Leto XXIV., St. 25 Ljubljana, torek t. februarja I944 Uprivni'rvo. Teletoo 4i UuDiiana, fuccmiieva M-22 iI-23 i1-24 altea 9. Inae.-atm jOdciek Ljubi una, Cuccioueva ali- ca 5 — leietoo « il-» Jl-26 pcaružnica Nove nesto- Liubl lanska cesti 42 Izktiulac astupatv« a iglast a Itali k to inozemstvo UHI S A. MIlANO ?čuni a L)ub!|ansKc pokraunc pri poštno-čekovnem fa vodu št 17.749, a ostale kraje (talite Servizio Conti Con Post No 11-41 IR Preis — Cena L libata »iik dao razeo poototnH Naiofoioa «naia n unterstützt von Verbänden der Luft-»?fe. über zehn sowjetische PeW'tzend'-isionen und mehrere PanzerkorjM». Die ' •-«••hevvisten verloren ir- dieser Zeit fi.>00 ".»i! ;ene und über 8000 Tote. Siebenhun-Panzer und Sturmgeschütze, 680 Ge-r. :itze. :M0 Panzerbüchsen, mehrere hun-rt Kraftfallrzeuge sowie zahlreiche aure Waffen und sonstiges Kriegsgerät "rden vern;oMet eder erbeutet. D i' vvest-: ehe 10. Panzerd:vi«ion unter Führung •i Generalmajors Back und ein unter der rimar dir Oberstleutnants Büke ste*»-s schweres Prrnzerregiment haben sich •>r besonders bevvi» brt. /•.vischen Prip'et und Beresina wurden • • gestern alle sowjetischen Dureh-versuche ?n harten Kämpfen abkehrt. einige orti che Einbrüche abgeriegelt. Zwischen Ilmensee und F;nn;~chem rbu^Ti konnten die Sowjets tr^tz ört-ber Abvvehrerfolge unserer Truppen in mehreren Abschnitten weiteres Gelände ^Winnen. D'e schweren Abwebrk*vrmfe ,T» : ^sfm Kaum dauern mit unvermtmlertw Irte an. I'nteroff rier Herbert Mn'Ier n einer schweren Panzers btejtemg schos» In Süditalien trat der Feind aus dem Landekopf von Nettuno heraus mit starken Infanterie- und Panzerkräften zum Angriff nach Norden und Nordosten an. Gleichze't-'g steigerte er an der Südfront seine An«rriffe, besonders im Raum Min-tur no-Cassi no 2Si grosser Heftigkeit. Die Erfolge dieser Gewaltanstren»rung des Fe ndes waren gering, umso grösser aber seine Verluste. Mehrere Einbrüche in unser Hauptkampffeld wurden durch ent-seh'ossene Geerenangriffe beseiffrt. an anderen Stellen wird noch gekämpft ÜbeT neunhundert Gefangene blieben in der Hand »innerer Truppen. Luftangriffe auf unsere Flugplätze in Oberitalien kosteten den Gesrner 18 Flugzeuge. die durch unsere Ja "er und Flakart'Ieri e abtresehossen wurden. Am Vormit« des SO. Jarn»r drangen nnrdarnerikf.nise.be Bombar Ms in den Raum Braunschvve'g - Magdeburg ver. Durch Borr>b«nwürfp entstanden an e'n'-gen Orten Sehlen und geringe Verluste unter der Bevölkerung. Trotz schwieriger Abvvebrbedingimgen wurden in heftigen Luftkämpfen 28 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, abgeschossen. Am Sonntag Abend griffen die br't se^en Terrorbomber ausgedehnte Gebiete der Re3chhauptstadt an. vodnreh seh iver e Sehäden in Wohnvierteln, an Kultnrbauten. sozialen EJnriehtunw«»n und öffentlichen Gebäuden entstanden. D'e Bevölkerung errtt Verluste. 44 feind'i^he Bomber wurden nach den b'sher vorliegenden Meldungen vernichtet. E'nzelne Störfiu^zeuge warfen Bomben in Westdeutschland. Der feindliche Nachschubverk^hr, be-sonrt der Vernichtung we;terere getroffener Zerstörer, deren Sinken n'eht bef>ba4-htet werden konnte, ist zu rechnen. Hf Tožno o?! Pogpe^iiea fe bilo razMtah stad 10 sts*elskils düvndf In vee cM^nih zborov — Sovjetski vmézktssì prodorov meti Prideta in Berez^i»? zavmieni Znova 44 ter^arlsticnlli bombnikov szstreljenih Führerjev glavni stan, 31. jan. DNB. Vr-• no poveijništvo oboiožemh sil od javlja: iužnozapadno od Dnjepropetrovska je -io več sovjetskih strelskih divizij, pod-■ h od oklopnikov in bojnih letal, k na-ulu. Bile so razen enega vdora, proti ka-• nm je v teku protinapad, odbite z velini izgubami Dočlm so bili severnozapadno od Kirov-. rada razbiti številni sovražnikovi napadi, -f južnozapadno o«l čerkasov in južno-. /hodno od Bele cerkve nadaljujejo težki • ji z napredujočimi sovražnikovimi bojni i skupinami. S sunki naših oklopnih f!delkov smo prizadeli boljševikom težke izgube. Pri napadalnih bojih na področju južno ni Pogr^bišča od 2-1. do 30. januarja 1944 •o razbile čete vojske in oddelki SS pod «»veljstvom generala oklopnih čet Huber-ia, učinkovito podprte od oddelkov letal-n-a, nad 10 sovjetskih strelskih divizij in č oklopnih zborov. Boljševiki so v tem j •asu izgubili 6500 ujetnikov in nad 8000 -«rtvih. 700 oklopnikov in oklopniških to--•ov, 6H0 topov, 340 protioklopnih pušk, cc sto tovornih avtomoiblov ter številno drugo orožje in vojni materijal so bili uničeni ali zaplenjeni. Vestfalska 16. oklopna divizija pod poveljstvom generalnega ma-ir-rja Backa in težki oklopniški polk pod poveljstvom podpolkovnika Bäkeja, sta se tu posebno odlikovala. 3ferl Pripjetom in Berezino so bili tudi včeraj v hudih bojih odhiti vsi sovjetski loizkiisi prodora, nekaj krajevnih vdorov pa zajezenih. Med nmenskim jezerom in Finskim zalivom je sovjetskim četam navzlic krajevnim obrambnim uspehom naših čet usprio v več odsekih pridobiti nadaljnje ozemlje. Težki obrambni boji na tem področju se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. — Podčastnik Herbert Müller v nekem težkem ok'opnem oddelku je pr! teh boiih se-strelil s svojim »Tigrom« 25 sovjetskih oklonnlkov. roeja prestolnice, pri čemer je bi«a povzročena težka škoda v stanovanjskih okrajih, na kulturnih zgradbah, socialnih napravah in javnih poslopjih. Prebivalstvo je imelo izgube. 44 sovražnikovih bombnikov je b:'" po dosedanjih vesteh un?č*"vh. Posamezna nadlegovalna letala so metala bombe na zapadno Nemčijo. Naše podmornico so z dobrim uspehom napadle sovražnikov oskrbovalni promet, posebuo neko močno zavarovano spremljavo, kj je plula na Severnem morju v sr» proti Murmausku. Pet ladij z 32.000 brt., 10 rušilcev in spremljevalnih ladii ter tri izkrcevalne ladje so bile potopljene, tri letala sestreljena. Računati je z uničenjem nadaljnjih zadetih rušilcev, katerih potopitve ni bilo mogoče opaziti. Ftihreriev govo ob enajsti obletnici prevzema oblasti »Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope, zmaga Sovjetske Enslfe bi pomenila njeno uničenje« — »Ta vojna bo navzlic vsem zlodejstvam sovražnikov vodila do največje zmage Nemčije« Berlin, 30. jan. DNB. Ob 11. obletnici prevzema oblasti je imel Führer iz svojega glavnega stana govor na nemški narod V govoru je izvaja! med drugim: Nihče &i ne sme biti več na nejasnem zastran vzroka, smisla in cilja tega sve tovnega boja. kajti čar. ko se je še lahko zdelo, da gre tudi pri tej borbi zgolj za evropski spor. povzročen vedno znova od Anglije za obdržanje ravnotežja sil v prid angleškega imperija, ie že zdavno minil Kar je od 1 1936 v Londonu načrtno šču vaio k vojni, se je danes spremenilo iz nri-ganjača v preganjanca. Duhovi katerih so se po stari angleški navadi tudi tokrat ho teli poslužiti. so jim sedaj zrasli preko glave. Cisto vseeno, kako se bo ta borba tudi končala, vendar je eno gotovo, da je Anglija končnoveljavno odigrala svojo vlogo na celini. Danes ni več vprašanje, ali bo v sedanji vojni ohranjeno ali obnovljeno staro ravnotežje sil. temveč edino vpraša nje je, kdo bo ime' ob koncu tega boja v Evropi glavno be?edo. ali evropska družina narodov, ki io predstavlja njena najmočnejša država, ali pa boljševiški kolos. Prvi primer bo samo možen, če bo Nemčija dobila to vojno ki je borba ne samo za njo samo, temveč za vso Evropo Drugače'bo zmagovalka Sovjetska Rusiia. Anglija ne more rešiti Evrope zločinci v Londonu ne vidijo več nikake možnosti. potom katere bi se mog'i izvleč- tz svo-iih lastn h mrež in da jim je predvsem pot nazaj zaradi njih židovskih pomacačev n huj-4cačcv tudi notranjepolitično žt zaz dana Za-rcgadcli za Anglijo in Zcd njene države &plob si je Reich moraJ preskrbeti ustrezajoče lastno oborožitev. 4.) Da je nemški narod sploh lahko s izgledi na uspeh ščitil svoj obstoj v Evr-rpi, je bilo potrebno zodinjenje vseh onih dr-] žav, v katerih prebivajo Nemci ali pa so i predstavi jal-- prostore, ki so nad eno ti sečni več vpra'anja al: naj. odnosne. ah bodo ; ]etje pripadali k nemškemu Rei eh u in ki ahko po tej vojn» sami napadli boljševzem, i So bili narodno in gospodarsko neizogibno temveč le še vpr3;anje. ali «e bod( Ichkc v i potrebni za ohranitev Reicha, to se pravi, lastnih državah ubranili bolrevzma Kaj pa ima Evropa v praksi spioh priako- j vati od anglešk;h obljub za pomoč, najbolj I lasno dokazuje 3nglo ameriško zadržanje na- ; sproti Poljakom F'nctm. baltskim državam ter j ■■■H vsej iužnovzhodiv Evropi. Angleška slabost ra zunaj in znotraj Z brezvestnimi aarane jskimi obljubam Pc-liakom so naščuvali to državo v vrvno proti Nemčiji; z zlaoano trditv jo. da morajo drujje države rešit' pred V mčMo. so jim vsilili pogodbe o pomoii. tocb 'edaj puščajo na cedilu 'n žrtvujejo s takisto /'riJaninii fraz.im; vse te države. Toda morali se i:h /apuf-tit: ne morda, ker je tako hotel vsak p»^ainezn; Anfllvž. temveč, ker je An« ija ne-' o~ bna. ck b: v primeru bol jševiške znu qi -.n-nrečiia ta r /^voj. Toda ne samo to: A.-s!; <: n m> niti v stanju, da bi nastopil; prot svcii lastni z hrljševiz-! mora okuženi t>p<;zic:i 7 d ugo po i t'ko. Kaj za njegovo pol t.čno-vojaško obrambo Izvedba soeialne revoliscife brez uničevanja Kolikor velikega je bilo tudi v tem časti storjenega, na čelu vseh del narolnosccia-! listi f- .e revolucije je brez dvoma obnova Pripombe, razš rjevane od gotovih an- ;e;e. da bi 'e to lahk» usr.c no izv - rili S cer gleških lis=tov da Rusija po eventualnem premaganju Nemčije ne bo več prorliran dalje v Evropo 'n se bo raje enostavno z pa mera vsaka država ki je t "k i :-da v sevemih in južnih evropskih i'Zivah v par mesecih odločena, za pad pa bi sledil v najkrajšem reku. D»s:t let kasneje tnk&nem primeru moreb ti mimogTc.le pr*;- ! bi nr.jstarcjši ku'turni kont:n.nt izgubil ostali maihni ostank; zapadnoevrops-kih bistvene poteze svojega živl^n a. Nam drž" v imeli zgolj »častr, da b' s»mi naiik ; Vsem tako draga .-i.'ra več ko dvnin-rol-imperijskim čet m Kanadčanov A/stral- j tisočletnega duSevn^ga m m teriirlnega cev. Novozelan-'cev. J užnoaf riftarov itd v i A bi bili izi-ri-ano. na .odi kot no- sile te kulture in n;ih>vi re pre en tanti duhovnega vodstva na o!ov pa bi .pogasi ginii kje v gozdov h ali močvirjih Sibirije, .v koljkor ne bi že bili likvidirani s strelom v tilnik evrepskm bedakom, kakor pr povedova n^'e, da bo še pred koncem te vojne Anglija itak takoj prevzela vodstvo nove borbe proti Sovjetski Rusiji. Kajti pi-vič si zmagovalec v tem boju narodov ne bc- pustil dolorati .wcjih ciljev od a.nglešk'h é'sop snib pisunov. in drugič n*>* V nr' — » - " "—~ - lostni preostanek proti tedaj Evrn- po oblia a.ocenili evivpo .o-tLiijÄiiexnu >**-> ios-'u Sovjetske zveze kaj težko spustil pod angleškim vodstvom v novo borbo, tem manj, ker bi vojaške izglede takšne burr>e utegnila zgolj prav: slamnata glava ocenjevati in j:m pripisovati dobre izglede, j Mimo tega ve sleherni Evropec, da bi " ! borbi preliva!: kri za ohranitev gos™" *tva in štedenje človeških ž vi jen j Ar gl ris v Eno ie zategadelj popolnoma sigurno: V tei borbi jc lahko samo cn zmagova'ec. in S'cer Nemčija ali r« Sovjetska Rušita* Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrone in zrnata Sovjetske Rusije njeno uničenje To je kakor rečene tako jasno, da b to moral točno veder predvsem tudi sleherni Anglež, ki še ni popolnoma 'zgubil pameti Če na tarr vziic temu s pravo angle ko hinavščmn govorič jo. da bi utegnilo bit- tudi dnigače pnt'ej si ro lahko tolmačimo zeo!j s tem da kriv» vr.jn; mz namensv škfh . a Bombardiranje stanovanjskih okrajev v Frankhi"tu Berlin, 31. jan DNB Teroristični napad severnoameriških bombniških oddelkov v opoldanskih urah 29 januarja proti za-padnonemškemu ozemlju predvsem proti mestu Frankfurt, kaže povsem jasno zločinsko namero, da z brezciljnim odmetavanjem bomb pogodijo nemške kulturne dobrine in civilno prebivalstvo. Brez slehernega razgleda na zemljo so odvrgli ameriški letalci svoje bombe na gosto naseljene stanovanjske okraje, v katerih je bila povzročena težka škoda in razdejanje. Prebivalstvo ima večje število žrtev Tudi frankfurtska stolnica, več gledališč in cerkva Je bilo težko zadetih Lf taiska obramba je bila zaradi skoral popolnoma ne-prodirnih oblakov zelo ovirana Tem boi j je zato treba ceniti uničeni» naimani 53 sovražnikovih letal po večini štirimoter- stre.1 jenih - letal pa je še mnogo večje, ker v navedenem številu 140 letal niso upoštevane tako zvane tihe izgube, ki so morale biti ob takratnih vremenskih razmerah posebno velike Skupno s sestreljenimi letali je našlo smrt tudi okoli 1200 mož sovražnikovih terorističnih letalcev. Amsterdam, 29. jan Kakor javlja Reut »r. je angleško letalsko min strst--© obla vilo da je bilo pri napadu Rafa v pretek; no-M na nemško ozemlje. preJvsem na B"r!in izgubljenih 47 bombnikov in tri nadlego valna letala. nih bombnikov. 7. največjim ogorčenj^m so V "južni Italiji je sovražnik s predmost- j ^vci napadli sovrana in tra še ja pri Nettuni! prešel z močnimi pehotnimi ip. oklopn?škimi silami k napadu proti severu in severovzhodu. Istočasno je oj^čil na 5nžr>? fronti, posebno na področju Min-tumo-Cas<-ino, svoio napade do ve'ike silovitosti. ITsnehi teb močnih sovTažnikovih naporov so bfli malenkostni, t^m več'P pa so b?1»» n5o"-ov« izptibe. Več vdorov na naše g'nvno bojišče je bilo z odločnimi nm+i. nan^r»; n^+romen'h. n^ drnf»nn nfrndnpm vTPTnomi rt-i/Hm 1» rtrav to 7I(>lo oviralo npn^äl-fp !pf-->le-Tf(->- CT-1 fi P-Ì M r-- ^1 .„-"^Al.^Vi I r^ i-^-nb so uT>oStP''ane Izključno zgolj sestrelitve nad celino ln so neoporečno ugotovljene, skupno äLevilo sa- P^otest bofcars&e vla^e Sofija, 30. jan Tis-k prlobčuje danes naslednje uradno poročilo: Bolgarska vlada je takoj po terorističnem napadu na Sofijo dne 10 januarja po svojih zastopnikih v inozemstvu energično protestirala proti temu bojevanju zaveznikov ki ie nanerieno proti obilnemu prebivalstvu, bolnišnicam, cerkvam, šolam, kulturnim spomenikom itd. Terorist!*??«* fetfafcftf napad na Bff^gao Rim, 31 jan V nedeljo je bilo mesto Bologna cilj terorističnega napada anglo-' ameriškega leta'stvo Porušenih je bilo Vnnogo stanovanj civilnega prebivalstva, število človeških žrtev ie ?elo vebko Posveti generalov pri MussTlimju Rim. 31. jan. Vojni minister maršal Graztani je v petek «klical k sebi vse generale novp rpPubPknn^ke armade da 30 ititi no^aH no'irobno poročilo o obnovi ita-Hlarske vojske Nato je kakor javlja rimski radio. Duce sprejel maršala Orazlanlja ln vse generale v «vejem glavnem stanu. Ogrffenni č&v V.tziske^a narodnega socializma Da je pa danes nemški narod v stsn-u, dfc vodi to usodno odločilno bor'xi za svoj obstoj in obstoj V3e evi opske c-iine, se zahvaljuje onemu m lo=tr.:mu bežj mu vc'.stvu. ki je po dolgem boju za oblast že pred 11 leti dopustilo narodnemu socializmu zmagovito doseči zastavljeni cilj. Brez 30. januarja 1. 1933. in brez na. rodnosociaI!rit: z narodnopolit čn m to se pravi, na mesto ne samo političnega, temveč tud' dražavno razkosanega telesa j R''cha je morala stopiti nar-social'stléna ■ zedinjena država, ki je mor" la imeti tnk-I šon i;stroj n vodstvo ki sta nia lahko i sobna, da sta se uspešno zoperstavila in vzdrž la tudi v najtežjih nanadih 'n naj-težj h preizkušnjah bodočnosti. 3.» Narodno pol t'Ono podgrajena ze-d njena država je mela nalogo, da takoj ustvari takšno vojsko, k; bo utegnila zadostovati za naloge lastneg uveljavljanja. Potem ko je ves s-vet odklonil vse nemške ponudbe zastran omejitve v oboroževanju, nemške narodne skupnosti, prav tako pazljiv. kot vztrajna preosnova nekdanje raz-reone države v nov socialistični organizem kot ljudsko državo. Kajti zgolj s tem je postai nemški Reich ini un p:oti vsem bolj-deviškim poizkusom okuž tve. Tudi vojs&a je biJa vključena v ta razvoj. Nad 60% mladega častniškega zbora je iz m 5.va in le ti tvorijo tako most k stetisočem delavcev in kmetov ali pripadnikom majhnega srednjega stanu. Nekoč bo v zgodovini označen kot eden največjih uspehov, da je pri tem v tej veliki državi uspelo uvesti in izvesti socialistično revolucijo, ki je brez uničenja narodnega premoženja in brez sleherne omejitve ustvarjalne moči starih stanov dosegla popolno izenačenje vseh. Ta razvoj bo narodni socializem v nezmotljivi odločnosti nadaljeval. S tem pa bo odvzel tudi mednarodnemu židovstvu vse temeljne točke ia notranjo uničenje našega narodnega telesa. Narodnosocialistično skupnost tako že sedaj lahko smatramo za nedotakljivo središče slehernega evropskega samouveljav-Ijanja. Kajti zgolj tirta država ki bo v svoji notranjosti popolnoma brez vseh ne-socialnih infekcijskih žarišč, sc bo lahko z gotovostjo tudi na zunaj zoperstaviU» boljševizmu. 7gfa4 za vso Evrspa Svetovna vojna iz leta 1939. to neko? prešla v zgodovino kot gigantska ponovitev procesa proti stranki v letu 1924. Kot je tedaj ta za uničenje pokreta nameravani napad razširil njegove ideje naravnost s silo eksplozije po vsej Nemčiji, tako bo ta borba v malo letih odprla narodom oči o židovskem vprašanju, in narodi bodo smatrali narodnosocialistični odgovor in njegove ukrepe 7a od?tranilev tega vnašanja prav tako z? posnemanja vredne kot samo ob sebi um! ji va. Da je dala rarodnosocia'istiéna revolucija nemškemu narodu orožje za samouve-ljavljanje. ne more nič močneiše dokazovati. kot to dokazuje gigantska borba, ki sedaj že peto leto besni. Ta borba ne more zavzeti nobenega drugega poteka, kot ga je doslej zavzela še vsaka druga velika borba na tej zemlji. Na fconcn fe-oia f?** stala zntaga Nemške Zategadelj lahko dogodki v vojni samo onega vznemirjajo, ki se še ni naučil zgodovnsko niti gledati n:ti militi Pot od vizije polslepega vojaka v letu 1918 do rea'nost! r.arodnc-socia-list^čne države v letu 1944 je bila ogromna in gotovo težavneiša kakor pot današnie^a Re cha do končne zmage. Da bo pa na koncu tega boia stala zmaga Nemčije m s tem Evrope prof ničnim zapadnim in vzhodnim zloč n-skim napadalcem, je za slehernega narodne^ eoc'alista ne samo izTaz njegove vtre temveč za konec vsega dosedanjega boja notranja go-tovost Poizkus na'ih nasprotnikov, da bi z rusil-nimi in zaž.galnimi bombam; pripravili nemški narod in Reich do zloma, zgolj narod 'koncem koncev vedno bolj utrjuje v njegovem soda-l;stičnem zedmjenju 'n ustvarja ono trdno državo, ki je bila od Prevdncsti določena, da obrazuje evropsko zgodovino v bodočih stoletjih. Dvanajsto leto nove organizacije našega naroda bo stavilo na fronto in na domovino najhujše zahteve. Kakor koli močno pa bo tudi vihar besnel nad našo trdnjavo, koncem koncev se bo nekega dne kot vsaka nevihta polegel in iz temnih oblakov bo zopet posijalo sonce za one, ki so vztrajno in neomajno, zvesti svoji veri, izpolnjevali dolžnost. Ta vojna bo navzlic vsem zlodejstvom naših nasprotnikov vodila do največ^ zmage nemškega Reicha. Im?zest?3kl glasovi o 11. obletnici prsvzeis» oblasti po narodnem socializmu Sofija, 31. jan. Zora« piše v današnjem uvodniku, da je pot Bolgarske že odločena in ima za cilj zgolj zedinjenje bolgarskega naroda v njegovih naravnih mejah, iöe smo se postavili na stran Nemčije«, poudarja »Zora«. ì potem smo to storili z zavestjo, da nam samo Nemčija nudi možnost. da dosežemo našo narodno zedinjenje in ga zagotovimo za bodočnost, V bodoče bomo morali hladnokrvno zasledovati dogodke da bomo utegnili Izvesti pravilne zaključke Hi bomo naé cilj zedlnlenja «•^p rtomovlnp nemoteno nadaljevali « Zagreb, 30 jan Ob obletnici prevznma oblasti narodnega sociali ima v Nemčiji je Imel nataSkt poveljnik Božidar Kavran da- nes po hrvatskem radiu predavanje, v katerem je izjavil, da je 30 januar tudi za Hrvate spominski dan Tudi hrvatski tisk proslavlja slično to obletnico. Bratislava, 30 jan Celokupna slovaška javnost se je v nedeljo spominjala obletnice prevzema oblasti Adolfa Hitlerla. »Gardista* ugotavlja, da danes ne bi bila več svobodne Evrope brez narodresra socializma in od niega Izgrajene nemške vojake Zato veruje Evropa v zmago nem-orožja tako trdno kakor nikoli poprej. Darujte za Zimsko pomoč! Anglosaške grožnje Španiji Angleški naskok na špansko nevtralnost Berlin, 29. jan. Angleški tsk je zadnje čase na vzel proti Španiji in generalu Francu ton, kj zbuja dokajšnje presenečenje. Vsi veliki londonski list: napadajo in zmerjajo novo Španijo in osebnost njenega državnega poglavarja ter je posebno značilna ostrost teh napadov. Celo poročevalec demokratom tako prijateljsko naklonjenega lista, kakor so »Basler Nachrichten«, izraža svoje začudenje. Ta namreč brzojavlja iz Londona: »Londonski poslanik španske vlade se bo te dni vrnil na poročanje in posvetovanja k svoji vladi v Madrid. Če bo tu poročevanje vsebovalo tudi poročilo o zadržanju angleškega tiska, potem ni treba zavidati španskemu tiskovnemu atašeju v Londonu, k: mora sestaviti to poročilo, kajti Ie z največjim trudom in malim uspehom mu bo morda uspelo iztakniti kake članke, ki jih bo lahko ocenil kot prijateljske in uvidevne. Nasprotno bo moral v svojem poročilu priznati, da skoraj ves tisk ponovno kot dobro uglašen orkester opominja Španijo, da je odvisna zastran uvoza najvažnejših življenjskih potrebščin od dobre volje zavezniških vlad. Španski ataše bo tudi moral pristaviti, tla je to najbolj prijateljski namig, ki je bil dan, medtem ko so bili v gotovih manj zmernih publikacijah priobčeni ostri napadi proti vladi Franca.« Kar pa londonski dopisn'k lista »Basler Nachrichten« zamolčuje, je nepisani zakon, da se angleški tisk sicer vedno vzdržuje vmešavanja osebnih napadov proti inozemskemu državnemu poglavarju v politično polemiko. Napadi, kakor so bili oči vidno z odobrenjem uradnih londonskih krogov priobčeni proti ©tebi in vladi Franca, imajo zategadelj nedvomno izzivalen značaj. Da se angleška vlada istoveti z zadržanjem sivojega tiska, skoraj ni treba dvomiti. Pri takih napadih gre v načelu za mnogo več, kakor je nevtralnost Španije. Gre namreč sploh za samostojno špansko politiko. Cilj angleške politike v Španiji je odstranitev novega reda, ki bi ga naj nadomestila levičarska vlada boljševiškega kova pod vodstvom Negrina in tovarišev. Na ta način oslabljena Španija, v kateri bi zopet vzplamtela državljanska vojna in bi nastala nova zmeda, bi Angležem in Američanom utegnila koristiti pri njihovih evropskih vojnih načrtih. Španski narod je že enkrat doživel strašno skušnjo državljanske vojne. Zaveda se, da bi druga državljanska vojna ne odstranila samo kenčno-veljavno španske politične moči v Evropi, temveč bi tudi utegnila uničiti obstoj španskega naroda. Proti tej resni nevarnosti boljševizira-nja Španije obstoji zgolj sredstvo trdnega strnjena vseh narodnih sil v roki njenega državnega vodstva. Le tako bo to lahko premagalo grozečo nevarnost za svobodo in neodvsnest Šnanije ter obdržalo nacionalne tradicije in aspiracije. Španski narod in njegovo državno vodstvo sta v spoznanju te grozeče nevarnosti krenila po tej poti in mirno, odločno n z za-upaniem zreta v nadaljnji razvoj. Stockh°Im, 31. jah. Diplomatski dopisnik s-Ewening Standarda« trdi, da je zve- del, da je Anglija skupno z Zedinjemmi državami proglasila petrolejsteo mporo proti Španiji. španske ugotovitve Madrd, 29. jan. Španski list »Arriba« priobčuje uvodnik, v katerem ugotavlja pod naslovom »Naša nevtralnost«, da španska nevtralnost soglaša z najstrožjimi normami mednarodnega prava. »Naša notranja politika«, piše »Arriba«. se suče v svoji lastni smeri, ne da bi žalila katero koli vojujočih se strank, toda prav tako ne trpi, da bi kdo drugi v naši državi pričel politiko, ki je ne dopuščamo. Z vsakim dnem so splošne smernice španske politike jasnejše izražene in prenesene z vedno večjim poudarkom v prakso. Vzlic temu pa del angleškega tiska zasleduje glede Španije nenavadno politiko nerazumevanja! Najbolj nevažni dogc>dki služijo kot pretveza za prave hudournike propagande Mi gledamo na ta sistem pretiravanja in napihovanja malenkosti kot nekorekten. O vsem tem govorimo z namenom, dò ustvarimo čim bolj možno jasnost, ki je neizogibno potrebna za obvarovanje dobrih odnosov med Španijo in vojujočimi se narodi. Kajti potrebno je ustvariti pošteno informi raj cčo orientacijo raznih držav, ker neopravičeni napadi izzivajo zgolj nezaupanje in nepravičnost napram španskemu narodu.« Madrid, 29. jan. Španski službeni lisi poziva bivše prostovoljce na vzhodnem bojišču, da se javijo k španski policiji. Pred splošnimi volitvami v špasii|i Madrid, 31. jan. »EFE« je poluradno zvedela, da numerava vlada razpisati za 1. maj splošne volitve in bo baje v bližnjih dneh že priobčena naredba o tem. Nessraškl tisk o prelomu oslnosov z Argentino Berlin, 29. jan. Vsi komentarji nemškega tiska o prelomu odnošajev med Argentino in Nemčijo peidčrtavajo, da je Argentina podlegla pritisku in izsiljevanju Wa-shingtona. »Z velikim ropotom je bil zabir zadnji žebelj v krsto ibero-ameriške svo bode« piše »Völkischer Beobachter«. List poudarja, da je Washington najbolj draži lo, ker je hotela Argentina ohraniti svojo neodvisnost in bi ta samosvoja in zavedna država utegnila učinkovati kot magnet, ki bi lahko privlačeval Ibero-Američane. Se daj pa, izjavlja »Völkischer Beobachter«, mora Argentina slediti politiki, ki ji jo predpisuje Washington, in bo morala se veda nositi tudi vse posledice, ki so bile že naprtene ostalim jetnikom strica Sama. Ma-drid, 30. jan. Po poročilu EFE iz Buenos Airesa, je Švica prevzela va'topotvo japonskih interesov v Argentini. Londonski fmfskači na sramotnem K terorističnim letalskim napadom na nemška mesta Berlin, 29. jan. DNB. Kakor je že javilo sobotno nemško vojno porc-čilo, so nadaljevali Angleži svojo bombno in fosforilo vojno proti prestohrei. Tudi tokrat so angleški zračni gangsterji predvsem napadali gosto naseljene delavske okraje, cerkve, šole in seveda bolnišn ee. Hitreje, kakor je pač pričakoval Churchillov namestnik Attlee. so ga že njegovi lastni morilski tolovaji postavili na sramotni oder kot drznega in nesramnega hinavca in lažnivca. Njegov nesramen poizkus zanikanja, da angleški teroristični bombniki ne poizkušajo z brezciljnim bombardiranjem zadevati ljudi in premoženja nevojaškega pomena, jasno o-vržejo zadnji teroristični napadi na Berlin. M'ster Attlee stoji tu kot zavesten lažnivec in uradni Reuter se nam postavlja kot priča proti njemu, saj je k četrtkovemu napadu na Berlin v posebnem poroč;iu razširil izjavo nekega očividca, ki se glasi: »Bombniki so si po vsem videzu prizadevali, da zažgejo cele mestne okraje.« To se pa že sliši drugače in se tudi popolnoma strinja z dejstvi. Reuterjevo formuliranje se tudi popolnoma strinja s prejšnjimi ciničnimi opombami Angloameričanov. Opozarjamo zgolj na označbo »Wohn Block Knacker« za anglos merske morilske teroriste ter na ameriško »Murder Incorpora-ted« (Morilsko društvo), ki je smatrala za posebno čast povzdigniti umor k bojevanju. Cklkar se je Anglija uradno izrekla proti sleherni omejitvi v bombniški vojni in je sabotirala vse nemške poizkuse, da bi se bombniška vojna sploh opustila, naletimo stalno na številne komične opazke k morilskemu terorju angleških letalsk'h Hu-nov, in sicer počenši ? lizac je v proizvodnji in štelnji z delovnimi močmi je nemški državni gospodarski minister odredil, da se smejo od 1. februarja naprej izdelovati, le enotne ka bidne svetilke. Doslej je vsaka tvomica izdelovala svojo tipo, četudi se izlelki posameznih tvomic niso med seboj mnogo razlikovali. V bodoče bodo izdelki vseh tvomic enaki in se Novi udarci angleški izkrcevalni mornarici Berlin, 31. jan. DNB Tudi 29. januarja je b la angleška izkrcevalna fronta pred Nettunom in Anzijem ter izkrcavanja v teh pristaniščih izpostavljena močnim nemškim letalskim napadom. Nemške bojne jate so večkrat predrle angleško lovsko in prot letalsko zaporo ter metale težke bombe na pristaniške naprave in tamošnja vojaška in munic'jska skladišča, številne bombe so eksplodirale med tovornimi avtomobili in oklopniki ter zelo prizadele v bližinj zbrane čete. Eksplodirajoča skladišča pogonskega goriva in municije, veliki požari n visoki oblaki dima so jasno kazali učinek teh napadov. Ob nastopu mraka so ponovno težka bojna letala napadla angleško izkrcpvalno mornarico in ji prizadela težke udarce. K?kor je že javilo vojno poročilo, so bili potopljeni neki nadaljnji ruš lec in dva tovorna parnika s skupno 14.000 brt. štirje tovorni parni-ki s skupno 28.000 bil, so utrpeli težke poškodbe, rušilec pa je bil v polno zadet z bombo težkega kalibra in se je po močni eksploziji potopil v par minutah, štirje težko poškodovani tovorrn parniki tiče goreči pred Anzijskim zalivom. Ker še niso bili raztovorjeni, je z njimi uničen ves dragoceni tovor municije. tovornih avtomobilov, topov 'n oklopnikov. Drugi oddelki bojnih letal so bombardirali izkrce-val šča, municijska skladišča in čete na pristaniškem področju ter povzročili velike pežare in občutno :zgubo vojnih potrebščin in čet. Nemški lovci so spremljali bombn-ke do njihovih napadalnih ciljev. Sovražnik je izvedel močne letalske napade proti nemškim oskrbovalnim zvezam in je b lo pri tem po dosedanjih vesteh sestreljenih šest sovražnikovih letal, večji del bombnikov. Stockholm, 31. j?n. švedski l:sti soglasno ugotavlajjo v svojih poro'ilih iz Londona, da angleški vojaški kritik niso zadovoljni z razvojem vojaških dogodkov v Italiji. Anelešk vojni dopisniki v Italiji ugotavljajo, da se moraio an«"Ie?ke čete kakor doslej prebijati v hud h bojih meter za metrom. Oikeziv živilski!! in tobačnih nakaznic za fenuar Mestni preskrhovalni uiad bo odrezke živilskih nakaznic vseh racioniranih predmetov za mesec januar prevzemal v II. nadstropju Mestnega doma tako. da pridejo na vrsto 3. februarja trgovci z začetnicami cd A do Be in gostinski obrati z začetnico A: 4. februarja trgovci z začetnicami BI do E in gostinski obrati z začetnico B: 5. februarja trgovci z začetnicama F in G ter gostinski obrati z začetnicama C in Č; 7. februarja trgovci z začetnicami H do J in gostinski obrati z začetnico D; 8 februarja trgovci z začetnicami Ka do KI in gostinski obrati z začehreama E in F; 9. februaria trgovci z začetnicami Km do Kr in gostinski obrati z začetnicama G in H; 10 februarja trgovc-' z začetnicami Ku do L in gostinski obrati z začetnicama I in J: 11. februarja trgovci z začetnim zlogom Ma in gostinski obrati z začetnico K ter trafikanti z zacetn:ca so jih pri red 11. Podobni razlogi so privedli do znatne ponudbe prašičev in svinj tudi na Slovaškem. Pri tem igTa še važno vlogo olkclnost, da kmetje nimajo na razpolago krme in morajo proilat' živali, ki so odveč. Po siov?-ških oskrbovalnih predpisih si lahko vsakdo pust' pitati svinjo na deželi in jo lahko sam zakolje. Zato so številni zasebnik* pokupil i v zadnjem času na trgu znatno este-vilo svin;. N vzlic temu je padla tudi cena, ki se plačuje na črni bt^rzi. — Madžarsko - srbska filmska dražba. Nedavno je b;la v Segetu ustanovljena Se-g e tsk a filmska družba z glavnico 7 milijonov pen.gov. Kakor poročajo madžarski listi so znaten del glavn ce vpisali srbski trgovci in posesin'ki iz Ba-natsk ker se oo j družba bavila tudi z izdelovanjem filmov v srbskem jeziku. r= Obdavčenje vojnih dobičkov na Madžarskem. Kakor poročajo iz Budimpešte bodo še v teku januarja uvedli nov dave c, s katerim bodo posebej obdavčeni večji «*•>-b čki. doseženi v dobi od leta 1939 naprej-K:t leto primerjave bo določeno leto 1937. Poleg tega bo uveden poseben vojni davek, na mesto investicijskega prispevka, ki je bil uve jen leta 1938 in se je sedaj plačeval pet let. — Omejitev telefonskega prometa tu» Madžarskem. Zaradi preobremenitve teie-fonf-kega omrežja so b;li na Madžarskem izdan- ukrepi, ki imajo narnen omejiti telefonske pogovore. Obrati- ki so v državnem in gospodarskem pogledu važni aH katerih obratovanje je pomembno v splošnem interesu bodto. uvrščeni v prvo kategorijo in se lahko telefonskih zvez poslužujejo neomejeno. Vsi ostali naročniki pridejo v drugo kategorijo in se Uh ko v času največjega prometa začasno izključijo. V Budimpešti je določeno, da se smatra čas od 10. do 15. ure kot čas največjega prometa. Telefonski naročniki se bodo lahko proti uvrstitvi v drugo kategor'jo pr.-tcžili. = Rumunija bo kniahi dosegla motort-zacijo kmetijstva, kakor jo ima Nemčija. Rumunija je v zadnjih letih uvozila veliko število traktorjev iz Nemčije. Od decembra 1940 je buo uvoženih 8200 traktorjev. Pri skupni obdelani po višini 11.4 milijona hektarjev odpade sedaj en traktor na 1380 ha. medtem ko je leta 1935. odpadlo na 1 ti-aktor 4300 ha obdelane zemlje. Pričakovati je, da bo z nadaljnjim uvozom traktorjev v kratkem prišel 1 traktor na 1000 lia obdelane zemlje, s čemer bo Rumunija približno dosegla enako stopnjo mehanizacije kmetijskega dela, kakor je že dosežena v Nemčiji in Franciji, Kratke vesti z vsega sveta Lizbona, 30. jan. Zaradi pomanjkanja cigaret in drugih tobačnih izdelkov bo posilim al tobak v Portugalski raciomran. Heisinki, 30. jan- Dosedanji šef finske državne policije je pedal notranjemu ministru ostavko. Na tem mestu je služboval od začetka 1. 1941. Tokio, 30. jaai. V pristojnih vojaških krogih označujejo po Dom e ju nove wa-shingtonske in londonske cbdolžltve zaradi dozdevnih mučenj vojnah ujetn.kov japonske vojske kot običajni redno se ponavljajoči tako priljubljeni način sovražne propagande. Stockholm, 29. jan. TT poroča iz New Yorka, da je sedanja zima po dolgih letih najtoplejša v vzhodnem deihi Zedinjenih držav. V nekaterih mestih, med nj'mi v Philadelphiji in v New Yorku, se celo lahko govori o pravi vročini. V Philadelphiji so ob tem času ugotovMi največjo temperaturo v zadnjih 73 letih. Bratislava, 28. jan. Slovaški parlament je v četrtek razpravljal vladnem predlogu za poostritev kazni za kazniva dejanja med sovražnimi letalskimi napadi ob izkoriščanju posledic letalske vojne, oziroma v zvezi z evakuacijo. Te poostritve kazni veljajo za civilno in vojaško sodstvo. Nadalje se je bavil parlament z zakonskim osnutkom o izrendih ukrepih glede zaščite obrtne svo-jine. Predlog poenostavlja postopek patentne zaščite tako za domače kakor za inozemske prijavnike. ženeva, 28. Jan. »Indijci 00 sami krivi lakote, ker se prehitro množe č S tem iz tipičnega plutokratskega mišljenja porojenim napačnim prikazom razmer je nastopila na svoji letni skupščini »Ameriška družba za načrtno naraščanje prebivalstva«* »nwi» Kvoniha * Ravnatelj nemškega zavoda za ino-icmstv'o padel na bojišču. Iz Stuttgarta poročajo, da se je smrtno ponesrečil na nekem poletu nad italijanskim bojiščem prof. dr. Rihard Ssaki, ravnatelj nemškega zavoda za inozemstvo v Stuttgartu. * Smrt nemškega »livarja. V KeLmo-rajnu je umrl 87 let stari slikar prof. Ka~ rei Rickelt, ki je postal v zadnjih letih •\an posebno po portretih Adolfa Hitlerja. Ob svoji 851etnici je prejel prof. Rickelt Goethejev» kolajno. * Generalni polkovnik v p. Wilhelm TT ve je proslavil 31. jan. v Berlinu svoj 75. rojstni dan. Od leta 1926. do 1930. je Heye šef generalnega štaba nemške vojske. Poverjena mu je bila organizaci-armade 100.000 mož, s katero je po-agal graditi osnove sedanje nemške vojne sile. è Na zborovanja visokošoloev z boj5Šč Er hm genu je govoril državni vodja vi- košolcev dr. Schell o nalogah visokošol-v, visokih šol in znanosti v vojni. Pro-asil je parolo »Tvoj narod je vse«, ki * odslej v vojni in miru vsakemu nem-:-emu vasokošolcu kažipot. * Rumunski občinski funkcionarji na ■naju. Pred nekaj dnevi so obiskali Du-j vodilni uradniki veterinarskega ura- in mestne klavnice v Bukarešti. Prišli rua Dunaj, da bi se tamkaj seznanili z -novejšimi klavniškimi napravami, ka_ c so ai ogledal iv spremstvu rumunske-generalnega konzula dr. Radii ja Flon-•ja in dunajskega župana Blaschkeja. kje dal tudi priliko za prisrčno mani-icijo rumunsko-nemškega sodelovanja, v vojni. * Smrtne ostanke italijanskega nacional-• ?a junaka Ettora Mutija, ki ga je pod 'oglijevo vlado umorila karabinijerska troia, bodo prepeljali v Rim na pokopa-v Campo Verano ter tam pokopali. PereDa aretiran. Iz Barcelone poro-io: Slednjič je policiji uspelo, da je ! retirala nevarnega komunističnega kolo-rijo Perello. Aretiranec, ki je proti kon-državljanske vojne zbežal v Franc'jo se je od leta 1940. pod tujim imenom val v Barceloni, ima posebno od časa •o'ega gospostva v Kataloniji kot šef et"? milice na vesti številne umore ka-. kih duhovnikov, menihov in nun. Pegavec v Turčiji. Iz Turčije poroča-da so v lanskem decembru ugotovili Turčiji 123 novih primerov pegavca. •cavi tifus je lansko leto precej resno ■ -r-rnirja! turško deže'o, proti koncu leta .....un ~ I TT 8BO I M ————— Hišni staffilile, preglejte zaklonišča ! »o ?ak!eska ali z zelo finim •m. V kotih pa morajo biti nakupičeni peska in pripravljena voda v primer. i posodah. Tostovoljni branilei hišne zaščite so se-v stanovalcev iste hiše. ki jih je ierovai hišni starešina ali so se .javili • ovol.rno, da bodo v primeru sovraž-letalskega napada na razpolago za «redno in aktivno obrambo zgradbe tam stanujoč i h oseb. Hišni starešine, anizirajte prostovoljne branilce! V zaklonišču mora biti električna razziava. Ker pa je mogoče, da ob letal-i napadih električna razsvetljava od pomora biti v zaklonišču pripravljena •ii nadomestna razsvetljava (žepne sve-ke, petrolejke, sveča). Isto velja glede 'hoda v zaklonišče. Rišni gospodarji, uredite zaklonišča! starešine, prepričajte se, če je zaklo-Ve urejeno. Stanovalci hiš, pomagajte pri tem po svojih močeh, z delom in nasveti! Hišni podstarešina zaklonišča varuje iremo v zaklonišču in na podstrešju. Je ludi namestnik starešine, če je ta med armom odsoten. Dolcči ga hišni starešina. pa so obolenja precej upadla, edino statistika za mesec december pravi, da je bilo v tem mesecu zopet več obolenj kakor v novembru. * Nove šolske knjige BadogMeve vlade. Agencija Stefani poroča, da je Badoglieva vlada v pokrajinah Južne Italije nadomestila učne knjige fašističnega režima z novimi knjigami, katere so pregledali in odobrili tudi ameriški pedagogi. * Revizija članov častniškega zb°ra italijanske vojske. Maršal Graziani je ustanovil štiri odbore, ki Imajo nalogo preiskati vedenje pripadnikov častniškega rfx>ra bivše italijanske vojske, šele na podlagi teh preiskav bo odločeno, kateri častniki imajo dostop v novo armado in kateri ne. * Pozna vest vojnega ujetnika iz prve svetovne vojne. Te dn'i je prejela gospa Terezija Reinhold iz Tropeve vest c d svojega moža Emila Reinholda, ki je decembra 1914 kot ranjenec prišel v rusko ujetništvo in so ga nato proglasili za mrtvega, ker niso imeli od leta 1915. več nobene vest: o njem. O svojem življenju v Sovjetski zvezi in njegovem povratku s pomočjo nemških vojakov bo poročal šele po prihodu v domovino. Iz njegovih pisem je zgolj razvidno, da je ostal neporočen. Gospa Reinhold, ki je stara 62 let in se takisto ni več poroč la, je danes stara mama in njeni vnuki so že tako stari, kakor so bili njeni trije otroci, ko je njen mož leta 1914. zagrabil za orožje. * Angleški nadškof gre v Ameriko. Britanska poročevalska služba javlja, da se bo yorski nadškof dr. Cyrill Garbett odzval povabilu škofa ameriške ep i .-kopalne cerkve Kenryja Saint Georgea Tucker-ja ter bo odpotoval za Veliko noč na obisk v Združene države. * Suša v Zedinjenih državah. Listi poročajo, da vlada v državah srednjega za-pada Severne Amerike suša, kakršne ne pomnijo že 10 let. Zaradi suše je ves žitni pridelek ameriških Zedinjenih držav v nevarnosti. * Na meščanski šoli na Rakeku se bo vršilo vpisovanje dne 4. in 5. februarja, 7. februarja bo šolska maša, 8. februarja bo redni šolski pouk. is LjuMjmne Vpoklic prostovoljcev-dornabrasasev Vsi prostovoljci, ki se bili dne 26. t. m. pregledani od zdravniške komisije Slovenskega domobranstva. naj se dne 1. februarja 1944 ob 9 zglasijo v gimnaziji — Vegova ulica nasproti univerze — zara d-nastopa vojaške službe. Vsak prostovoljec naj se seboj prinese hrano za ta dan, pribor za jelo, čiščenje in umivanje. Poveljstvo. * » * u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce gcst-lničarka ga. Marija K r o m a r, rojena Peršin. Za njo žalujejo hčerka Mara, poročena dr. Pucelj, sin Janez in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojno spremili v torek ob 14 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je ga. Ana Vidmar jeva, po rodu šmeto-va. Pogreb blage rajnke bo v torek ob 16 iz kapele sv. Jožefa na žalah v Sv. Križu. — Umrla je učiteljica v pokoju gdč. Ana Mlekuševa. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V nedeljo je v sana-toriju Leonišču preminil g. Alojzij P a v š i č , dolgoletni uslužbenec Akcijske družbe za kemično industrijo. Pogreb bo v torek ob 15. iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpela je vdova po davčnem upravitelju ga. A v g u s t a šinkovčeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob pol 16 'iz hiše žalosti, Sattnerjeva ulica 5, na viško pokopališče. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, nj hovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Jubilej dela. Plačilni natakar kavarne »Evrope« g. Franc Mikec praznuje danes dvojni jubilej. Pred 25 leti je nastopil službo plač-lnega natakarja v kavarni »Evropi« in ostal doslej zvest delavec. Tihi, skromni in delavni Franc, ki že celega četrt stoletja opravlja svoje posle v zadovoljstvo gostov in lastnika kavarne, pa slavi še drug jubilej. Na današnji dan pred 25 leti se je poroči s svojo ženko Julijo. V zadovoljnem zakonu se mu je rodilo 5 otrok, katerim je posvetil vso svojo- delavnost m skrb. Ob dvojnem prazniku g. Francu M kcu iskreno čestitamo, želeč mu še mnogo lepih sončnih let. u— Ravnateljstvi III. in IV. moške realne gimnazije pozivata učence 2. do 6. razreda, naj se zbero v četrtek 3. febru- RtàUmo^ Ob letošnji ponovitvi Fodorjeve »Mature« T-adis!ava Fodorja »Matura« spada po svo-em značaju v lažjo zvrst dramatske književ-'•osti in nima težnje, da bi obravnavala kak •vet pretresujoč problem, v kolikor niso vzgoja mJad'ne in razni odnosi šoln;kov do nje — •itentno vprašanje vsake dobe Kljub temu. da ie »Matura« igra zabavnega značaja, ne ;taia nje dejanje plehke na površju zunanjega dogajanja, temveč seže v značaje oseb in ustvarja in gradi .na njih konflikte. Sredina igre je profesr.rsk; zbor dekliške gimnazije O njem pravi eden izmed profesorjev: »človeštvo razpada v dve skupini: v kvadratne glave in okrogle glave ... Oglate in : 'adke. Po moiem mnenju je povsem pravilno, da sta v na^em učiteljskem zboru zastopana oba tpa. Kajti ta večna napetost idej. ta Patentna borba med napakami in krepostmi, med omejenostjo in prostim duhom, to smo mi. to je pedagogika, to je ves velespoš/tovani profesorski zbor!« Rasoimarstvo okostenelih šolnikov, ki so bili že od rojstva starci ter zagovornik- papirnatih teorij, paragrafarstva in izsiljene avtoritete. :n 'z njihovega nasprotja — šolnikov. kt ostanejo do groba mladi, ki razumejo življenje in ki jim je dala narava lastnosti dobrih vrtnarjev, da gojijo cvet mladosti in ga ryesujejo z vso ljubeznijo in skrbjo do njihove dozorelosti — mature —. sta prikazani v tej igri z veščnostjo dramatika, ki je izvrsten psiholog s precejšnjo mero humorja. V ta dva profesorska tabora: »kvadratarjev« in razumevajoči profesorjev — ki sita si že itak v življenjskem gledanju nasprotna, pade konflikt devetnajstletne maturantke. Njena, po šolskih paragrafih — prezgodaj dozorela narava je povod za vihar v obeh taborih »Kva-dratarja prof. Vrtač in profesorica Mozoljčeva, grmita svoj »anatherna« nad dekletom; stranka »milih« profesorjev z dr. Čebulo, ravnateljem Dvornikom, prof Matejevo in Vidovičem. pa hočejo dekletu pomagati »Saj nismo za to tukaj, da bi učenko do dna užalili in jo ponižali v njenem človeškem dostojanstvu. Tudi če bi biLa napravila kak zmoten korak! Huda žalitev v mladosti dostikrat vpliva na vse življenje Na dnu vsake nravstvene izprijenosti tiči zmerom kako ponižanje v mladosti...« pravi prof. Vidovič. In zdaj si stojita dve dobi nasproti: mlado-ietje mladine in jesen izkušenih, dozorelih ljudi. profesorjev Dva tabora. V tem nasprotju, ki se deloma tareta. deloma blažita, izžareva mladost toploto in lepoto na jesensko dobo odraslih in jo navdaja z razumevanjem in ljubeznijo zanjo Takó, da zabrsti še enkrat jesenski cvet, poln želje po pomladi, po sreči, a mora ovenetj v rahli melanholiji odpovedi, z zavestjo, da se pomlad in jesen lahko samo srečujeta, ne pa združita . Zmaga pa mladost, s svojo lepoto in neugnano močjo, ki je včasih tudi nekoliko kruta — toda njen zakon je ne-ukročena rast. zdrav egoizem, zrasel iz prired-nega nagona, ki narekuje, da se mladost druži z mladostjo. • So igre. lei «o brezhibno napisane, pa puste človeka hladnega. Občuduje pač njihovo tehniko, znanje, rutino — in nič več. So pa igre» ki kljub svoji preprostosti, brez velikih pre- arja ob 9 pred gimnazijskim poslopjem za Bežigradom. u— Zahvala. Za izraze sočutja in soža- lja, ki sem jih prejela ob smrti mojega dobrega očeta g. Ivana Zajca, se vsem najlepše zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam zastopnikoma županstva za izraženo sožalje, darovalcem cvetja in vsem, ki so rajnega spremili na zadnji poti. — žalujoča hčerka Poldka. u— Važno za vsakogar sedaj tn v bodoče v zasebnem ah javnem poklicu je znanje strojepisja. Novi tečaji prično 3. februarja. Zahtevajte prospekt: »Christofov trgovski učni zavod«, Domobranska 15. u— »Kmetovalec«, štev. 11. in 12. za leto 1943. je pravkar izšel ter prinaša v zaključni številki svojega 60. letnika v glavnem snov, ki se nanaša na obnovo težko prizadetega kmetijstva na slovenskih tleh. Najprej razpravlja v uvodnem članku o duhovni obnovi, kl je potrebna na slovenski zemlji, nato razvija splošne misli o gospodarski obnovi kmetijstva, sledi članek o stanovanjskem problemu kmečke družine, razpravica o vprašanju »Kakšen naj bo kmečki dome, nato je uvrščen članek o temeljnih principih pri zasnovanju stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij, članek o prostorih kmetovega stanovanja, članek o gradnji hlevov, o neobhodno potrebnih dodatnih zgradbah gospodarsko urejenega hleva ter ostalih gospodarskih zgradbah. Nadalje čitamo sestavke o obnovi kmetijske proizvodnje z racionalizacijo, o obnovi rastlinske proizvodnje, obnovi sadjarstva, vinogradov, živinoreje ter o možnosti reform slovenskega zadružništva. V kmetijskem pravniku nadaljuje dr. Fran Spil-ler-Muys razpravo »Iz našega zemljiškega prava«. Zadnja številka strokovnega glasila slovenskih kmetov bo v sedanjih časih prav posebno dobrodošla vsakemu posamezniku, prav tako kakor skupnosti. u— Staršem dijakov-inj, ki nimajo rednega pouka, priporočamo, da zaposlijo svoje otroke in jih prijavijo v strojepisni tečaj. Znanje strojepisja je vsakomur koristno. Novi tečaji prično v četrtek 3. februarja. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pisalne stroje in radioa parate kupuje in plača po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. u— Učite se strojepisja! Novi enO-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) prično v četrtek 3. februarja. Največja moderna strojepisni ca, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Kupim dve lepi srebrni lisici, po možnosti novi. Naslov v ogl. odd. Jutra. Z Gorenjskega Poklicne tekme na Jesenicah. Na Jesenicah so se začele pred kratkim poklicne tekme. Prireditev se je začela z zborovanjem, na katerem je govoril okrožni vodja mladine Strohbach, ki je orisal pomen in smoter poklicnih tekem, posebno še njih pomen za Gorenjsko. Otvoritvene svečanosti poklicnih tekem se je udeležil tudi za-stopciik jeseniškega župana, nadalje predstavništvo Kranjske industrijske družbe, voditelji mladinske organizacije in drugi. Mnogo celovških družin — tako poroča »Völkischer Beobachter« — se je preselilo na deželo in kmečko ljudstvo bo prispevalo svoje, da se premosti trda doba in da se bodo zadane rane kmalu zabraz-dale. Nas vseh volja k obrambi je postala še močnejša, še bolj si bomo prizadevali v tovarnah in delavnicah, v pisarnah in na kmetijah, še več bomo delali, da se pribl žamo končnemu uničenju poživinjenega sovražnika. Kmetijstvo lahko mnogo pripomore z zagotovitvijo prehrane, še več proizvajati, še več oddajati, to je ritem našega dnevnega dela. Nobena kaplja mleka ne sme iti v izgubo, noben krompir, nobeno zrno žita. Vsaka, tudi najmanjša količina, ki lahko koristi skupnosti, je ostro orožje zoper židovsko-boljše-viško zločinstvo. Kdor v tej dobi ne izpolnjuje svoje dolžnosti, ne more biti Nemec in zasluži prezir vseh. »Zdaj še celo!« je nemška parola. Z nemškim križcem v zlatu je bil odlikovan narednik Hans Pischlmaier, mehanik iz Volšperka. Pripada letalskemu oddelku za dolge polete in je bil doslej odlikovan že z zlato letalsko zaponko, z železnim križcem 1. in 2. stopnje ter s častnim pokalom maršala Göringa. Odlikovanje železničarjev. Prezident železniške direkcije v Beljaku dr. Zech-mann je te dni na primerni svečanosti iz- tenzij učinkujejo neposredno in prevzamejo čustvovanje človeka s tako močjo, da se jim ni moč upirati. »Matura« je tako delo. Če je bila igra »Robinzon ne sme umreti« spomin na otroška leta. na robinzonske in win-netoujske podvige, je »Matura« spomin na prva čustvena prebujenja, na čar šolskih let in vseh težav in lepot, ki nam jih je dal naš odnos do profesorjev. Zanje pa je ta igra izrez iz življenja konferenčne sobe — in kdo ne gleda rad svojega življenja v inačici pred seboj? V letošnji ponovitvi, ki jo je zrežiral ravnatelj Ciril Debevec. je večji del zasedbe isti kot pred leti. Glavno žensko vlogo, maturantko, bo igrala Levarjeva. prof Ano Matejevo — ßoltar-Ukmarjeva, filozofa prof. Čebulo — Debevec, dr. Vrtača — Gregorin, prof Mozoljče-vo — Nablocka. profesorico telovadbe Zono v o —• Gabrijelčičeva. Novi bodo: Drenovec v glavni moški vlogi ravnatelja Dvornika. Go-rinšek kot prof. Vidovič. Nakrst — prof. Strk. Verdonik — prof. Šiška. Plut v vlogi komičnega šolskega sluge Tonija, in Svetelova, Golieva ter X v vlogah treh maturantk Odveč bi bilo omenjati, da je imela ta igra pred leti velik uspeh, tako pri kritiki kakor pri občinstvu. Zaradi prisrčnosti in humanosti, ki preveva to delo. zajame njegova nevsiljiva toplota gledalca, da gre iz gledališča z zavestjo, da je pri tej igri zaplal skozenj val lepega, svetlega spomina na lastno življenje. M asa SI. Zapiski Nemika mest» la dwwaée »lovstvo. Kdor prebira kulturno kroniko nemških listov,- opazi, da se večkrat pojavljajo vesti o podeljevanju mestnih 1 Iteramh nagrad. Ne le država in dežele, tudi posa- ročil zaslužnem železničarjem vojne zaslužne križce ln vojne zaslužne kolajne. Velikodušno darilo. Neki koroški kmetovalec je izročil gaule terju dr. Rainerju 10.000 mark s prošnjo, naj se ta denar porabi za zidavo šestih hiš po dr. Leye-vem načrtu za manj premožne, po bombnih napadih prizadete delavce. S štajerskega O obveznikih delovne »iužbe s Spodnjega štajerskega poroča »Völkischer Beobachter«, da so že neu a j tednov na Gra-diščanskem, kjer lahko občudujejo prijazna naselja, vinograde in velikanski park grofa Esterhazyja. Naučili so se nemških pesmi in si naglo prisvajajo znanje nemščine. Te dni bodo zapriseženi. Odlikovanja. Z železn m križcem 2. stopnje so biG odlikovani desetnik Alojz Ga-brovec iz Dravograda, Janez Voglar iz ptujske okolice ter Anton Tement in Franc Tumšek z Gornjega štajerskega. NOv mladinski vodja v Olju. Te dni sta se v Okrožni hiši v Celju poslovia zbora deških to dekliških voditeljev od dosedanjega okrožnega mladinskega vodje Oberrannerja, ki je odrinil v vojsko. Za novega mladinskega voditelja je postavljen bojevnik z vzhodne fronte Adolf, ki je doma iz sudetskih krajev ter je bil večkrat odlikovan. V Makolah so imeli prejšnjo nedeljo koncert, ki ga je priredila godba od Sv. Petra pod Sv. Gorami. Nastopila sta godba na pihala in šramelj. Bilo je mnogo odobravanja. Nesreče. 34 letni ključavničar Štefan Reingerl iz poljčanske okolice si je pri padcu zlomil desno nego. 30 letna Elizabeta Hasova iz Mar bora si je pri padcu z lestve poškodovala prsni koš. 32 letna Erna Steharjeva iz Radvanja je pri trčenju voza s tovornim avtom dobila poškodbe na obrazu in desni nogi. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Ljudsko gibanje v Trstu 1948. Zanimivo je, da kaže stat'stika ljudskega gibanja za 1943 večje število smrtnih primerov kakor rojstev. Umrlo je namreč lani v Trstu skupno 4096 oseb. kar je razzner-no preko normalnega povprečja v zadnjih letih. Rojstev pa je bilo 3195. to je za 30 odstotkov manj nego je bilo smrtnih primerov. V letih 1939 in 1940 je bilo število rojstev višje in sicer 3798 oz. 3871. Umrljivost pa je narasla od 3468 v letu 1939 ni> 4096 v letu 1943. Značilno je, da je bilo tudi porok sorazmerno manj Ln sicer za skoraj 40«/0. Leta 1939 sta bili namreč v Tnstu 2402 poroki, leta 1943 pa 1494. Poznavalci Trsta zatrjujejo, da je vzrok manjšega števila porok v splošnih časovnih prilikah, predvsem pa v občutnem pomanjkanju stanovanj. Toda števiHo tržaškega prebivalstva, ki šteje danes okoli 261.000 duš, je navzlic temu v letu 1943 naraslo. Ta pojav pa ne gre na račun razmerja rojstev fn smrtnih primerov, temveč je v zvezi z vojnimi prilikami, ko se je zateklo v Trst nešteto italijanskih državljanov iz najrazličnejši delov Italije. Vsekakor moramo smatrati demografsko sfliko Trsta za leto 1943 kot posledico vojnih razmer. Nedvomno se bo razmerje med smrtnimi primeri tn rojstvi v normalnih časih tudi uravnovesilo ter izboljšalo. — (»Deutsche Adria-Zeitung«). Zopet otvorjeno zaklonišče. Zaklonišče v ulici Giuliani, ki je bio nekaj časa zajprto. je zopet na razpoljgo tržaškemu prebivalstvu. Pomlad prihaja. Z letošnjo zimo smo tudi Tržačani kar zadovoljni. Imeli smo po večini jasne, lepe dneve, le poredkoma nas je posetila burja. Kažejo pa se znamenja nastopajoče pomladi. Vse povsod v tržaški okolici, zlasti po barkoveljsikih vtnogralih, je že zelo živo. Vinogradniki režejo trte in kopljejo zemljo. Tudi kmet-SK3 gospodarji so že marljivo na delu. Tako so pričeli okoli Sežane. Divače, Sencžeč Ze orati. Priroda se pripravlja na pomlad, ki lzpodbuja kmetske gospodarje k novemu deiu in novim upom glede letošnjega pridelka. Iz Hrvatske Povratek Hrvatov iz italijanskih taborišč. V Sarajevo je prispela te dni večja skupina hrvatskih mladeničev in mož ki so preživljali zadnja leta v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Povratnki potujejo sedaj domov s podporo to oskrbo hrvatskega Rdečega križa. Pogozdovanje Dalmacije. Ravnateljstvo za pogozdovanje gollčev v EKibrovniku je razdelilo v zadnjem času med prebivalce 400.000 drevesc, s katerimi bo zasajen kraški svet v dalmatinskih predelih. Beletnlca KOLEDAR Torek, 1. februarja: Ignacij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Takrat... Kino Sloga: Bik) jih je šes*. Kino Union: Kohlhieselovi hčerki. DEŽURNE LEKARNE Dane»: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg % Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayeas, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17.30 do 6. «rei DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 1. febiuarja, ob 16.30: Msta* Premiera. Red PrV. Sreda, 2. februarja, ob 16: Robinson wm sme umreti. Izven. Cene od 24 lir nam. Četrtek 3. februarja, ob 16: Vera in novera. Red A. * F»dorjeva »Matura« je delo, ld je doživelo pred leti v naši Drami precejšnje število repriz. Prikupna igra, ki v ljubeznivi, lahkotni obliki odst ra zastor izpred šolskega življenja konferenčne sobe in t#a na »sodbo« poklicanih učenk, je zelo ugajala. Zasedba vlog je v glavnem ista, nor bo v glavni moški vlogi šolskega ravnatelja Drenovec, v vlogah treh profesorjev: Gorinšek Nakerst in Verdonik to kot tri osmošolke: Svetelova. Golieva to Inti-harjeva. Od prejšnje zasedbe so ostali: Debevec — dr. óebula, Gregorin — dE. Vrtač, Nablocka — prof. dr. Mozolje. Uto-mar-Boltarjeva — prof. dr. Mate, Gabri-jelččeva — Ema Zor, Levarjeva — Katja Slaparjeva in Plut — sluga Anton. Režiser: C. Debevec. Premiera bo danes v torek za red Prvi. Naslednja premiera v Drami bo MoB-erov »Namišljeni bolnik« v režiji J. Ko-viča. OPERA Torek, 1, februarja: Zaprto (Generalka.) Sreda, 2. februarja, ob 13.30: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Premiera. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ob 16.30: Mrtve očL Izven. Cene od 36 Pr navzdol. Četrtek, 3. februarja, ob 16: M (dodija »rea. Red Četrtek * Ponovitev priljubljene mladinske operete »Princeska in zmaj« bo prvič v letošnji sezoni na Svečnico ob 13.30. V njej so zbrane vse prvine, ki so blizu otroški domišljiji: živali, bajna bitja, palčki, kralj, kra-ljična, norček, zlobni cigan itd. Prijetna, lahko razumljiva glasba, pestri veseli in žalostni prizori in baleti poživljajo potek dejanja. Sodelujejo: Marenk, Koširjeva, Barbičeva, Siardova, Pianecki, Humar, J. Boltarjeva, M. Sancin, Boštjančič, Medve-škova, Ponikvarjeva, Müllerjeva, Besedni-kova, Bernardova, škerjančeva, Remškar-jeva, Polik, Povše, Jelnikar, Gregorin in Simončič ter Urbaničeva. Dejanje se godi: 1. na vasi, 2. v gozdu pred skalno votlino troglavega zmaja, 3. na kraljevem dvoru. Dirigent: avtor J. Gregore. Režiserka: M. Slavčeva. Koreograf: P. Golovin. žrebanje številk Gledališkega koledarčka za nagrade, ki jih je 10 to so razstavljene v izložbi tvrdke Bata, bo na Svečnico ob pol 12 v Operi. Zadnji izvodi Gledališkega koledarčka, ki pridejo za žrebanje v po-štev, bodo v prodaji še v sredo, na Svečnico, od 10 do 11.30 pri dnevni blagajni v Operi. Oddajniška skupina Jadransko PrimorjE RADIO LJUBLJANA TOREK, 1. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 «k» 8.00: Jutranji jx>zdrav. Vmes; 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila ▼ nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini to slovenščini. 17.15—17.45: PopoiL-danski koncert. 17.45—18.00: Zdravniško predavanje. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, pi'eglied sporeda. 19.45—20-00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—20.40: Klavir šti-riročno. igrata Herta Seifert to Gojmir Demšar. 20.40—21.00: Medigra. 21.00 do 22.00: V čaru priljubljenih operetnih n»-pevov. 22.00—22.10: Poročila v nemSčtai. 22.10—22.30: Glasba za. lahko noč. mezna mesta kot pokrajinska kulturna središča podeljujejo tudi v petem vojnem letu svoje že pred vojno uvedene nagrade za podpiranje domače slovstvene tvorbe. Tako smo te dni brali, da je državni namestnik za mesto Hamburg pode ril Les-singovo nagrado arhitektu Fritzu Schu-macherju za njegove razprave o zgradb-modernih gledaliških poslopij, mesto Essen pa je prav sedaj podelilo prvo nagrado za pospeševanje in počastitev domačega slovstva. Ce pomislimo, da imata prav mesti Hamburg to Essen zaradi teroris^č-nih napadov mnoge izredne skrbi in izdatke. je ta pozornost do slovstvenega življenja značilen in vzpodbuden primer, ki kaže, da ostajajo kulturne dolžnosti tudi v popolnoma izrednih časih in razmerah. John Knittel o sodobni književnosti »Deutsche Adria-Zeitung« je priobčila te dni razgovor svojega sodelavca s švicarsko-nem-škim pisateljem Johnom Knittlom. avtorjem tudi pri nas priljubljenih romanov »Via mala«, »El hakim« i dr. O bodočem romanu meni Knittel. da nikakor ne živimo v izrazitem razdobju epičnega slovstva, zakaj roman ni mogoč brez neke ustaljene družbe, in družba je prav sedaj po vsem svetu v globokem prelomu. SiceT nam prmer dana^ije nemške literature kaže. da je tudi med procesom oblikovanja nove družbe mogoče ustvarjati velike epeke podobe, toda v tem primeru mora pisatelj zavzeti določeno stališče in poseči neposredno v politično dogajanje. Tega pa v splošnem 'z umljivih razlogov ne more in «ne. O angleškem romanu sodi Knittel, da je pritegnil «iroke množ;ce bralcev h kriminalnemu romanu. k detektivsk'm zgodbam in tako pomagal ustvariti tisto »«cret-service«-mcntaliteto, ki je značilna za današnje An^eže. Francoeki roman je pretežno psihološki zaostren in stilistično prefinjen, pri čemer je treba izvzeti samo epičnega genija André G idea. Ameriškemu romanu je treba priznati vzlic njegovi pogosti nekultiviranosti prvinsko silo. V splošnem pa sodi Knittel, da se bo v prihodnjih generacijah, kj bodo doživele ne velikanske politične. gospodarske in socialne spremembe, položil temelj obnovljeni kulturi, s čimer bo tudi velika epična književnost dobila snov m obliko. Sele v zecfinjeni in utrjeni Evropi, v kateri bo sichern vreden narod lahko svobodno povzdignil svoj glas. se bo kulturno življenje samo po sebi razmahnilo. Smrt pianista Bormiolija. V Milano Je umrl daleč preko meje Italije znani pianist Enrico Bormioli, kl je skupaj z mae-strom Semprinijem dosegel po vsem svetu velike uspehe. Bormioli se je rodU leta 1896 v Savoni in si je že kot 16 leten mladenič pridobil diplomo milanskega konseivatorija. Zakon za zaščito zgodovinskih spomenikov so dobili sedaj tudi v Bolgariji. Poslej ne bo več mogoče izvažati starin te te dežele, marveč bodo vse najdbe zagotovljene za domače muzeje. Odkrili so RubenSovo sliko. V Bielefeld« so nedavno odkrili doslej neznano sliko velikega flamskega mojstra Rubensa. Slika je bila takoj restavrirana, vendar bo Sele po vojni razstavljen« v ondotnam muzeju. Lastnik doslej neznane?* Rubensa je neki zasebnik, ki je zdaj • to sliko mahoma postal bogat. Plačajte zaostalo naročnino: SPORT Drobiž po sveta Peta nedglja v januarju — letos nam je koledar privoščil še to posebnost — je b la kljub tolikim dogodkom na drugih terenih spet po svoje razgibana in zanimiva Gotovo po svojem sporedu m bila na višini nekdanjih glavnih športnih terminov v tem letnem času, vendar nam je spet navrgla nekaj dokazov, da ima sport življenjske s;le. ki so kos zahtevam vsakih še tako razburkanih časov. Naši viri za prvo potrditev gornjih trditev so bili to pot še manj zanesljivi kakor ob drugih podobnih prilikah 90 tekem na nogometnem polju, razna smučarska prvenstva, zaključek mednarodnega table-tenrkega turnirja v Bratislavi, gostovanje dunajskega nogometnega mo'tva WAC v Zagrebu in kdo ve še kol ko drugih prireditev je bilo napovedanih tn izve-dein v Nemčiji, da bi lahko navedli vsaj glavne in ž njimi za prvo silo zadostili radovednosti onih ki spremljajo tudi v teh čash, kar se dogaja v sr.ortu. toda žal brez uspeha V vojni je pač tako. da se dogodki prehitevalo včasi tam. kjer najmanj mislimo, in včasi izvemo zanje šele pozneje, čeprav vemo dobro, da jih nobena s;la ni mogla ustaviti. Za športno kroniko pretekle nedelje iz Nemčije ostanemo torej na dolgu v celoti! V Š v i c i je to nedeljo tradic:onalni nogomet le zaostal za zimskimi panogami, kajti v ospredju dogodkov so bile poleg nekaterih prvenstveni. tekem iz n:žjih razredov cb žogi številne smučarske prireditve, ki so kljub neugodnim snežnim razmeram uspele nad vse pričakovanje V podrobnosti z imem in časi se tukaj ne bomo spuščali, saj je dovolj, če si v duhu naslikamo kakšno razpoloženje mora vladati sredi takšnega dneva, kakršna je bila zadnja nedelja med smučarji 'm nj:hov:mi spremljevalci v prelepih zimskih pokrajinah Med izidi, ki imajo več kakor enodnevni po-men, velja tu omeniti še dva prvenstvena rezultata iz hokeja na ledu. v katerih je veliki favorit Zürcher SC gladko porazil sestavo Mai Cho:sia iz Lausanna s 5:2, medtem ko je partija Basel—Rot Weiss ostala s 4:4 neodločena * Mladinsko hokejsko prvenstvo na ledu za vso Nemčijo je bilo te dni odločeno v Pragi. V izločenih tekmah za najbolj-"a mesta so bili doseženi ns in sicer razen domačinov še Xemci. Rumum. Madžari m Hrvati. Prva poročila iz slovaške prestolnice vedo povedati: V prisotnosti zastopnika ministrskega predsednika se je pretekli torek začelo tekmovanje v namiznem tenisu. V tekmovanju mo'kih sta se prvi dan sestali moštvi Hrvatske in Slovaške Zmagalo je mo:tvo Slovaške z rezultatom 5:0 Zastopnice Nemčije in Rumunije so nastopile nato in je Nemčija zmagala brez izgube točke z rezultatom 3:0. Trade Pritzi in Lotte Neumann sta dobili obe igri proti sestrama Despma ter Moni Ma-vracordat in nista izgubili niti enega seta. V rnoš-tvu Slovaške je nastopil bivši član ljubljanskega Hermesa Maks Marnko. ki je zaigral v izvrstni formi ter dobil proti Valko-viču borbo z 2:0 in tud; proti Crniču z enakim izidom. Ostali rezultat:: Kolarik—črnič 2:0, Tckar—Dolinar 2:1, Kolarik—Dolinar 2:0. Novi izidi Hrvatska je nastopila drugi dan proti zastopstvu Nemč:je v tekmovanju za donavski pokal ter zasluženo zmagala Hrvatsk; zastopniki so ■zaigrali bolje ko proti Slovaški ter zmagali z rezultatom 5:0 ter tako vsaj deloma oprali poraz proti Slovakom Nemčija je nastopila proti Madžarski ter izgubila z 1:5. Edino točko je dobi! nemški prvak Wunsch proti madžarskemu prvaku Harangozu z rezultatom 2:1 Borba je bila izrc-dno napeta, o čemer pričajo najbolj zgovorno posamezni rezultati: 26:24-23:25 in 25:23. Hrvatska je potem premagala Rumu-nijo s 5:1. V tekmovanju dam je premagala Madžarska Slovaško s 3:1 V tekmovanju posameznikov še ni bilo zanimivejših srečanj V tekmovanju gospodov v dvoje je nemška dvojica Wunsch—Eckl zrna-1 gala nad slova.kim parom, v tekmovanju mešanih parov pa je bil najbolj uspešen slovaški par. h sodne Ljubljana, 31. januarja. V soboto je sodnik poedmec sos Rajko Lederli as imel opravka na prej s tožite.jem n tožencem, ki sta se, še predno se je začela razprava, pobotala in si podaia roko sprave Potem je prišel na vrsto zidarski pomočnik, ki ga je njegov bivši delodajalec dolžil. da mu je ukradel 7 m žice. krožno žago, 5 kg žičnikev in svet lko z žarnico. Vse skupaj je po obtožnici vredno okoli 650 lir. Dokazov za obtoženčevo krivdo je bilo zelo malo. Edino en indie je govoril v njegovo ore-me. Pogrešano žico so našli pri njem na doma Obtoženec pa je veretno razložil, kako se ,e zgodilo, dj je prišla žica na njegvo dom Ponudi, je v ta namen dve priči Pri drugih predmetih ni nobenega dekaza za njegovo krivdo n je obtožnica osnovana le na domnevah Sodnik je odločitev preložil in bo zaslišal še predlagam rrič\ Tramvajski voznik obsojen Nadaljevala &e je razprava proti tramvajskemu vozniku, o katerem smo že poročali da se mora zagovarjati, ker je na križ:šču Miklošičeve ceste in Ceste Soške divizije zadel v vojaka. ki je tamkaj pleska! nek; napis. Obtoženec in priča sta izpovedala, da je ležala tisto dopoldne precej gosta megla Videlo se je največ 30 do 40 korakov Voznik je obenem pripomnil, da sme na tistem delu proge voziti z maksimalno brzino in da zato, ker so bile tračnice od megle mokre, tudi ni mogel tako hitro ustaviti, da bi ne zadel v vojaka. Mslil je. da se mu bo vojak, ki je tramvaj videl, umaknil. Kot izvedenec je b;l zaslišan inž. Janko Žen-ko. Povedal je. da je ustavljanje tramvaja, če so tračnice mastne, odvisno od padanja peska. Sodnik je obtoženca obsodil po § 204-2. ker je iz malomarnost ogrozil varnost prometa, na 500 lir denarne kazni. Če ne p'ača. bo moral 22 dni v zapor Obtoženčev branilec se s sodbo ni zadovoljil in je prijavil priziv. Dolgi prsti 23letne Maričke Na vrsto sta prišla dva, ki nista hotela imeti med seboj nič skupnega. Res je prše! obtoženec na zatožno klop po zaslugi obtoženke, medtem ko je ona zagrešila vrsto tatvin na lastno pest. Marička je lani ostala v Ljubljan brez moža, ki je moral neprostovoljno oditi. Nekaj časa se je zadrževala pri mater, se z njo skregala, nato pa odšla in se mudila pri raznih svojih znankah. Vsem je odnesla po nekaj predmetov. Tako je obtožnea navajala da je v prvem primeru ukradla 2 rjuhi, odejo posteljno pregrinjalo. marmornat pepelnik in ključe v skup-n: vrednosti 1300 lir Dejanje je Mančka priznala in se zagovarjala, da je vzela, ker ni 'mela denarja. Prodala je blago na starini Nekaj predmetov je oškodovanka kasneje dobila nazaj. Nekaj dni po prvi tatvini je obtoženca ukradla pri nekem mokem rjuho. Tudi ta je b"la oškodovancu vrnjena Vzela je nato ž:vil-sko nakaznico neke svoje znanke in jo prodala soobtoženemu Tonetu za 130 lir Obtoženka mu je po svoji izpovedi izrecno dejala, da je last njene prijateljice. Najtežja je bila obtožba v primeru, ko je šlo za dva prstana, nekaj nogavic n večji denarni znesek Tatvino teh predmetov je obtoženka odločno tajila in zatrjevala, da jo je oškodovanka začela sumiti šele potem, ko 'e slučajno zvedela, da je ukradla zgoraj omenjeno rjuho Marička je pri oškodovanci spa'a 11 noči Tja so prihajale tud: druge ženske in je mogoče, da si je manjkajoče predmete prisvojila katera druga tatica. Končno je bila Marička obtožena še, da K je prisvojila mrežo, nahrbtnik in nekaj denarja. kar vse je dob:la za nakup krompirja Dejanje je priznala, zgovarjala pa se je da ji 'e mrežo in nahrbtn'k odnese! neznan moški z obljubo. da ji bo dobavil krompir. Soobtoženi Tone je priznal, da je od Maričke kupil živilsko nakaznico. M'slU je da ie njena, ker mu je tako zatrjevala Najprej se je celo branih ko pa ga je prosila in mu zatrjevala, da nujno potrebuje denar za potovanje v Italijo, se je je usmilil in nakaznico kupil. Sodnik je Maričko spoznal za krivo po njenem priznanju. Oprostil jo ie krivde za tatv:no prstanov, nogavic m večjega denarnega zneska Obsojena je b:la na 4 mesece strogega zapora in na eno leto izgube častnih prave Obtoženec Tone je bil po § 280 kp oproščen. x]Pr 1r mnt juulo ir ìnnnr u « k u >.< • Mislite na tiste, Iti se firn gadi slabše Ito vam! — Prispevajte za Zimsko pomoti MALI OGLASI Kdo» ttea aluSbo plača m «»Ko oeaedo b —JO. a M U pro* taisto —M aa d» lan j« naslov» ali Bfro L Najmanj* Iznos aa to ogla» )• L — - Z* tenltTf In dopisovanj» J» plačati » vaako besede b 1/—. a» v»e druge oglase b —M aa be-aado. aa dr» in pro* takso —SO. » dajanje naslova al) «fro b »•— Najmanj*' Ino» aa t» oglas» le t IO-— Službe išče PRIDNO DEKLE z dolgoletnimi sp i&eva-li išče mesto sob rice k i boljši družini. Naslov v 1 ogl. oddelku Jutra. 2380-1 ' Titi r ijjj STROKOVNJAKA ia izdelovanj, metel in krtač. 'Mem. Event. prirepm kod družabnik. Lastni lokali. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Metla« 2223-la POSTREŽNICO stalno in jsešteno. Stri-fcrat tedensko dopo 1'an all dvakrat za ves dan iščem za v Šiško 1967-la POŠTENO DEKLE iščem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odd Jut a. 2379 la PR1KROJEVALCA za doma'e fevlie. izurjenega. sprejmem takoj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2375-la (» KOTLAR. VAJENCA sp ejme kotlarstvo K, pelj Ai-jaževa 4. S ška. 2351-44 bradam NOSILNICb za zaklonišča, zelo praktične, iz cevi, še nekai komadov, prodam. Ogled v ga-leriji Obersnel, Gosposvet-ska 3. 2241-6 ŠKORNJE » usnjene, št. 38. prodam. Naslov v ogias. oddelku Jutra. 2352-6 PODGANE. MIŠI. STENICE zanesljivo uniči zavori za pokončavanjs mrčtsa in golazni. 7.or Adoll. Tavčarjeva 4-ni., levo. 2353 6 PRODAM stensko uro. stiskalnico, omanco, stoječs ogledalo in dva stenska obešalnika. Naslov v r glasnem old. J"t a 2371-6 ŠPORTNI SAKO (rjav) in hlače za Sk~r-nje ugodno t> odam. llo-VaJ, krojač, Zvezna 8. 2356 6 fN'LET predvojni, 10 m, se p oda iz p ii.-znosti pri Loti Coriary, trgovina z oč nimi deli. Ciril Metodova ulica 57a. 2373-6 S:SALEC eJektr čni, za prah. to-va-nliko nov, nemški i? delek. p o."lan. Nas'o" r ogl. odd. Jutri. 2366-6 ROČNI VOZIČEK nosi'noìt 150 Rs; prudi Jarem. Opekarska c 6. 237'! fi KT AVR. HARMONIKO novo eno m 48. dru-o pa na 24 bi sov, proda.ii. Tovarniika ulica 2«. 2377-6 PISALNE STROJE ® rad'O apa-nte kupuje in p'ača po njvišli dnevni cen t tv dk.i Eve rest, Prešernova 44 J 341-7-M STEKLENICE -azne vrste, kupujemo Dobro plačam M Na Vašo tel jo J'h prevzemamo na Somu B Güstin Vod mkov trg št 2 J 318-M DELNICE Trboveljske 'n p*p mie» Vevče — kupimo ve.J» množ ne RudolI Zore — Ljubljana Gledališka ul. 12 1841-7 SREBRN DENAR sreb-ne p e&aiete ter ostale dr-gocenosti. jedilno orodje, žl ce, ure, ve lžice. zapestnice. doae ln d ugo, kupim. Predmete pridem cgled t na dom in plačam po najvišji ceni. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Srebro«. 2344-7 .iHA.nl VtLllVt LUftALt ia rsafeo obr al industriji Pretopim k soli'iiiPini pitti-jetju p primernini mt*k<>m Ponudbe na ogl 0 du. N 'lov v oglas, o d»l u Jutra- 2367-23 OP»l- MLJ~NO SOB 3 v centu (dvgalo) s so-uoorabo komln;ce rd-dam takoi gorpodu N -slov v oglasnem o-ide'k'i Jutra. 2370-23 UJJ& PRAZNO SOBO s posebnim vhod-m boli v sred ni mesta išče ma gi?t"atni u- dnik za takoj. Ponudbe na oglnsni oddelek Jutra ped »Magistrate uradn k« 2358 23 WiiwffiM IZGUBILA SEM v nedeljo pri zadnr predstavi v Un onu de-na-nico z dokumenti na im« Adela "5t>rii. Naj ditelja prosim, da Jo od da v ogl. oddel'.-u Ju t-a. den r pa ohdrž Ob enem opozarjam gg. tr gov~e, d.i ne pod'j"jr b'aga m obi č;'ne nak.iz-n oe na ime Sta ič Jože' in Marica Kruha r 2359 3' ti Za vedno nas je zapustila naša ljubljena sestra, teta ln svakinja, gospodična ANA MLEKUŠ UČITELJICA V POKOJU Pogreb drage pokojni ce bo v torek, dne 1. februarja 1944 ob ^3. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Frančiška — k Sv Križu. Sv. maša zadušnice se bo darovala v torek, dne 8. februarja t. 1. ob 8. ur' v žunni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 30. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI 200 LIR NAGRADE V soboto dopoldne sem pri zelenjadni stojnici na Vodnikovem t. g j izgubila listnico s tretrn oblačilnimi nakaznicam, z osebno ln mod o legit -mie Jo 500 lirami m 50 Rmarkami. — N Jd fce'ja pro6im. da mi n vede-10 vrne na n-6lov, ki 'e na reden v oeebni izkaznici, po poèti ali osebno in Bi prid 4i nagrado. 2365-37 INSERIRAJ -.ftmtu"! IZGUBILA SEM črno denarnico Jb. ì«n. 1944, rojstn. Ist in 10 bačno karto. Najditelja p os im, da Jo vrne v ogi oddelku Jutra. 2353 37 1 OH STVO izdelujem po naročilu, politiram oprave in iz-vršuiem vsa popravila. Jofiip Zorman. Breg 14. 236.-37 ZIVIL. NAKAZNICE na ime Ber»; sem našel. Naslov v ogl. od. Jutra. 2378 37 O POSOJILIH na hiše in posestva d>-hite informac Je v LJubljani, Beethovnova uHca štev. 15/11. levo — pri Jugo-K edit. 2057-37 ZAHVALA Za izraze sočustvovanja, zadnje spremstvo, poklonjeno cvetje in ganljivo petje pevskega zbora v počastitev spomina naSe ljube in nepozabne mame, gospe Ane Pire PO]* Suhadolmk ki smo jo mnogo prezgodaj izgubili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 3. februarja t. 1. ob 9. url v cerkvi sv Cirila in Metoda. Ljubljana, 31. januarja 1944. ŽALUJOČI i Umrla nam je naša dobra mama, stara mama ln tašča, gospa ANA VIDMAR roj. SME Pogreb drage pokojnlce bo v torek, dne 1. februarja 1944 ob 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, Ptuj, Hrastnik, dne 31. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI n Naš, po usodnem naključju po-nesrečeni dolgoletni delavec Pavšič Afojzi! je včeraj preminul v sa na toriju Leonišče. Pokojnika bomo vedno ohranili v dragem spominu. Pokoj mu večni! Pogreb bo v torek, dne 1. februarja 1944 ob 15. uri iz kapelice sv. Antona. Ljubljana, 31. januara 1944. AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO h Dotrpela je in odšla v večnost naša preljuba mama, babica in prababica, gospa Avgusta Šinkovec vdova po davčnem upravitelju Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 1. februarja 1944 ob %4. uri popoldne Iz hiše žalosti, Vič, Sattnerjeva ulica 5, na viško pokopališče. Ljubljana, 31. januarja 1944. RODBINA ŠINKOVEC f Umrl ml je moj srčno ljubljeni brat in stric, gospod Schaffe Jurij trgovski poslovodja Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 2. februarja 1944 ob uri popoldne z 2al — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 31. januarja 1944. Globoko žalujoča: M A1X1 SCHAFF ER, sestra In ostalo sorodstvo r V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je umrl naš ljubljeni in nenadomestljivi soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Kacjančlc JožeS višji policijski stražnik v pok. Truplo nepozabnega pokojnika leži v mrtvašnici Splošne bolnice. Pogreb bo 2. februarja 1944 ob 15. url izpred viške cerkve na župnijsko pokopal šče. Ljubljana, 31. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa larija Kroroar roj. Persiti GOSTILN IC ARKA Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 1. februarja 1944 ob 2. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, 29. L 1944. Globoko žalujoči: MARA por. dr. PUCELI, hčerka g JANEZ, slu Rodbine: KKOMAR. PUCELI, PERSFN — in ostalo sorodstvo Harry Hoff: 19 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Samo najstarejša je omožena. in to z nekim prometnim letalcem v Pernambu-cu. Moj oče je arhitekt, a se je že pred dvema letoma umaknil v zasebno življenje.« »Sta v^èa brata cženjena?« »Samo tisti, ki je občinsk uradnik v Riu. Ta ima dvoje dražestnih otrok.« Lobato je komisarja bistro pogledal. >Pa vi — aJi niste še nikoli pom siili na to, da bi si ustanovili lastno ogn;lšče?< >0, pač — toda — msera še spoznal žene. ki bi m'* bila docela po duši .. .<$ »A zdaj jo menda poznate?« Lo batov pogled je preskočil z Brauna na Ellzo, ki je krčevito pcbešala oči. Komisar je odkrito odvrnil: »Da. Toda nisva se še pogovorila. Seznanila sva se komaj pred tre-mi dnevi v Cuyabi.« »Aha — že v Cuyabi? Kje pa?« »V policijskem poslopju, ko sem šel * senhorju Orech su. da se mu javim. Tam mi je prišla p stopnicah naproti. Prvikrat sem jo videl, pa je bilo tisti mah po men:.« Lobato se je namuznil »Hm ln po ie« klici menda takisto7« »Ako me vse -e vara: da, c£vaiùe;ro. Poprosil sem jo, naj me čaka v kavarni na drugi strani uice. To je bilo seveda predrznost, a kaj, ko nisem mogel drugače. Moral sem jo še enkrat videti in bliže spoznati.<3: »Tako, tako. In je res prišla v kavarno?« »Da, bila je tam — ne morete si misliti k:>ko md je začelo srce razbi ati, ko sem videl, da me čaka.« Braun se je v smešn: zadregi prijel za čelo. »Ali — moj Bog. kako vam morem tako odkrito izlivati srce?« Bankir se je nasmehnil. »Morda z? to, ker čutite, da vas poslušam z razumevanjem!« je odvrnil. »Sicer pa, mar je to kaj takega? Tudi js® sem bil nekoč miaa. m ko sem se svoj čae seznanil z Eiizino materjo, se mi je god lo prav tako Kakor vam. Vsekako pa hvala za vaše zaupanje, gospod Braun. Prjde čas. ko se bom vedel po tem ravnati.« »Kaj hočete s tem povedati, senhor Lobato ?« »Reči hočem, da imam zmerom raz1« mevanje za to. če je kdo nasproti meni odkrit ln pošten, kakor ste bili pravkar vi. A zdaj se najprej pogovor.ta s svojo >bo-ževanko. kakor hitro se vama ponudi priložnost. Očetovega blagoslova vama gotovo ne bo treba dolgo čakati — Kaj pa t meniš. Eliza?« Pristcpil je k hčeri -in jo ljubeče pobožal po laseh El za j? bila tako zmedena in v zadiregi. da mu vobče ni mogla odgo- voriti. Ali je bilo vse to res® čnost ali sen? Oče ju je bil očitno izpregledal, njo in Er -ka Brau r.a! Da, tak: je bilo, to je hotel povedati s svo j mi besedami in pa, da ju noče prehiteti, amp k jima pušča časa da vse sama doženeta. Zdaj sta se moža nasmehn'la drug drugemu. Erik Braun je vstal ln podal Loba-tu roko. »č s bo « je dejal, »da grem na svoje mesto. Lahko n:č. cavalheiro! Najlepša hvala za pogostitev! — Lahko noč, gospodična Eliza!« »El za vas še pospremi, gospod kom> s r. Lahko noč!« • Barreto je imel a poštarjem dolg razgovor. Baš ko sta se hotela posloviti, je postalo na ulici živahno. Začulo se je glasno klicanje in topot. Strašno škrip o e je trgalo zrak. Nekdo je z močjo potrkal na vrata. »Hallo, senhor Barreto! Prosim, prid te venkaj. Karav na je prispela!« Barreto je stopil s poštarjem pred vrata. Ker je ulična razsvetljava še gorela se je dobro videlo na vse strni Dolgi sprevod se je b:l ustavil, telege niso več škripale. Tem bolj vneto so tekali gonjač '.n vozniki vse na okrog Devillos je prlstooil k Barretu »Kje je zdravnik? Takoj ga 'e treba obvestiti in pnvest sem Ra-j