P »štnlna pTafana v gotovim.
Leto XI., št. 231 a
Ljubljana, n@delfa oktobra 1930
Cena 2 Din
L pravoištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. lnseratm oddelek: Ljubljana. Prešer.
nova ulica 4. — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. - TeletoD št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190. Računi Dri pošt ček zavod-.h: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78 180 W;en št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu
Schober kandidira
Bivši kaneelar se je postavil na čelo meščanske opozicije proti vladi — Razdori med heimwehrovci — Konfiskacije listov
Dunaj, 4. oktobra g. Na konferenci z zastopniki srednjih meščanskih strank je bivši kancelar dr. Schober danes popoldne v Pergu pristal na to, da se bo postavil na čelo volilnega bloka in kandidiral kot nosilec liste. »NViener Neueste Nachrichten« so izdale zvečer posebno izdajo, v kateri objavljajo, da je dr. Schober sprejel kandidaturo v snujočem se volilnem bloku. Po-.^ebna izdaja je bila na mah razprodana in ie izzvala povsod živahne komentarje Kandidatura dr. Schobra bo vsekakor še 1-zapletla celotni položaj, kar pomeni istočasno da bo dr. Schober podal ostavko kot dunajski policijski predsednik, tako da bo riobil notranji minister knez Stahretnberg rudi dunajsko policijo docela v svoje roke. V političnih krogih računajo s tem. da ie za naslednika dr. Schobra na tem kočljivem in važnem mestu izbrana osebnost iz heirmvehrovskih krogov.
Kakor se izve. bo dr. Schober kandidiral v 25 volilnih okrožjih. Volilnemu bloku bodo pripadali velenemci. pristaši kmečke zveze in pristaši nekaterih manjših demokratskih strank. Z ozirom na priljubljenost, ki io uživa dr. Schober v Avstriji, je računati. da bo imela ta stranka pri volitvah precejšnje uspehe. Volilni blok bo imel razen tega za seboj pretežni del meščanskega tiska.
Inomost, 4. oktobra, s. Organizacija nacionalističnega dijaštva iz Inomosta je Iz-
stopila iz zveze tirolske Heimvvehr. Svoj Izstop utemeljuje s tem, da je zvezno vodstvo s svojim proti-narodnim nastopom in sodelovanjem s krščanskimi socialci izigralo zaupanje narodne Heimvvehr.
Razen te dijaške organizacije Je v kratkem pričakovati tudi izstop znane zveze »Oberland« iz Heimvvehra. V petek se Je vrš i ? ■ 'ar.nu razaovcr mnogih tirolskih heimvvehrovskih voditeljev, ki so obsodili postopanje kneza Starhemberga in dr. Hueberja.
Dunaj. 4. oktobra, d. Notranje-polltičnl položaj se v Avstriji razvija, kakor se je splošno pričakovalo. Takoj po nastopu nove vlade se je občutil poostreni režim. Levičarski listi so skoro vsak dan konfiscira-ni. Včeraj je bil n. pr. »Abend« konfisciran, ker je objavil v poročilu o notranje-politič-nem položaju, da je Vaugoinova vlada k Starhembergovim prevratnim grožnjam molčala, kar dokazuje, da je žnjim istega mnenja. Konfiscirana je bila tudi »Wiener Allgemeine Zeitung«, ki ima tesne zveze z dr. Schobrom, zaradi razširjanja vznemirljivih vesti.
Avstrijska narodno-socialistična delavska stranka, ki se smatra za posestrimo Hitlerjeve stranke, je sklenila, da gre samostojno v volilni boj. Izdala je volilni proglas, v katerem pravi, da je nenmevno in nedosledno postopanje vodstva Heimwehra, ki plava v krščansko-soeialnih strankarskih vodah in ki je popolnoma pozabilo na lastna načela. oropalo avstrijsko ljudstvo zadnjega upanja, ki ga je imelo v Heimwehru.
FAŠISTI ZAPIRAJO SLOVENSKE
TRGOVINE V PRIMORJU
* »
Za poostrenim političnim še poostren gospodarski pritisk - Odpor proti Jašizmu se širi tudi med italijanskimi trgovci in obrtniki
Dunaj, 4. oktobra. M. »Die Rote Fah-ne« objavlja daljši dopis svojega italijanskega poročevalca pod naslovom »Strahovita beda v Italiji«. V članku pravi med drugim:
»Po popolnem uničenju in zatrtju vseh pravic narodnih manjšin hoče sedaj Mussolini iztrebiti tujerodne državljane še z gospodarskim uničenjem. Te dni so začele fašistične kazenske ekspedicije zapirati trgovine in obratova-lišča vsem onim, ki so se kakorkoli zamerili fašizmu. Ti fašistični janičarji prihajajo v trgovine Slovencev, trgovine kratkomalo zapro, blago zaplenijo, dosedanie lastnike pa vržejo na cesto. V zadnjih dneh se je zgodilo v Julijski Krajini že okrog 10 takih primerov, vendar pa fašistični tisk o vsem tem iz j razumllivih razlogov molči. Na zunaj j motivirajo fašisti svoje početje s tem, J da dotični trgovci niso plačali davkov.
Čudne izjave beza Siarhemkr
ski notranji minister zahteva usmrtitev socialističnega voditelja - Major Pabst se bo vrnil
Dunaj, 4. oktobra, g. Dunajski in oko« liški heimwehrovci so priredili nocoj na Heldenplatzu manifestacijo svojima mini« stroma Starhembergu in dr. Hueberju. Ma« nifestacije se je udeležilo približno 3000 oseb. Po pozdravu dunajskega voditelja majorja Feva je govoril najprej pravosod« n: minister dr. Hueber, ki je med drugim omenil, da je glavni očitek proti obema heimehrovskima ministroma ta, da sta premlada, ta napaka pa bo vsak dan manj« ša. Tem večjo senzacijo pa je vzbudil na« stop notranjega ministra Starhemberga, ki je rekel, da je Heimwehr vstopila v vlado, da bi tudi tja zanesla svoje ideje.
Nato je govoril minister o bodočih vo« litvah in rekel med drugim: »Če se heim« wehrovci že borijo v tem zasovraženem parlamentarnem sistemu, potem se morajo boriti z glasovnico v eni in z drugimi sred«
stvi v drugi roki. Na Dunaju gre v tem volilnem boju predvsem za to, da zlomimo Breitnerjevo moč. Zmaga bo tedaj naša, ko se bo Breitnerjeva glava zvalila v pe= sek.« (Minister ie s tem namigaval na ob« glavljenje z giljotino). Dalje je Starhem« berg govoril proti meščanskim strankam, češ da bo treba tudi ž njimi sprejeti bor« bo. Najboljše bi bilo, če bi meščanski vo« lilci za časa volilnega boja sploh ne čitali nobenih listov, češ ker imajo krivonosi mazači časopisov samo ta namen, da bi meščanske pristaše naščuvali medsebojno Dunaj, 4. oktobra, s. Deželno sodišče na Dunaju je zaradi pomanjkanja doka« zov ustavilo kazensko postopanje proti bivšemu zveznemu voditelju Heim\vehra majorju Pabstu. Pričakuje se, da se bo major Pabst že v prihodnjih dneh vrnil v Avstrijo in se udeleži! volilne borbe.
Zapleten položaj na Poljskem
Nove aretacije poslancev — Senzacionalna izjava državnega pravd-nika o pripravah za državni prevrat
Varšava, 4. oktobra g. Oblasti nadaljujejo aretacije bivših poslancev V Vilnu sta bila včeraj aretirana bivša ukrajinska poslanca Sapiel in Adamovvitz. V neki vasi v vzhodni Galiciji ie bil aretiran bivši ukrajinski poslanec socialnodemokratske delovne stranke odvetnik dr. Cahidni. V političnih krogih je izzvala veliko pozornost izjava, ki io je podal državni pravdnik Mihalowski v časopisju. Kakor znano je Milialowskemu poverjena sestava obtožnice proti aretiranim poslancem in je proti pravnim običajem dal svoj doazilni materijal listom na razpolago. Državni pravdnik zatrjuje z vidnim zadoščenjem, da ima v rokah listine, iz katerih je jasno razvidno, da je socialnode-mokratska stranka, predvsem pa poslanci
Dubois, Liebermann in Prager, pripravljala nasilen prevrat. Vršili so se baje posebni tečaji, v katerih so predavatelji razlagali teorijo pouličnih bojev in uspešne metode meščanske vojne.
K temu intervjuju državnega pravdnika Mihalowskega izjavlja socialnodemokratsko glasilo »Robotnik«, da je Mihalowski oči-vidno pod vplivom Wallaceovih romanov^ ker sicer ni razumljivo, kako bi se drznil nuditi svojemu občinstvu takšne prnvli-ce in otroško detektivske pripovedke. Social-nodemokratska stranka se nikoli ni pripravljala za državni prevrat in o kakšnih tečajih za poulične boje in meščansko vojno ne more biti govora.
Popuščanje nemških sooialiiili demokratov?
Socialni demokrati za politiko strpljivosti proti Braningovi vladi — Položaj še vedno nejasen — Dr. Schachtove izjave v Ameriki
Berlin, 4. okt. d. Izmed opozicijskih strank so socialni demokrati zavzeli jav« no prvi stališče o svojem bodočem pošto« panju v državnem zboru. V svojem sklepu, ki ga je včeraj sprejela socialno«demokrat« ska državnozborska frakcija, ne napadajo več tako ostro Briiningove vlade kakor v vr>lilnem boju. Socialni demokrati ne za« htevajo več ukinjenja zasilnih odredb dr« javnega predsednika, temveč govore samo se o izpremembah. Še važnejše je dejstvo, da izražajo glede na vsa posamezna vpra« sanja pripravljenost, podpirati vse ukrepe, ki bi^ služili zavarovanju ustavnega siste' ma. Značilno je tudi, da socialni demo« krati ne kritizirajo naravnost sanacijskega programa Briiningove vlade ali pa odkla« n ia jo v posameznih točkah, temveč Ie pri« krito ugovarjajo posameznim predlogom viade. kar omogoča prehod k pogajanjem. V političnih krogih tolmačijo to stališče socialnih demokratov, da hočejo pripraviti svoie volilce na politiko strpljivosti proti Briiningovi vladi. Seveda bi bila taka po« litika odvisna od raznih stvarnih zahtev in spričo dosedanjega stališča meščanskih srednjih strank je še dvomljivo, ali bi bile pripravljene glede na vladni program pri« znati socialnim demokratom kake konce« sije. Zato se socialnodemokratske izjave ie ne morejo smatrati kot rešitev parla«
mentarnih težkoč. ker ie njihova praktič« na vrednost odvisna od tega, v koliko bo« do mogoči kompromisi med stvarnimi za« htevami meščanskih strank in še ne for« muliranimi zahtevami socialnih demokra« tov, izmed katerih odklanjajo meščanske stranke že v naprej željo po skrčenju de« lovnega časa zaradi zmanjšanja brezposel' nos ti.
Newyork, 4. oktobra, s. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht je govori! v nizu predavanj tudi na svečanem banketu nemško - ameriških trgovskih zbornic o vprašanju Kaj je prinesla ver-sailleska pogodba Nemčiji. Smešno bi bilo domnevati je izvajal dr. Schacht, da bi moula Nemčija kdaj poravnati reparacije v celoti. Tudi nemškemu delavstvu so doslej vedno pripovedovali, da bo le politika izpolnjevanja prinesla mir in delo. Polagoma pa pričenjajo spoznavati tudi ti, da bodo morali plačati reparacije iz Ustnih mezd. Izid volitev je plačilo za revizijsko politiko.
Prihod ministra Flandina v Prago
Praga, 4. oktobra h. V ponedeljek prispe v Prago francoski trgovski minister Flandin, ki bo ostal nekaj dni tui ter nato potoval dalje v Budimpešto.
Kdor pozna strogost fašističnih davčnih eksekutorjev, ta ve, da so ti izgovori jalovi. Noben trgovec ali obrtnik ne bi mogel obstojati, če bi do zadnje lire ne plačal davka. Finančna kriza, v kateri se nahaja fašistični režim, ne trpi davčnih zaostankov. Ta izgovor naj le prikrije na zunaj pravi namen tega početja.
Razumljivo je, da se vedno bolj širi odpor proti fašističnemu režimu. Ne samo Slovenci in Hrvati, tudi rojeni Italijani so se začeli buniti in v zadnjem času se je vršilo več prikritih zborovanj obrtnikov in trgovcev, na katerih to sklenili D ičeti nelegalno bo«-be proti fašizmu na ta način, da ne bodo plačevali davkov. Drakonski ukrepi, s katerimi skuša fašizem zatreti vsak upor, nič več ne koristijo. Odpor je od dne do dne večji. Kako bo ta borba končala, si po zadnjih dogodkih v Italiji ni težko
misliti, zlasti če se še upošteva, da brezposelnost rapidno narašča in da Mussolini že sam priznava, d se bliža gospodarska kriza vrhuncu.«
®0® Pariz, 4. oktobra, M. »Peuple« objavlja proglas »Protifašistične koncentracije« na vse evropske narode; v razglasu razvija Protifašistična koncentracija svoj program. Glavni cilj protifašističnega pokreta je ustanovitev svobodne in demokratične Italije, ki bo stremela za čim tesnejšim sodelovanjem z vsemi evropskimi državami v cilju ustanovitve evropske unije. Proglas končuje s pozivom na vso pošteno evropsko javnost, naj podpira ta po-kret v borbi proti fašizmu, da se odstrani največja nevarnost za evropski mir in ustvari nova Italija, ki bo trden steber v zgradbi mirnega razvoja Evrope.
Zaroka krala Borisa s princeso Giovanno
Službena objava zaroke bolgarskega kralja s hčerjo italijanskega kralja - Papež je pristal na poroko - Političen pomen zaroke
Rim. 4. oktobra, d. Agenzia Štefani poroča: »Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila srečna. ko sta mogla pritrditi k zaroki svoje hčere Nj. Vis. princese Giovanne z Nj. Vel. Borisom III., kraljem Bolgarije.«
Princesa Giovanna Elizabeta Antonija Romana Marija je bila rojena 13. novembra 1907 v Rimu in je torej stara 23 let. Princesa je četrti otrok italijanskega kraljevskega para. Kralj Boris je bil rojen 30. januarja 1894. v Sofiji.
Že dve leti je bilo znano, da snubi kralj Boris italijansko princeso Giovanno, obstojale pa so težkoče za poroko, ker je kralj Boris pravoslavne vere, italijanska princesa pa katoliške. Vatikan je postavil za poroko pogoje, o katerih so bili v Bolgariji mnenja, da jih ne morejo izpolniti. Tako je zahteval papež, da se morajo vsi otroci iz sklenjenega zakona krstiti kot katoličani. Na bolgarski strani so končno pristali na ta pogoj, izvzemši za bodočega prestolonaslednika, za katerega so zahtevali, da mora biti pravoslavne vere. Zdi se, da je bila sedaj tudi ta poslednja zapreka odstranjena.
Rim, 4. oktobra. AA. Listi pozdravljajo vest o zaroki kralja Borisa in princese Giovanne ter naglašajo, da bo ta dogodek še bolj učvrstil že obstoječe prisrčne stike med Italijo in Bolgarijo. Po poročilih listov, je papež že dovolil potrebni dispenz za verski zakon, ker je kralj Boris pravoslavne veroizpovedi.
Rim, 4. oktobra, s. »Messagerot in »Stam-pa< zagotavljata danes, da je zaroka med bolgarskim kraljem Borisem in italijansko princeso Giovanno nastala iz ljubezni, po-me~>i pa istočasno zbližanje med Bolgarijo in Italijo, ker imata obe skupne politične interese. Bolgarija in Italija bi lahko še dolgo hodili skupna pota.
Sofija. 4. oktobra. AA. Predsednik bolgarske vlade je uradno objavil zaroko kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Vest se je bliskoma razširila po vsej državi ter je povsod povzročila veliko radost. Prebivalstvo prireja kralju navdušene manifestacije.
Sofija, 4. oktobra. AA. Danes ob 9.30 je bolgarski minister pravde odredil, naj se SDoroči vsem sodiščem v Bolgariji vest o zaroki kralja Borisa s princeso Giovanno. V znak veselja so danes v vseh cerkvah zvonili zvonovi.
Vest o zaroki kralja Borisa z italijansko princeso se je dopoldne hitro razširila do mestu. Kralj Boris se je vozil v avtomobilu po mestu in so mu množice, ki so že vedele za zaroko, prirejale velike manifestacije, tako. da je avtomobil le težko vozil po cesti. Kralj je očividno prijetno iznenaden množici prijazno odzdravlial.
Več listov je izšlo danes v posebnih Izdajah zaradi vesti o zaroki kralja Borisa, Vsi listi simpatično komentirajo kraljev korak in naglašajo. da so s tem postale eri-jateljske zveze med Bolgarijo in Italijo še jačje. List »Dnevnik« naglasa, da je princesa Giovanna črnogorske krvi in da je že tri letd v Bolgariji zelo priljubljena. List »Nacijonalno podne« pravi, da je zaroka kralja Borisa z italijansko kraljičino oja-čila za vedno pozicijo monarhije v Bolgariji. Makedonija« pravi, da je to po vojni Drvi veseli dan za Bolgarilo.
Množice so priredile pred italijanskim poslaništvom manifestacije. Italijanski poslanik Piacentini je imel govor, v katerem je dejal, da so se z zaroko prijateljske zveze med Italijo in Bolgarijo ojačile.
Zvečer so se vršile pred kraljevim dvorcem velike manifestacije.
Vzroki praških demonstracij
Zanimivo poročilo odličnega poljskega novinarja o praških demonstracijah in njihovih vzrokih
Varšava, 4. oktobra p. »Poljska Zbrojna« organ oficirskih krogov, ki so izvršili v Polj ski takozvani majski prevrat, prinaša pod naslovom »Ulica ima besedo« iz Prage dopis Vladislava Martela, enega najuglednejših poljskih publicistov. Martel pravi med drugim:
»Po ustrelitvi Slovencev v Trstu so izbruhnile tudi v Pragi demonstracije proti fašizmu. Zanimivo je, da so tržaško obsodbo obsodili v Pragi celo oni krogi, ki so simpatizirali z italijanskimi fašisti t. j. češki fašisti sami. Slovanska solidarnost je zmagala. Tudi češkoslovaški tisk se je strnil v skupno fronto od skrajne levice do skrajne desnice.
Drugo dejanje se je pričelo v Rimu. Službeni organ fašistov, ki ga ureja Mussolini-jev brat, je prinesel članek o trčenju med »Morosinijem« in »Karadjordjem« ter ob tej priliki napadel tudi češkoslovaške in poljske Sokole. Znano je, kako se je odigrala ta scena. Na stotine udeleženih prič je izjavilo, da je priredil italijanski kapetan pravi pravcati lov na jugoslovensko ladjo, jo prisilil k obali ter se zaletel v njen bok. Vodstvo češkoslovaškega Sokolstva je zavzelo svoje stališče napram nečloveškim napadom italijanskega organa. Komentarji italijanskega tiska, ki so se poslužili izrazov, kakor slovenske stenice in podobno, se morejo pojasniti samo z južnjaškim italijanskim temperamentom. Nečuveno pa je, da italijanski službeni list žali ne samo poedincev, nego tudi celoten narod. Dobro bi bilo, če bi urednik Mussolini na kak način pojasnil to postopanje.
Potem pa so zopet novi dogodki vznemirili slovansko Prago. Neki gospod Majer iz Gradca se je na svojem potovanju preko Češkoslovaške izrazil v vlaku, da so bili v 28. praškem pešpolku »podli češki psi«. Razumljivo je, da je bil ta »gost« obsojen od češkoslovaškega sodišča na 30 dni zapora.. Kot odgovor na to je ulica v Gradcu razbila okna češkoslovaškega konzulata. Ves nemški tisk je bil ogorčen zbog tega kaznovanja nemškega provokaterja. Češkoslovaška javnost je bila vznevoljena zaradi tega, kakor tudi zaradi vedno novih pojavov germanske ekspanzije.
Tri dni so se vršile manifestacije proti Nemcem in Italiji, ob kateri priliki so množice vzklikale Jugoslaviji. Pri tem pa so se nenadoma pojavili neznani vodje manifes-tantov ter razbijali okna po Demških kavarnah. a tudi po knjižnicah češkoslovaških narodnih socialistov, že teden dni je praška ulica neprestano vznemirjena. Mesto nem-škik filmov se predvajajo ameriški in angleški, manifestacije pa se vršijo še neprestano dalje. Ulica, ki je slabo orijenti-rana o pravih ciljih, se je podala za neodgovornimi elementi. Ostri policijski koraki so napravili kbnec tem izgredom.«
Nova vstaja Kurdov
Jeruzalem, 4. oktobra d. Po došlih vesteh je v okolici Ararata izbruhnila nova vstaja Kurdov, ki so jo skušali Turki zatreti z vsemi sredstvi. Zatrjujejo, da so Turki porušili na stotine kurdskih naselbin v okraju Cilanu in da so pomorili 4.500 moških, žensk in otrok. Več sto Kurdov je bilo ubitih v njihovih vaseh od letalskih bomb.
Prihod naših delegatov v Atene
Atene, 4. oktobra. AA. Danes je dospe la v Atene naša delegacija za balkanske konferenco, kakor tudi rumunska in bolgarska delegacija ter predstavnik Belgij« senator La Fontaine in zastopnik tajništva Društva narodov. Vsi listi prinašajo slike in izjave naših delegatov in spremljajo vs« njihovo kretanje s simpatijami.
Pogajanja za likvidacijo karambola pri Splitu
Split, 4. oktobra, r. Kapitan italijanskegs parnika »Dormia«, ki se je pred par dnevi zaletel v jugoslovensko jadrnico in jo znatno poškodoval, ie pri zaslišanju, ki so ga izvršile naše sodne oblasti, priznal svoje krivdo. Izjavil je, da zadene krivda za nesrečo izključno italijanski parnik, ki ni vozil v predpisani smeri, marveč je krenii preveč na stran in s tem križal pot jugoslovenske ladjice. Obenem je izjavil, da j« pripravljen poravnati nastalo škodo. Lastniki »Sloge« zahtevajo 75.000 Din odškodnine in razen tega 3o.000 Din za pokvarjeno blago, ki je bilo natovorjeno. Italijansk kapitan pa ponuja skupno SO.000 Din.
Priprave za nove bankovce
Beograd, 4. oktobra, r. V Narodni bank se bližajo koncu priprave za stilizacijo it obliko novih jugoslovenskih novčanic pc 10, 100 in 1000 dinarjev. Nove novčanic« bodo nosile napis »Kraljevina Jugoslavija« ter bodo stavljene v promet najbrže že d< konca letošnjega leta. Izdelaia jih bo nov« novčarnica Narodne banke. Definitivno je že določena oblika bankovcev po 1000 di« narjev.
Razstava tiska v Zagrebu
Zagreb, 4. okt. n. Danes ob 11.30 Je bi« la otvorjena ob mnogoštevilni udeležbi za« stopnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti na zagrebškem zboru razstava ju« goslovenskega tiska. Otvoritvi so priso-st« vovali ban dr. Šilovič, mestni nače.r.ik dr. Srkulj, inozemski konzuli ter mnogi pred« stavniki industrije, kakor tudi zastopniki delavskih strokovnih organizacij.
Tarifne olajšave za izvoz
Beograd, 4. oktobra. AA. Generalna di rekcija državnih železnic je dovolila po« sebno olajšavo za prevoz cinka, svinca in njihovih rud od postaje Kosovska Mitro« vica do Djedvjelije za izvoz v Grčijo.
Generalna direkcija je dalje dovolila olajšavo direktnih tarif za izvoz naših su« hih sliv od Siska do vseh večjih tržišč v Nemčiji. Te direktne tarife veljajo od Si« ska za to, ker se blago prevaža do Siska neposredno po vodni poti.
Sprememba na beograjskih gimnazijah
Beograd, 4. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta imenovana za ravnatelja na tretji ženski gimnaziji v Beogradu Ni-kola Polovina, dosedanji načelnik splošnega oddelka v ministrstvu prosvete v 3a/I, in na tretji moški gimnaziji v Beogradu Milan Karič, doslej ravnatelj III. ženske gimnazije v 3a./I.
Razpust izpraševalnih komisij za glasbene učitelje
Beograd, 4. oktobra A A. Na podstavi čl. 132 zakona o srednjih šolah je minister prosvete razveljavil določbe bivše hr-vatsko-slavonske pokrajinske vlade, oddelek za bogoslužje in pouk z dne 25. decembra 1912 o izpraševanju kandidatov za glasbene učitelje. Obenem so razrešeni dolžnosti dosedanji člani izpraševalne komisije za pevske učitelje in učitelje glasbe v Zagrebu. Isti odlok se nanaša na podobno komisijo v Ljubljani.
Izlet šumadinskih seljakov v Banat
Beograd, 4. oktobra p. Na potu v Veliko Kikindo je prispela danes v Beograd okrog 600 mož broječa skupina seljakov z šumadije, ki potujejo v posete k bana-Skim seljakom. V Pančevu jim je bil prirejen zelo svečan sprejem.
Otvoritev slovanskih kongresnih dni v Splitu
Občni zbor Jugoslovenskega zdravniškega udruženja — Za predsednika Udruženja je izvoljen dr. Zalokar iz LJubljane ~ Slovanski zdravniki v Pašmanskem prelivu
Zakljucifev zasedanja Društva narodov
Izenačenje pogodbe DN s Kefloggovim paktom odgo-
deno na prihodnje leto
Split, 4. oktobra, n. Danes ob 15.30 je bil otvorjen v splitskem gledališču kongres l druženja jugoslovenskih zdravnikov. Predsednik dr. Blaškovič iz Zagreba je pozdravil zbrane tovariše. Konsrres je z navduše-n;em sprejel njegov predlog, da se odpošlje Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka Zborovalce je pozdravil v imenu splitske občine gosp. Stoianov, nakar je podal tajnik dr. Belič poročilo o delu udruženja, blagajnik dr. Miodragovič pa o stanju blagajne. Po odmoru je bil soglasno izvoljen za predsednika Jugoslovenskega udruženja zdravnikov prof. dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane. Zavzemajoč mesto predsednika, se je dr. Zalokar iskreno zahvalil zborovalcem za čast, ki so jo izkazali ne samo njemu, femveč vsem Slovencem. Nato je bil izvoljen izvršilni odbor udruženja ter nekoliko članov dopisnikov. Sprejet je bil sklep, da se bo vršil prihodnji kongres v Novem Sadu. Kongres ie bil ob 17. zaključen, nakar so vsi udeleženci odšli sprejet in pozdravit prihajajoče uoste Čehoslovake in Poljake, ki se bodo udeležili VI. vseslovanskega kongresa zdravnikov.
šibenik. 4. oktobra, n. Ko so se danes vo-
»zograd, 4. okt. p. V ministrstvu za tr* govino je posebna komisija dokončala se* stavo zakonskega načrta o srednjih trgov* skih šolah. V smislu tega zakonskega na* črta imajo te šoie nalogo prožiti učencem splošno izobrazbo v duhu narodnega edinstva in jugoslovenske narodne kulture ter jim dati strokovno znanje o gospodarskih prilikah v naši državi in v inozemstvu Po« leg tega morajo trgovske srednje šole vzgojiti naraščaj za samostojno de!^
Srednje trgovske šole se dele na trgov* ske šole in trgovske akademije. Trgovske akademije imajo značaj popolne, trgovske šole pa značaj nepopolne srednje šole Tr* govska akademija mora dati učencu stro« kovno izobrazbo za samostojni gospodar* ski poklic ter ga usposobiti za uspešno delovanje v njegovem bodočem javnem in privatnem življenju. Končno mora tr* govska akademija pripraviti dijake stro*
Bukarešta, 4. okt. d. Kakor je bilo že poročano, se nahaja rumunska vlada v kri* zi. Vzrok je težka kriza, v katero le za* šlo rumunsko kmetiistvo zaradi katastre falnega padca žitnih cen, kakor tudi ogromni agrarni lolgovi. Ministrski pred' sednik Maniu je namreč izjavil v svoji če' trtkovi avdijenci kralju Karolu v Sinaji svojo pripravljenost, da se umakne in nu* di tako možnost za sestavo vlade, ki b> bila pripravljena prevzeti odgovornost gle* de na obstoječi položaj. Maniu bi ne na* sprotoval morebitni vladi, ki bi jo sesta* vil kmetijski minister in podpredsednik
Aretacija beograjskega davčnega uradnika
Beograd, 4. okt. Beograjska policija je aretirala blagajnika beograjske davčne uprave Henrika Brila, ki je nedavno po* neveril nad 100.000 Din državnega denarja ter nato pobegnil. Pri aretaciji je dejanje Bril priznal, ni pa mogel navesti točne vsote, ki si jo je prilastil. Finančna direk* ciia je določila posebno komisijo, ki bo pregledala vse Brilovo poslovanje, ker ni izključeno, da je poneverjena vsota mno* 3o višja, saj je znašal dnevni promet pri Brilovi blagajni do 5 milijonov.
Konferenca pivovarniške industrije
Beograd, 4. oktobra AA. 15. oktobra bo imela centrala industriiskih korporacij konferenco o pivovarniški industriji. Na konferenci bodo razpravljali o splošnih vprašanjih te industrije. Nato bo na pobudo pivovarniške industrije širša konferenca zastopnikov te industrije, strokovnih organizacij poljedelstva zastopnikov velikih posestev in poljedelskih zadrug. Na konferenci bo šlo za regeneracijo ječmena, ki ga rabi pivovarniška industrija. Ker je to vprašanje zelo važno, bo tudi ministrstvo za poljedelstvo na konferenci aktivno sodelovalo.
Start »R 101« za polet v Indijo
London, 4. oktobra AA. Nocoj bo star-tal zrakopiov »R 101« za polet v Indijo. Letel bo preko Francije in Sredozemskega morja. Zrakoplov se ustavi v Ismajliji, kjer je stolp za pristajanje povsem podoben onemu v Cardingtonu. Po petih urah bo nadaljeval polet preko Aleppa in Bagdada v Karachi. kjer so stolp za pristajanje, večji hangar in tvornica za hi-drogen. To bo prvi polet zrakoplova v Egipt in Indijo.
Komunistična demonstracija proti Hoovru
Newyork, 4. oktobra o. Ameriški predsednik Hoover že dalje časa prireja zborovanja po Zedinjenih državah, da pride v tesnejši stik s prebivalstvom. Včeraj je v Clevelandu govoril desettisočglavi množici. Nenadoma je prikorakalo 3000 komunistov, ki so hoteli s silo vdreti v zbo-rovalno dvorano. Nastal je velik pretep med pristaši Hoovra in komunisti. Na pomoč je prispela policija na konjih in motorjih in pričela energično napadati komuniste, ki so se ogorčeno branili. Bitka je trajala 15 minut. Pohojenih je bilo več žensk. V času najhujšega spopada med policijo in demonstranti je predsednik Hoover mirno nadaljeval in zaključil svoj govor.
žili s parnikom »Kumanovo« češkoslovaški
in poljski zdravniki s Sušaka proti Splitu, ter prišli na mesto, kjei se je pripetila znana nesreča s »Karadjordjem« in »Moro-sinijem«; je parnik Knmanovo za nekaj časa ustavil. V počaščenje pokojnih žrtev pomorske nesreče so vsi oficirji in mornarji sneli kape, zastopnik češkoslovaških zdravnikov pa je spustil z ladje v morje venec s steklenico in v njej spominsko pismo Vsi potniki so zaklicali pokojnim žrtvam trikrat »Slava!«
Ob 10 dopoldne je prispela prva ladja z inozemskimi zdravniki v šibenik. Tekom popoldneva sta prispeli tudi ostali dve ladji. čehoslovake in Po'jake je sprejemalo mnogoštevilno občinstvo z županom na čelu. Na pozdrave šibenčanov je odgovoril zdravnik dr Baxa, brat praškega župana. Dejal je m. dr. »Prihajamo na kongres v solidarnosti in da prepričamo brate, da bomo to morje, kakor doslej tudi v bodoče čuvali in branili kot svoje. Naj živi Jugoslavija, naj živi šibenik! Nato so odphile vse tri ladje z inozemskimi gosti proti Splitu.
kovno in znanstveno za prehod na trgov* j sko visoko šolo Trgovska šola pa mora dati učencu strokovno izobrazbo za prak* t^čno delo pri gospodarskih podjetjih in vzgojiti pisarniško osobje. ki je obenem sposobno za samostojno vodstvo trgovskih poslov.
Šole so lahko samo moške, samo ženske ali pa mešane. O tem odloča minister tr* govine v vsakem posameznem primeru. Trgovska akademija ima značaj popoldne srednje šole z višjim tečajnim izpitom, srednja trgovska šola pa značaj šestih raz* redov ostalih srednjih šol. vendar pa lah* ko absolventi trgovske srednje šoie pre* idejo v svrho nadaljevanja študij na tr* govsko akademijo. Število trgovskih sred* niih šol bo odločilo ministrstvo za trgo* vino. Otvorijo se lahko povsod, kjer je za prvi razred prijavljenih najmanj 30 učen* cev.
Kralj
narodne kmetske stronke Mihakke. kate* remu je kralj zelo naklonjen. Na izrecno željo Mania je Mihalake sklical včeraj ožje prijatelje v svojem rojstnem kraju Topo« loveniju, kjer je razpravljal z njimi o na* stalem položaju. Ako Mihalake ne bo spre* jel mandata za sestavo nove vlade, bo kralj pozval na posvetovanja še druge či ne narodne kmetske stranke, da bi se mo« glo delati še nadalje s sedanjim parlamen* tom. Kralj Karel je namreč izrazil izrec* no željo, naj se sedanji parlament ne raz* pusti, ker težavni gospodarski položaj v tem času ne dopušča novih volitev.
Porast ruske industrije
Moskva, 4. oktobra. Listi objavljajo prve podatke o uspehu drugega leta izva* janja petletnega gospodarskega programa. Po teh podatkih se je zvišala produkcija velike industrije v 1. 1930 za 25% napram 24% vi. 1928/9, dočim je petletni načrt določal povišanje za 21%. Industrijska produkcija je narastla napram predvoj* nem stanju za 196.7%. Vrednost industrij* skih produktov cenijo na 3.75 milijarde rubljev. Produkcija premoga se je zvišala za 17.6%, petroleja za 26%, litega železa za 17% in železnih izdelkov za 14. Produk* cija električne energije je narastla za 43.2%. Število industrijskih delavcev se je zvišalo za 13.4%. Tvornice so izdelale 94.9 naročene produkcije. Po podatkih kontrolnega urada je industrijska produk* cija prekosila pričakovanja petletnega in* dustrijskega načrta.
Angleški propagandni polet
London, 4. oktobra A A. Letalska družba »Westland« bo poslala v inozemstvo letalo »Wapiti«, zgrajeno v vojaške namene, da pokaže svojo kvaliteto pred vladnimi zastopniki in letalskimi častniki držav južne Evrope, južne Amerike in Kitajske. Letalo ostane več mesecev v Hongkongu in bo letelo preko osmih držav. V Evropi bo Doselilo Grčijo, Španijo, Portugalsko, Jugoslavijo in druge balkanske države. Pozneje bo letelo tudi v skandinavske in baltske dežele. V Južni Ameriki se bo letalo produciralo na razstavi britske imperialne trgovine, ki bo prihodnjega aprila, na katero bodo poslale svoja letala tudi druge angleške tvrdke.
Prihod ogromnega Junkersovega letala v Budimpešto
Budimpešta, 4. oktobra s. Ogromno letalo »G 38« se je pojavilo danes ob 4.40 nad Budimpešto, obkrožilo je v pozdrav državnemu upravitelju enkrat dvor ter letelo nato dalje v Mathiasfold, kjer je gladko pristalo ob 4.50 in kjer so letalce oficielno sprejeli. Oba bregova Dunava ter vse večje ceste in trgi so bili polni občinstva, ki je občudovalo in pozdravljalo letalo. Veliko Junkersovo letalo bo jutri nadaljevalo polet v Beograd.
Izdatki za čsl. letalstvo
Praga, 4. oktobra h. V državnem proračunu za 1. 1931. je določenih za vojno letalstvo 90 milijonov Kč, skoro za 30 milijonov več kakor lani. Za civilno letalstvo je proračunanih 50 milijonov Kč, za 14 milijonov več kakor lani
Ženeva, 4. oktobra s. Na današnji zaključni seji ie skupščina DN razpravljala o izenačenja pakta DN in določb Kelloggove pogodbe.
V imenu pravniške komisije sta predložila
delegata Cachin (Francija) in Vu (Kitajska) poročilo, ki predlaga, naj se to vprašanje odgodi na zasedanje DN v prihodnjem letu, ker so nasprotstva tako velika, da ni bilo mogoče doseči sporazuma, in je treba celokupno vprašanje ponovno proučiti, zaradi česar bodo vse države članice ponovno vprašane za mnenje.
Lord Robert Cecil je obžaloval, da se na letošnjem zasedanju DN ni posrečilo rešiti tega važnega vprašanja, ter je naglašal potrebo uporabe vseli sredstev, da se uresničijo ideje Kelloggove pogodbe ter končno veljavno in popolnoma odpravi napadalna vojna iz mednarodnega življenja. Delati je treh;, 70 tn, (ja bodo po možnosti vse države
Pariz, 4. oktobra, o. Ministrski svet je ratificiral odlok, ki daje francoski vladi pravico, da prepove ali pa omeji uvoz ruskega blaga. Francoske vlada hoče tako preprečiti, da bi sovjetski dumping preveč oškodoval francosko trgovino.
O tem odloku francoske vlade, ki odreja kontrolo nad uvozom sovjetskega blaga, je minister Flandin izjavil, da ta ni v ničemer naperjen proti sovjetski trgovini, temveč ima namen preprečiti, da bi Rusija izrabljala zunanjo trgovino v propagandne svr-he. Glede na vprašanje dumpinga je Flandin izjavil, da je dumping zelo škodljiv
Hanover, 4. oktobra d. Ko je včeraj pristalo potniško letalo, ki vzdržuje promet med Hamburgom in Hanovrom, je izpovedal na letališču potnik Ržldler, da je okrog poldneva sopotnik po imenu Kep-pler očividno v samomorilnem namenu skočil med vožnjo iz letala. Oba sta sedela skupaj in je Radler opazoval skozi okno pokrajino, dokler ni začutil prepiha. V tem trenutku je zagledal, kako je Kep-pler skočil iz letala, ne da bi mogel preprečiti.
Dogodek je videla tudi neka deklica v bližini Sottdorfa pri Harbergu, ko je oo-birala na njivi krompir. Videla je padati iz letala truplo in je v prvem trenutku mislila, da so odvrgli velik zavoj, zaradi
Volilna borba na Poljskem
Glavni del srednje Evrope preživlja letošnjo jesen v znamenju najhujše volilne napetosti. Nemčija je že opravila svoje volitve, a je v njej še dosedaj ostal velik del prestane volilne mrzlice, Avstrija je pravkar vstopila v prvi stadij volilnih priprav, a Poljska se v njih nahaja že nekaj ted nov. Povsod se politični duhovi razburjajo v najhujši meri, in kar kaže še posebej podčrtati, v vseh teh navedenih državah se je politična borba silno stopnjevala, ker se uveljavljajo z njo politične stranke ali ta-toimenov nacijonalnopbrambne organizacije, ki so si postavile za cilj boj zoper parlamentarizem, zoper obstoječo ustavo in sploh obstoječe politično stanje v državi ter prikrito ali celo povsem očitno težijo po politični diktaturi. Od teh so hltlerjevci v Nemčiji že obrnili nase pozornost inozem stva v najvišji meri, ker je pri njih težišče političnih stremljenj naperjeno tudi zoper sosedne države in bi pomenilo njihovo uveljavljenje v mednarodni politiki revanž-no misel ter resno nevarnost za svetoval mir. Avstrijske in posebno poljske volitve pa so tudi po svojih posledicah vendarle skoro popolnoma notranja zadeva in inozemstvo se ne zanima zanje v toliki meri.
Na Poljskem ima politična frakcija z desnoradikalnim pravcem vlado v rokah, kljub temu pa njena situacija ne kaže ugodno V dobi splošne gospodarske krize, ki je značilna za sodobno Evropo in ki se močno kaže tudi v Poljski, je mnogo hva-ležneje postaviti se na skrajno krilo opozicije, bodisi desno ali levo, nego zagovarjati režim zadnjih štirih let S te perspektive povprečnega volilnega razpoložen'a. ki se nikdar in nikjer ne sme podcenjevati, ima poljska opozicija prav gotovo lažje stališče. nego vladni blok, ki stoji za Pilsud-skim
Zdi se, da se vlada situacije zaveda, dasi se na zunaj pogosto čujejo drugačne, mnogo bolj optimistične sodbe. Tako vsaj si moremo razlagati taktiko hudih represalij. ki se obračajo zoper voditelje in člane opo-zicijonalnih strank Formalno so sicer te represalije ukrepi sodnih oblasti zoper bivše poslance, ki jih več ne ščiti poslanska imuniteta in ki naj se sedaj zagovarjajo za poprej storjene politične delikte Gotovo se da razgovarjati o formalni upravičenosti takih ukrepov, toda ves politični svet v Poljski smatra te ukrepe kot represalije zoper opozicijonalne stranke ter jih presoja samo s tega vidika Ostane tedaj glavno vprašanje, kak bo pri -olilcih efekt takega postopanja. Ali se bodo dali zastrašitl ter bodo glasovali za vladni blok, ali pa se bodo še bolj utrdili v opozicijonalnem odklanjanju vsega, kar prihaja od Pilsudskega
Vladne represalije — ae bomo mnogo pogrešili, če uporabljamo kar ta termin — so zadele tako stranke centruma kot soci-jalistične levice in prav tako manjšinsko opozicijo, ki je najmočnejša v nekdanji vzhodni Galiciji, kjer so ukrajinski ekstremi-sti zelo energični. Dvomiti pa se mora. če bodo te represalije dosegle zaželjeni učinek. zakaj ako vlada ukinja kratkomalo ukrajinske gimnazije kot kazen, ker so se kompromitirali nekateri študentje, profesorji in celo direktorji, take represaliie prav gotovo ne bodo pridobil«1 simpatij zmernejših elementov, marveč lui r&isu do. gnale še bolj na levo.
sodelovale pri mirnem poravnavanju mednarodnih sporov.
Po sprejetju tega poročila in resolucij je predsednik Titulescu zaključil 11. zasedanje Društva narodov z govorom, v katerem je poda! pregled vseh problemov, ki so se obravnavali na letošnjem zasedanju DN. Omenjajoč vprašanje manjšin je izjavil, da bo najboljša solucija t?ga vprašanja v sodelovanju in odkriti lojalnosti med manjšino In vlado, od katere je manjšina od%'isna. Naglašal ie. da mora b:ti sktinšč;n^ DN pripravljena za novo dobo, v kateri bo reševala velike gospodarske in politične probleme. Titulescu je zaključil svoj govor s ponovnim priznanjem ideje DN in končal: Kdor dvomi nad Društvom narodov, dvomi nad človeštvom samim.
Predsednikove besede so sprejeli delegat! z burnim odobravanjem.
trgovin-
francoskim poljedelcem, ki se morajo boriti z velikimi gospodarskimi težkočami. ni pa povoda za zavračanje ruskega blaga, dokler se bo držala Rusija v mejah trgovine in se vzdržala vsake komunistične propagande.
Pariz, 4. oktobra. AA »Tempsc čestita francoski vladi, da je napravila potrebne ukrepe proti sovjetskemu dumpingu. Naglasa, da je na ta način ubranila pošteno trgovino pred nelojalno konkurenco, ki nikakor ne odgovarja principom, na katere gradi zveza narodov svojo gospodarsko akcijo.
samomorilnem
česar je pohitela k robu gozda, kjer je predmet padel na zemljo. Ko je prišla ca mesto, je zagledala človeka, ki si je pri padcu polomil vse kosti in ki so mu na ramenih štrlele kosti skozi obleko. Takoj je pohitela v vas in obvestila domače. Na podlagi listin, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili, da gre za 34-letnega šoferja Pavla Kepplerja iz Schmolitza v šleziii, ki je bival v Hamburgu. Keppler je lani meseca maja pri neki tramvajski nesreči izgubil svojo ženo, nakar je malo hčerko izročil sorodnikom ter se izselil v Kanado, odkoder se je vrnil ob binkoštih nazaj v Nemčijo. Pred tremi tedni je izgubil svojo službo in bržkone ga je to tako potrlo, da je izvršil samomor.
Isto velja za vladne ukrepe v šleziji, kjer so te dni zaprli starega Korfantyja. ki se je proslavil eeio izven ozkih meja šlezije po svoji neizprosni borbi zoper germaniza-torične težnje pruske viade in uživa še od takrat veliko popularnost, ki si jo je še povečal v dobi plebiscita, ko je bil v deželi poljski komisar. Pripada sicer centrumu, ali zanj so se postavile sedaj vse opozicijonalne stranke s socijalisti ?red. Malo verjetno je, da bodo »uspeh« takih represalij poželi pristaši Pilsudskega; ne smemo pri tem prezreti, da se je pojavila v vseb zapadnih poljskih provincah težnja, sestaviti za volitve skupen blok vseh poljskih strank kot odgovor na šovinistične provokacije Trevi-ranusa. Vlada sama je sedaj onemogočila enoten nastop poljske fronte proti nemškim pretenzijam.
Skratka: prav nič se ne zdi, da ima sedanja poljska vlada, ki predstavlja režim močne roke. dobro taktiko za pridobivanje duhov. Zato si niti največji optimist ne more obetati, da bi pristaši Pilsudskega zbrali pod svojimi zastavami namesto dosedanjih 130 mandatov — še enkrat toliko, to je toliko, kolikor je potrebno za izvedbo ustavne reforme in drugih temeljnih sprememb, ki so si jih zapisali v program Brez take večine pa volitve nimajo pravega smisla in njihov iz'd situacije ne bo razčistil, razen ako bi Pilsudski resigniral na svoj star' načrt, kar pa je ka! malo verjetno.
Kolikor se da torej dosedaj pregledati situacija, se zdi, da se notranje politični razvoj na Poljskem še ni približa! končni odločitvi.
Vezuv še vedno bruha
Napolj, 4. oktobra s. Observatorij na Vezuvu sporoča, da se lava iz žrela še vedno premika v smeri proti dolini Infer-na. žrelo je deloma zamašeno. Nove eksplozije so vrgle iz stožca zopet velike množine žareče lave.
Atentat v sodni dvorani
Lahore, 4. oktobra AA. Davi je bil izvršen atentat na državnega tožilca Kan-baladurja Abdul Asiza, ki vodi preiskavo proti zarotnikom, ki so leta 1928. ubili policijskega intendanta v Lahori. Atentat je bil poizkušen v trenutku, ko se je Kanba-ladur vozil z avtomobilom ob obali kanala. Ranjena sta bila šofer in neki redar. Oba so prepeljali v bolnico. Razsodba proti zarotnikom bo izvršena v kratkem.
Otroška epidemija v Newyorku
Newyork, 4. oktobra. V nekaterih državah ameriške unije je nastopilo spinal-no ohromljenje otrok. Dosedaj so zabeležili 694 primerov te bolezni.
Visoka zavorovalnina
London, 4. oktobra o. Grof Hambledon je zavaroval sebe in svojega sina za velikansko vsoto približno 300 milijonov dinarjev. Tako visoko se doslej ni zavaroval v Evropi še nihče. Grof se je zavaroval za 800.000 funtov šterlinov, sina pa za 250.000. Ker je zavarovalna vsota prevelika za eno samo podjetje, je bila razdeljena med tri vodilne angleške zavarovalne družbe. Največja zavarovalna vsota za življenje znaša običajno 20.000 funtov šterlirgov. Grof Hambledon ie star šele 28 let
Razpust društva Zoo v Ljubljani
Ker ljubljanski mestni magisrat na svoji zadnji seji m ugodil želji društva ZOO, ca mu odda v popolno uporabo tivolski ribnik, z vsemi objekti, je na snočnjem izrednem občnem zboru podal ves odbor društva ostavko. Sklenjen je bil tudi razpust društva, ker se je smatral za živalski vrt v Ljubljani edino primeren prostor tivolski ribnik, ki ga pa društvo ni dobilo. Izbran je bil likvidacijski odbor, ki ima skrbeti, da dobi vse premoženje, in sicer denar, kakor tudi vso izkupnino za inventar ljubljanska univerza, živali pa društva ZOO v državi, in sicer v krajih, kjer znajo bolje ceniti živalske vrtove kakor pa v Ljubljani
Balkanska ofepijada
v Atenah
Atene, 4. okt. AA. Sem je dospela ju goslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo zastopala na balkanskih tekmah Jugoslavijo Na kolodvoru je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravili so jo predstavniki grške lahkoatletske zveze in mnogoštevilni novinarji, ki so se živo 'nteresirali za sestavo in jakost jugoslovenskega tirna Dasi so potovali naš' atleti dva dni, so bili zelo dobro razpoloženi. Stanovanje jim je bilo pripravljeno v hotelu »Akteon« v novem iie'u mesta, kjer s? nahajajo tudi rumunska, turška in bolgarska reprezentanca. ki so dospele v A.tene že predvčerajšnjim. Turčija sodeluje letos prvič pri balkanskih tekmah in to z 10 športniki. Rn-munijo zastopa 20. Bo'sarijo pa 18 lahko-atletov Naše moštvo šteie 24 članov in je po številu za Grčijo najjačje moštvo. Svečana otvoritev tekme se bo vršila jutri ob 3. popoldne.
Iz veterinarske službe
Beograd, 4 oktobra n. Z odlokom ministra kmetijstva, je imenovan za višjega veterinarskega pristava v 1/7 pri sreskem načelstvu Ljubljana okolica Viktor Doble-ri, višji veterinarski pristav v 1/7 pri sreskem načelstvu v Kočevju. Za višjega veterinarskega pristava v 1/7 pri sreskem načelstvu v Kočevju pa je imenovan Ma-kso Šribar, višji veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Soko Banji.
Velika nesreča v zagrebški slovenski rodbini
Zagreb, 4. oktobra n. Danes se je pripetila v Zagrebu težka nesreča v rodbini Slovenca Nikolaja Černeta. 6-letni sinček Zlatko se je zjutraj igra) s svejimi tova riši s steklenico bencina, ki so ga otroci vlivali v neko svetiljko in potem prižgali. Plameni sc zagrabili Zlatka Černeta ir. ga strahovito opekli, tako da se bori s smrtjo.
Iz novomeške kriminalne kronike
Novo mesto,'4. oktobra
Danes se je zaključila pred novomeškim sodiščem tragedija, ki se je odigrala 16. julija t. I. v Gornji Ločni v hiši posestnika Kosa. Kakor se bodo čitatelji še spominjali, je usodnega dne 471etni Martin Kos napadel svojega 18Ietnega nečaka Antona z nožem in ga smrtno nevarno ranil. Martin Kos je bil namreč varuh otrok svojega brata. Niso pa se dobro razumeli. Prepiri sc bili na dnevnem redu. Kritičnega večera sta Martin Kol. in nečak Tone popila pred hišo pol litra vina. Stric Martin je nato odšel v hišo, a že v veži se je začel prepirati s 16Ietnim nečakom Lojzetom, katerega je začel pretepati. Ko mu je brat Tone priskočil na pomoč, je stric potegnil nož in ga zasadil Tonetu v vrat. Težko ranjenega sc prepeljali Toneta v novomeško bolnico, kjer se je nato zdravil več tednov. Le spretnosti zdravnikov se ima zahvaliti, da je osta! pri življenju.
Martin Kos se je danes zagovarjal pred sodniki s pijanostjo. Priče pa so ta njegov izgovor zanikale. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe.
Pred sodniki se je nadalje zagovarjal 34-letni Ivan Gorjan, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin. Šele nedavno je zapustil mariborsko kaznilnico. Na vest pa je zopet nabral že celo vrsto novih grehov in so mu prisodili zanje zopet 4 leta robije.
V bližini Birčne vasi so našli otroci v gozdu prtič, ki je bil nedavno ukraden iz novomeške frančiškanske cerkve. Orožni-štvo je pri nadaljnji preiskavi našlo podstavek ciborija in podstavek monštranc« ter še nekatere druge predmete, ki izvirajo od tatvine v frančiškanski cerkvi. Predmeti so bili zakopani globoko v gozdu. Orož-ništvo vztrajno nadaljuje s poizvedovanji.
Hmelj
Žatec, 4. oktobra, h. Tendenca med te dnom mirna. Nakup po deželi neprekinjene živahen. Prodaja se letos ne vrši tako _mrz lično naglo kakor lani ob istem času. Kljul temu cenijo, da ie bilo doslej prodanih i do 10 tisoč stotov, za več kot polovico oce njene zaloge. Predvsem so prodali zat< manj, ker ni kupovala Nemčija. Zanimanji za žateški hmelj v inozemstvu pa je kljul temu znatno tem bolj, ker so vse zalog« srednjeevropskega hmelja večinoma ali po polnoma razprodane. Kupci za žatešk! hmelj so bil-? inozemske pivovarne ter inozemske tvrdke, ki so nakupovale po komi-sijonarjih. Komisijska trgovina krije v večji meri tudi potrebe domačih pivovarn. Go-jitelji hmelja so precej rezervirani, ker pričakujejo napovedanega posredovanja hmelj-skega sindikata v trgovini s hmeljem. Cene so se po barvi in kakovosti gibale med 300 do 550 Kč za 50 ks brez poslovnega davka. V 2atcu je bilo do petka javno žigosanih 21.000 stotov žateškega hmelja letošnje letine.
Vremeni n^oved
Zagrebška vremenska napoved za da> nes: Precej vedro, spremenljiva oblačnost, topleje. Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je v severnih predelih v splošnem padel za 0.1 do 5 mm. samo v južnih predelih je porastel za 0.1 do 2 mm. Giba' se je med 769 in 775 mm. Temperature so v splošnem padle od 1 do 5 stopinj V Pri* morju so znašale od 8 do 15 Nebo je bilo včeraj pretežno jasno, edino v zapadnih pokrajinah je bila visoka ob'ačnost
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, deloma deževno: bolj toplo, toda vetrovno.
Organizacija sre&ijih trgovskih šol
Posebna komisija je sestavila načrt zakona o trgovskih akademijah in
trgovskih srednjih šolah
Francija proti ruskemu izvozu
Uvedba kontrole nad ruskim uvozom v Francijo — Izjava
skega rninis tra Flandina
Vzrok demisijske ponudbe Mania težka gospodarska kriza Karel proti razpustu parlamenta
Smrtni skok iz letala
Na poti v Hanover je neki potnik skočil iz letala v
namenu in se ubil