih in skupno z Žerjavom in Ribnikarjem pri člankih v časopisju mladinov. Ribnikar se je včeraj tako obnašal, kakor bi članke na starine on pisal po informacijah drugih .... Ivan Hribar pa je liberalni mož prvak liberalne stranke! On je stavil v izvrševal-nem odboru predlog, naj se njega voli za župana, potem da odstopi in naj se potem voli Tavčarja za župana. On je bil tisti, ki je par dni potem predlagal, naj se ta njegov predlog reasumira. Izvrševalni odbor je sklenil reasumi-rati sklep, a napravil ravno tak sklep, kakor je Ivan Hribar pred dnevi sam predlagal. V klubu občinskih svetovalcev je bil potem storjen znani sklep proti izvrševalnemu odboru. Ivan Hribar je izvolitev za župana sprejel. In Ivan Hribar je s tem postopal proti svojemu lastnemu prvotnemu predlogu in Ivan Hribar je tudi predsednik lzvrSe-valnega odbora narodnonapredne stranke ter je s tem postopal tudi proti Izvrševalnemu odboru, čegar predsednik je. Kljub temu je Ivan Hribar še predsednik izvrševalnega odbora liberalne stranke I
Namesto slave brez konca, je bil že včeraj pred okrajnim sodiščem konec brez slave. Ivan Hribar je s svojim postopanjem kriv, da je danes vladni komisar na magistratu. Še enkrat ponavljamo, da tega moža liberalni stranki od srca privoščimo.
Književnost.
*	Kažipot po Ljubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in je ne le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Poleg vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulice, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike in specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvetnike, konečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja 1 K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku.
*	Načrt Ljubljane, sestavil mestni arhitekt Ciril Koch, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt v dveh barvah velja 30 vin, v petih barvah pa 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
vollvna dolžnost.
Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem v o 1 i v n a dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in i;e-želnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpliva se svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari b r e z tehtnega vzr'oka to svojo sveto dolžnost.
Shod „Kmečke sveže" v SturiJI.
Na Mali Šmaren je sklicala »Kmečka zveza« javen shod v Šturije. Na shod sta prišla poslanca Perhavec in dr. Žitnik; poslanec Gostinčar ni mogel priti, ker je imel že drugod napovedan shod. Med voditelji N. D. O. je bilo že dogovorjeno, da shod preprečijo. Prišli so na shod celo Tržačani in Goričani. Imeli smo tedaj priliko spoznati to vrlo gardo; če se bo Narodna Delavska Organizacija pečala s takim delom, kakor se je v Šturiji, namreč z razbijanjem shodov, bo delavstvo od tega malo profita imelo. Ob 4. popoldne je otvoril župnik Kromar shod. Kot odbornik »Kmečke zveze« izjavi, da shodu sam predseduje. Navzoči liberalci pa zahtevajo, naj se predsednik voli. Tu nastane nepopisen vrišč. Na Kromarjev poziv, naj liberalci svojo zahtevo uteme-lje, <se ti izgovarjajo, da je to »splošna navada«. Da, splošna navada pri liberalcih je kruta sila, o čemur pričajo pobite šipe ajdovske predilnice izza lanskega leta. — Najhujši so bili voditelji, brivec Nemec, urar Vadnjal in Bratina Anton. Še predno se je vrišč polegel, smo zagledali na mizi Antona Ekar-ja, strokovnega tajnika, ki je prišel v Šturije kazat svojo »strokovno znanost«. Vrišč je postajal čimdalje večji na obeh straneh. Ekar je nekaj časa z roko mahal in usta odpiral, potem pa z mize zlezel. Za tem je začel Mandič iz Trsta, katerega pa živa duša ni mogla razumeti. Jasno je bilo, da je zborovanje pod takimi okoliščinami nemogoče. Zato je g. predsednik Kromar shod zaključil in se umaknil.
Ob splošnem kričanju so se videle le geste Ekarjeve in Mandičeve na mizi. Ob županovem pozivu so liberalci izginili; naši somišljeniki pa so zborovali po § 2. shodnega zakona v društveni dvorani. S svojim nastopom so liberalni kolovodje zagrešili zoper zakon z dne 26. januarja 1907 v varstvo zborovalne svobode, kar bo bržkone imelo svoje posledice.
V dvorani sta poročala Perhavec in dr. Žitnik nemoteno ob navzočnosti olikanih naših somišljenikov nad dve uri. Zlasti dr. Žitnikovo poročilo je našlo gorak odmev v naših vrstah. Po-ročal je najprej o odpisu zemljiškega davka (govor priobčimo v eni prihodnjih številk. Op. ured.).
Shod je poslancem izrazil soglasno neomejeno zaupanje in naročil »Slovenskemu klubu« v državnem zboru, da ne odneha od svoje prave poti, dokler nam vlada ne da naših pravic. Viharno odobravanje zborovalcev je pričalo, da so poslanca razumeli in uvideli njegovo veliko požrtvovalnost, ki jo izkazuje skoro vsakemu svojemu volivcu in nevolivcu neprestano. Predsednik Kromar je v mirnih, a krepkih besedah označil nastop liberalcev. Ne znajo prav nič. Izurjeni so le v drznem izzivanju in pretepanju. To jo sad vzgoje, katero ti elementi uživajo v »narodno-delavski organizaciji«. Taki prizori več učijo, kot vsi govori v cerkvi in na shodih.
Tudi s tem dogodkom smo zadovoljni. Ljudje izpregledavajo. Šola je sicer huda, toda potrebna in tudi koristna. Liberalci mislijo, da s tem koristijo sebi, a se motijo. Njih nastopi so voda na naš mlin. Le nadaljujte! Čim hujši boste, tem čistejši, boljši in odločnejši bomo mi!
Idrijske novice.
i Zopet laž v »Slovencu«, tako kliče zadnji »Naprej« na naše opombe, da so vsi delavci pri naši topilnici zavarovani. Lahko je pisati laž, lažete, a težje dokazati; in s takim pisarenjem se škoduje stranki in delavcem, škoduje stranki. Socialni demokrati imajo sedaj večino pri bratovski skladnici, oni vodijo rudarsko zadrugo. Kot. taki hi vendar morali vedeti, da vsi delavci pri topilnici plačujejo 1% od zaslužka v zavarovalni sklad proti nezgodam. Člani bratovske skladnice niso, ker niso stalno sprejeti, a kakor vsak drugi podjetnik zavaruje svoje delavce, tako jih nvora tudi rudnik. Ako ne, zakaj se ne oglasite? Saj ste vendar zastopniki delavstva in tako se bahate, kaj ste že vse. storili in koliko dosegli. Na isti strani »Napreja« daje ravnatelj Straus svete kršč. gospodarskemu društvu, da ni treba po časopisih sumničiti, »k e r z neopravičenim nagajanjem se nič ne opravi, ampak s pritožbo na pristojno mesto«. Vidite, pristojno mesto, če niso delavci zavarovani, je c. kr. okr. glavarstvo. Tja. obrnite svoje pritožbe, pa bode poma-gano; če boste pa vpili po svoji stari navadi: »Slovenec« laže, pa se ne bode odpravil nedostatek. Tudi delavcem lahko škoduje tako pisarenje. Kako lahko odslovi načelnik žgalnice delavce, ki jih je le za potrebo sprejel in dobi od drugod namestnike, ali že stalno nameščenim dá priliko, da si še nekaj izven »šihta« zaslužijo. V Idriji je pač veliko ljudi, ki še iščejo dela, pa ga ni. Marsikateri bi šel za še tako mali zaslužek, kajti bolje je nekaj, kakor postavati brez zaslužka in hoditi brezplačno k očetu ali materi na hrano. Sicer pa obljubuje »Naprej«, da v prihodnji številki pride z imeni vseh na dan, ki niso zavarovani in delajo pri rudniku. To bi bil lahko že zdavnaj storil, ali pa če ni imel še imen pri rokah, naj bi bil počakal z napadi na načelnika žgalnice. S splošnimi napadi in nedokazanim sumničenjem se pa delavstvu več škoduje kakor koristi. Morda delavca premoti za trenotek, češ, naši se za nas krepko postavijo, a oni, ki imajo odločiti usodo težaka, gledajo bolj na stvarne razloge, ker vednega vpitja in zabavljanja so že tako vajeni, da se za njega niti ne zmenijo in gredo preko njega na dnevni red. — Morda o tem kaj več poroča strokovni list delavcev »Naša Moč«; »Slovenec« le toliko piše, kolikor spada v političen list.
i »Slovenska dijaška zveza« nam
je priredila v nedeljo, dne 4. t. m. s sodelovanjem Katol. del. družbe prav prijeten večer. Že naprej smo slutili, da nam bo naša vrla visokošolska mladina nudila prav poseben užitek; zato smo pa tudi napolnili prostorno Didi-čevo dvorano in stranske prostore skoraj do zadnjega kotička. In naše upanje nas ni varalo. Pozdravni govor gospoda phil. Ign. Breitenbergerja se je naslanjal na Jezusove besede: »Mladenič, rečem ti, vstani!« V kratkih potezah je razvil zgodovino slov. katol. di-jaštva ter njegovo delovanje za izobrazbo naroda. Nad vse pričakovanje dobro pa je uspela lepa narodna igra s petjem, »Revček Andrejček«. Igralci in igralke so mojstrsko rešili svoje ulo-gc; zlasti nekateri so tako izborno pogodili svoje naloge, da so želi burno pohvalo. Posebno so nam ugajali: gdč. Kogejeva (Franica) in gdč. Kosova (Jerica) ter gg. visokošolci Gruden (Andrejček), Gogala (Jeklen), Pokoren (Anže) in Sedej (Grešnik). Tudi ostalim gre enaka hvala, ker so se tudi, clasi v manjših in manj hvaležnih ulo-gah, izkazali kot dobre igralce in igralke. K sklepu ne smerno pozabiti marljivega sodelovanja pevskega in godbe-nega zbora Katol. del. družbe ter gdč. Tušarjeve, ki je spremljala petje med igro na pianinu; hvala pa. tudi gosp. Kosu, ki ga je posodil. Želimo si še več tako lepih večerov.
i Pri čipkarskem tečaju se je po
enomesečnem odmoru zopet začel pouk v tretjem oddelku. Ker se v tem oddelku goji poleg čipkanja tudi risanje, poleg tega pa še nemški pouk, računstvo, obrtno spisje in knjigovodstvo, bi bilo želeti, da bi se naša dekleta z največjim zanimanjom zavzela za to na-daljno izobrazbo. Ako tudi ni mogoče, da bi bila vsa sprejeta v c. kr. zavod za žensko domačo industrijo na Dunaju, pa si pridobe vsaj vednosti, ki jih usposobijo, da vstopijo v kako trgovino kot blagajničarke, knjigovodkinje itd. Liberalni trgovci na vso moč rujejo proti šoli, dasi vedno kriče, da so napredni in da hočejo izobraženo ljudstvo; naše ljudstvo pa naj pokaže, da ne vpije le po napredku in izobrazbi, ampak da hoče tudi v resnici napredovati in so izobraževati. Torej dekleta.
ki ste zato usposobljena, v tretji oddelek čipkarskega tečaja!
„Slovenska Straža."
Nov ustanovnlk: Fran Doberlet, Prvi kranjski pogrebni zavod, Ljubljana, I. obrok 50 K.
Društva »Slovenski Straži«: Orel na Vrhniki 60 K; S. k. izobraž. društvo Velike Zabije, 3 K 40 vin.
Slomškov dar po 20 K: 130. Fran Benkovič, veleposestnik, Blagovica, 20 kron.
Nadalje nabrano kot Slomškov dar: Vid Janžekovič, župnik v Svcčini, 10 K; Anton Ribar, župnik, Št. Vid pri Planini, 14 K; Pavel Cvenkelj, jurist, Ljubno, 3 K; Neimenovan 5 K; lnžener Sernec 10 K; Neimenovan 7 K; Pavšek, »Katol. Bukvama, 1 K 02 vin.; Janko Artman, trgovec, Št. Jurij ob j. ž., 5 K; Josip Ivnific, župnik, Tomišelj, 10 K; Karol Lenasi, župnik 4 K; Anton Za-vodnik, organist, Kranjska gora, 2 K; Josip Skvarč, kaplan, Juršinci pri Ptuju, Josip Novak, župnik, Dragatuš, 10 K; Karol Dovečar, Ljubljana, 5 K; »Pri treh puštabih«, Ljubljana, 1 K 30 vin.; prijatelji miru v Ljubljani pod pogojem, da se v kavarnah nič ne kregamo, 7 K; namesto brzojavne Rodovne častitke g. kaplanu Lahu pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, trije prijatelji v pisečkem župnišču 3 K.
O priliki novih maš: Na novi maši preč. gosp. Ignacija Oberstar, Ribnica, 8 K 66 vin.
Na veselicah in gledaliških predstavah: K. s. izobraževalno društvo, Ljubno, polovico čistega dobička, 20 K; Podružnica »Slov. Straže«, Ljutomer in okolica, čisti dobiček 32 K 10 vin.; Izobraž. društvo »Skala«, Sv., Peter pri Mariboru, 25 K.
Na gostiji Štefana Vabič in Juli-jane Križanec na Vurbergu, Štaj., 6 Iv.
Priporočamo »Slovensko Stražo« slovenski požrtvovalnosti I Posebno sedaj, po prelepi šentiljski slavnosli, naj bi se oni, ki se je niso mogli udeležiti, spominjali se z darovi »Slovenske Straže«. Udeleženci šentiljske slavno-sti, nabirajte med svojimi prijatelji in znanci I Slovenski meji na pomoč!
Prosimo vse somišljenike, naj agitirajo za naše vžigalicel
Preskrbite, da se bodo povsod prodajale in rabile vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki se naročajo pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Treba je tozadevne agitacije do poslednje vasi, ker bi bil to lahko velik dohodek »Slovenski Straži«. Tozadevno agitato-rično delo naj se razdeli, pritisne naj se na trgovine, na gostilne, na vse naše posameznike, posebno na gospodinje! Naročila sprejema in izvršuje »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki ima stalno zalogo. Pošilja se izvirne zaboje, to je 50 zavitkov po 100 škatljic, ali tudi manj, toda le po železnici; pošta ne sprejema vžigalic in se na to opozorijo osobito manjši odjemalci, kojim nasve-tujemo, da si nabavijo iste pri bližnjem trgovcu; če bi jih ta ne imel, naj se ga prisili, da jih naroči. Pri naročilu naj se navede natančno železniška postaja in zadnja pošta. Neznanim odjemalcem se pošilja samo proti povzetju, oziroma naj se navedejo reference. Recite našim ljudem, naj si ne puste vsiljevati drugih vžigalic; kadar jim kdo vsiljuje druge vžigalice, naj zahtevajo odločno vžigalice za obmejne Slovence!
POGAJANJA O SKLICANJU ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Na Češkem je že prišlo v navado, da se vršijo vsako leto »konference« v svrho sklicanja češkega deželnega zbora. Rezultat teh konferenc je navadno isti. Če so se enkrat domenili, da se deželni zbor skliče, začno zopet Nemci z obstrukcijo in tako se ta pesem ponavlja od jeseni do jeseni. Pred nekaj dnevi je ministrski predsednik konfe-riral s češkimi poslanci; včeraj je kon-fcriral zopet z nemškimi. Nemci zahtevajo predvsem, da je prva stvar, ki se mora rešiti v deželnem zboru, narodna avtonomija. Pravijo, da nima nemško ljudstvo na delovanju češkega deželnega zbora prav nobenega interesa, dokler ni narodne avtonomije. Zdi se pa, da nimajo sami nemški narodni radi-kalci nobenega veselja do dela v češkem deželnem zboru in da zadržujejo in preprečujejo vsak narodni sporazum s svojo trmo samo, ker vedo, da z narodnim sporazumom v češkem deželnem zboru izgine tudi njih pomen in vpliv na Češkem. — To so pa bile šele predkonference. Glavna pogajanja se bodo nadaljevala v Pragi; želeli bi pač bilo, da bi se razmere na Češkem končno enkrat uredile, ker ravno napetost med češkimi Nemci in Čehi vpliva silno neugodno na razmerje v parlamentu.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Volivni boj se je na Hrvaškem že pričel po vsej deželi. Skoro vsak okraj ima kake tri do štiri kandidate. Bivši poslanci prirejajo shode po svojih vo-livnih okrajih. Znamenito je to, da so bili shodi urednika hrvaškega liberalnega lista »Pokret« in pa socialnih demokratov prepovedani toliko časa, da se nove volitve razpišejo.
Dnevne novice.
+ Kako se pride do imenitnih izjav vodilnih politikov S. L. S. Dunajski žurnalisti so v tem času pričakovanja vsi nervozni. Kaj bo? To je zdaj vprašanje, na katerega vsak dan odgovarjajo, seveda vsak dan drugače. Če pride kak politik na Dunaj, so mu novic lačni židovski žurnalisti za petami kakor lovski psi. Tako je bilo tudi, ko se je mudil kranjski deželni glavar pl. šuklje na Dunaju. Nekemu »talentiranemu« mladeniču od »Neue Fr. Presse« ni dalo miru, da ne hi dobil od kranjskega deželnega glavarja kake dragocene notice za *voj list. Za to se je dobro pripravil in se lotil deželnega glavarja z detajliranimi vprašanji. Deželni glavar je bil do vratu zapet. Nato je pa. začel žurnalist sam praviti svoje misli i> Hribarjevi aferi, o mestnem statutu, o deželnem zboru in vprašal deželnega glavarja, ali ni tako? — »Ne vem,« odgovori pl. šuklje. Drugi dan pa prinese »Neue Freic Presse« kot važno politično novost izjave »vodilnega klerikalnega politika s Kranjske,« v katerih je žurnalist to zapisal, kar je on pripovedoval glavarju kot svoje mnenje. Seveda je bil toliko previden, da je zamolčal ime tega »vodilnega klerikalnega politika«. Tako je prišel talentirani mladenič do honorarja in šefredakter je bil gotovo ponosen, da je njegov list zopet prvi, ki prinaša izjave, »vodilnih politikov«. Najbolj komično je pa to, da je »Slovenski Narod« vso to vzel za resno in je te imenitne skrivnosti s krvavo ogorčenostjo obdelal v uvodnem članku. Tako se pride do imenitnih izjav vodilnih politikov in do potrebne ogorčenosti.
:+ Slovenci v Jeruzalemu. Od naših jeruzalemskih romarjev smo dobili včeraj zvečer brzojavko, oddano v Jeruzalemu: Vsi smo srečni, zadovoljni in veseli došli v Jeruzalem. Vreme je ugodno, ne prevroče. V nedeljo dne 11. t. m. bo procesija na Sion in nova maša.
-f Ločitev dalmatinskega učitelj-stva. Minolo nedeljo se je v Splitu vršil glavni občni zbor »Saveza dalmat. učitelja«, na katerem je prišlo do ločitve med starejšim in mlajšim učitelj-stvom. Vsega je bilo navzočih okrog 200 učiteljev in učiteljic. Starejši učitelji, ki imajo upravo »Saveza« v rokah, so poštenega krščanskega mišljenja in zato niso pustili »Saveza« in svojega glasila izrabljati v svobodnjaške svrhe. Mladi Smodlakovci sa zato sklenili dobiti »Savez« v svoje roke ali pa osnovati svoje lastno društvo, za katero svrho so že imeli pripravljena pravila. Na predsestanku v soboto zvečer so med sabo zbrali 50 kron in šli nato k predsedniku »Saveza« g. Bradiču, in zahtevali, da njih petdesetorico vpiše v »Savez« — radi bi bili namreč na občnem zboru odločevali. Predsednik je to seveda odbil. Drugo jutro so takoj pokazali svojo kulturo in svojo smodlašči-no, ker so vpili, da se morajo »popje«, t. j. dva kateheta, z občnega zbora odstraniti. Pošteno učiteljstvo jim je dalo zasluženi odgovor, in ko niso vspeli tudi s svojo pritožbo glede sprejetja v »Savez« in glasovanja, na občnem zboru, so s klici proti klerikalizmu zapustili občni zbor in se zbrali v mestnem gledališču, kjer so takoj ustanovili lastno društvo in sklenili izdajati svoj list. »Savez« pa je sijajno zboroval brez njih in med drugim soglasno in navdušeno sprejel predlog, da se ta učiteljska organizacija izrecno postavi na krščansko stališče. Upajmo, da bo pošteno dalmatinsko ljudstvo vedelo ceniti vrednost tega značajnega koraka in prav voliti med učiteljstvom, kakor je to znalo tudi slovensko ljudstvo. Iz srca želimo vrlemu krščanskemu uči-teljstvu v Dalmaciji rast in procvitt Pripominjamo le še, da je s Smodlakovci tudi potegnil — seveda — Bian-kinijev »Nar. List«.
+ štajerska »Narodna stranka« v službi Nemcev. Ni je zlahka pod božjim solncem najti stranke, ki bi bila tako hinavska in moralično tako propadla, kakor je celjska takozvana »Narodna stranka«. Ze mesece in mesece se trudi v potu svojega izdajalskega obraza, da hi štajerske Slovence v narodnem oziru še globlje pokopala, nego so to storili Nemci. Ko so naši poslanci zavoljo nemško nasilnosti bili primo-lani zgrabiti za okairukcijsko orožje,
so celjski liberalci to na številnih shodih odobravali ter klicali na boj proti Nemcem. Toda kmalu so pokazali, da niso nič drugega, nego politični laž-njivci in hinavci. Začeli so najprej na-tihoma, potem pa javno hujskati proti obstrukciji. Najprej so v svojih listih objavljali laži, češ, da so naši poslanci opustili obstrukcijo ter so se pobotali z Nemci. Ker s temi lažmi niso vspeli, pa zdaj začnejo ljudstvo hujskati proti obstrukciji. »Narodni Dnevnik« piše, da je vsled klerikalne obstrukcije v deželnem zboru izostalo brezobrestno posojilo za naše vinorejce. Nesramna laž! Liberalci bi morali vedeti, da je nemška deželnozborska večina, še predno so Slovenci začeli z obstrukcijo, iz sovraštva do Slovencev v letošnjem proračunu kratkomalo črtala to posojilo. Kar torej sedaj uganjajo Nemci, je sama hinavščina in pesek v oči za neraz-sodneže. Slovenski libcralci pa lažejo v zvezi z nemškimi nacionalci, samo da bi prevarili naše ljudstvo ter mu navzdol potisnili tilnik, na katerega bi radi še globlje in tesneje vrgli nemški jarem.
+ Bogomila se je ustanovila v Cerknici v nedeljo, i. septembra. Ustanovni shod je bil dobro obiskan. Govorili so gg. Pavlin, Podbevšek in načelnik Orlov .los. Udovč. Pristopilo je takoj lepo število deklet in žen in se jih mnogo še obeta. Za predsednico je bila izvoljena Ivanka Mramor, za podpredsednico pa Marjetka Martinčič.
+ Sokolska župa jo v nedeljo, 4. t. m. prišla v Cerknico. V veliki žalosti, da sp je okrožna prireditev Orlov tako lepo izvršila, so napeli moči in od vseh krajev naročili Sokolov. Napovedovali so najprej, da jih bo 1000, potem 400, potem le 300. Nabralo pa se jih je res 183, poleg teh precej naraščaja v rdečih srajcah in tudi nekaj »Sokolic« večjih in manjših. Obetali so si liberalci veliko od tega nastopa, pa se jim ni kaj posebno posrečilo. Ljudstva je bilo malo. Nekaj je zmešal dež, ki se je vlil ter jim izpridil tudi plesno veselico na vrtu, ki so jo nameravali imeti celo noč. Bridko se je vrnilo njim, ki so poprej Orlom želeli nevihto s točo, česar pa niso dočakali. Sicer bi pa pri Sokolih ne bilo veliko več ljudstva, če bi tudi bilo še tako krasno vreme. — Kdo je olikan? To se je zopet zdaj pokazalo. Težko so se liberalci premagovali nekaj časa, da niso poškodovali priprav za orlovsko prireditev. Naposled jih je premagalo in onesnažili so napis na slavoloku z gnojem. Orli tega dokaza liberalne omike nalašč niso hoteli odstraniti do sokolske prireditve. Sokole pa je postalo naposled sram in so zadnji večer pred sokolsko telovadbo napis ukradli in skrili. Orli so ga našli in ga v nedeljo obesili nazaj, da so tudi nekateri gostje lahko občudovali sadove cerkniških »olikancev«. Sokolskih naprav pa se nobeden Orel ni niti dotaknil. — Dekleta so sodelovale pri obeh prireditvah. Razlika je bila ta, da so pri Orlih z veseljem nastopile najuglednejše, Sokoli so pač zbrali vse iz starih liberalnih hiš, a bilo jih jo premalo. Kjer so izvedeli za katero, da je bila izključena iz Marijine družbe, so jo šli prosit, a še tiste so jim nekatere odrekle. Naposled so jih preprosili tudi par iz Marijine družbe in pa nekaj prav mladih dcklic, katerih nekatere še hodijo v ponavljavno šolo.
-f- Za jok ali za smeh? Liberalna dalmatinska »Sloboda« z dne 29. m. m. je — kakor posnemamo iz splitskega »Dneva« — prinesla uvodnik pod naslovom »Uloga slovenačkih klerikala-ca«, v katerem slepo ubira stopinje za našimi domačimi liberalci, češ, da so slovenski »klerikalci« zvezani z Nemci in vlado ter piše neskončno neumno med drugim tako-le: »Vsi mogoči slovanski liberalci se kakor levi bore za obrambo svojih narodnih in slovenskih pravic pred nemško premočjo, toda njih plemenito borbo paralizuje podlo mešetarjenje slovenskih klerikalcev. Ti največji pionirji »Dranga nach Osten«, podpirani od vlade, širijo svoj vpliv na vse strani, pa tudi v naši Dalmaciji in zato: Stopimo jim na pot!« »Dan« stavlja na to neumno riganje — če bi rekli laž, bi rekli preveč, ker mora laž vsaj nekaj verjetnega na sebi imeti — deset vprašanj dr. Smodlakinemu glasilu, v katerih z dejstvi osvetljuje kdo mešetari na Dunaju s slovanskimi in sovenskimi koristmi. Mi pa samo pravimo: »Sloboda« — pamet! Farba je lepa reč, ampak rabiti se jo mora znati, sicer se lahko umaže.
+ Za župnijo Gorje je prezentiran f. g. Matija Mrak, župnik na Bohinjski Beli.
-f Slavnost hrvaških krščanskih socialcev. Dne 13. t. m. slavi podružnica »Hrvatskog krščanskog Radničkog Saveza« v Jelenju na Grobištini blago-alovljenjc svoje zastave.
-F »Zanesljive« informacije »Slov.
Naroda« o nameri Čehov, pi-estopiti v vladni tabor, desavuira praška »Union« z dne 9. t. m. tako-le: »Trditev, da so češke vrste pripravljene na odhod v vledno večino, je popolnoma iz trte zvita. Češke stranke se hočejo zediniti, a ne zato, da podpro sedanji vladni sistem, mai^eč da ga čimpreje porušijo. To se je z največjo jasnostjo urbi et orbi povedalo. Vse druge trditve so popolnoma neresnične in izvirajo le iz pomanjkljivih informacij ali pa iz ten-denčnih namenov.«
—	Sokolska slavnost v Kamniku dne 7. t. m. je izpadla kakor poroča »SI. Narod« nad vse klaverno. Naše sožalje! Pa vse drugo bi še bilo, toda prostor, prostor, na katerem so slavnost priredili, je dokaz, kako »fin« okus za izbiranje terena imajo naši liberalci. Vreden je ta prostor da ga opišemo, če si, ljuba duša, že bil v Kamniku, veš, kje je gasilni dom — na skrajni periferiji mesta. Tu odklada kamniško mesto smeti, steklevino, škarpete in razne druge smrdljive odpadke, ktere je ples-niva zeljnata glava za silo pomešala s peskom. Na tem prostoru prirejajo v gotovih časih komedijanti svoje predstave. Tu šotorijo cigani, ondi prenočujejo razni potepuhi, ki se jih ljudje pod streho boje. Za parfem pa služi bližina mlinščice in mestnega kanala. Prav ta prostor — čujte — si je izvolila I. in II. sokolska župa po nasvetu in prizadevanju kamniškega Sokola za svoje slav-lje, kterega se je udeležilo po izjavah očividcev, komaj 50 oseb, ktere pa je pregnal strahovit naliv kakor piše »SI. Narod«. Toliko mimogrede. Vprašanje je: Kako more gospod okrajni zdravnik dr. Lapajne dopustiti tako slavnost in zbiranje ljudi na tako zdravstveno škodljivem prostoru, skladišču prej imenovanih smrdljivih stvari in to ob času, ko nam preti kolera? In od kod je dobila dovoljenje ljudsko-šolska mladina, ki se je tudi v kroju udeležila te zadnje komedije? Soditi po vrstah Sokolov, menda ne bo treba več poročati ne o enakih, ne o slabših sokolskih prireditvah. Na zdar!
—	V VIntgar! Prostovoljno gasilno društvo v Gorjah vabi na veliko domačo veselico, ki bo 18. septembra v Vint-garju. Začetek veselice je ob 3. uri po-poludne. Spored je zelo zanimiv in raznovrsten. Darila in dobitke sprejema restavrater v Vintgarju.
—	Slovenec pel v Ameriki novo mašo. V Jolietu je pel dne 4. septembra novo mašo gospod Jos. Fr. Stukel. To je bila prva nova maša, ki jo je pel v cerkvi gospod, ki je prejel svojo prvo odgojo v jolietski slovenski župnijski šoli. Rojen je v Chicagi, a odrejen in vzgojen prav od svojih prvih detinskih let v Jolietu, kjer so pionirji jolietske sloven. naselbine z veseljem in občudovanjem opazovali njegovo rast do častne stopnje, katero zavzame sedaj, ko stopa po svojih odlično dovršenih ukih na resno pot delovanja za narod.
—	Aretacije radi nedeljskih dogodkov v Trstu. Včeraj so bile radi nedeljskih dogodkov, radi razbijanja šip, dc-moliranja kavarne »Minerva« itd. aretirane štiri osebe. — Doscdaj je aretiranih skupno 30 oseb.
—	V Gorico so prišli razni dirkači, katerih ni bilo mogoče obvestiti o prepovedi dirke; prišel je znani najboljši jugoslovanski dirkač ter prva.k jugoslovanski za leto 1910 Milan Meniga. Hamsa Kuželj, prvak Bosne je tudi v Gorici. Na potu so dirkači iz Siska in Varaždina, drugim se je pravočasno br-zojavilo.
—	Iz Tržiča se nam piše: Tvrdka Kozina & Comp. je kupila od g. barona dr. Borna velik travnik blizu kolodvora. Na tem travniku so te dni pričeli graditi novo tovarno za črcvlje. Tovarna bo opremljena z najnovejšmi stroji. — Občinski svet je kupil od tovarnarja Goekna svet, na katerem gradi sedaj shrambo za gasilno orodje, ki je shranjeno na župnikovom podu. •— Dobili smo novega tržkega stražnika. Preselil se je z Jescnic. — Jutri bo tržiški Sokol reševal Tržič s popivanjem in plesom. Nastopil bo kljub prepovedi deželnega šolskega sveta tudi naraščaj pri telovadbi. — Telovadni odsek izobraževalnega društva se je udeležil po petih zastopnikih otvoritve »Narodnega Doma« v Št. Ilju na Štajerskem. Na angelsko nedeljo pa so se Orli udeležili v večjem številu glavne odborove seje na Brezjah. —• Prihodnji teden se zopet prično predavanja v društvenih prostorih. Želeti je obilne udeležbo. Čas počitnic je pri kraju, treba jc zopet rednega dela.
—	Rokovnjači. V višnjegor-ske m sodnem okraju je zadnje dneve neki predrzen tat izvršil več tatvin, tako pri trgovcu Rojen pod Ivančo gorico, pri posestniku Skubicu na Oselci in tudi drugod. Tata, ki se jo tuiutam
izdajal za agenta, orožniki pridno zasledujejo. Prebivalci, pozor! — Tatovi so se začeli zelo pridno oglašati v cerkniški okolici. Kradejo denar, obleko in vsakovrstne vrednosti. Vpeljale so se že nočne straže, pa vendar se tatvine nadaljujejo. Neki ženski je bilo ukradenih okrog 600 K denarja. Isto noč so drugje pokradli obleko in vlomili v Obrezovo grobišče na pokopališču. Tudi v cerkev sv. Janeza so hoteli vlomiti, pa se jim ni posrečilo. Dobili niso tamkaj nič. — Ni več varno, denar doma hraniti.
—	»Matica Slovenska« izjavlja, da bodo letošnje njene knjige rano doti-skane. Dr. B. Vošnjaka knjiga »Napoleonova Ilirija« je že gotova, istotako bo kmalu natisnjen prevod češkega romana »Jan Marija Plojhar«, ki ga je spisal češki pisatelj Zeiger. V tisku se nahaja tudi domač zgodovinski roman »Brambovci«, ki bo skupno obsegal nad 20 tiskovnih pol in mu je avtor dr. Iv. Lah. Nadalje so clotiskane že prve pole »Letopisa«.
—	Zrakoplovec Karol Warchalow-ski ponesrečil. Zrakoplovna tekma pri Dunajskem Novem Mestu se je pričela v četrtek popoldne. Med številnim občinstvom je bil navzoč tudi nadvojvoda Leopold Salvator s svojima starejšima sinovoma. Bilo je tudi mnogo drugih članov cesarske hiše in dvora pri tekmi. Ko so zrakoplovci, Karol War-clia,lowski, Weisenbach in Illner že plavali s svojimi letalnimi stroji po zraku, se jc dvignil v zrak tudi Adolf War-chalovv-ski, ki je vzel s seboj na letalni stroj tudi nadvojvodo Leopolda Salva-torja. Stroja obeh Warchalowskih sta se približevala drug drugemu, ker je hotel Adolf Warchalowski pluti nad svojim bratom. Toda stroja sta prišla preblizu skupaj ter sta se začela majati v zraku. Ne ve se, ali sta zadela skupaj, ali sta učinkovala vijaka nasproti tako silno. Med tem, ko je Adolf Warchalow-ski z hitro roko obrnil svoj stroj na stran in ga spravil zopet v ravnotežje, se je nagnil Karlov stroj na desno in v prihodnjem trenotku je padel iz višine 10 metrov na tla, kjer se je popolnoma razbil. Vse je hitelo na mesto nesrečo. Karla Warchalowskega so potegnili iz razvalin letalnega stroja z zlomljeno desno nogo. Njegov brat se je. takoj spustil z nadvojvodo na tla, ko je opazil nesrečo. Nadvojvoda Leopold Salvator, ki ni ničesar videl, kaj se je zgodilo, se je začudil, da je tako hitro končal vožnjo. Ko pa je izvedel, kaj se je zgodilo, sta oba pohitela k ponesrečencu. Med tem, ko so pospravljali ostanke razbitega letalu, stroja, je zrakoplovec Illner še vedno plul po zraku s svojim strojem »Move«. Ko se je hotel spustiti na tla, je naenkrat švignil na spodnjem koncu njegovega stroja velik plamen. Illner je takoj ustavil motor ter s tem preprečil požar. Baje so se vneli uhajajoči plini. Občinstvo, ki je bilo vsled padca Warchalowskega zelo razburjeno, se je še bolj razburilo, ko jc videlo Illnerja v nevarnosti, ker se je bilo bati, da bi eksplodirala na stroju zaloga bencina. Najvišje in najdalje je letal Illner, namreč 1 uro 56 minut in 53 sekund ter 150 m visoko. 18. t. m. si bo oglodal tekme pri Dunajskem Novem Mestu tudi cesar.
—	Semenj v Kandiji. Dne 15. t. m.
v četrtek bo v Kandiji semenj za živino, prešiče in drugo blago. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. — Županstvo Šmihel-Stopiče. Zurc.
—	Imenovanje. Vladni svetnik in ravnatelj cesarskih domen na Češkem g. Ivan Ar h, je imenovan za izpitnega komisarja na češki tehniki za II. državni izpit iz poljedelstva.
—	50 letnica hrvaškega gledališča. 24. novembra letos bo 50 let, odkar ima Zagreb svoje stalno hrvaško gledališče. Preje se je menjavaje igralo nemško in hrvaško. Ob tej priliki izide obširna spomenica s študijo dr. Milana Ogrizo-viča; 24. novembra se bo vršila tudi slavnostna predstava.
—	Na begu pred slavo. Slavni pisatelj Knut Hamsen je slavil te dni svoj 50. rojstni dan. Čim bolj se je bližal slavnostni dan, tem bolj so časopisi in revije pisali o njem in njegovi častilci so jeli romati v mestece, kjer je bival. Ko pa napoči slavnostni dan, ni bilo pesnika nikjer — ušel je svojim častilcem neznano kam, menda nekam na sever. Povrne se, ko bo konec slave. — Res, redek slučaj! Ivan Hribar, pisatelj slavnega epa »Jaka Življenja-sit«, bi kaj takega ne storil.
—	Senožeti. Danes prinašamo iz naše prijazne vasi vest, da prirede naši mladeniči, člani Orla pri Sv. Heleni, prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. povodom izleta, ki ga napravijo člani kat. slov. izobraževalnega društva Vič v Se-nožetih, gledališko predstavo »Najdena hči«. Čisti dohodek je namenjen družbi za zgradbo kapele v čast presv. Srcu Jezusovemu v Rožni dolini. Vabimo vse
naše bližnje sosede iz Ribč, Velike vasi, Kresnic, Poljan, Dolskega, Dola in vse druge vasi, da prihite v obil. številu in ogledajo igro, ki slika življenje prvih kristjanov; obenem pa vrlim Orlom v Senožetih pripomorejo, da se čim večji preostanek izroči družbi, ki je v silni stiski glede pokritja stroškov, ki so nastali pri stavbi nove kapele. Čujemo, da pride več Ljubljančanov gledat predstavo. Ne dajmo se osramotiti od njih in sezimo po vstopnicah, ki se že dobe v Senožetih pri Fr. Dragarju. Očetje in matere, pridite vsi in tudi otrokom Vašim dajte priliko, da si ogledajo res lepo igro. Igra se vprizori popoldne ob vsakem vremenu. Na svi-denje tedaj prihodnjo nedeljo v Senožetih.
—	Edisonov kinematophon. Poročali smo že o novi Edisonovi iznajdbi, ki pomenja združitev kinematografa in fonografa in ki se bo najbrže v na ji krajšem času razširila po vsem svetu. Sedaj se iz New Yorka poroča o posameznostih te iznajdbe. Edison je povabljenim gostom priredil kinemato* grafsko predstavo, šaljiv prizor, kako pride mož domov pijan in razbije razne predmete. Pri toni je s svojim novim strojem natančno posnemal istočasno s sliko ves hrup, petje besede itd. Predstava je bila tako naravno posneta, da so bili vsi gostje prepričani, da je kinematograf dosegel višek svoje popolnosti.
— Umrl je v Kandiji pri Novem mostu abiturijent Alojzij P e t r i č p. d< Drgane.
—	Tujecm na Vačah zadnjo bese«
do. V današnji jutranji izdaji »Slov. Naroda« št. 274 me neki hujskač poziv-lje, naj položim v roke pri kakem odvetniku ali notarju 400 K, na kar bo on dokazal, da sem jaz rekel na shodu v Vidrgi, da mi ni nič, če vsi Vačani pocrkajo. Podpisanec naj se zglasi pri meni z dokazi in verodostojnimi pričami, pa dobi brez odvetniškega posredovanja obljubljeno nagrado. Po časopisih se pa s kakim takozvanim »Va-čanom« ne boni prerekal. Človek, ki sliši in vidi, česar normalni in pošteni ljudje ne vidijo in ne slišijo, me tudi žaliti ne more. Torej naj kar naprej piše! Usmiljenja od njega ne potrebujem, naj si kar prihrani trud, da bi mi še-le grozil, kaj bo napravil. Podpisati se mu tudi ni treba, saj ga poznamo in vemo, da ni naše gore list. — Fr. Majdič, be-neficijat.
—	Stavka gledaliških igralcev se
pripravlja na Dunaju za Božič, ker ravnateljstva 10 vin., ki jih dobe pri vsaki vstopnici, nočejo več izročiti zavarovalnici avstrijske gledališke zadruge, ampak državni zavarovalnici.
—	Ponesrečeni vojaki na vojaških vajah. Pri gorskih vojaških vajah v dolini Sugan se je deloma težko, deloma laliko ponesrečilo 26 vojakov, ki so padli v prepade.
—	Iz električnega dvigala Je padel v Budimpešti bivši ogrski liberalni poslanec Reglyi in se tako pobil, da je na poti v bolnico umrl.
—	Z Dunaja. Dunajski kršč. soc. mešč. klub je sklenil, da pusti Bielo-hlaveka pasti.
—	Sumljive aretacije v Srbiji. V Srbiji skoro vsak dan aretirajo kakega avstrijskega podanika, češ, da so sumljivi avstrijskega vohunstva. Svet potem navadno o teli revežih nič ne ve. Včeraj je bil kot vohun v Kragujevacu aretiran češki odvetnik dr. Božič, ki je obiskal v Kragujevacu neko gospo.
. [obal toži „Narod".
Danes se nadaljuje razprava o Čo-balovi tožbi proti »Slovenskemu Narodu«. Pri včerajšnji popoldanski razpravi so priče izpovedale, da se je dalo za agitacijo 200 kron, da ima od blagajne ključe Čobal sam, od prodajalne in skladišča pa njegova pastrka Marija Jeločnik. Hofmann je izpovedal, da je prodal svojo 240 kron vredno zlato uro Čobalu za 120 kron. Dolga, ki ga je napravil pred sedmimi leti v zagorskem konsumnem društvu, še danes ni plačal. Senat se je včeraj posvetoval po prekinjeni javni razpravi do tri četrt na 9 zvečer o vprašanjih, ki se stavijo danes porotnikom. Danes se zaslišita še dve priči. Marija Koželj pravi, da ji je rekel obtoženec, da je on dal Čobala v cajtnge. Obtoženec pravi, da je dal takrat Čobala v »Narodnega Delavca«, na katerega je takrat mislil. Gregor Pungartnik pravi, da je obtoženec rekel, da dopisuje v »Narodnega Delavca«. Obtoženec pravi, da je dopisaval »Narodnemu Delavcu« in »Slovenskemu Narodu«. Predsednik: »Vi ste zelc zvest in priden časnikarski dopisovalec.« (Vcselost.)
Porotnikom stavljena vprašanja.
Senat jc stavil na porotnike devei vprašanj in sicer pet glavnih iu štir
dodatna vprašanja, če se Je obtožencu posrečil dokaz resnice. Pri petem glavnem vprašanju, ki se tiče takozvanih verbalnih injurij, se dodatno vprašanje ni stavilo. Ob 11. uri 5 minut prične utemeljevati obtožbo čobalov zastopnik dr. Tekavčič.
Predsednik nadsvetnik Polec temeljito pouči porotnike. Ker obtoženec zanikava, da bi bil pisal dopisa, pojasni stvar takole: Če je Peter koga ubil, Janez pa pravi, da ga ni ubil, a da prevzame vso odgovornost za Petra, ga ne morete obsoditi. (Veselost.)
Dr. Tekavčič naglaša , da je pisal dopise gotovo obtoženec in nihče drugi. Liberalno stranko naziva namenoma »strančico«. O priči Koder pravi, da je izpovedal rezervirano zato, ker se je sam bal, da pride na zatožno klop, ako bi se spomnil na to, da je nesel članka »Narodu«. O člankih pravi, da obsegajo celo vrsto opravljanj in obrekovanj. Čobalov zastopnik na to resumira vse, kar so izpovedale Čobalove priče. Pove, da zasluži Čobal mesečno 150 K, da vodi 14 let kot blagajnik zagorsko kon-sumno društvo, ne veruje pa, da bi imel Čobal 15.000 K premoženja. Končno želi, naj bi časopisje opustilo ostro pisavo, kar bi se zgodilo, če se obsodi obtoženec.
Obtoženčev zagovornik dr. Zerov-nik pričakuje, da porotniki oproste obtoženca. Čobalu pravi, da bi ga pravzaprav ne smeli razburjati taki časnikarski napadi, ker bi njegovi sodrugi kljub časnikom še nadalje vanj verovali. Čobalu očita, da ni branil koristi konsum-nega društva v Hoffmannovem slučaju. Hoffmannovo zlato uro in verižico je dobil za 120 K, dasi bi bilo bolj pravilno, če bi se bil pokril z uro in verižico Hoffmannov dolg ki še danes ni pokrit. Pravilno in dobro gospodarsvo tudi ni, ker se je dalo 200 K za politično agitacijo. Ostale točke so pa bolj ostra kritika. Pričakuje, da porotniki zanikajo vsa glavna vprašanja. Zagovornik končno naglaša, da je obtoženec, ki sedi na obtožni klopi, slamnat mož, za katerim se skriva pravi krivec, ki čaka, da vsa stvar zastara. Dr. Tekavčič zavrača zagovornika, ki pred razmotriva, kaj da pomenja dokaz resnice, ker v teh slučajih ne zadošča dokaz verjetnosti. Zagovornik kratko odgovarja zastopniku obtožbe.	/
Nekaj čisto nenavadnega se je zgodilo danes pri porotni razpravi »Čobal kontra »Narod«. Stara navada je namreč, da govore zastopniki kvečjemu dvakrat, po postavi ima pa zadnjo besedo zagovornik. Dr. Tekavčič je pa govoril trikrat, zagovorništvo mu je prepustilo končno besedo, dasi ni običajno, da govori zastopnik ene stranke trikrat, drugi pa le dvakrat.
»Narod« oproščen
Kakor je vsak pričakoval, ki pozna ljubljansko poroto, so porotniki oprostili obtoženca. Razpoloženje je bilo med njimi, da obtoženi Habe ni pisni člankov, zaradi katerih je bil tožen. Porotniki so zanikali vseh pet. glavnih vprašanj zato so odpadla postranska vprašanja. Razmerje glasov je bilo: I. glavno vprašanje, 6 da, 6 ne, II. 3 da, 9 ne, III. 3 da, 9 ne, IV. 4 da, 8 ne, V. 4 da, 8 ne. Čobalov zastopnik dr. Tekavčič je priglasil ničnostno pritožbo, ko je prej predsednik proglasil oprostilno razsodbo, po kateri plača sodne stroške Čobal.
Z BOMBAMI NA FOTUGALSKEM.
V državnem arzenalu v San Estrao je včeraj eksplodirala bomba. 12 oseb je bilo težko ranjenih. Republikansko gibanje na Portugalskem se vedno bolj širi.
ieseniike novice.
j Jeseniško okrožje Orla priredi dne 11. septembra v Srednji vasi v Bohinju javno telovadbo. Na sporedu so: rajalni pohod, proste vaje na drogu, bradlji in krogih. Vrši se tudi sabljanje moreška. Po telovadbi se vrši veselica na prostem s srečolovom, petjem in godbo. Pri javni telovadbi in veselici igra si. tovarniška godba z Jesenic. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča prosta. Vsa bratska društva se vljudno vabijo, da v nedeljo pohite v Bohinj.
— Skupina J. S. Z. za Javornik in Koroško Belo priredi v nedeljo 11. septembra popoldan ob pol 4. uri pri Vo-dičarju društven shod, na katerem predava dr. Ivan Zajec iz Ljubljane. Somišljeniki, udeležite se shoda!
J Izlet. Delavsko strokovno društvo je priredilo preteklo nedeljo izlet na Šmarno goro, ki se ga je udeležilo okoli 200 izletnikov. Z velikim zanimanjem so ogledali ob tej priliki tudi impozant-ni zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. Vladalo je vseskozi najlepše razpoloženje. Delavstvo samo si je prireditev aranžiralo kaj vzorno in v splošno zadovolj-nost.
j Umrl je v tržaški bolnici Franc A 1 e k s , tovarniški mojster na Javor-niku. Bil je hud socij, zlasti ob volitvah. Na smrtni postelji je pa prejel sv. zakramente in je spravljen z Bogom umri. Bilo mu dobro!
' Ljubljanske novice.
lj Ivan Hribarjeva ulica. Danes je odšla na deželni odbor naslednja pritožba: »Visoki deželni odbor vojvodinje Kranjske v Ljubljani. V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 30. avgusta leta 1910, je bil sprejet predlog, naj se odslej Gosposka ulica imenuje Ivan Hribarjeva ulica. Podpisana davkoplačevalca se proti temu pritožujeta in prosita visoki deželni odbor, da ta sklep razveljavi iz zgodovinskih ozirov in ker so nove ulične tablice z napisom Gosposka ulica še skoro popolnoma nove ter bi zopetna izprememba napravljala le nepotrebne stroške. Tudi ima bivši ljubljanski župan Ivan Hribar že »Hribarjev gaj« v Trnovem in to popolnoma zadošča. V Ljubljani, 7. septembra. 1910. — Ivan Kregar, Ivan Štefe.« — Ta pritožba je posebno sedaj popolnoma umestna. Za Ivan Hribarjevo ulico bo še kje drugje prostor, ko se Ivan Hribarjeve prave zasluge za Ljubljano pravilno pojasnijo. Sicer pa bi bilo čudno, da bi v slovenski Ljubljani imel ulico mož, ki je Nemcem podpisal pogodbo.
lj Vse, ki se zanimajo za liberalne značaje - prvake opozarjamo na današnje poročilo o pravdi med mladini in starini pri okrajnem sodišču. Poročilo prinašamo na drugem mestu.
lj Kako bo sedaj z mizarskimi deli za obrtno šolo? Deželni odbor je razveljavil nepravilno oddajo mizarskih del za zgradbo obrtne šole. Kljub temu izvršujejo delo tisti, katerim se je delo dalo po nepravilnem postopanju, ljubljanski obrtniki davkoplačevalci so pa oškodovani. Bivši župan Hribar je baje rekel, naj se mizarska dela izvršujejo na njegovo odgovornost. Ker sedaj Hribarja ni več na županskem prestolu, vprašamo ali ima mesto dovolj garancij za to Hribarjevo odgovornost. Naše mnenje je, da se po sklopu dež. odbora ne sme nadaljevati z mizarskimi deli in da občini nadaljevanje teh del ni nič mar. Bivši župan Hribar bi bil moral dela takoj nanovo razpisati, če tega ni storil, je on kriv eventualnega zavlačevanja stavbe in je odgovoren za vse eventualne posledice.
lj Eden glavnih nadznačajev v liberalni stranki je brezdvomno dr. Ora-žen. Ta mož je nastopil v občinskem ■svetu za domače mizarske mojstre pri stavbi obrtne šole. Župan Hribar je takrat obrtnike kruto razžalil, ne da bi jim bil dal pozneje zadoščenja. Mislil bi človek, da bo dr. Oražen toliko časa vsaj, da obrtniki dobe zadoščenje, ostal pri obrtnikih. Dasi pa obrtniki niso dobili nobenega zadoščenja, je dr. Oražen šel — za Hribarjem in je naposled še predlagal Hribarjevo ulico. Taka so dr. Oražnova pota.
lj Krščanska ženska zveza v Ljubljani je darovala mesto venca na krsto članice prebl. gospe Povše-tove 20 kron za »Rokodelski Dom«.
lj Na mnoga vprašanja naznanja glasbeno društvo »Ljubljana«, da je vsakoršna pojasnila mogoče dobiti v društvenih prostorih v hotelu »Union« vsak popoldan od 3. do 6. ure, izvzemši nedelje in praznike. Vpisovanje v glasbeno šolo se sklene z določitvijo šolskih ur v sredo, 14. t. m. — Ženski zbor začne z vajami v ponedeljek, 12, t. m., moški zbor v sredo 14. t. m. Čujemo, da se iznova trosijo popolnoma neosnova-ne vesti o razpadu »Ljubljane«, seveda od strani, ki bi imela največ interesa na. tem in ki nam niti politično, niti stvarno ni prijazna ter da se na vse mogoče načine skuša dosedanje zveste, člane in članice zbora odvrniti od »Ljubljane« ter preprečiti pristop novih, ker gotove kroge v liberalni stranki silno boli mogočen zbor, kigaimana-ša stranka v sredi takozvane napredne Ljubljane. Povdarjamo, da je na zgoraj omenjenih vesteh samo toliko resnice, da so tendencijozno zlagane in da bode odbor brezobzirno primerno po-
stopal proti trosHeljem TafciK Vesti.'—»" Kjer je zbrano toliko delavnosti in požrtvovalnosti, kakor ravno v »Ljubljani«, tam more biti le o napredku govor, ne pa o razpadu, o napredku tembolj, ker ni v »Ljubljani« več ljudi, ki bi no razumeli naše misli in naših ciljev. — »Ljubljana« se bori, pa boj krepi življenjske. sile in zmaga bo tem lepša. Predno torej kdo verjame obrekovalcu Petru ali Pavlu naj pride in se sam prepriča, kaj je res. Sprejet bo gostoljubno. — Odbor.
lj Iredentovci mimo Ljubljane. Tržaški iredentovci, ki so bili aretirani radi znanega iredentovskega izleta Tr-žačanov v Milan in ki so obtoženi vele i z d a j e , pridejo pred graške porotnike. Aretovance, med katerimi sta odvetniška kandidata dr. pl. Hoeberth in dr. Tamaro in dva laška dečka Levi in Priester so mimo Ljubljano peljali v Gradec.
lj Gerlovič proti dr. Fettich-Frank-hetrau. Danes dopoldne je bila pred okrajnim sodiščem razprava proti od-vet. kandidatu dr. Fettieh-Frankhei-mu, ki ga je tožil vlad. policijski agent Gerlovič radi razžaljenja časti. Gerlovič je namreč dne 22. avgusta nagovoril plakaterja Mateliča, ki se je pred ju-stično palačo razgovarjal z dr. Fettich-Frankheimom ter mu sporočil, da je prepovedano plakatirati Hribarjeve lepake. Dr. Fettich-Frankheim pa je pri tej priliki rekel Gerloviču razžaljive besede: »Kaj si organi deželne vlado vse dovoljujejo; kar na ulici ustavljajo moje klijente«. Rekel je tudi Gerloviču, naj se legitimira, ako ima kak ukaz od deželne vlade. Priči Peter Matelič in knjigovodja Viktor Oblak sta le deloma potrdila obtožnico, češ, da se ne moreta spominjati, kaj dr. Fettich-Frankheim govoril. Obtožencev zagovornik je bil dr. Novak. Dr. Fettich-Frankheim je bil obsojen na 10 K globe ali 24 ur zapora v slučaju neizterljivosti.
lj Velik kongres krojaških mojstrov se vrši jutri v nedeljo, ponedeljek in v torek na. Dunaju. Program je zelo obširen, posebno točka: uvedba delavnega časa leta 1912. na. 10 ur, 1914. na 9 ur in 1916. na 8 ur, utegne biti zanimiva. Kongresa se udeleži tudi tukajšnji načelnik krojaške zadruge g. J e -1 o č n i k.
lj P. general frančiškanskega reda se je danes popoldne odpeljal preko Beljaka v svojo domovino Sigmaringen, začetkom oktobra pride zopet, v Rim.
lj Naš rojak Naval - Pogačnik na dunajski ljudski operi. Ravnatelj Rai-ner Simons je sklenil z našim rojakom, komornim pevcem Navalom pogodbo za več gostovanj omenjenega umetnika na dunajski ljudski operi. Prvič bo gostoval Naval 11. novembra. Naval bo pel razen José-ja, Almavive in Georgc Browna tudi Octavia, Lyonela, Alfreda (»Traviata«), Haruna (»I) jamileh«), Ze pjorés-a (»Si jétais roi«), ter bo tudi prevzel več tenorskih vlog v nekaterih novitetah.
ČRNOGORSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. Poroča se, da se je črnogorski kralj izrazil v krogu svoje družbe, da bo najprej obiskal dunajski dvor. Z Dunaja bo potoval skoro gotovo v Peterburg.
KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. Radi obširnih zdravstvenih odredb ni več novih slučajev kolere.
NEMŠKI CESAR VILJEM NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. Nemški cesar se pripelje na Dunaj 20. t. m. S kolodvora se pelje v Schonbrunn, nakar obišče cesarja. Dne 21. t. ni. obišče nemški cesar mest. hišo, opoludne bo dine. pri nemškem poslaniku. Navzoča bode-ta oba cesarja. Popoldne obišče nemški cesar lovsko razstavo, zvečer je dvorna slavnost v Schonbrunnu.
BOLEZEN IGRALCA KAINZA.
Dunaj, 10. septembra. Kainzu je tudi danes boljše, še boljše kot. včeraj.
SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI NEMŠKEMU CESARJU.
Berolln, 10. septembra. Včeraj so po nekem shodu na katerem se je posebno kritiziral zadnji cesarjev govor, v katerem je govoril o Božjem poslanstvu, soc. demokrat je hoteli korakati pred cesarsko palačo. Policija, jo soc. demokratom zaprla pot in demonstrante razgnala.
ARETACIJE V SRBIJI.
Bolgrad, 10. septembra. Inženir Lazar Spirič je bil tu aretovan. Oblast trd ., da je bil arotov&n v trenotku, ko je hotel ustreliti člana noke komisije Dimi-trijeviča.
VELIKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
London, 10. septembra. Na veliki severni železnici grozi splošna stavka uslužbencev. Večina uslužbencev so je izrekla, naj se stavka takoj prične. —• Lastniki predilnic so sklenili, delavce odpustiti od dela, «ako se takoj ne udajo delavci v neki predilnici, ki so s stavke pričeli.
Z DVEMA MILIJONOMA PODKUPLJEN.
Peterburg, 10. septembra. V Kijevu je senator Dedjulin dognal pri reviziji, da so ondotni intendanti v teku zadnjih petih let poleg raznih darov, izsiljenih denarjev, prejoli tudi 2 milijona rubljov, s katerimi so se dali podkupiti od raznih oseb, da niso izpolnjevali svojih uradnih dolžnosti.
ZDRAVNICA V HEBSKI OKRAJNI BOLNIŠNICI.
Heb, 10. septembra. Za izpraznjen no mesto sekuudarija na tukašnji okr. bolnišnici je imenoval občinski svet edino prosilko gdč. dr. Marijano TUei-mert.
Cerkveni letopis.
c Prvo obhajilo otrok. Zadnja številka »Acta Apostolicae sedis« prinaša nov, od papeža potrjen dekret, kateri jo vzbudil po katoliškem svetu največjo pozornost. Dekret govori o starosti piv voobhajancev. Otroci so dosedaj pristopali k prvemu sv. obhajilu navadno po desetem letu. Ta dekret pa določa, da so otroci dolžni k velikonočnemu obhajilu pristopati takoj, ko se pameti zavedo. Ta starost je navadno 7. leto, in velja tako za spoved in za sv. obhajilo. K temu ni potrebno popolno znanje ve-ronauka. Dekret določa vsem škofom, (Dalje na 8. strani.).
Kašljajoče osebe opozarjamo na
oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Trditeu:
Naši stroji so za več let naprej!
P&Staz:
1907 Simeringrekord 8:34'/,, dosegel Eliska na motornem kolesu LflURIN & KLEMENT, in v letih 1908, 1909 in 1910 Se ni bil prekošen in je torej ta
Hord LHORIN h MMOT
2e 1 leta neovržen.	1681
Lamin k Klemeni, akcij. dr.
Mlada Boleslav; zastopnik Nikodem & Wetzka. Gradec, Kaiserfeldergasse 15.
Izborna <ffletl£na namizna pijača.
O dobroti Billnske vode naj sc vpraSa domaČ I zdravnik. Dobi sc pri Mihael Kaslner|u v Ljubljani.	2590
7 I 7 i KG 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER, LJubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO
707
naj ga mod ljudstvom objavijo in naj so vsako leto v vseh župnijskih cerkvah o velikonočnem času javno prebere. Glavno točko te določbo so naslednjo: 1.) Loto razločevanja in spoznavanja se smatra navadno 7. leto; s tem letom se prične dolžnost spovedi in sv. obhajila. 2.) K prvi spovedi in sv. obhajilu ni potrebno popolno znanje verskih naukov; zadostuje, da ve otrok sv. obhajilo razločevati od navadnega kruha in pa znanje najpotrebnejših verskih resnic. Opravljanje teh sv. zakramentov ni samo dolžnost otrok, ampak ta dolžnost veže tudi njih vzgojitelje. 3.) Vsi župniki naj skrbe, da gredo vsi otroci enkrat ali večkrat k skupnemu sv. obhajilu, pa ne samo pr-voobhajanci, ampak vsi, ki so že sveto obhajilo prejeli; sploh naj skrbe vzgojitelji, da otroci večkrat, če je mogoče, vsak dan sv. zakramente prejmejo. Dosedanja navada, da se jo prejem sv. obhajila na kasnejša leta odlašal, je napačna, ker se no strinja z duhom cerkve, in je ostanek janzenizma. Pred par dnevi sta bila pri sv. Očetu sprejeta dva francoska urednika; govor jc nanesel tudi na ta dekret; papež jc smatral vse ugovore proti praktični izvršljivosti to odločbe za prazne in jo pojasnil, da so ga k tej reformi razne prošnjo dovoille. Hoteli smo zopet v veljavo spraviti nauk, ki ga zastopa večina katoliških bogoslovcev.
il»y
alkalična kislina;
kot zdravilni vrelec že stoletja znana t vseh
boleznih
¡¡¡mi in prebavi organov,
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih va-lh Prospekti tast onj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve£Jlh Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11452—49
2612
Zahvala.
Povodom nenadomestne izgube naše dobre matere oziroma stare matere in tašče, gospe
Helene Erhežnsk
nam je došlo toliko tolažilnih dokazov iskrenega sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti; osobito pa se zahvaljujemo prečastitemu gospodu župniku Vr-liovcu, ki je blagovolil ranjko spremiti k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem cvetja ter za mno-gobrojno častno spremstvo pri pogrebu.
Ljubljana, 10. septembra 1910.
Žalujoči ostali,
Prekliciijesn f S
ljetio izrekel o g. R. Ojster-ju, ter se mu zahvaljujem, ker mi jc odpustil.
S. Faual.
2622
Išče se S* *
zmožna popolnoma nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. Več osebno pri Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg.
Zahvala.
2607
K naši zahvali od srede 7. t. m. dolžni smo Še izraziti našo iskreno zahvalo prečastitemu gospodu o. Placidu, provincijalu čč. oo. frančiškanov, ki je, kakor vedno, osobito v sedaj za nas najbridkejši uri, bil pravi tolažnik naši preblagi, pobožni, predobri mamici in nam. Istotako smo dolžni iskreno hvaležnost našemu visokočastitemu gospodu župniku F. Pavliču za njegove tolažilne obiske naše mamice v zdravilišču in za njegovo vodstvo spremstva k poslednjemu počitku naše nepozabne mamice.
Došlo je nam in prihaja nebroj, na stotine sožalnih pisem — iz vseh krajev in dežel, in nebroj istih je pisanih v dolgih vrstah, z najtoplejšimi besedami, ki so nam res prav v tolažbo v naši neizmerni žalosti; ne moremo pa kakor bi radi, se vsem takoj zahvaliti, zato izrekamo za sedaj vsem iskreno zahvalo za blagosočutje in obljubo mnogih, ki so nam obljubili spominjati se naše nepozabne, predobre mamice v molitvi in pri daritvi svete maše.
Vsem kličemo: Bog naj stoterokrat plača!
Za globoko žalujoče ostale: FR. S. POVSE.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1910.
ua ri 1 o!
5fhifhf-0U0 milo Je pravo samo z imenom
Schicl"
in z znamko „Tele n".
U
b FMrirJHpLHa m
DčSr se je povrnil "sai
in ordinira vsak dan od 2 — 4 pop. 2581 Frančiškanska ul. 12. (3)
Išče se za slaščičarno 2601
in
ki naj dobro govori oba deželna jezika. Naslov pove uprava lista.
cffije se doBro je?
dCjer znajo pravilno pripravljati i z Borno <$efiatete. cftoccptno Knjiga vsaRomur zasionjpošilja cRrva Rranjsfia tovarna testenin v ¿Ilir. Bistrici.
637
2600
Proda se
zemljišče 1DK
30 korakov od Dunajske ceste, okolica sv. Krištofa v izmeri 1500 m2; zeio prikladno za obrtnika ali podjetnika, ki hoče poleg hiše pozidati delavnico. Cena pol nižja od sosednjih zemljišč. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Strokovni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni
llled. dr. Josip Pogačnik
ordinira zopet od 11-12 in od 2 do pol 4. ure
Lepa, nooa hiša
s 5 sobami, 2 kuhinjama, vinsko kletjo ter velikim vrtom se proda pod ugodnimi pogoji. Hiša je na zelo prometnem prostoru poleg državne ceste, pripravna za vsako obrt. Cena se izve v Zgornji Šiški 107.
Prodam ali menjam vsled starosti 40 oralov veliko, krasno	2617 3-1
posestvo
pri IKIaribora
z letošnjimi pridelki in z vsemi gospodarskimi stroji, za dobro gostilno,
Naplačilo v gotovini 10.000 kron. Ponudbe pod „Paradiž" štev. 2617 na upravo -Slovenca".
etsSoiec - otiličnjnK
išče iKsfruhcilo pri boki Milil ndovinl.
2615 2-1
Ponudbe na A. S, pri M. Zavrl, Streliva ul. 7.
Proda se iz proste roke stara
2618
siishji
ki obstoji že nad 35 let in
trgovina za špecerijsko isiago in lesna trgovina
kjer je prometa nad 200.000 kron na leto, na lepem kraju blizo kolodvora in tovarne. Cena je 18 000 K. plača se samo polovica, za drugo se čaka.
Več pove Ludovik Hudovernik trgovec V Gorni Bistrici, Slov. Bistrica, Štajersko.
se takoj odda na Miklošičevi cesti, 26/11.
2621
išče osmošolec!
Poučuje lahko: slovenščino, latinščino, grščino, nemščino, laščino in matematiko. Oglasi se lahko gdč. dijakinja. Nemec ali Lah ni izključen.	2620 Naslov pove uprava „Slovenca'.
Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. ure do 3. ure pop.Začetek šolskega leta 1. oktobra ob 8. uri zjutraj.
Vsled okuženla
O II toil/o ^^
so se že veiikrat majhne rane razširile v težke. Zato pokrite vsako rano z najbolj pripravnim sredstvom
Ze 40 let se |e Izkazalo mečilno vlaCno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ' Hazpošilja se vsak dan. "aJl I pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-šlce, za K7'- pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, lz-delovatclja, ceno in varstveno znamko Pristno lc po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FRABHER. c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana. vogal Nerudove ulice št. 203.
L*-
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
*J

Elektroradiograf „IDEHL
2611 _ proizvaja od 10. do 13. t. m.
S a m a rita nfta"
(krasna projekcija po svetopisemski zgodbi novega zakona) poleg druzih zanimivih in zabavnih točk (glej spored).
Elektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od sobote 10. septemb. do torka 13. septemb.
SPORED:	2539
1. En dan na otoku Markona (Po naravi.) — 2. Sa-maritanka. (V barvah.) — 3. Sanje detektiva. (Komično,) — 4. Mehikanskl skakalci »Ramon Guarcia«. (Variete). — 5. Luka nn dvoboju s topovi. (Komično.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in i/29. uri. — 6. Ljubezenski lijak. (Komično.) — 7. Prikazen iz preteklosti. (Drama.) — 8. Zakonski mož, ki ljubi samo plavolaske. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši nn prostem. Vsak torek in petek od 6. do 10. Slov. Filbarmoniju.
!!Redka prilika*!
Na zelo prometnem kraju v sredin' mesta se iz proste roke proda v zelo dobrem stanju se nahajajoča 3 nadstropna _ _
S ^l^^k

v kateri se poleg lepili stanovanj nahajajo tudi prodajalniški lokali. Plačilni pogoji zelo 2476 3	ugodni. — Naslov pove uprava lista.
2199
RAZGLAS.
Na c. kr, umetno-obrtni strokovni Soli v Ljubljani sc prične Šolski pouk
dne 20. septembra,
Izvzemši šolo za stavbne obrtnike, katera se otvori
dne 3. novembra.
V oddelek za Šoloobvezne dečke, v dnevno šolo za obdelovanje lesa in v dnevno Solo za umetno vezenje se novi učenci ne bodo sprejemali.
Novi učenci se vsprejinejo samo v oddelek za lesno in kamneno podobarstvo, v obe javni risarski Soli (za možke in za ženske), in v Solo za stavbne obrtnike.
Učenci, ki vstopijo na novo v oddelek za lesno in kamneno podobarstvo, naj se zalase dne 16. ali 17. septembra; z darji, tesarji in kamnoseki pa, ki nameravajo vstopiti v Solo za stavbne obrtnike, naj se prijavijo v času od 15. do 30. oktobra.
Vstop v obe javni risarski šoli je mogoč tudi med šolskim letom.
Učenci, kateri so zavod že obiskovali in ki vstopajo v višje letnike, se morajo predstaviti dne 19. septembra. V vseh oddelkih imajo pristop tudi ženske.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1910.	Ravnateljstvo.
Pošteno 19 letno dekle želi vštopiti kot
v kako trgovino. Zmožna je obeh deželnih jezikov. Gre tudi na deželo ali v kako manjše mesto. Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „Pridnost" poste rest. Skofjaloka.
®®®®®©©®©®®®©®®®®®®<
Proda se iz proste roke s Skotji loki na Spodnjem trgu
hisa
»
z zraven spadajočim zemljiščem. Hiša je popolnoma prenovljena, posebno pripravna za trgovca ali obrtnika, iz zemljišča se redita 2 govedi in 4 prašiči. Pri zemljišču sta dva lepa gozda. - Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Po ceni se prodasta
2 železni paste®, esii nočna omara
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
0
2591
se sprejmeta takoj v trajno delo. Več pove T. Piš, čevljarski mojster, Zgornja Šiška štev. 107.	2610 2
v Laškem trgu da v najem 256i Dr. Kolšek, Laško.
V Zagrebu, v sredini mesta se dajo 2619	najem	3
Pilili
v katerih je bila nad 50 let trgovina ribniške lesene in pletene robe, od 1.
novembra t. 1. Vprašanja na
Lj. Boškoviča, Zagreb, Jelačlčev trg 18.	...
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	2387 (6)
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod Leskovic & Meden, Ljubljana.
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Zigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica; Alojz. Gatsch.
I)A7Af! Priporočam preč. duhovščini in Dri-™«-1 1 "¿Ul • slav. občinstvu svojo ogromno	I »
zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz Črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorje»; prevzamem in v
Kopolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkoena in stau-lnska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po |ako
spi
nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okolre."
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po |ako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20 -1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica Štev. 26.
Št. 358/pr,
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane popolniti je službo
mestnega cestnega nadzornika
s prejemki XI. plačilne stopnje, t. j. K 1600'— letne plače, K 504 — dejalnostne doklade. treh v pokojnino vštevnih triletnlc po K 200'— ter dveh tudi v pokojnino vStevnili službenostarostnih doklad po K 200 -—.
Služba odda se za prvo leto le začasno ter se začasno imenovani cestni nadzornik šele po enoletnem povoljnem službovanji, ako se v tem Času skaže za službo popolnoma sposobnim, imenuje stalnim.
Za namestitev v tej službi zahteva se poleg obče vsposobljenosti dokaz o dobro prebitem izpitu za cestnega mojstra.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje
■ do 15. oktobra t. I.
pri predsedstvu mestnega magistrata.
2616
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. septembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane
začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan l. r.
A-KVM6
ueirna
IZBERR OBLEK
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
Lastni izdelki !
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo sojjdne, stalne cene.

Vpisovanje v glasbeno šolo sc bo vršilo v torek 6. in sredo 7. septembra dopoldne oc 9.—12. ure in popoldne od 3.-5 ure; v petek 9. in soboto 10. septembra popoludne od '4.-6. ure in v pondeljek 12. ter v torek 13. septembra dopoldne od 9.—12. ure, popoldne pa od j.—6. ure.
Vsi vpisani učenci naj pridejo v sredo dne 11. septembra popoldne ob V:5. uri k razdelitvi ur Gojencem šole se podaja umetniško-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega zučetkn do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu, in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelnistvo itd.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. Sol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Na zavodu poučuje 17 glasbenih učiteljev, med temi: Fr. Gerbič, M. Hubad, Jos. Vedral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talidi-Prelesnikova, Anton Lajovic, Klotildn Praprotnik, jara Chlumecka Josip Pavšič in dr.
Pri vsprejemu je treba plačati društvenlno staršev, vpisnino učencev in ukovino za drugo polovico septembra, eventuelno kdor hoče, tudi za oktober.
Ukovino je plačati en mesec naprej. Višina ukovine v posamnih predmetih jc različna in znaša za nekatere predmete od 6—8 K na mesec, za nekatere pa po 4 K na pol leta.
Natančnejši podatki so razvidni iz plakatov.	2521 3

y*l«v v
w Ljubljani. hv

v nmmtmtBHmmmmmMMmm
1»
Zann&nji uienci se vpisujejo 29. in 30. septemlsrar
Ustz?icvueno ¡834. 2551 s m\M Kft ravnatelj, jj
mtmmmmm
" - "nr—iTijrr
m
rež
dor zida aH rabi cementne izdelke a a tvornice cementnih izdelkov
e v
cene od

E Domaže slovenske ivrdke
li-?fsm^ssa3It ..... UBCss
Pcsoji?nice.
Ljudska posojilnica M^ž£aat.ce8ta a "
VTiiamnA pocioorno društvo, Kongresni trg 19 B ¿djCliiiiU Glej inserat.
t^azno ivrdk®.
JSijCr Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
Kolimann Fran' zaloga P°rceIana in Steklentne
Josip KošmerIprvaiu30sl0vanskatv0r"
¡zborne droži (kvas).
nica drož priporoča svoje
Lekarna Trnkoczy v,0yg"ian'' zraven_^
TVitfkm^iri cf&r T> «rgovina s špec. blagom In iUenCUlgCi delikatesaml.Sv. Petra cesta
it. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo fere8ni trg
Pficinti Filip, slikar za napise, črke In grbe, £ IlblUU. Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu4
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače.
Zibert
A, največja zaloga čevljev domačega izdelka, Prešernove ulice.
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
ff*
katera je absolvirala trgovski tečaj, želi na-2563	stopiti v službo kot
hsiniftrtefaf!^ sli ItlagalniCarka
Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca«.
išče gostilno na račun ali mesto kakega poslovodje nadzornika ali kaj enakega primernega v mestu ali na deželi. Naslov 2599 pove uprava „Slovenca".	4
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan Rajželj,
Marije Terezijo cesta 11 (Koiizejl-
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	t 1
w «0 ur m
z eno oziroma dvema sobama se odda v Ilirski ulici štev. 21. Več pove hišnik ravnotam.	2564
Oskubnišivo £oka pri Eidanem-mostu
sprejme s 1. oktobrom, samskega
kateri je vseh strokah vrtnarstva dobro izurjen. Plača po dogovoru. Ponudbe jenaslo-viti na j. jakša Zidanmost.	2570 (3)
2602
Proda se
velik, nad eno in pol leta star. Več pove stavbenik Iv. Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8.
nMHHMamMau mm itn m« i
Ljubljana, Pred škožijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
obleke za šolsko mladino
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
slülsüs
Cenejši in boljši kot kava, alkohol in vsi surogati. Zdrava pijača za zajutrek in južino. Dobi se v vseh zadevnih trgovinah. Pristen le v izvirnih zavojih z 2462 varstveno znamko „Chinesenboj)".
Kjer ni v zalogi, ga pošilja naravnost Al. PEKH.2EK & KOittP., Dunaj VII./2.
Kirchengasse 41.
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
Lav. Sdiwentner »
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. avgusta 1910. Nc. VIII. 235/10/1 se vrši dne
12. septembra 1910 ob 9 uri dopoldne
na lici mesta, začenši v Spodnji Šiški hšt. 111, prostovoljna sodna
dražba zemljišč g. I. Favai iz Spod. Šiške 111 in 150
in sicer.
1.	Vlož. št. 273 k. o. Spod. Šiška hšt. 111 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom s ploščino 25 a 36 m2,
2.	vlož. št. 345 iste k. o. hiša št. 150 z gospodarskim poslopjem, ledenico, dvoriščem s ploščino 12 a 82 m2,
3.	parcele št. 293/2, 294, 295, 297/2 njive in 296/2 pašnik iste k. o. v izmeri 1 ha 80 a 06 m2,
4.	parcela št. 458/1 travnik iste k. o. v izmeri 28 a 98 m2,
5.	vlož. št. 551 k. o. Zg. Šiška v izmeri 49 a 93 m2.
Predmeta pod 1 in 4 sta neposredno pri držav, kolodvoru Ljubljana zunaj mestnega užitninskega ozemlja, sta posebno pripravna tudi za večja podjetja, železniški tir na kolodvor lahko izvedljiv. V obeh hišah ste gostilni v oni št. 150 tudi trgovina in mesarija.
Vzklicne cene: ad 1. 80.000 K; ad 2. 50.000 K; ad 3. 9000 K; ad 4. 30.000 K; ad 5. 2500 K.
Vsak ponudnik mora založiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja kot vadij 5°o vzklicne cene tedaj ad 1. 4000 K; ad 2. 2500 K; ad 3. 450 K; ad 4. 1500 K ; ad 5. 125 K v denarju ali drugih pupilarno varnih vrednotah. Tabularni upniki smejo kriti vadij z pri predmetu dražbe vknjiženimi terjatvami. Najvišje ponudke je plačati do 1. oktobra 1910 na roke podpisanega.
Lastnica sme po sklepu dražbe najvišji ponudek potrditi ali odkloniti. Knjižni upniki ohranijo svoje zastavne pravice brez obzira na prodajno ceno.
Ljubljana, dne 3. septembra 1910.
2490
S3r. Fran Ussk, c. h. notar
kot. sodni komisar.
SkiE
Hote! Lihurnila
(Harodni dom v Voloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
h!
íülariga IHedoed, najemnica,

Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
liiiiiiiiimiim Obstoji že nad 33 let. mimiiiiimin
na Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro in najpoštensjio postrežbo, prosi, da so pri 2587 Dara^i'ltl lzv0" "¿i™1' na Prv° domačo vrdko
H gjj	g	2517
^ "" ™ se sprejmejo na stanovanje in na hrano v bližini druge državne gimnazije. Več se po« izve Ciril-Metodova ul. 15. pritličje levo,
SSeniína ponuóBal
Mladenič 27 let star, trgovec In pošastnik na dejeli blizu mesta, so šeli poročiti takoj j deklico, ki bi imela vsaj ¡0.000 premoženja, — vdove brez otrok niso iz-uzete! Stroga tajnost se jamiil Vse ponudbo s sliko je poslati na upravništvo „Slovenca" pod naslov: 1001, ž. p. 2527
/
ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Boč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železnisks postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se gi more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—!
odda se v Šiški od 1. novembra t.l. naprej. Več se poizve v prodajalni g. Ant. Presker-ja v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 14. 2575
sprejme Franc Bizjak, čevljarski mojster v Borovnici (Notranjsko). 2474 3-t
mm izpeljävä
vseli poslovnih transakcij. - ¡dajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa Elavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
——i TI
C KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* M FUrTTP i OSREDNJI! MENJALNIC*: ' IllJCll^ UM* DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
Pnrlrn /niro • Batlen' 'Blka Kamnica, Češka Lipa, Brno, Dux, Gablonz a. N Graslilz, Krakov, Litomerico. Woravski lUUIlUlIIUB. zumberg, Mbdling, Meran, Novi Jiiln, Plzen, Praga, Liberoa, Dunajsko Hovomesto,
NHKUP IN PRODRJR
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
, Zavarovanje proti \m pri žreiaii M\ ».papirjev
" Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Vo^no gibanje na SJolenlskem.
Iz Mirne peči nam pišejo: Zadnjo nedeljo, t. j. 4. t. m., je imel gosp. deželni odbornik Jarc svoj dobro obiskani volivni shod pred župniščem, ki se je kljub raznim zahrbtnim mahinacijam od strani nekaterih zagrizenih nasprotnikov mirno in dostojno vršil. Gosp. kandidat je v kratkih in jedrnatih besedah "razvil program Slov. Ljudske Stranke, na katerega podlagi želi on svoje volivce zastopati v državni zbornici. Med drugim je posebno poljudno razpravljal iz versko-narodncga stališča o ljudskošolskem vprašanju z ozi-rom na liberalno svobodomiselno uči-teljstvo, kateremu načeljuje znani Gangl, kandidat liberalne stranke; omenjal je posebno praktično stran ljudske šole, kakšna bi morala ista biti, da bi ustrezala kmetski mladini. Govoril je o gospodarski organizaciji, ki je na Dolenjskem še jako malo razvita, in stavil za zgled gorenjsko in notranjsko stran. Z ozirom na dejstvo, da je letos grozna toča v tukajšni župniji ogromno škodo napravila na polju in vinogradih, tako da kmet s strahom gleda v prihodnjost, kako se bo preživel čez zimo, je gosip. kandidat v tolažbo volivcem izjavil, da je tozadevna akcija za izdatno podporo v najboljšem tiru. Na tem mestu izrekamo g. deželnemu odborniku in kandidatu prisrčno zahvalo za njegov res stvaren in obenem poučen govor in mu zagotavljamo, da mu na dan volitve pripomo-remo do častne zmage. Čudno se pa nam zdi, da se gospod župan ni nič prikazal pri shodu, dasi je bil osebno povabljen od gosp. Jarca; menda ga ja ni kak liberalen strah od shoda odvrnil, saj je mož na svojem mestu, od nobenega odvisen.
Opomba uredništva. Prosimo o vseh naših shodih, pa t u d i o nasprotniških prireditvah in agitaciji hitrih poročil.
VHmeriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s cunard Line =
H S« 82
Bližnji odhod:
IzTrsta, domačega pristanišča: Carpathia, 13./9. Pannonia, 27. sept., Ultonia, 11. okt. 1910. iz Li-verpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania, 10./9.,
1./10., 29./10., 19./11., 10./12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New~Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
1 kg sivega skuDl|enega perja K 2, polbe-lega K 2'80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. DoVTŠene postelje bogato napolnjene, Iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklng-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16, vzglavnica K 3, 3-50, 4. — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18," 20: vzglavnica 90X7» ali 80X80 cm K 4-50, 5, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180 <116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju po5tn. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o žlmnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poStnine prosto.	2293
Za slabokrvne in preboleje
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KU C
Priletno mili okus
najboljše preizkušenega, zdravniško toplo priporočenega, kašelj pomiru-jočega in olajšujočega, dihalne težko-če odstranjujočega In zmanjšujočega
Thymomei Scillae
omogoča vporabo celo pri malih otrocih.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošlljatvl K 2*90. 3 steklenice proti naprej po-Siljatvl 7K. 10 steklenic proti naprej pošlljatvl20K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Ps2or na lino sredttva, izdelova-teljl In varstveno znamko.
flugiista flgnoln, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg „Ffgooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3110 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Peiezqaimca

JOSIP ČRETN
sfavifelj umetnih mlinov in žag ter izdelovatelj mlinov za ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
v v
ST. JURIJ OB JUZ. ZE
L
pritlične hiše z vrtom se bode vršila v
nedeiio.18. septembra 1910
popoludne ob pol uri
na licu mesta v Novi vasi (Glince) 79,
županstva Vič.
V hiši so 3 stanovanja, lega pripravna, tik okrajne ceste v Brda. Hlev in klet.
Izklicna cena 8500 K. Plačilni pogoji ugodni. Dražbeni pogoji so na vpogled ^pri županstvu na Viču.	2491
c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni lig štov. 13,
(poprej Gradišče Slev. 11.) Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, ¡tudi specialltcti iti muz,kalij. N '¡raznovrs nejša izbira in ti S' f najcenej. izposojevalnica prvo-vrstnih Klavirjev in harmonijev-
Prodaja na najmanjše obroke. - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne In komorne tvrdue Czapka, Hfisler, Stelzhammer, HOlzI Si
Heitzman, Monborg, Horucjel in rir. Popravila In uglaševan|a vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge )e najskrbnejše preizkušen.
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2111	na razpolago.
iz belega hrasfouega lesa, trpežni, močni
o B a
R N
n
S. a n» je
ra
ca	q
m	—
S	«U
s .s _ ra TJ M
o a

1A
9d finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjSe po prav solidnih nizki ceni

Iv. A. flvn. TomažiL
Ljubljana, Marije Terezije cesta
CIfM
a sr ra t a. u a M M a
N
U N
Mi
M "
ST
nizke in solidne, točna postreiba.
F K KflitOT pnikorv
I. II. 1UUAEI, Ljubljani,
Selenburgava ulica S. - Najstarejša domača Ha.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi paiicc za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj,
-CenlKl-
zastonj in
poštnine fefe]«MtMÉfl
prosto.
2238
H	H
M	Slavnemu p. n. občinstvu, posebno velecenjenim svojim	II
odjemalcem, kakor tudi prijateljem si usojam naznaniti, da sem se	^
f:	preselil s svojo Čevljarsko obrtjo s Kongresnega trsa št, 13
|	v Sodno ulico št. 3	■
Si	kjer bom v enaki meri, z znanim solidnim delom in nizkimi	lil
■-'->	cenami skušal postreči svojim veleč, naročnikom.	il
m	p
gjj	Priporočujoč sc v obila naročila, bilježim velespoštovanjem	,
I	2461 J. Zamljen, čevljarski mojster.	fj
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVALU 4 FONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjak Izvedena. Gena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Tiirul"
Krojačice na deželi
dobe na zahtevo zastonj in franko bogato zbirko vzorccv
blaga za dame
in sicer: lodna za dame, sukna za dame, kamgarna in §e-\ ¡jota za dame, blaga za kostume, flanelastih barhentov, velour-barhentov, tkanih barhentov, pralnih barhentov, flanel za srajce, flanel za bluze itd.
i in manüfOHiurm BRsros-aQOsieü suünarna s. Kenoi,
Zasebnikom se načeloma ne pošiljajo nobene vzorčne zbirke.
Ustanovil. 10B3. Solidne cene. KuMnn postrežbo. Ustanovil, 1883.
ftesljeua cesta št, l L§ MÜIjana najveCji in najstarejši
2582 1
mirante na Kranjske«
c. In lir. polkaonli krojač pešpoika Si. 27, zalagate!] zveze c. kr. državnih uradnikov, Jmejlieljl velike zlaie svežinge z diploma
EH. dunajske modne razstav?. 1904 tS-i. se priporoča novo vstopivšim gospodom enoletnim prostovolicem
vsake vrste za izgotovitev monfnr, kakor tudi popolno adjustiranje, brezhibno in natančno po predpisih.
Na podlagi dolgoletne prakse sem v prijetnem položaju, da dobavim na tem polju najboljše in najpriležnejše.
Istodobno sc priporočam gospodom zasebnim odjemalcem za prihodnjo jesensko in zimsko sezono. Vsled trgovinskih zvez z inozemstvom imam vedno veliko zalogo pristno angleSkega sukna in morem torej tudi v tem oziru najbolje postreči.
Izvršujem umevno tudi vsa druga v mojo stroko spadajača dela najvestnejše in solidno, tako n. pr. ialarje za g. sodnike in č. duhovščino.

ima v zalogi
za ljudske, meščanske in srednje šole u najjnouefših izdajah.
Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvama je založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige:
Končnik-Fon, Deutsches Lesebnch für die erste Klasse slowenisdier und slowenisch - utraquistisdier Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3'—.
Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 180.
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2-20.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica; vez. K 3"50.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K 1 "40.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2 80.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2 80.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šolj vez. K I'-.
Cena se
naznani pozneje.
Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol;
Mazi Josip, Geometrija za tretji razred srednjih šol;
*	BI. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3'30.
Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60.
BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3 —.
*	BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3'20.
Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80.
*	Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Mate ko ve matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede /. del naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena k - 60 in dodatek k geometriji, cena K 90.
Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5 30.
Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30.
Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2"50.
Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčro pismo; broš. K 3'—.
Novak Franc, Slovenska stenografija, II. del. Debatno pismo; broš. K 2'40.
Baebler B., Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez. K 190.
Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —-60.
Jeršinovic Anton, Livijev komentar; broš. K —'60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —-80.
Jerovšek Fran, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena se naznani pozneje.
Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneide in k izbranim pesmim iz „Geórgica" in „Bucólica". Cena se naznani pozneje.
Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2'—, vez. K 2 50.
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K — 80.
Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 320.
Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6'20.
Foerster Anton, Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 240. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša skrajno potrebna.
Ušeničnik, dr. Aleš, Socijologija. Cena K8'50, vez. K10 80. Anton Medved, Poezije. I. del, K 3 80, vez. K 5 —. Anton Medved, Poezije. II. del, K 4'—, vez. K 5'40. Leposlovna knjižnica:
I.	zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3 —.
II.	zvezek: Ivan Turgenjev Sergjejevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — Josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2'20.
III.	zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Straža. Povest. K 2 40, vez. 3'40.
IV.	zvezek: F. M. Dostojevski]'. = Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vez. K 4'20.
V.	zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abratn, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vez. K 3'60.
VI.	zvezek: Champol. — V. Levstik, Mož Simone. Roman. K 190, vez. K 3 —.
VII.zvezek:	Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1 50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3'40, vez. K 4• 50.) Ima iste vrline kakor Kobzar.
VIII.	zvezek: A. Sheehan. — Fran Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4'20. vez. K 5 '80.
Anton Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih.
K 1'40, vezano K 210. Anton Medved, Za pravdo in srce. Tragedija v petih
dejanjih. Vez. K 3 '50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K P 20. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30. Isti v petih barvah K — 50.
Knjigarna |e založila v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske šole, v zalogi ima tudi učila; cenik je brezplačno na razpolago.
Izvrstna prilika za potovanje
U RFilERIKO
je in ostane z novimi parniki
......... *
.............. <
KaSserln ftugustelfik- 1704 t-t
tnria......25.000 ton
Hmerika.....24.000 „
Cienelanil . . . Clncfnnaii . . . Presitfeni Lincoln PresieSeirt SSrasit .
20.000	„
20.000	„
20.000	„ 20.000
Brezplačna pojasnila daje: [ IS1
«SK!29, Koloduarslka hI. 23.
z vsem orodjem, dobro idoča v večjem trgu se po nizki ceni takoj odda v najem. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	2543
črno
more se dobiti do 200 kvintalov; pobližje se poizve pri Župnem uradu Vranja P. Lupoglava, Istra. UZOTCl Si 0\i\l 2552
¿ficMinikt v »rfbn&riJco Xaten telijo tiobro, po c-eru (n Smvrtasljivcr-potovali rui/st? ol>rruy#
eSimontFMriete&u^
v J^/uJb^ani t/Coloduors&e ulico26 VMaJvnfNa^jtMssiita	8
2562 8
na prodaj blizu Ljubljane z gostilno in vso opravo, z lepim vrtom, kletjo, ledenico, dalje vozovi in konji. Proda se zaradi starosti. Hiša je pripravna tudi za kako drugo obrt. Cena jako nizka. Več pove upravništvo ,Slovenca'.
za
bfiago in zumnoiMca
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in hormon, zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materija!. Stojala za zvonova iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije 7. dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi prt-znalna pisma. 5SJ7B
C. kr. tobačna tovarna.
Št. 3811/10.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1910.
-s* N- VVV v?v> -r ■' , ' •'<
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo
mehkih desek, obročev, premoga in koksa
za leto 1011 event. 1912 na dan 26. kimovca 1910 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12 ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".	__2489
St. 26.780.
Razglas,
2533 3
Z ozirom na nevarnost, da sc tudi v naše kraje zanese kolera, opominja mestni magistrat znova, da so glasom naredbe c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januarja 1894, naslednje osebe zavezane, naznanjati mu vsak slučaj obolenja ali smrti za kužnimi boleznimi.
I.	a) Družinski glavarji, glede vseh k njihovi družini spadajočih oseb.
b)	Službodajalci (gospodarji) ali njihovi namestniki (oskrbniki, pristavniki, hišniki itd.) glede vseh poslov.
c)	Stanovanjski imetniki glede vseh stanovanjskih družnikov iti zlasti glede dijakov, podzakupnikov in takozvanih prenočcvalcev ali najemnikov postelj.
d)	V krčmah in gostilnah imetniki koncesije oziroma njihovi oblastveno potrjeni zakupniki ali namestniki.
II.	Razven tega so zavezane naznanjati takšne bolezni spodaj navedene osebe, če so v izvrševanju svojega poklica zvedele, da jc zbolel kdo za kužno boleznijo in če so tiste osebe, ki so v prvi vrsti dolžne obolenje naznaniti, isto prikrile ali iz zanikrnosti ali iz nevednosti obolenja niso naznanili:
a)	zdravniki, babice in mrliški oglednik,
b)	krajni dušni pastirji.
c)	javni učitelji in učiteljice.
V nujnih slučajih prijaviti je vsako sumljivo obolenje mestni policijski straži, ki bo takoj obvestila mestnega zdravnika v svrho potrebnih odredb.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. avgusta 1910.
Zupanov namestnik:
Vončina.
¿t. 26780.
Mj&ZGLllS*
Iz Rusije in iz Spodnje Italije preti našim krajem kolera. Na Dunaji se je kon-statovala uradno ta bolezen v dveh slučajih. Glede na današnje prometne razmere ni izključeno, da se ta bolezen zanese tudi k nam in je zato potrebno pravočasno vse urediti, da se v slučaji nje nastopa v našem mestu odvrnejo od njegovega prebivalstva grozote, ki so v prejnjih časih združene bile s takimi epidemijami.
V	ta namen bodejo pred vsem posebne magistratne komisije pregledovale vse ljubljanske hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja, zato, da konstatujejo zdravstvene nedostatke in vse one okoliščine, ki bi v slučaji zanešenja kolere v naše mesto utegnile pospeševati iste. Te komisije bodo posebno pozornost obračale na stranišča, pisoirje, greznice in gnojišča, preiskovale bodo pa tudi stanovanja, ako niso prevlažna prezaduhla in nesnažna. Voditelji teh komisij upravičeni so v skrajno nujnih slučajih, kjer bi vsled sedanjih zdravtsveno-nedopustnlh razmer utegnila groziti nevarnost, dajati takoj obvezna naročila glede odprave takih razmer. Vsem tem naročilom je nemudoma ustrezati; mestni magistrat pa se bode po posebnem organu sproti prepričeval, v koliko so se dana naročila izvršila in bode proti vnemar-nikom postopal kar najstrožje.
Ker se bode to komisjovanje, ki se prične že te dni, vršilo v interesu celo-kupnostl in vsacega posameznika, pričakovati je, da bodo hišni posestniki, kakor tudi ostale stranke, voditeljem komisij radi šli na roke, ter jim skušali v vsakem oziru olajševati njihovo nalogo.
Sicer pa bodi izrecno konštatovano, da so se v našem mestu zdravstvene razmere po prizadevanji mestne občine, katero je hvalevredno posnemala tudi cela vrsta hišnih posestnikov, v poslednjih letih prav znamenito zboljšale, kar je v morebitnem boju proti koleri izrednega pomena.
Treba je le še, da prebivalstvo zaupljivo Izpolnuje navodila oblastev, ki se Izdado v Interesu javnega zdravstva, in poglavitni del nevarnosti bode odstranjen.
Pred vsem je nujno priporočati, da se kot pitna voda rabi izključno voda Iz mestnega vodovoda in sicer neposredno iz pipe; ne pa voda, ki se je pretakala po raznih posodah, ker pri taki vodi ni izključeno, da so se na katerikoli način zanesli vanjo komabacili. Najboljše varstvo proti okužbi pa je stroga snažnost, osebna snaž-nost in snažnost po hišah in stanovanjih ter zmernost v jedi in pijači; varovati se je posebno nezrelega in pokvarjenega sadja ter surovih neprekuhanih jedil.
Glede gostiln, kavarn, prenočišč in izkuhov pa odreja podpisani mestni magistrat sledeče zdravstvenovarstvene naredbe.
V	izvrševanju obrta skrbeti je za največjo snažnost, tako glede pripravljanja in shranjevanja jedil in jestvin sploh, glede oddaje pijač, kakor tudi glede obrtnih prostorov, namiznega in posteljnega perila, posod, stranišč itd. Zlasti se strogo zaukazuje, da se mora sproti vsak kozarec, predno se znova natoči vanj kaka pijača, splakniti v sveži vodi. Strogo je prepovedano že rabljene namizne prte škropiti z vodo, predno se znova operejo in jih stiskati v stiskalnicah, da zadobe obliko sveže pranega perila. Pri pripravljanju jedi uporabljati se smejo le sveže tvarine, zlasti je paziti na najboljšo kakovost masti in mesa; ostanke porabiti se sme le v kolikor niso pokvarjeni, in izključno le pod pogojem, da se gostom označijo kot ostanki. Brez izjeme je pa prepovedano natakati ostanke iz kozarcev in sodčkov, in pa pod pipo nakapano pivo. Aparate in cevi pri uporabi ogljikove kisline za pritisk je strogo po predpisih snažiti. Tla v obrtnih prostorih je treba pogostoma izprati in paziti, da se ne pljuje nanje. Stranišča in pisoarji morajo biti snažni in zračni in zvečer zadostno razsvetljeni ter sploh v takem stanju, da se jih more vsak posluževati, ne da si zamaže obleko in obuvalo. Vrhu tega se morajo vsak dan oprati tla in pa sedeži, kakor tudi kljuke na vratih stranišč in pisoarjev.
Psom dajati pijačo ali hrano na krožnikih in posodah, katere se rabijo tudi za goste, je nedopustno. Nujno se priporoča oddajati gostom kruh le v posameznih kosih, ne pa ga razpolagati gostom po košarah ali krožnikih; s tem se zabranjuje zdravju kvarno in neokusno otipavanje peciva in pa onesnaževanje po muhah ter zapraševanje.
Prestopki se bodejo v smislu ministerske naredbe z dnč 30. septembra 1857. leta (drž. zak. št. 198) kaznovali.
Ta razglas je pribiti v obrtnih prostorih na primernem kraju, da ga more vsakdo čitati.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. avgusta 1910.
Županov namestnik:
2532	Uončina.
JOSIP STUPICA
iermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka G.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazUČnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi žc obrabljene vozove in konjska 3699	oprave.	52—1
I
Pozor
kolesarji!
Mesto K 110--samo po K SO--, z „Torpedo" prostim tekom po K 95-- prodajam za reklamo nova prvovrstna „štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pncuinatike po K 5'-, 6'-, T—; cevi po K 3-50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje
po ceni! Pošilja sc po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! TovamlSka zaloga voznih koles in Šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II. Dntere Donaustrasse 23-111.
gDonDnnDDDDODDDDoacDDnnoDnoDncoG
D Pozor! 2476 s Pozor! D
□	a
D
llrinopo olje
a a
a
jj odlikovano najboljše razktiže- jj q valno pleskanje proti nalczlji- q Q vim boleznim, za stranišča itd. 0
D Saraoprodaja
l Avgnst Pust, Poljanska u. I
D
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nena
Ceniki s koledarjem za- f stonj in poštnine prosti. g>
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe sc pri
Fr.
urarju in trgovcu v Ljubljani
dolničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uiiiori" v Blelu in Genovi.
700 Ubanl, prsžani, brHjanft. O
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oonah
2496
Proda sc iz proste roke
hiša s
z mešanim blagom, gostilno, tobakarno iu zganjamo; hiša je v jako dobrem stanu, leži ob državni cesti v prometnem kraju in jc dobro obiskana. Le 10 minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Ponudbe na H. Skodnik, Gorica Via Campo santo 20.

.1
Najnovejši i najfinejši
• Mi sirili
za jopice, noji	gavice itd. nu~
di vsakomur
dober in trajen zaslužek
Glavno zastop in prodaja za Kranjsko, Primorsko Itd.
Franc te, i Ljsllji, Sortna »lira 3
mehanična industrija pletenja modne konfekcije.
Prospekti in ceniki brezplačno.
li


Frvi slovenski ponrebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
nalprlprostelše do najelesantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: Rovi-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nmetne Telefon SI. 297. cvetlice. nalnlfle cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	91 52 1
Turk in brata Kolina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
H!
l-H
B
w
£
HJ
—»C ., —
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
H EB m	m ■ ■	3143 52-1 ■ ■ ■
Najcenejša vožnja v Ameriko.
ta &
m W
»h
H
ta
i
g'
S g g g g g g g g g g g g g g g
.S g
g g
D
-M g
m
Ustanovljena 184*7,
Ustanovljena 1847.

:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Majvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—i Najsolidnejše blago.
g
E
tí
£3
g
i
g
!
g
g
S
g
S
g
s
g

lelelon 237.
Betonsko podjetje.
Tvornlca umetnega kamenja in marmoria
ZHJEC $
& » aTa g g a g g g g g ss g g gl

( Delniška glavnica: J 50 milijonov kron
Hezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
! [ßBtra'a y Fragi.
Ustanovljena !. ÎS68.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicab, Iglavi, Krakovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicsh,
Plznju,
Prostjejovu,
na Dunaiu,
Bančni prostori: yf g «ta^ j¡¡ j|J Menjalnica:
Via S.HIcoIo 30 Telefon st 2157 Via Huova 23
IBK9EHUBIIEIIDDGIIBISllIlIBfUII,Bn8Ha2ail3llfiSB
izvršuje vse bančne posle obrestne vlsjge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
aka kraelóío. Daje promese za vsa žrabanja. Zavaruje srečko proti kurzni lzgabi. Oskrbuje Inkaso na vseli tuzemskih in Inozemskih trgih.
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot : stopnica, klepane in bruSene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kenale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentlranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni mermor za obhajilne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vestlbullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarna: tiha hoja, tope), higijeniCen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cernentno-mozalčnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Torrazzo tlakov!!
Mesto drugih glaziranih plošC za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvali.
stropov, mostov, rezorvarjev in colih poslopij po Inženlrju-strokovnjaku, ki
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo la drobno ter „Izolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
Projektiranje in izvrševanje Metensl M:
LiHäljäna, P nilska cesta 73.


ff ff mizarski monter v Ljubljani
i Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
n
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. iDivane vsake vrste. JYiodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::	Najcenejša zaloga. u
Cenik s podobami zastonj in franko.	1539 1	Cene brez konkurence.

z modernimi, velikimi brzoparuiki iz
LjnMjane čez Antwerpen v New-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
li
h
K

Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
stcdilna ognjišča in peči
preproste In najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
N'a naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", .Maniton", .Gothland", .Marquette" in «Samiand«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Nevv-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)

f C
SC
1842
-»
1842
Y7=
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov stavbena ln pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovlh baru v ::: tubah za akademlčne slikarje. :::
- Električni obrat. =
v:
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. ! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.
A-
Ustanovljeno leta
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hra-::: stove pode, karbollneja itd. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu
za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu ln na deželi kot priznano reelno :;: ln fino ln po najnižjih jcenah. :::
A * zzy
Pohifttvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejSIh.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženltne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
Najcenejše
dežnike in solnčnihe
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
(M Sluti SIJ. Stari trs St. 4. Prešernova ulica št 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Marijin trg štev. L
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fina oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoo. Pristno ln kovinski) zlato, srebro ln altunlnlum v Ustih. Štampllljske barve. Oglje za risanje. Raznobarvna tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje iti pleskarje. s
== Najnovefši ==
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suho, kemične t— prstene in rudninske barve. —■^
s Priznano najboljše in najizdatnejše ::
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = in liifiae posestnike Itd., priporoča =
mm Kauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
—■ Prodaja najboljšega mizarskega--==»
lima
alabastra ln stukaturnega za podo-365	barje In zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
i
i« I
Znamka F. L. P.
610 52-1
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovan vi
Parizu
1903.
Londonu 1905.
Tvrdka Fr. Igllč
L!nb!]ana, mestni trg št. M
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobni^ vencev
in frakov z napisa.
Zunanja naročila se izvršnjcjo hitro in točno.
Cene brez konkurence.
T zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 K do 80 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
avstrijskih državnih uradnikov
VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanili do'najpreprostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domuCega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župnlšča znaten popa&t.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
„Seveienemškega Llairda" a___<,l.,Il_J
s	BRENItNH
o
NEW-Y9RK::
a cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cäcilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edlno-le pri 2886—58
Edvard Tvoriti, v Kolodvorskih ulicah ši. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ärlona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvonredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi Iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Älres, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
; 4V^^^slm^m'y1:.';--rem-"-i'
Ww m
S o ^
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
SSi&g©	wurste
Točama posftpežba » Piajsiižje cesse. -
w
M
31 52-1
ÜiatteHr, irgauße z urami ter za-priseženi sodnHski csnüsc.
Ljubljana, Wollova ulica štev. 3.
* LJubljana, Mestni iru ¡5. ;
i——ii i minir i
192 52
vseli vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Ccrne
graver in izdelovatelj kavčuk -štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
¡»■T»:'''^' KSKKna
i>X ^Z^im.i-mdät'
S C C v
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi tnerodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
========= Edina tovarna za Kranjsko: —-.===
aliii flor, LJubljano, Prešernova nI. i

830 r-2 i
Car! IronsIÉer-jeve
trpežne, apnene
açadne barve
postavno zavarovane
150 M oi 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — l£dino sredstvo za pleskanje za façade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
[ mall-façadne barve, Eaft K
potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjiCave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane façade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CABL HRONSIEINER, Dunaj lil, ifaupttoe 120.
IfcST Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
Ceno češko posteljno perje!
S kg novo slcublj. K 9 B0. boliže K 12 —, belO kot puh mehko skuhljeno K 18—, K 24-'— , igiinobelo kot puh
mehko skuhljeno K 30'—, K 3ti-—. Pošilja Iranko po povzetju Zamena dovoljeni proti povrnitvi poštnine Benedikt Saohsol, Lotus 159, pri Plznu, UeJko. 2iun o-i
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2323
52
K §
činstvu, da ima v zalogi
Podpisana javlja slavnemu ob-
nievozrnie
Na morebitne naročbe izpod 1000
se ne ozira.
Pazin, 2. septembra 1910.
t

ivancich Alojzija.
e
kg 0
a e
e •
9 9 9
>©K
Privatno se temeljito
2557
poučujejo citre
po najboljši dunajski metodi »Umlauf«. Začetniki in taki, ki že igrajo, dame in gospodje, kakor tudi dijaki in šolska mladina od 10. leta dalje se smejo zanašati na gotov uspeh. Ponudbe naj se naslovijo pod šifro J. E. na upravo »Slovenca«
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
i©sarna zarezanih strešnikov) ponudi v vsaki poljubni množini patent, duojno zarezani
riiiač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Strta popolnoma rana pred nevihtami!
ifcžST CfcSST* Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krllfe streh sedanjosti. "žsSJ Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCefo.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasfesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Zlata Kaplja"
, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
Lene zračne sobe. • Priznano fina Minja. • ¡zborne pijače. - Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori In povsem na novo urejen
= velik senčna! vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
[ KONCERT!
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
v tej stroki I¥laks Tuieli steklar, Sv. Petra
nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Odda se takoj
prodajalniški lokal
Centralna pisarna lit skladišče: Vegova isl. e.
Telefon fnterurb. št. 229.	Telefon interurb. 5t. 129.
Priporoča pleniono moko izursine kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za
cerkvene m pislitšteerce opraue, spo-snmkâ iz marmarfa, granita ali si|e-niita, apno Mm In ugaSeno se dobi pri
s shrambo v Št. Jakobskem okraju, pripraven tudi za kakega rokodelca. Letna najem-ščina samo 200 K. Pojasnila iz prijaznost1 daje upravništvo »Slovenca«. 2509 3
M	■
JJ Pekarija, slaščičarna |j
M in kavarna ■
m
§ Stari trg štev. 21. S m	m
M Filialke : H M.	H
H Glavni trg št. 6. B
K Kolodvorska ul. št. 6. §
M	1810(52-1) H
umumnummmmwMm
:: Ljubljana ::
Kolisdyiirsha
kamenarskem molstrn
registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
do ___ yj II OI b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
|0 čistih'1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v te d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak I. r.,	Prelat A. Kalan 1. r.,	Kanonik L SuSnlk 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
prKtlšKiinik.
podpredsčdoik.