Leto XX., št. 6ža Upravmstvo ujubijana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122 3123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. - Telefon St 190 Račun) ori pošt ček zavodih: Ljubljana St 11842, Praga čdslo *8 180 Wi»»r St 105 241 Ljubljana, torek 14« marca 1939 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Slovaška kriza Sredi splošnega zanimanja za nadaljnji razplet španske krize in za odločitve. ki tem razpletom dozorevajo, se je nenadoma in za širšo javnost gotovo povsem nepričakovano obrnila pozornost evropskih političnih in diplomatskih krt -v na razvoj dogodkov v ČSR Povod za to so dala nesoglasja, ki so se v zadnjem času pojavila med osrednjo praško in avtonomno slovaško vlado Ta nesoglasja so bila le deloma odraz sp >rov, ki so se vedno znova pojavni, čim se je konkretno skušala točno opre liti p.istojnost ene in druge vlade v novem, federativnem okviru druge češkoslovaške republike, določenem po zakonu o slovaški avtonomiji, odnosno že poprej po žilinskem sporazumu med Prago in hlinkovci. Dejansko pa so se v te spore že od vsega početka vpletali v ozadju politični spori širšega in nevarnejšega obsega. Puhlem novih odnošajev med Čehi in Slovaki je imel vsaj navidezno ves čas zgolj notranjepolitični značaj. Iz razlage osrednje vlade o nagibih, ki so odločili poseg prezidenta Hache v razvoj dogodkov na Slovaškem, pa je mogoče jasi^ razbrati, da je šlo za več ko samo notranjepolitična ali finančna nesoglasja, ld bi se dala z razgovori mirno urediti v obojestransko zadovoljstvo, kakor so to nekateri optimistični glasovi iz Prage že napovedovali. Iz uradnih poročil je razvidno, da je praška vlada še v zč. * Jom hipu preprečila pravi puč ali državni udar na Slovaškem. Tega nj storila z namero, da samovoljno razveljavi pred meseci uveljavljeno slovaško avtonomijo, ki je v zakonu z dne 19. novembra lanskega leta našla svojo zakonito osnovo, temveč nasprotno prav z željo, da to zakonito osnovo zaščiti pred poizkusi njene kršitve s strani onih ekstremnih slovaških elementov, ki se z avtonomijo niso zadovoljevali in so pripravljali prevrat, ki naj bi odtrgal Slovaško iz sklopa druge republike ,urejene na federativni osnovi. Praški komunike ugotavlja, da je bivša Tisova vlada pokazala premalo odločnosti v borbi proti tem separatističnim elementom, ki so rušili tako določbe žilinskega dogovora kakor načela ustavnega zakona o slovaški avtonomiji. Glede ciljev slovaških separatistov so nekaj časa obstajale spričo raznih nasprotujočih si vesti sicer nejasnosti, toda nobenega dvoma ni, da je bila osrednja vlada dobro informirana o njihovih nakanah, ako se je v svojem sedanjem položaju, ki ji narekuje vse polno obzirnosti na desno in levo tako naglo odločila za tako odločne ukrepe, ki so za nekaj časa ustvarili povsem izjemen položaj na Slovaškem Njeno postopanje je bilo v ostalem v skladu z novimi predpisi ustavnega značaja, kajti v že omenjenem zakonu o slovaški avtonomiji je osrednja vlada prevzela nase odgovornost za vzdrževanje reda in miru na vsem državnem področju. Da sta bila red in mir na slovaškem ozemlju resnično v nevarnosti, je najbolje pokazal sam razvoj dogodkov, ki je odkril zarote slovaških prenapetežev proti državnemu obstoju in državni celini. Na žalost se položaj še ni razčistil in najnovejše vesti potrjujejo, da je moč ekstremistov večja, kakor se je mislilo Odločilnega pomena za razumevanje tega zapletenega ozadja slovaške krize, ki je dosegla svoj vrhunec prav v zvezi z razgovori med Prago in Bratislavo za definitivno ureditev vseh vprašanj glede skupnih in ločenih zadev v smislu zakona o avtonomiji, je vsekakor okol-nost, da so Slovaki z zakonom z dne 19 novembra dosegli stoodstotno uresničenje svojih zahtev, kakor jih je v najbolj radikalni obliki predložila osrednji vladi v Pragi Hlinkova slovaška ljudska stranka v avgustu lanskega leta. Zakon z dne 19 novembra ne predstavlja ni-kakega kompromisa v znamenju obojestranskih popuščanj in koncesij, temveč popolno izpolnitev od Slovakov samih izraženih želj. Zakona torej ni diktirala Praga Bratislavi, temveč se je zgodilo prej narobe, ker so slovaški avtonomisti izrabili težave, v katerih se je Praga znašla v drugi polovici preteklega leta. Ob sestavi svojega prvega samostojnega proračuna je slovaška avtonomna vlada naletela na velike finančne težkoče. Mala, okrnjena Slovaška, ki meri sedaj le 38.400 kv. km, na katerih prebiva nekaj nad dva milijona in pol prebivalcev ne bi sama zmogla svojih najnujnejših finančnih potreb. Osrednja vlada ji je hotela priskočiti na pomoč, toda v zameno je zahtevala jamstva, da bo slovaška vlada spoštovala novo ustvarjeni položaj in da ne bo dopuščala kršitve predpisov o slovaški avtonomiji v okviru federativno urejene države, ki bi ji novi notranji pretresljaii lahko usodno škodovali Proti takim jamstvom pa 90 se postavili vsi oni skrajni slovaški elementi, ki samo z avtonomijo še niso bili zadovoljni in ki so zasledovali še druge dlje. Seveda je treba pripomniti, da je tudi na Slovaškem mnogo treznih in preudarnih ljudi, ki drugače mislijo in ODSTAVLJENI SLOVAŠKI MINISTRI IŠČEJO POMOČI V BERLINU Huda zaostritev položaja na Slovaškem — Nemčija priznava še vlado dr. Tisa - Odstavljeni predsednik slovaške vlade je bil včeraj sprejet pri Hitlerju • Praga, 13. marca. hr. Položaj na Slovaškem je navzlic imenovanju nove vlade (o čemer smo poročali v pone-deljskem »Jutru«) še povsem nerazčiščen. Upor separatističnih elementov je celo še povečan. Nesporno je, da so ti elementi v novejšem času dobili znatna sredstva ne le v denarju, temveč tudi v orožju. Preko inozemstva držijo slovaško javnost pod pritiskom brezobzirne separatistične propagande, ki odkrito zahteva odcepitev Slovaške od ČSR in ustanovitev povsem samostojne države. Bivši minister Durčansky z Dunaja preko radia obtožuje osrednjo vlado republike, da ie nasilno in protiustavno postopala, in vzdržuje stališče, da predstavlja legalno vlado Slovaške edino Tisova vlada. Opoldne so se razširile vesti, ki jib je potrdil tudi bratislavski radio, da je dr. Tiso povabljen v Berlin. Te vesti so se izkazale za točne. Msgr. Tiso je v spremstvu bivšega nemškega podtajnika v slovaški vladi inž. Karmasina dospel včeraj na Dunaj in se odpeljal takoj v Berlin, kjer je bil danes sprejet najprej pri Hitlerjevem namestniku dr. Hessu, nato pa tudi pri samem Hitlerju. Zatrjuje se, da nemška vlada priznava kot zastopnika zakonite slovaške vlade le dr. Tiso in njegovo odstavljeno vlado Položaj v Bratislavi in drugih slovaških krajih se tudi čez dan ni razčistil. Novi predsednik slovaške vlade Sidor je danes odstavil dosedanjega političnega voditelja Hlinkovih gard Murgasa, ki se nahaja na eksteritoriainih tleh in od tam preko inozemskih radijskih po staj izdaja pozive za samostojno Slovaško ter sporoča v svet alarmantne vesti o dogodkih na Slovaškem. V celi republiki vlada razumljivo vznemirjenje Ministrski svet je danes že od zjutraj v permanenci Najavlje na ie nota iz Berlina, glede katere pa ni mogoče dobiti informacij, kaj bo vsebovala. Zdi se, da se ie Nemčija odločila podpreti zahtevo po ustanovitvi neodvisne in samostojne slovaške države izven okvira ČSR. V političnih krogih označujejo položaj kot zelo podoben položaju v lanskih septembrskih dneh. Praška in bratislavska vlada dobivata na tisoče telegramov iz Amerike, v katerih ameriški Slovaki zaklinjajo Čehe in Slovake doma, naj pod nobenim pogojem ne dopustijo, da se razdre okvir skupne narodne države. V večernih urah je še povsem nejasno, kako se bodo dogodki razvili. Vsekakor prevelik optimizem ne bi bil na mestu. Odločitve pa se ne dajo več dolgo zavlačevati. Od stališča, ki ga napoveduje Nemčija, bo seveda največ odvisno. Po poročilih iz evropskih prestolnic vzbujajo dogodki na Slovaškem napeto pozornost mednarodne diplomacije. Tiso pri Hitlerju Po lastnem zatrjevanja je odstavljeni predsednik vlade odšel v Berlin na Hitlerjevo vabilo Berlin, 13. marca. AA. (DNB). Kance-lar Hitler je sprejel danes ob navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa predsednika slovaške vlade dr. Tisa in ministra dr. Durčanskega, s katerima se je razgovarjal o sedanjih odprtih vprašanjih. Po sprejemu pri Hitlerju sta imela dr. Tiso in inž. Karmasin daljšo konferenco z nemškim zunanjim ministrom v. Ribben-tropom. Pariz, 13. marca. AA. Havas poroča iz Berlina: Obisk, ki ga je naredil danes bivši predsednik slovaške vlade Tiso pri Hitlerju v Berlinu, še ni pojasnjen. Ni še znano, o čem sta se dr. Tiso in Hitler razgovarjala, vendar po nekaterih vesteh, ki jih dozdaj še ni bilo mogoče kontrolirati, nemška vlada pripravlja noto za praško vlado. V tej noti bo Nemčija zahtevala, da se festava slovaške vlade ponovno zaupa bivšemu predsedniku Tisu. Praga, 13 marca. AA (CTK). Radijska postaja v Bratislavi je objavila vest, da je na današnji seji glavnega odbora ljudske stranke pokojnega Hlinke bivši predsednik slovaške vlade Jože Tiso sporočil članom glavnega odbora, da Je dobil uradno vabilo od državnega kancelarja Hitlerja, naj pride takoj v Berlin. Glavni odbor ljudske stranke in Sidorjeva vlada sta to vabilo vzela na znanje. Tiso je prekoračil mejo blizu Bratislave. Odpeljal se je v družbi nemškega generalnega konzula v Bratislavi Daniela in voditelja nemške skupine na Slovaškem Karmasina. Bratislavski radio je tudi objavil da je namen Tisovega obiska v Berlinu, razčiščen^ položaja. Nemški listi pišejo ostro proti Čehom Berlin, 13. marca. AA. DNB. Nemško časopisje se obširno bavi z zadnjimi dogodki na češkoslovaškem. Svoja poročila o tem objavlja pod debelimi naslovi. Tako »Berliner Borsen-Zeitung« objavlja poročilo pod naslovom »Češki teror kakor za časa Beneša«. »Lokal Anzeiger« pravi poleg drugega da se je teror v Češkoslovaški povečal in da je vidno, da Cehi ne računajo z interesi Slovakov in Karpat-skih Ukrajincev »Deutsche AUgemeine Zeitung« smatra, da so Cehi krivi, da se je položaj zaostril in da je radi tega razburjenost dosegla najvišjo stopnjo. Značilno je za politiko in miselnost Cehov, da so se v Brnu slišali vzkliki: »Beneš se bo vrnil!« To dokazuje — piše omenjeni list — tudi popolno nerazumevanje sedanjega položaja Zatem list pravi, da se je za te dogodke na Slovaškem treba zanimati, ker je med sedanjimi žrtvami terorja tudi nekaj Nemcev. Te žrtve so padle ko- ki se predvsem zavedajo, da je obstoj slovaškega naroda vsestransko zajamčen samo v okviru narodne republike, kakršno predstavlja tudi zanje ČSR. Ti so kaj pa zelo daleč od demagogije nekaterih klik ki hočejo usodo Slovaške kovati po svoji osebni zamisli A politično vreme je danes tako, da ti trezni politiki, med katerimi so tudi najodličnejši voditelji Hlinkove stranke. niso mogli preprečiti, da ne bi se po krivdi zaslepljenosti ekstremistov nad Češkoslovaško in s tem tudi nad Slovaško samo vnovič zbrali težki oblaki, o katerih se ta hip še ne da reči, kaj se v njih krije. maj nekaj mesecev ^o mtinchenskl konferenci. »Nachtsusgabe« poudarja, da se je položaj zelo zaostril in da teroristi ustvarjajo med Slovaki in Nemci nevzdržno ozračje. »Hamburger Fremdenblatt« pravi, da so zadnji dogodki v Brnu ter po drugih mestih izraz mržnje. Tri nemške zahteve Pariz, 13. marca br Po vesteh iz Berlina, je nemška vlada sporočila praški noto z naslednjimi zahtevami: 1. pravico do popolne samoodločbe slovaškega naroda; 2. odstop vojnega ministra generala Syro-vega in notranjega ministra černega; S. jamstva za popolno varnost pripadnikov nemške manjšine na Češkem ln Morav-skem; V uradnih berlinskih krogih vesti o nekem nemškem koraku v Pragi z ultimativ-nim značajem odločno zanikajo. Priznavajo pa, da je Hitler razočaran zaradi premajhne uvidevnosti praške vlade in da razmišlja o tem, ali ne bi bilo potrebno, da se podvržejo reviziji monakovski in dunajski sklepi. Dr. Tiso zahteva sklicanje slovaškega parlamenta Berlin, 13. marca. br. Po razgovoru z nemškimi državniki je dr. Tiso telefonsko sporočil v Bratislavo svojo zahtevo, naj se jutri dopoldne ob 10. sestane slovaški deželni zbor. Napovedal je, da bo seji prisostvoval tudi sam. Berlin, 13. marca AA. Reuter je izvedel, da bo nemška demarša v zvezi s položajem na Slovaškem ostra diplomatska intervencija v Pragi. Nemški listi več pišejo o aretacijah Nemcev in ogrožanju nemške posesti kakor o Slovaški. Uradni krogi zavzemajo stališče čakanja. Mnogo ljudi se je iznenada vrnilo z dopusta. Nemške čete in strankarske organizacije v Avstriji so v gibanju, vendar pojasnjujejo to kot priprave za veliko vojaško parado, ki se bo vršila v sredo na Dunaju. Goringov povratek v Nemčijo San Remo, 13. marca. AA. Maršal Goring in njegova soproga sta danes ob 15.40 odpotovala iz San Rema s posebnim vlakom v Nemčijo Pred odhodom je Goring izjavil, da je bil zelo zadovoljen s svojim bivanjem na rivieri in da se bo v nekaj dneh vrnil tja Obletnica anšlusa v Hitlerjevi odsotnosti Berlin, 13. marca. AA. (Reuter) Hitler je izjavil, da se ne bo danes odpeljal na Dunaj, kakor so pričakovali spričo današnje proslave obletnice anšlusa. »Slovaška legija« na Dunaju London, 13- marca. AA Reuter poroča iz Bratislave. Po poročilih iz zanesljivega vira zbira Durčansky na Dunaiu Slovake, nastanjene v Nemčiji za tako imenovani »frajkor« Prvi po>lk. v katerem so Slovaki, ki so do predkratkim delali v nemških delav taboriščih, je že sestavljen Prejšnji šef slovaške propagande. Mach. ki je bul včeraj izpuščen iz zapora, je izjavil novinarjem da se je rešitev slovaškega vprašanja, ki bi se zavlekla leta in leta. pospešila zaradi praškega nastopa in da je to zdaj «»amo vprašanje nekaj ur. Bern. 13. marca AA. Havas: Iz dobro obveščenega vira poročalo. da bivš» slovaški m-nister Durčanski organizira na Dunaju »Slovaško legijo«. Na Dunaj je prispelo 5.000 delavcev, ki so bili po sklenitvi mimehenskega spora/uma poslaiii v Nemčijo radi zaposlitve Zdi se. da bodo ti de-avci organizirani v slovaški legiji po vzoru sudetsko-nemške leg. je, ustanovljene meseca septembra preteklo leto. Pred praško demaršo v Berlinu Praga, 13. marca AA. (Reuter): Izvedeio sč je. da češkoslovaška vlada razmišlja o demarši v Berlinu v zvezi s pmtičeško kampanjo dunajskega radia in nekih nemških listov. Apel ameriških Slovakov Praga. 13. marca AA (Reuter)- Izvedelo se je. da je vodja ameriških Slovakov dr Hledko. ki je septembr« mtseca obiskal Slovaško, poslal v imenu ameriških Slovakov brzojavko v Prago in Bratislavo V brzojavkah poudarja enodušno stališče in željo ameriških Slovakov, da naj SlovaJ ostanejo v okviru federacije, odločno so pa ameriški Slovaki proti vsakemu se p a "a tipičnemu gibanju. Chamberlain ne veruje v komplikacije London, 13. marca. br. Danes popoldne je v angleški spodnji zbornici neki poslanec interpeliral ministrskega predsednika Chamberlaina zaradi dogodkov na Češkoslovaškem. Chamberlain je odgovoril, da je na osnovi vesti, ki jih je doslej prejelo zunanje ministrstvo, prepričan, da se bosta na Češkoslovaškem kmalu obnovila red in mir. Zavrnitev tesidenčne vesti Praga. 13. marca. AA Havas: Predsednik delavske stranke na Češkoslovaškem Hampl je kategorično zavrnil gotove vesti iz inozemstva, češ da je bilo na neki tajni seji marksistov sklenjeno, da se v Pragi izvrši prevrat Še! štaba Hlinkove garde poziva z Dunaja po radiu k odporu proti Pragi in Sidor ju Dunaj. 13 marca w Sef štaba Hlinkove garde Karel Murgač le ime) danes opoldne preko radijske postaje na Dunaju govor v slovaškem jeziku V njem je izjavi) med drugim: Plačanci Prage so dne 9 marca o meni razširjali vest. da sem pobegnil v inozemstvo Ni moja krivda da sem v smrtni nevarnosti prekoračil mejo ter moram pro siti sedaj svoje dunajske prijatelje da so mi omogočili po tej poti govoriti z vami možmi Hlinkove garde in starimi soborci 2e snoči sem hotel govoriti v Bratislavi toda ugotoviti sem moral da češki orožniki pustijo člane Hlinkove garde v poslopje radijske postaje le tedaj, kadar hočejo govoriti dr Sidor. dr SokoL Stano ali Žarko Dne 10 marca ob 6 20 sem zapustil poslopje Hlinkove garde, ostal pa sem v Bratislavi in izdal svojim pristašem vsa potrebna povelja Preskrbel sem orožje in uvedel vso obrambno akcijo za Bratislavo in okolico Dokler po Bratislavi in naših večjih mestih slednjič ne bodo samb slovaški vojaki pod poveljstvom slovaških oficirjev, tako dolgo ne moremo govoriti o delovanju prave slovaške vlade. Jaz sam sem se ločil od sedanjega ministrskega predsednika Sidorja pošteno in odkrito, kajti na dan 10 marca popoldne ob 5 sem imel razgovor z njim in zahteval odgovora na dve vprašanji Na vprašanje. kako misli o samostojnem slovaškem življenju, ko je konec vsake držav-nopravne obveznosti s Prago, je Sidor od- govoril z izmikanjem. Na vprašanje ali ml more designirani ministrski predsednik jamčiti svobodo kretanja, je Sidor odgovoril zanikalno. Sidor mojega odstopa ni sprejel tn le notel vse odgoditi na jutrišnji dan Dogodki minule noči pa so pokazali dovolj iasno zakaj ni hotel čakati do danes Naslednji dnevi bodo dokazali, kdo je storil dobro in prav za Slovaško in katoliško stvar, ali ministrski predsednik Sidor ali Hlinkov gardist Karel Murgač « Murgač odstavljen Praga, 13. marca. AA. CTK. Radio-Bratislava poroča, da je vrhovni šef Hlinkove garde in predsednik slovaške vlade Kari Sidor suspendiraj šefa političnega štaba Hlinkove garde Karla Murgasa zaradi govora, ki ga je imel danes na Dunaju. Kari Sidor je objavi) kot vrhovni šef Hlinkove garde ukaz, v katerem pojasnjuje, zakaj je Murgasa odstavil. V tem ukazu pravi: »Murgas je prelomil prisego zvestobe vrhovnemu šefu Hlinkove garde in slovaškemu narodu. Imel je priliko biti z menoj vsak dan v zvezi in on je ob vsaki priliki Izražal svojo zvestobo. Tudi danes bi bil moral priti k meni, a tega ni storiL Poleg tega pa je Murgas v dunajskem radiu govoril proti meni. S tem se Je pregrešil proti Hlinkovi gardi. To so bili zadostni razlogi za njegovo odstavitev. Istočasno Je bil na njegovo mesto imenovan narodni poslanec Pavel čarnogurski.« Nemške vesti o Izgredih Spopadi v Ihlavi, Olomucu in Brnu — Preki sod v nekaterih občinah Podkarpatske Rusije Dunaj, 13. marca, br Nocoj je tukajšnja radijska postaja razširila vesti o incidentih v Ihlavi in drugih češkoslovaških mestih. Po teh informacijah je včeraj množica pripadnikov nemške narodne manjšine v Ihlavi navalila na občinski dom in ga zavzela. Na poslopju so izvesili zastavo s kljukastim križem Prišlo je do spopada z orožniki, pri čemer so bili ranjeni trije orožniki in dva Nemca. Malo prej so v mestu demonstrirali nemški upokojenci, ci baje še niso prejeli svoje pokojnine Tudi proti tem demonstrantom je intervenirala policija. Na Slovaškem je bilo po nadaljnjih informacijah omenjene postaje aretiranih več poslancev, duhovnikov in okrog sto drugih ljudi, ki so zavzemali v politiki ali gospodarstvu dežele kakršnokoli vidnejšo vlogo. V Olomucu je bil napaden vodja tamkajšnjih Nemcev dr Schwabe Nekaj ur pozneje je prišlo tam do spopada med nemško in češko mladino Češki demonstranti v Brnu so skušali odstraniti zastavo s kljukastim križem z nekega nemškega hotela. Policija jih je od tega odvrnila. Reichenberg, 13. marca. AA. DNB. »Zeit« poroča iz Brna, da je položaj po zelo nemirni pretekli noči še vedno napet. Policija je nemškim dijakom prepovedala pohajanje po mestu po 16. uri in nemški učitelji so odgovorni za strogo izvajanje tega ukaza. Nemci so razburjeni v pričakovanju nadaljnjih dogodkov. Kadar Cehi srečajo na ulici kakega Nemca, se slišijo vzkliki »Živel Beneš!« ali »Zahtevamo, da se Beneš vrne!« Poročajo, da so v Olomucu Cehi grozili nekemu Nemcu, ki je nosil znak s kljukastim križem. Neki drugi Nemec, član telovadnega društva, ki je tudi nosil znak s kljukastim križem, je bil prav tako napaden. Praško uradno poročilo Praga, 13 marca. b. Po uradnem češkoslovaškem poročilu ob 20. uri je danes vladal na celem teritoriju Češkoslovaške red in mir. Vse vesti, ki jih širijo gotovi krogi o neredih in nemirih na Slovaškem v teku današnjega dne, ne odgovarjajo resnici. Nova slovaška vlada drži oblast krep- ko v svojih rokah in ni nikjer prišlo do incidentov. Pač pa je prišlo teko mnedelje do manjših incidentov med češkim prebivalstvom in Nemci, ki so manifestirali ob priliki proslave »dneva nemških junakov« v Brnu, Ihlavi in Olumucu. V Ihlavi je bilo ob tej priliki pobitih nekaj šip. Demanti dr. Beneša Chicago, 13. marca. AA. Havas. Obveščen o gotovih glasovih, ki pravijo, da nekateri njegovi prijatelji pripravljajo prevrat na Češkoslovaškem, je bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš dal za časopisje tole sporočilo: »Dr. Beneš ne more dati nikake izjave, ker se več ne bavi s politiko in ker nima več nobenega stika z evropskimi političnimi dogodki.« Sklicanje podkarpatskega parlamenta Praga, 13 marca. AA. CTK: Predsednik republike je sklical za 21. marec V Chustu deželni zbor Podkarpatske Rusije. Nj. Vel. kraljica pri angleški kraljevski dvojici Beograd, 13. marca. AA. Angleški kralj in kraljica sta v petek 10. mar ca sprejeli Nj. Vel. kraljico Marijo. Po sprejemu j« angleški kr. par pridržal Nj. Vel. kraljico Marijo na kosilu. Konec proračunske razprave v skupščini Beograd, 13. marca. p. Finančni odbor narodne skupščine je imel danes dopoldne še krajšo sejo, na kateri je proučil poročilo. ki je bilo sestavljeno o finančnem zakonu in amandmajih za skupščinski ple-num. Jutri bo o amandmajih razpravljal plenum narodne skupščine. Računajo, da bodo finančni zakon z amandmaji že jutri zvečer pod streho in s tem ves proračun. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je predsednik senata dr. Korošec že "klical senat za sredo popoldne ob 18. Predsednik Cvetkovič o potrebi nove politike Pomemben politični govor pri otvoritvi nove železnice Požarevac—'Kučevo — Zbrati se morajo vsi, ki hočejo narodu dobro - Onrliti je treba notranje borbe i Ob otvoritvi nove železniške proge Požarevac—Kučevo je imel daljši nagovor na zbrano množico tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič Najprej je dejal, da narod ne pričakuje od svojih voditeljev drugega, kakor da mu omogočijo miren razmah in zagotovitev njegovih življenjskih interesov Nato je nadaljeval: »Vsaka vlada, ki ljudstvu res želi dobro. mora skrbeti za njegove živlieniske Interese. Njeno politično delo mora ubirati taka pota. ki najbolje odgovarjajo ljudskim željam in življenjskim potrebam naroda Zadnjih 20 let se le pri nas storilo vse. kar je bilo mogoče Ne morem in niti »e želim reči. da vlade ki so bile pred nami. niso stremele za tem. da bi bilo njihovo delo za narod in državo čim bolj koristno in plodno Toda ustvarjalo in gradilo se je zelo počasi. Ko smo prišli v Kučevo, me Je pozdravil župan z daljšim govorom Pozdravil me je kot predsednika vlade, ki ima posebno j poslanstvo storiti za ceno skrajnih naporov vse za popolno konsolidacijo prilik v naši državi Resnica |e, da je temeljni pogoj za gospodarski procvit In napredek Eia?e države ter za Izboljšanje življenjskih prilik našega naroda, ureditev naših no- tranjih razmer Storiti bomo morali vse, da zberemo vse konstruktivne moči In Jih vsmerimo k delu za splošne narodne Interese. Opustiti moramo tisto politiko, kl nas je do sedaj razdvajala Najti moramo pota in načine ca popolno ureditev naših notranjih razmer, ker brez tega ne bomo mogli ustreči narodnim željam. Do pro-cvita in boljšega življenja ne bomo prišli, dokler ne bomo uredili svojih notranjih odnošajev. V naši preteklosti so bile dobre, a žal tudi slabe stvari. Pustimo listo, kar je bilo slabega In nas je razdvajalo ter vsmerjalo naše moči v medsebojne borbe, namesto h konstruktivnemu delu. Ohranimo to, kar nas je zbralo takrat, ko smo ustvarjali našo državo. In pojdimo prežeti medsebojne ljubezni na važno delo konso-lidiranja naše države. Radar bomo to storili, potem bomo utrli pot tudi gospodarskemu procvitu, kl ga naš narod tako želi in ki ga je tako zelo potreben.« Predsednik Cvetkovič je končal: »Nastopil je čas, da zamenja politika dela In ustvarjanja politiko medsebojnih trenj In brezplodnih prepirov, ki niso nikoli koristili splošnim narodnim Interesom. Naše ljudstvo je dobro ln bo še boljše, ako bodo dobri tisti, kl ga vodijo.« Nova razkritja o ogražanju Hoiandske in Švice Francoski poslanec de Kerillis pravi, da je pričakovati od totalitarnih držav nova presenečenja Pariz, 13. marca. o. Poslanec de Kerillis razpravlja danes v »Epoque« o ogražanju Hoiandske in Švice ln pravi med drugim: V decembru je bila nemška vojska na ho-landski in švicarski meji znatno ojačena Holandska vlada se Je tedaj obrnila na London z vprašanjem, ali lahko računa na angleško aktivno pomoč v primeru, da bd Nemci vdrli na Holandsko. Dne 23. januarja Je angleški poslanik v Parizu sir Eric Phipps vprašal francoskega zunanjega ministra. ali bi francoska vlada smatrala napad na Holandsko za casus belH in ali bi bila Francija pripravljena priskočiti Ho-landski na pomoč, šest dni pozneje je francoska vlada na angleško željo pristala pod pogojem, da Anglija v enaki meri pri- skoči na pomoč Švici, če bi bila ta država napadena. Roosevelt, kl Je bil obveSčen o teh dogodkih, je imel tedaj oni senzacionalni govor, ki je obe totalitarni državi pripravil do tega da sta pričeli računati z ameriško intervencijo v prilog demokratskih držav. De Kerillis sedaj sodi, da je vsekakor računati z novimi lznenadenji, ki pa ae nikakor ne bodo organizirala na tak način, kakor je bila Izvedena okupacija Av-strije in sudetrkih krajev. Totalitarni državi bosta tokrat bržkone poskusili Izvršiti na en ali drugi za nju v poštev prihajajoči del Evrope tak psihološki pritisk, da ga ne bo vzdržal ln zato pristal na njun diktat Pred zaključitvijo palestinske konference Med židovsko in arabsko delegacijo Se vedno ni bil cirosežen sporazum London, 13. marca, a KolonijskI minister Macdonald bo danes predložil vladi v odobritev svoj novi predlog za ureditev palestnskega vprašanja Predlog bodo jutri sporočili arabski in židovski delegaciji. Chamberlain bo najbrže v četrtek sprejel obe delegaciji posebej in tako končal konferenco. Snočnja seja britanskih tn židovskih delegatov se je končala z debato o nedavni židovski pismeni zahtevi. Reuter je zvedel, da sta obe stranki vztrajali na svojem stališču, vendar pa je debata pomagala razčistiti položaj Danes bo izvršilni odbor židovske agencije razpravljal na seji o položaju. »Daily TelegTaph« piše da je namen novega britanskega načrta, pripraviti Arabce in Žide do tega. da drug drugemu pnzna jo. da so državljani Palestine in da se sporazumejo z as t ran dolge prehodne dobe. medtem bi se pa skušali sporazumeti glede medsebojnega sodelovanja, preden stopi v veljavo nova ustava »News Ohromele« piše. da Je kolonijski mini&ter v dolgih razgovorih z zastopniki Zidov dokončno odklon K zahtevo da bi se smeli Zidije priseljevati v Palestino v tolikšnem številu, da b> se Palestina mogla spremeniti v židovsko državo. Nemiri v Trans Jordaniji in Palestini Haifa, 12 marca, br Na *nejl Trans- jordanije je prišlo včeraj do hudega spopada med angleškimi obmejnimi četami in arabskimi uporniki Ubitih Je bilo 24 Arabcev med njimi eden Izmed njihovih voditeljev Mustafa Nasan. Tudi v 'Palestini Je prišlo zopet do večjih in manjših incidentov V Tiberiji sta bila ubita dva Arabca V btižini Haife Je eksplodirala homba, ki je ubila dva JUda, dva pa ranila Položaj v Španiji Dočim je komunistični upor v Madridu končno strt, pa so se komunisti polastili Cartagene Pariz, 12. marca br. Iz Madrida poročajo, da upor na deželi še zmerom ni obvladan V Cartageni je komunistom celo uspelo polastiti se oblasti. Komunistični upor v Madridu je trajal natanko teden dni Dva komunistična voditelja. poveljnika armadnih zborov, ki so branili prestolnico, sta pridobila zase okoli 30.000 mož in tako desorganizirala fronto Komunisti so razpolagali s precejšnjim vojnim materialom in živežem Po zaslugi ukrepov obrambnega odbora je število žrtev sorazmerno majhno. Uradno poročilo sveta narodne obrambe pravi med drugim: Na nobeni fronti nič novega Nad Guadalajaro je letelo pet leta! tipa »Savoia«. Letalske bombe so med civilisti terjale nekaj žrtev Včeraj popoldne ta med poletom nad Madridom trčili dve Junkersovi letali Eno je telebnilo na zemljo med Torejono in Baj-ajasom Letalci so se ubili, letalo je pa popolnoma uničeno. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalistična letala bombardirala vojaške objekte v valencijskem pristanišča Maršal Petain odpotuje v Burftos v sredo Pariz, 13. marca AA. štab maršala Fetalna potrjuje da se bo maršal, ki je bil Imenovan za poslanika v Španiji, odpeljal v Burgos v sredo Ob 20.50. Anglija in blokada London, 13. marca AA. Reuter. Na popoldanski seji spodnjega doma so Cham-berlainu zaatavili vprašanje, kaj Je z blokado generala Franca. Chamberlain je od-gmvft da 1» politika acglečke vlade gle- de priznanja pravice vojujoče se stranke ostala nespremenjena. Po Chamberlainovem odgovoru je državni podtajnik Butler na tozadevno vprašanje ta javil da je položaj v srednji Španiji še vedno zelo zapleten Angleška vlada ni stopnla v stik niti t republikanci niti z nacionalisti glede mirovnih pogojev Vlada smatra, da je vprašanje vrnitve Španskih beguncev iz Francije stvar francoske m španske vlade. Vlada Velike Britanije je sklenila da nudi svojo podporo glede vzdrževan ;ia beguncev ter bo v najkrajšem času dala svoj prispevek angleškemu Rdečemu križu Glede blokade generala Franca je Butler dejal, da je lord Halifa* na temeljit način pojasnil, da bo angleška mornarica storila vse potrebno, če se bo angleškim ladjam zgodilo kaj hujšega. Italijanske izgube v Španiji Rim, 13. marca, br Agencija Štefani Je danes objavila podatke o padlih in ranjenih italijanskih vojakih in oficirjih v Španiji. Do 13. februarja je padlo v bojih ali pa umrlo v bolnišnicah skupno 2065 legio-narjev, med njimi 275 oficirjev, izginilo Je 214 ljudi, ranjenih pa je bilo 10 700 mož, med njimi 900 oficirjev 366 legionarjev je ujetih, -med njimi 5 oficirjev. Kardinal Maglione prevzel svoje posle Rim, 13. marca. br. Danes je novi papežev državni tajnik Maglione oficielno prevzel svoje posla Kot prve je sprejel v avdienci zastopnike tujih vlad, kl ao M udeležili papeževega kronanja* Beležke Minister dr. Ružič Sklicanje glavnega odbora JugosL na c. stranke Predsednik Jugoslov. nacionalne stranke Peter 2ivkovič je sklical sejo razširjenega glavnega odbora JNS za soboto 25 marca ob 9. uri dopoldne v prostorih strankinega tajništva v Beogradu. Na seji bo poročalo predsedstvo stranke o političnem položaju V zvezi s sklicanjem seje glavnega odbora JNS so objavili nekateri listi razne napovedi, med njimi tudi to, da misli predložiti predsedstvo spremembo statutov ln celo programa Vse te vesti so, kakor Izvemo z verodostojne strani, v celoti neutemeljene. »Kmečka bratstva" JNS v Bosni Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča, da pripravljajo v Bosni in Hercegovini osnovanje »Kmečkih bratstev«, ki bodo po akrvaLa kot prosvetmo-gospodarske organizacije Jugosloverske nacionalne stranke. Pravila »Kmečkih bratstev« so že Izdelana in jih bodo najbrže predložili člani banovinskega odbtira JNS za drinsko banovino žr na prihodnj5 seji glavnega odbora JNS v potrditev. Z., novo organizacijo vlada med busaiiHkrmi jugoslovanskimi nacionalisti veliko zanimanje. Brisanje volilnih kazni v drinski banovini Sarajevska »Jugoslovenska poŠta« In ie nekateri listi poročajo, da j« banska upra va drinske banovine po nalogu notranjega ministrstva brisala vse kazni bi globe, ki so jih nail'»ž-.lt upravne oblasti v zvezi z volilno borbo pred in po 11 decembru. Za revizijo obeh občinskih zakonov Beograjski vseučiliški profesor dr. Miha jlo Illč objavlja v »Politiki« uvodnik, v katerem opozarja, da so pri predlogih za nove politične zakone pozabili na naše občine. Med drugim pravi: »Vlada Je zahtevala in dobila pooblastila za spremembo zakonov o tisku, o volitvah narodnih poslancev ter o društvih in zborovanjih. Ni pa zahtevala in dobila pooblastila za spremembo zakonov o kmečkih in o mestnih občinah. Oba zakona predpisujeta volitve z Javnim glasovanjem In z dodeljevanjem dveh tretjin mandatov tisti listi, kl je dobila pri volitvah relativno večino glasov. Zakon o mestnih občinah določa povrh še imenovanje ene tretjine mestnih svetnikov po državni upravi. V nizu ukrepov za normaliziranje naših političnih prilik mora nujno priti tudi revizija zakonov o kmečkih in mestnih občinah. Javne voltve je treba zamenjati s tajnimi s proporcem ter ukiniti imenovanje ene tretjine mestnih svetnikov v mestih. Prav tako Je treba revidirati določbe o nadzorstvu državnih upravnih Instanc nad poslovanjem občinskih samouprav, ki danes zavirajo vsak svobodnejši razmah občinske samouprave. Kmečka vas ln osamosvojitev Balkana V nedeljo dopoldne Je predaval v Beogradu predsednik bivše Samostojne demokratske stranke g. Adam Pribičevič o temi »Naša vas in zedinjenje«. Predavatelj se Je zavzemal za solidarnost kmetov vseh balkanskih držav in naglašal potrebo da počiva pokret o osamosvojitvi Balkana na kmetskih masah balkanskega prebivalstva. Po njegovem mišljenju bi morala postati Jugoslavija točka, okoli katere se bi osredotočil pokret za popolno osamosvojitev Balkana, kakor je bila pred vojno takratna kraljevina Srbija središče pokreta za osamosvojUev in zedinjenje Jugoslovenov Za Pribičevlčem je govoril vseučliškj profesor dr. Mlhajlo Illč o odnošajih med zadružništvom ln demokracijo. Po njegovem mnenju ne more biti dober zadružnik, kdor nI dober demokrat. Svojevrstne trditve zagrebškega „Obzora" Zagrebški »Obzor« Je posvetil v soboto cel uvodnik Slovencem in slovenskim političnim prilikam. Med drugim postavlja zagrebški list trditve, kl so povsem neosno-vane. Tako pripoveduje, da so bili napredni Slovenci polnih 15 let v vseh mogočih vladah, predstavniki bdo pokazati dogodk< po zaključku proračunske razprave, kako se bodo stvari razvijale. »Potem bo tudi mogoče bodj stvarno govoriti in »oditi o Cvetkovičevj politiki Za sedaj vodi politiko odprtih vrat. kakor pravijo v Beogradu. Z njo ne pitiudic r8 nobenim sklepom. *ki bi morali brti sprejeti po njegovem mnenju sporazumno Delna poprava krivic, storjenih za časa volilne borbe, ne spada po mišljenju predsednika Cvetkoviča v pripravljalna dela za razpravljanje o hrvatskem vp-ašanju kakor tudi ne predstavlja kakega popuščanja Hrvatom. To so ukrepi, ki jih je treba izvršiti ne glede na hrvatsko vprašanje, ker so bile storjene krivice ne samo Hrvatom, temveč tudi drugim ki so volili dr Mačkovo listo Kakor zatrjujejo v okolici predsednika vlade, bodo a temi ukrepi nadaljevali in tako odstranjevali tehnične težkoče ki stoje na poti. S pravimi pripravljalnimi deli za reševanje hrvatskega vprašanja ps bodo pričeli šele v aprilu. Takrat bomo šele videli kaj bo Beograd storil m koliko razumevanja bo pokazal za vprašania. ki >e ne tičejo samo Zagreba Časi v katerih živimo, so tako resni, da Beogradu naravnost imperativno nalagajo potrebo sporazumnega reševanja hrvatskega vprašanja, ker je jasno, da ne bo in ne more ostati nerešeno. Po govoru predsednika vlade Cvetkoviča ostaja stališče hrvatskega narodnega vodstva isto. kakor je Dnu pu pre-čitanju vladne deklaracije dne 16. februarja Predsednik dr Maček se ravna samo po delih in po jamstvih, ki stoje za delL V tem pogledu ni nikakih sprememb.« Dr. Kramer med zastopniki nacionalne mladine v mariborski okolici Maribor, 13. marca Nacionalistična mladina v srezu Maribor desni breg je čvrsto organizirana v vrstah OJNb. To se je pokazalo tudi ob včerajšnjem popoldanskem zborovanju mladine z Dravskega polja v Faleževi gostilni v Račah. Mladina je prihitela z vseh strani, da prisostvuje rednemu občnemu zboru sreske organizacije OJNS za Maribor desni breg ln da sliši poročilo senatorja dr. Alberta Kramerja, ki je napovedal svoj prihod. Vsi gostilniški prostori pri Faležu ao bili polni nacionalistične mladine, kl Je z odobravanjem sprejela poročila marljivih funkcionarjev predsednika Filipa Prim-c a. tajnika Mirka P r i m c a, blagajnika Ivana Morausa ter Mirka R a n e r j a s Tezna. ki je poročal za nadzorni odbor Ob poročilih Je bilo videti, da al Je sreski odbor uspešno prizadeval, da pritegne čim več mladine v OJNS. Pri volitvah so bili izvoljeni pretežno dosedanji funkcionarji. Podpredsednik banovinskega odbora OJNS dr M'lan GoriSek ml. Je v za-nosnih besedah bodril omladince k požrtvovalnemu delovanju na organizacijskem in propagandnem torišču. Njegova Izvajanja za katera se mu je ob zaključku zahvalil predsednik F Primec, so zbudila prisrčno odobravanje navzočih omladincev. Po zaključku občnega Zbora Je predsednik F Primec otvori! članski sestanek in prisrčno pozdravil dr. Alberta Kramer-j a ki so mu omladinci navdušeno vzklikali. Nato je pozdravil še predsednika sreskega odbora JNS za Maribor desni breg dr. Pučnika, predsednika sreskega odbora JNS za mesto Maribor dr. F. Lipo I d a dr Miloša V a u h n I k a ter pred. se cinika mariborskega OJNS ž i g e r J a. Zatem je dr. Kramer zajel v dveurna Izvajanja tehtne, pregledne misli o razvoju političnih razmer v naši državi v zadnjem času. Poudarjal je da so stiki med JNS In ostalimi opozicijskimi skupinami Iskreni. Podčrtal je potrebo čim tesnejSe ln čim čvrstejše povezanosti vseh naprednih Slovencev Naglaša pa le tudi pomembno vlogo, ki pripada omladini. Izvajanja dr. Kramerja so sprejeli omladinci z živahnim ploskanjem ln vzklik® njem. Zatem Je spregovoril predsednik sreskega odbora JNS za mesto Maribor dr. L i p o 1 d, kl Je očrtal zgodovino uspeS-nih borb naprednih Slovencev na vseh toriščih Javnega življenja Na Številčnih primerih Je prikazal moč ln pravo veljavo naprednega življa v Sloveniji. Tudi njegova izvajanja so sprejeli omladinci s prisrčnim aplavzom. Ob sklepu lepo uspelega zborovanja se Je predsednik Primec iskreno zahvalil dr. Kramerju ln dr. Lipoldu za Izvajanja in Je izrazil voljo vseh navzočih omladincev za nesebično, vztrajno delo v duhu nacionalnih idealov In strankinega programa. Občna zbora obeh organizacij JNS v Krškem že dolgo nI btfo v Krškem na občnem zboru krajevnih organizacij JNS in OJNS, ki *ta biila v prostorih gostilne g. Franc« Vaniča, toliko članov, kakor j« to bilo minuli četrtek. Obeh občnih zborov se je udeležilo izredno mnogo starejših tn mlajših članov. Po pozdravnem govoru pred«iedni-ka krajevne organizacije, ki je ugotovtt razveseljiv nov razmah obeh organizacij, so sledila t odobravanjem sprejeta poročila funkcionarjev, potem pa sta bila izvoljena krajevni odbor JNS • predsednikom dr. Via dom Borštnikom na čelu m odbor mladinske organizacije a predsednikom Ivanom Vaničem, Politično poročilo je podal g. Milan M a vi je, ki je bil od vseh članov prisrčno pozdravljen. Najprej se je wm navzočim volilicem toplo zahvalil, da so kljub takratnem razmeram pri volitvah II. decembra oodaii glasove zanj ki za listo dr. Mačka. Pojasmtf je tudi, zakaj pred volitvami kot kandidat ni mogd priti v krški srez Potem je poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju. Nagrajen je bil z živahnim aplavzom. Bolgarski obisk v Ankari Sofija. 13. marca. AA. V sredo bo odpotovali predsednik vlade Kjuseivanov v Ankaro. da podaljSa bolgarsko-turško prijateljsko pogodbo, ki te dni poteče to ot|