glasilo rudarsko elektroenergetske^ kombinata zasavje Celje - skladišče D-Per 539/1978 1119782146,4 COBISS 0 april 1978 leto XIV št. srečno Ob 1. maju 1978 A * * * VSEM ČLANOM KOLEKTIVA TEMELJNIH ORGANIZACIJ * ' J v ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIM SKUPNOSTIM * i RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA * * * i ZASAVJE, ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA 1. MAJU ; 4 i $ IN PRAZNIKU USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE * Na manifestativnem zborovanju, dne 3. aprila 1978 v čakalnici TOZD Premogovnik Trbovlje, se je zbralo mnogo delavcev iz TOZD in delovnih skupnosti REK Zasavje s področja Trbovelj. V imenu vseh teh, pa tudi v imenu tistih, ki so bili na delu, je bila poslana delegatom VIII. kongresa ZKS pozdravna brzojavka. (Foto A. Bregant) Leto za letom se izteka, vsako pa ima praznične dni, ki dajejo času v katerem se praznujejo, svoje obeležje in vsebino. Kakor želimo na eni strani ohraniti tradicijo, tako želimo na drugi strani ob takšnih dnevih dejansko stanje ovrednotiti v primerjavi s preteklimi in ugotoviti rezultate uspešnosti ali neuspešnosti. Če smo v preteklosti imenovali 1. maj delavski nraznik, danes temu pravimo praznik dela, kajti samo takšen je lahko simbol in osnova vsega našega napredka. Letošnje praznovanje poteka v znamenju kongresov ZK Slovenije, ZK Jugoslavije, kongresov slovenskih sindikatov in ZSMS. Če na kratko preletimo dogajanja v razdobju od lanskoletnega do letošnjega praznovanja praznika dela, potem nedvomno lahko ugotovimo, da je bil napravljen velik premik, predvsem na področju dograjevanja samoupravne organiziranosti in urejevanju dohodkovnih odnosov, kakor tudi v smislu proizvodnje in storitev. Pred seboj imamo velike in zahtevne cilje in naloge. Z novo ustavo in zakonom o združenem delu, s sklepi Zveze komunistov, Sindikatov, Zveze socialistične mladine, Socialistične zveze in drugih družbenih dejavnikov, smo si naložili in si še vedno znova nalagamo nove in nove naloge. Poglavitno med temi je vsekakor, da zaključimo samoupravno organiziranost, da vnesemo tempo dela v vse temeljne organizacije združenega dela, tako v tiste, ki so bile doslej, tako tudi v novoustanovljene. Vsak delavec mora biti resnični samouprav-Ijalec. Nihče ne more namesto njega, nihče v njegovem imenu in nihče mimo njega odločati. Temeljna organizacija mora postati resnični temelj njegovega ustvarjanja, odločanja in gospodarjenja z delom in sredstvi. Delavec-samoupravljalec je v večini primerov spoznal nujnost, da vsaka TOZD združuje svoje delo in sredstva v delovni organizaciji, v sestavljeni delovni organizaciji in drugih samoupravnih oblikah. To ni več združevanje od zgoraj, od monopolnih pobud, temveč je združevanje proizvajalcev in njihovih sredstev, da bi kar najbolje gospodarili in širili svojo gospodarsko dejavnost, da bi več ustvarili in tako tudi več delili. Z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in z oblikovanjem ustreznih notranjih meril ter z drugimi napori bomo morali povsod doseči, da ne bo nihče več prejemal dohodka mimo sadov dela. Neposredni oblasti delavstva nad dohodkom in v vseh drugih družbenih zadevah služi delegatski sistem, ki ni le delavsko predstavništvo, temveč eden od načinov neposrednega delavskega odločanja. Za uveljavitev resničene vsebine delegatskega sistema in celotnega samoupravljanja so odgovorne vse družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikati. Vse. kar smo doslej dosegli in česar se veselimo ob praznovanju prvega maja pa seveda ne bi bilo, če bi pred 33 leti ne dosegli tako pomembne zmage, ki je bila povezana z našo osvoboditvijo in revolucionarno spremembo celotnega našega družbenega sistema. Zato ne moremo mimo zahvale vsem žrtvam, kakor tudi tistih, ki so v tem boju na življenje in smrt ostali živi in so omogočili, da danes v miru snujemo in ustvarjamo pota našega lastnega samoupravnega socialističnega razvoja. Za letošnji praznik 1. maj, želimo vsem delavcem v TOZD in delovnih skupnostih mnogo delovnih uspehov! Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije REK Zasavje Jože Glavan, rudar v jami TOZD Rudnik premoga Trbovlje, delegat na VIII. kongresu ZKS. hbbbhbbb Po sklepu samoupravnih organov SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije, bo po soglasju z republiškimi organi in delovnimi organizacijami, v petek, 28. aprila, slavnostna otvoritev vseh novozgrajenih elektroenergetskih objektov. Ob tej priliki bodo slavnostno odprti vsi novi elektroenergetski objekti, ki so bili zgrajeni v zadnjem ob- dobju do letošnjega 1. maja oziroma, ki bodo pričeli obratovati do 1. maja. Proslava bo potekala v Šoštanju pri novozgrajeni TE Šoštanj IV — REK Velenje, izvedena pa bo v počastitev letošnjega delavskega praznika 1. maja. Vseh objektov je okrog 40 v vsej Sloveniji. Pred osrednjo proslavo, istočasno ali po njej bodo potekale proslave tudi po posameznih večjih objektih, vendar v skromnem obsegu, v kakršnem bo tudi potekala osrednja proslava v Šoštanju. Pripravljalni odbor za organizacijo in izvedbo osrednje proslave sestavljajo za področje vse Slovenije oziroma vsega elektrogospodarstva Janez Ster-niša, Tone Tribušon, Drago Pe- trovič, Ciril Grebenšek, Alojz Saviozzi, Maks Rado j ko, Pavel Kunc, Valentin Golob, Dušan Janežič, Anton Kočar, Janez Prelog in predsednik delavskega sveta sestavljene organizacije EGS. Program proslave, dne 28. aprila v Šoštanju, obsega: — pozdravni govor predsednika delavskega sveta SOZD EGS; — Janez Sterniša, dipl. inž., generalni direktor SOZD EGS bo predstavil novozgrajene elektroenergetske objekte v Sloveniji v zadnjem obdobju; — Andrej Marinc, dosedanji predsednik republiškega izvrš- nega sveta bo imel slavnosti gor vor; —■ sledil bo kulturni program; — na koncu pa bo poslano pozdravno pismo predsedniku republike tovarišu Titu; — sledil bo ogled termoelektrarne IV v Šoštanju. Vsak delavec v SOZD EGS, torej tudi člani REK Zasavje, smo prejeli ob tej priliki značko. Dne 26. aprila pa bo imel svojo slavnostno sejo delavski svet SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. Na tej seji bo podelil nekaj priznanj in plaket delovnim organizacijam in posameznikom po določenih kriterijih, ki jih je predlagal koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata SOZD EGS. Pri REK Zasavje v Termoelektrarni ne bo kakšne posebne proslave, pač pa bomo vsi vključeni z osrednjo proslavo preko radijskih zvez v Šoštanju. Sredstva za slavnostno otvoritev elektroenergetskih objektov ob letošnjem prazniku dela je določil delavski svet SOZD EGS, s tem da bodo le-te porazdelili sorazmerno na vse delovne organizacije. Hudniki in elektrogospodarstvo z roko v roki Dne 28. marca t.l. je potekalo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah posvetovanje o dohodkovnih odnosih v elektrogospodarstvu Slovenije, s posebnim ozirom na premogovnike oziroma REK Zasavje in REK Velenje. Posvetovanje je organiziral revirski komite ZKS Trbovlje v okviru predkongresne dejavnosti. Pri tem je sodelovala tudi komisija predsedstva CK ZKJ za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko. Posvetovanja so se udeležili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, član predsedstva SRS Tone Bole, član IK CK ZKS Igor Uršič, predsednik 10 ISE Tone Tribušon, predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič, generalni direktor SOZD EGS Janez Sterniša s svojimi sodelavci, predstavniki revirskih občin in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki REK Velenje, pa tudi predstavniki REKZ. Posvetovanje je odprl sekretar revirskega komiteja ZKS Franci Grešak. V svojih uvodnih besedah je na kratko seznanil navzoče o vzrokih za organiziranost posvetovanja na temo o dohodkovnih odnosih v elektrogospodarstvu, nato pa so navzoče seznanili s problematiko, ki izvira iz te teme Rajko Medvešek, sekretar sveta ZKS REKZ, Srečko Klenovšek, generalni direktor REKZ, Mirko Bizjak, generalni direktor REK Velenje, Janez Ocepek, predsednik skupščine občine Trbovlje, ki je govoril v imenu vseh treh zasavskih občin, v razpravi pa so sodelovali s svojimi mnenji in predlogi Drago Petrovič, Janez Sterniša, Tone Tribušon, Igor Uršič, Tone Bole, na koncu pa je spregovoril tudi Sergej Kraigher. Iz razprave tovariša Srečka Klenovška lahko povzamemo naslednje uvodne besede: Proizvodnja električne energije je svojo ekonomsko osnovo v Zasavju dobila že pred mnogimi leti, in sicer na spoznanju, da so drobne frakcije premoga ne le stranski proizvod rudnikov, temveč bogat vir energije za proizvodnjo elektrike. Zmanjševanje proizvodnje komercialnega premoga zaradi zalog, ki so na razpolago in stal- na rast potrošnje elektrike je to proizvodnjo v zadnjih nekaj letih hitro povečalo. To nas je vodilo k spoznanju, da so rudniki in termoelektrarna skupen živ organizem, ki ne morejo živeti drug brez drugega. To je jasna reprodukcijska veriga, ki ima vse pogoje in zahteve za prave medsebojne dohodkovne odnose. Zaradi tega smo pristopili tudi k ustanovitvi REK, v katerem bi vsakdo imel svoj ekonomski položaj na osnovi dela in rezultatov dela, od jame do termoelektrarne. Ta položaj pa je možno doseči le s takimi dohodkovnimi odnosi v energetiki, ki bodo opredeljevali družbenoekonomski položaj skoraj 5000 delavcev v REK Zasavje enako z ostalimi delavci v EGS. V želji, da to dosežemo smo tudi preuredili našo notranjo samoupravno organiziranost. V nadaljevanju je poročevalec seznanil navzoče tudi s sedanjim stanjem nove samoupravne in poslovne organiziranosti, ko prehaja nova delovna organizacija REK Zasavje v sestavljeno organizacijo združenega dela. Za oba REK in ostale slovenske premogovnike je posebno pomembna razprava v kateri je sodeloval predsednik Kraigher. Sodil je, da nova samoupravna organiziranost na ravni rudnikov in termoelektrarn sicer omogoča stvarnejše razreševanje odnosov med primarno produkcijo surovine — premoga, ki ga potem elektrarne predelajo v kakovostnejšo energijo. Toda dohodkovni odnosi in soodvisnost gospodarjenja enih in drugih tozdov še ni docela speljana. Pozornejši bi morali biti do odnosov tistih TOZD, ki so življenjsko vezani na premog oziroma njegovo spreminjanje v električno energijo. Pogoji, pod kašnimi vse to teče, kakšni so stroški in dohodek, so stvari skupnega interesa. Ob tem je predsednik Kraigher omenil, da bi morali pri bodočem samoupravnem sporazumevanju TOZD o združevanju v kombinate pozorno spremljati jamstvo TOZD; neomejeno jamstvo lahko pride v poštev samo za tiste, ki so povezani s proizvodnjo električne energije, skratka te odnose bi morali določneje opredeliti. Ena izmed številnih rudarskih svetilk. V Sloveniji sedaj drugače vrednotimo možnosti proizvodnje električne energije na bazi premoga. Od nas je odvisno, v naših rokah je, da v skladu s politiko cen, skozi primarno delitev dohodka ustvarimo pogoje za reprodukcijo in za eksistenco tako premogovnikov kot elektrarn. Nikjer ni rečeno, da nimamo nobenega vpliva na ceno, res pa je tudi, da cene prizadenejo enkrat enega, drugič drugega. Te stvari pa se morajo regulirati in to smo sposobni urejati. Zato je ta tudi ena od nalog ISE, da ima te stvari pred očmi, kot je to hkrati tudi naloga vsakega REK. Po mnenju predsednika Kraigherja se odločanje o odnosih med rudniki in termoelektrarnami na ravni EGS mora spremeniti. To ustvarja nestabilnost v proizvodnji. Posebej je še razčlenjeval nekatere dileme v zvezi z vprašanjem interne in eksterne cene; za dohodek je prav gotovo bistvena realizirana cena elektrike in to ne na pragu elektrarne, ampak tiste, ki jo plača kupec. Te zadeve velja reševati na ravni ISE. Pri oceni lahko nedvomno imajo glavno besedo porabniki, vendar si le-ti spet ne morajo izmišljati stvari tjavdan._ Strokovne službe morajo pri tem predočiti objektivne elemente in potem se je treba skupaj odločiti za vir energije. Mimo dejstva, da sodi premog v energetsko bilanco, slovensko gospodarstvo ne more. Sicer pa bo treba slejkoprej priti do tega, da ustanovimo interesno skupnost, ki bo povezovala vse proizvajalce in porabnike energije pri nas. V nadaljevanju razprave je bilo precej govora o dohodkovnih vezeh med TOZD premogovništva in TET pri REKZ. Sporazumi med obema stranema, tako je bilo govora v razpravi, ne morejo zaživeti zlasti zato, ker je elektrarna trdno zasidrana v dohodkovni sistem EGS. Razmak dohodkovnega povezovanja v elektrogospodarstvu pa ovirajo tudi navidez različni interesi rudnikov in elektrarn. Rudarji si prizadevajo, dati elektrarnam čimvečje količine premoga. V tej pa ne porabijo neomejenih količin. Očitno bo ta zagata letos še ostrejša, ker se bo TET zaradi remonta za tri mesece ustavila, rudniki vključeni v REKZ pa bodo prisiljeni premog deponirati oziroma ga voziti po železnici v Šoštanj. Nastale stroške bo EGS sicer priznaval, vendar pa ni v interesu združevanja v kombinat, katerega namen je smotrnejša proizvodnja in skupni razvoj premoga in električne energije. Dohodkovni odnosi v REK Zasavje bodo lahko zaživeli, ko bo natančno opredeljeno mesto TET kot dela reprodukcijske celote REK v celotnem slovenskem elektrogospodarstvu. Nadalje je bilo govora tudi o samoupravnem organiziranju prenosa električne energije, preobrazbi v revirjih, prizadevanjih za odpravo lokalističnih teženj, o samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih v REK Velenje in o podobni problematiki. Posvetovanja, katerega se je udeležilo preko 70 delegatov in gostov, je potekalo zelo dobro, razjasnjene pa so bile tudi marsikakšne zadeve o katerih bo treba v bodoče še reči kakšno besedo, predvsem v smeri trdnejših medsebojnih dohodkovnih vezeh. Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. IV. 1978 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan doseženo doseženo ± o/o RPH 84.480 95.262 + 10.782 112,8 Ojstro 76.850 99.751 +22.901 129,8 RPT 188.720 170.068 —18.652 90,1 Kisovec 32.050 34.904 + 2.854 108,9 Kotredež 56.750 50.326 — 6.424 88,7 RŠC 14.470 16.439 + 1.969 113,6 REK-Zasavje 453.320 466.750 + 13.430 103,0 PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWh) plan doseženo . Ostale stroške sta si podelili Ruhrkohle AG (2/3) in Ruhrchemie (1/3). Gospodarnost novega plina še ni dovolj raziskana, vendar je sedanja cena m3 sintetičnega plina iz premoga 18 pf. proti 13 pf. za zemeljski plin in proti 14 pf. za plin iz nafte. STORILNOST V PREMOGOVNIKIH EVROPSKIH DRŽAV Pred 20 leti je bila storilnost v evropskih premogovnikih zelo različna. Največja storilnost je takrat zabeležena v britanskih premogovnikih, kjer so izkopali po delavcu v eni izmeni 1.769 kg premoga. Takoj za Veliko Britanijo je bila Francija s 1.682 kg ter z majhnim odstopom še ZRN s 1.658 kg. Zaostajali so le belgijski delavci s 1.250 kg. Od leta 1957 se je stanje popolnoma spremenilo. Nemški rudarji so sedaj (januar—julij 1977) s svojo storilnostjo po izmeni skoraj 2,5-krat uspešnejši kot so bili pred 20 leti in izkopljejo 4.128 kg. Na drugem mestu je Velika Britanija s 3.394 kg, sledita Francija z 2.924 kg in Belgija z 2.763 kg. POVEČANA PROIZVODNJA PREMOGA V EGS Proizvodnja premoga v deželah EGS je v februarju letos dosegla 20,661 mili j. ton ali 12,5 °/o več kot v januarju, ko je znašala 18,367 milij. ton oziroma 1,3% kot v februarju 1977 (20,943 milij. ton). V prvih dveh mesecih t.l. se je proizvodnja proti odgovarjajočemu obdobju lani znižala za 0,2% od 39,114 milij. na 38,028 milij. ton. NEVARNOST NOVE ENERGETSKE KRIZE Organizacija arabskih držav izvoznic nafte (OAPEC) je ugotovila, da obstaja možnost ponovne energetske krize v primeru, če industrijsko razvite zahodne države ne bodo pomagale pri raziskavah na nafto v arabskih državah. Pričakujejo, da bodo njihovo pomoč povečali, da bi z raziskavami lahko pohiteli. Nekatere zahodne države so namreč izogibajo sodelovanja pri raziskavah na nafto na Bližnjem vzhodu in v državah Perzijskega zaliva, pač pa domala vse zahodne države iščejo nafto na lastnih tleh. PROIZVODNJA PREMOGA ZAOSTAJA ZA PORABO Letošnji načrt jugoslovanskih premogovnikov predvideva, da bo znašala proizvodnja 43 milijonov ton napram 39 milijonov 082.000 ton, kolikor je znašala proizvodnja vseh vrst premoga v preteklem letu. Skupna proizvodnja premoga v prvih dveh mesecih t.l. je znašala 6% več kot v enakem obdobju lani. Poraba vseh vrst premoga bo v naši državi predvidoma znašala po oceni 46,2 milijona ton, kar pomeni, da bi z uvozom 3,2 mi-liona ton premoga, namenjenega predvsem za koksanje, dalje antracita in nekaterih vrst koksa, lahko pokrili razliko v proizvodnji in porabi. AMERIŠKI RUDARJI SO KONČALI S STAVKO Naj večji del ameriških rudarjev, ki so stavkali 110 dni, se je vrnil na delo. To je bila doslej najdaljša stavka ameriških rudarjev po letu 1945. Do sporazuma med rudarji in lastniki premogovnikov je prišlo po odločitvi predsednika ZDA Carterja, da se uporabi znani »Taft—Hartlejev« zakon, s katerim se ustavlja stavka po preteku določenega števila dni. Sprejeli so triletni delovni dogovor med družbami in sindikati rudarjev, ki pa v celoti nobenega ne zadovoljuje. Zato pričakujejo, da bodo nastopile težave v medsebojnih odnosih tudi v naslednjem obdobju. Sporazum se nanaša na omejevanje »divjih stavk«, plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, povečanje mezd, itd. Stavka rudarjev je bila prva večja nacionalna kriza za sedanjo administracijo. Okoli 160.000 rudarjev, članov sindikata, ki so stavkali, je namreč proizvajalo polovico proizvodnje premoga. AVSTRALIJA BO KMALU NAJVEČJI IZVOZNIK PREMOGA Avstralija ima izredno bogata ležišča premoga. Zavoljo bogatih rezerv in povečane eksploatacije bo koncem tega stoletja Avstralija postala največji svetovni izvoznik premoga. V letu 1977 je izvozila 29 milijonov ton, pričakujejo pa, da bo do leta 1985 njen izvoz porastel na 60 milijonov letno, leta 2000 pa na 100 milijonov letno. Za primerjavo naj navedemo, da naj bi koncem tega stoletja ZDA kot sedanji največji izvoznik premoga, izvozile 90 milijonov ton, Južna Afrika 55, SSSR 50, Kanada 40 in ZR Nemčija ter Kitajska po 30 milijonov ton premoga. METAN NAJ BI REŠEVAL ZDA Ameriška družba »Chevron US« je slučajno naletela na »metan pod zemeljskim pritiskom«, ko je vrtala v Louisiani, na nafto. Po ugotovitvah nekaterih stro- kovnjakov, bi ta plin lahko rešil del energetskih problemov v ZDA v razdobju 1. stoletja. Po ocenah strokovnjakov znašajo rezerve plina pod zemeljskim pritiskom tisoče in tisoče bilijonov m3 metana, stroški za eksploatacijo tisoč m3 pa bi znašali morda celo manj od enega dolarja. Skeptiki pa med tem ugotavljajo, da eksploatacija tega plina ni najbolj ekonomična, obstaja pa velika nevarnost za okolico. V teku so nadaljnje raziskave. V ZDA že sedaj porabijo okoli 20 bilijonov mJ zemeljskega plina letno. Po ocenah ameriškega združenja za plin znašajo rezerve »metana pod zemeljskim pritiskom« vsaj 3.000 bilijonov m3, kar je 150-krat več od letne porabe plina v ZDA. LETOŠNJE POTREBE PO ENERGIJI Letošnje potrebe naše države po energiji so razmeroma velike. Proizvodnja premoga bo znašala predvidoma 43 milijonov ton, proizvodnja električne energije bo znašala okoli 52,5 milijard kWh, surove nafte pa bomo potrebovali 14,1 milijonov ton, od tega 10 milijonov ton iz uvoza, ostanek pa pomeni domači vir. Potrebe bo treba dopolniti še z 1,445.000 ton naftnih derivatov iz uvoza, 2,2 milijardi normalnih m3 domačega zemeljskega plina in 500.000 ton v glavnem domačega plina propan-butan. Računajo tudi na prve količine zemeljskega plina iz inozemstva. Uvo-i žili naj bi za okoli 600 milijonov nr zemeljskega plina, uvozili bomo tudi preko 3 milijone ton premoga za koksanje. Po vsej verjetnosti pa letos ne bo treba uvažati električne energije. To so seveda samo ocene k energetski bilanci Jugoslavije, ki še ni bila sprejeta, čeprav so pravočasno začeli pripravljati gradivo. Iz teh številk lahko ugotovimo, da se poraba vseh virov energije povečuje in da se čedalje bolj odpirajo vrata uvoženi energiji, to je eden izmed razlogov, da energetska bilanca še ni bila sprejeta. Po eni strani ugotavljamo oziroma proklamiramo, da se moramo opreti na lastne energetske vire, po drugi strani pa želimo od te sprejete energetske politike odstopati. Tekoča goriva namreč odrivajo s tržišča črni in rjavi premog, deloma pa tudi lignit. Malo pa je bilo storjenega na področju varčevanja in racionalne porabe poedinih virov energije. Za uvoz nafte bomo letos morali zagotoviti 1,2 milijarde dolarjev, pri čemer niso vračunane količine nafte potrebne petrokemični industriji. Izdatki za uvoz tekočih goriv pa vsako leto naraščajo. Zanimivo je, da se o ukrepih za varčevanje in racionalno porabo poskuša razpravljati le v času kriznih situacij. Če bomo tako nadaljevali, bomo prišli v letih okoli 1983 ali 1984 do določenih posledic. Naša država je eno samo gradbišče, saj gradimo trenutno okoli 28.000 raznih objektov, ki bodo v tej ali oni obliki potrebovali tudi energijo. VEČ PREMOGA S POVRŠINSKIH KOPOV Proizvodnja premoga, predvsem lignita, na površinskih kopih, ima odslej večjo težo. V letu 1977 je bilo proizvedenega 57 l0/o na površinskih kopih, 43 i0/o pa s podzemeljskim pridobivanjem, to je na klasični način. Na površinskih kopih je bilo torej proizvedenega 22 milijonov ton »črnega zlata«, 17 milijonov ton pa z jamskim pridobivanjem. V gospodarski zbornici Jugoslavije ugotavljajo, da sedaj niti v bodoče, ne bo možno prekiniti s tradicionalnim rudarjenjem, če bi namreč opustili pridobivanje premoga v jamah, bi na ta način nastal velik primanjkljaj v zalogi črnega in rjavega premoga, v dobršni meri pa tudi lignita. Stvari pa se niso mnogo spremenile, da bi lahko olajšali ekonomski položaj premogovnikov z jamsko proizvodnjo. Že 4. leto postopno stagnirajo dobave rjavega premoga, posebno pa črnega. Situacija je postala vse težja, ker večina premogovnikov posluje z izgu- bo, ali na robu rentabilnosti. Edini izhod vidijo v povečanju oziroma prilagoditvi cen premoga. RAZISKAVE PREMOGA V EVROPI V Ostravi — ČSSR, je bil pred nedavnim sestanek predstavnikov evropskih institutov za raziskave premoga, v času ko se premogu glede na sedanjo energetsko situacijo daje vse več poudarka kot gorivu. Dolgoročne prognoze kažejo, da bo evropska proizvodnja premoga dosegla v letu 1990 skupno 5,5 milijard ton, v letu 2000 pa 9 milijard ton. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki številnih evropskih držav, med drugim tudi Jugoslavija. SODELOVANJE DRŽAV SEV NA PODROČJU ENERGETIKE Predstavnik organizacije za vzajemno ekonomsko pomoč SEV, je seznanil javnost, da bodo države članice te organizacije v skladu s posebno pozornostjo, ki jo dajejo problemom energije, sprejeli več sporazumov o razvoju energije, predvsem atomske. V naslednjih letih bo ČSSR posebno pozornost posvetila gradnji nuklearnih elektrarn s pomočjo SSSR, ker njihove termo in hidroelektrarne ne bodo v stanju, da zadovoljijo njene rastoče energetske potrebe. Do leta 1984 načrtujejo, da bodo pričele obratovati atomske elektrarne s proizvodno močjo 3.500 MW. PREMOG — VELIK VIR ENERGIJE Premog je danes drugi vir energije v svetu in ga smatrajo kot edino fosilno gorivo bodočnosti. Po nekaterih ocenah bodo svetovne rezerve nafte izčrpane v glavnem do leta 2050, poraba premoga pa bo v drugi polovici 80 let pa do leta 2020 naglo naraščala. Računajo, da bo v tem razdobju 6-krat večja od sedanje. To pomeni, da bi eksploatacijo premoga v 11 državah, naj večjih svetovnih proizvajalk nafte morali povečati proizvodnjo premoga od sedanjih 2,2 milijard na 8 milijard ton. V letu 1985 cenijo, da bo premog udeležen z 20 "/o v skupni porabi energije v industrijskih državah z nekoliko večjim porastom porabe, od rasti porabe zemeljskega plina in nafte. Do sedaj znane rezerve premoga bi lahko eksploatirali več stoletij (600 let v SSSR in preko 700 let v Veliki Britaniji). DELEŽ PREMOGA V PORABI ENERGIJE Iz naslednje tabele lahko ugotovimo, kakšen delež ima premog v skupni porabi energije v nekaterih državah: Država Delež '% ZDA 19,1 Japonska 18,0 ZR Nemčija 32,4 Velika Britanija 32,69 Kanada 7,7 Francija 17,34 Italija 7,6 Španija 18,3 SVETOVNE REZERVE PREMOGA Po tem, ko se bodo zmanjšale rezerve nafte in plina, bo vodilno mesto v svetovni energetski bilanci ponovno zavzel premog. Sovjetski geologi in ekonomisti so ugotovili, da zemeljsko skorjo krije okoli 14 trilijonov ton premoga vseh vrst, ki je dostopen sodobni rudarski tehnologiji. Pri sedanji stopnji rasti proizvodnje premoga, ta se stalno povečuje, bi te rezerve Zadovoljevale potrebe v svetovni industriji in gospodinjstvih še najmanj 5.000 let. Njihove ocene temelje na raziskavah ležišč premoga, ki leže do 1800 m, lignita pa do 600 m globine. RAZISKAVE V BLIŽINI VRANJA Kmalu bodo pričeli v bližini Vranja, na desni obali južne Morave pri vasi Toplac z raziskovalnimi deli na nafto, zemeljski plin oziroma hiperter-malno vodo in pregreto paro. Vrtali bodo do globine 1500 m, potrebna sredstva za raziskovalna dela v znesku 16 milijonov din pa je zagotovil republiški sklad za pospeševanje razvoja in nezadostno razvitih krajev, republiška interesna skupnost za geološke raziskave, novosadski Naftagas in sklad za izgradnjo in razvoj Vranjske banje. Na področju občine Vranje so neizčrpne rezerve naftnih Skrilj avcev, katerih eksploatacija je možna na površinskem kopu. Z raziskovalnimi deli na teh Skriljavcih so že pričeli. Našli so sloj debeline 40 m; z ekstrakcijo bi lahko dobili 20 milijonov ton nafte, 130 milijonov m3 zemeljskega plina in 200 milijonov ton koksa, za kar bi morali proizvesti 400 milijonov ton parafinskih škriljavcev. BODOČNOST »PODMORSKEGA RUDARSTVA« Najmlajši industrijski panogi v svetu, »podmorskemu rudarstvu« se obeta svetla prihodnost. Dosedanje geološke raziskave so pokazale, da se naj večje svetovne rezerve rud nahajajo pod morjem in da bi lahko zadovoljile potrebe nadaljnjega razvoja sveta za najmanj nadaljnjih 10 stoletij. Znano je, da je na zemeljski obli okoli 70 % vsega prostranstva vodnih površin. Iz teh vodnih mas pa doslej pridobivajo v omejenih količinah le magnezij in brom, kar pomeni skupno z ostalimi minerali vrednost pridobljenih rud iz morja okoli 6,5 milijard dolarjev. To je le okoli 7 % vrednosti skupne proizvodnje rud na kopnem. Od tega pa okoli 80 % odpade na nafto, ki je sicer najpomembnejše dominatno bogastvo pod morsko površino. Po trditvah švedskih znanstvenikov so naj večji potenciali »rudniki pod morjem« okoli 150 do 200 milj od obale. Tu leže tudi najbogatejši viri nafte in zemeljskega plina. Količine nafte, ki jih danes črpajo pod morsko površino, dosegajo le okoli 20 % skupne svetovne proizvodnje nafte. Že koncem tega desetletja bodo viri nafte iz morja udeleženi v svetovni proizvodnji z okoli 35 do 40 %. Švedi so ugotovili, da je morsko dno poleg železne rude bogato tudi na bakru, kobaltu, niklu, aluminiju, manganu in svincu. Koncentrirane rude se nahajajo v globini od 3.600 do 7.600 m pod morskim dnom. Sodobna tehnika je v stanju, da zagotovi eksploatacijo tega rudnega bogastva. Sicer pa je morska voda sama na sebi izredno bogata, tako na soli, kakor tudi na drugih elementih, da ne govorimo o zlatu, srebru, uranu, itd. V MAKEDONIJI PRVA ELEKTRARNA V Makedoniji je pred nedavnim pričela poizkusno obratovati termoelektrarna na tekoče gorivo »Negotino«. S pričetkom obratovanja te TE se bo elektroenergetska bilanca Makedonije bistveno izboljšala. Instalirana moč te TE znaša 210 MW, letna proizvodnja pa bo znašala predvidoma 1.104 milijone kWh električne energije, kar je enako proizvodnji vseh HE v Makedoniji. TE Negotino so pričeli graditi pred 36 meseci, največji del opreme ie sovjetskega izvora. V zaključni fazi so dela tudi v graditvi TE Oslomej pri Kičevu, nadalje TE Bitola I, ki bo pričela z delom konca leta 1979 in TE Bitola, ki bo pričela z delom 1980. Zadnje tri bodo uporabljale kot gorivo lignit, zmogljivost vsake od teh TE pa bo 210 MW. ENERGOFEST 1978 V času od 9. do 11. maja t.I. bo v okviru mednarodnega programa »znanost v filmu — film v znanosti« že drugič Energofest, edina mednarodna manifestacija v svetu. V tem okviru bo mednarodni pregled filmov s področja energetike. Prvi Energofest je bil izveden v februarju 1976, sedaj pa so dobili nov stalen termin v nekoliko ugodnejšem času, po predhodnem soglasju zveznega komiteja za energetiko. Organizator Energofesta je Center za znanstveno raziskovalni film v Beogradu. Letos bo specializirana sekcija Energofesta posvečena temi »Čista energija«. Temu vabilu so se že odzvale nekatere države, ki so prijavile filme s področja solarne, eolske in geotermalne energije. Organizator računa na številen obisk. JAMSKI PLIN Premogovniki na severu Francije so začeli uporabljati napravo, ki natančno nadzoruje količino plina v rudniku. Na vseh občutljivih mestih so razpostavljeni detektorji, ki pošiljajo podatke vsake štiri minute. V enem izmed rudniških jaškov v Lesnu so montirali 120 detektorjev, ki zbirajo informacije vsaki dve sekundi. Na vsakem kopu je z dvema zaslonoma opremljena majhna naprava, ki sprejema informacije. Če je plina preveč, sproži prvi zaslon alarmno znamenje, ki vsebuje številko detektorja in čas meritve, z drugega zaslona pa so razvidni vsi podatki, zbrani v obdobju 24 ur. Druga naprava pošilja vsakih 24 ur informacije centrali v Douaiju. CENEJŠI BENCIN IZ PREMOGA Britanska nacionalna uprava za premog že dalje časa v svojih raziskovalnih laboratorijih išče nove metode za pridobivanje bencina iz premoga. V zadnjem času so dosegli novo metodo za to pridobivanje dragocene tekočine. Sintetični bencin iz premoga ni nova iznajdba, saj ga poznamo že več desetletij, vendar je bila dosedanja metoda pridobivanja bencina iz premoga zelo draga. Nova metoda pa je precej cenejša. Metoda novega pridobivanja bencina obstaja v tem, da fino zmlet premog razpustijo v an-tracenskem olju, ki je prav tako stranski proizvod premoga, pri čemer se ogreva pod kontroliranimi pogoji. S filtriranjem odstranjujejo mineralno nesnago, koncentrirani tekoči premog pa potem obdelujejo z vodikom pod visokim priti- skom, iz česar dobe avtomobilsko gorivo in kemijske surovine. Ta faza v procesu se imenuje hidrokretanje, pri njej pa se uporabljajo sodobne metode petrolejske industrije na premog. Iz tone premoga dobe v rafineriji do 230 1 bencina in še posebej 365 litrov drugih destilatov. Le-te uporabljajo kot kemijske surovine ali kot olje za industrijske stroje. Zgraditi nameravajo poiskus-ni obrat normalnih velikosti v treh letih, prvi komercialni obrat pa bi lahko pričel delati v približno 10 letih. Pred kratkim so že poskusili sintetični bencin na neki manifestaciji v Veliki Britaniji. Avto, ki ga je poganjal sintetični bencin po novi metodi, so podvrgli številnim preizkusom, ki jih je opravila angleška avtomobilska zveza. Mešanico goriva pa je pripravila in preizkusila posebna družba. Trdijo, da se gorivo v ničemer ne razlikuje od normalnega bencina. Tudi kakih posebnih sprememb na avtomobilskem. motorju ne bo treba napraviti. Ugotavljajo, da se lahko skoraj vse kar proizvedejo doslej iz nafte dobi tudi iz premoga. Na vsem svetu so rezerve premoga kot fosilnega goriva najbogatejše, med drugim imajo v Veliki Britaniji rezerv premoga za najmanj 300 let pri sedanji proizvodnji. Marsikakšna težava bi se s predelajo premoga v bencin lahko rešila odvisnosti od uvoza nafte. UVOZ PREMOGA V LETU 1978 Letos bomo v Jugoslaviji uvozili 3,2 milijona ton premoga za koksanje in to iz ČSSR, SSSR in ZDA. Poleg tega bomo uvozili 200.000 ton antracija iz SSSR za sintranje, kemijsko industrijo in cementarne ter 90.000 ton črnega premoga iz Poljske za peči v Boru in tovarne feloregul. O tem so se dogovorili v začetku marca na sestanku proizvajalcev porabnikov in uvoznikov premoga v Tuzli. Soglasja pa niso dosegli za uvoz briketov lignita in briketov rjavega premoga. Nekate- re trgovske organizacije so namreč sklenile uvozne pogodbe za uvoz določenih količin briketov, vendar se premogovniki temu upirajo, z motivacijo, da je možno vse količine premoga proizvesti tudi v naši državi, z izjemo premoga za koksanje. Najpomembnejši razlog, da se trgovina obrača k uvozu je, kakor pravijo v združenju premogovnikov Jugoslavije, da premalo zaslužijo pri prodaji domačega premoga. Že od leta 1971 so namreč marže zamrznjene in znašajo še danes 10 do 25 din na tono. Pri toni uvoženega premoga pa trgovina zasluži 70 do 80 dinarjev. AMERIŠKI PREDSEDNIK BO POSPEŠEVAL GRADNJO JEDRSKIH ELEKTRARN Čas dovoljenj za gradnjo kot tudi čas gradnje tradicionalnih jedrskih elektrarn namerava Carterjeva administracija skrajšati od 11 na 6 let. Gradnja sama bo skrajšana od 7 na 5 let. Sedanji postopek dovoljenj za gradnjo jedrskih elektrarn podraži gradnjo posamezne jedrske elektrarne za 600 milij. S, in sicer zaradi inflacije in bančnih obresti. V prihodnosti bodo zvezne države same odločale o lokaciji jedrskih elektrarn. ZDA že sedaj krije 13 io/o energetskih potreb z jedrsko energijo, kar presega kapacitete konvencionalnih ameriških elektrarn, ki so stare več kot 40 let. NOV ŠVEDSKI ENERGETSKO RAZISKOVALNI PROGRAM V švedski energetski politiki dobiva pred letom dni objavljena nova usmeritev konkretne oblike. V okviru novega energetsko-raziskovalnega programa je švedska vlada odobrila do leta 1981 sredstva v višini prek 1 mlrd. skr. S tem so se državna sredstva za energetske raziskave v primerjavi s stanjem pred tremi leti več kot podvojile. V novem programu je težišče na raziskavi naravnih energetskih virov ter na razvojnih projektih za manjšo po- trošnjo energetskih sredstev v industriji in stanovanjskih naseljih, medtem ko je imela v prejšnjih programih prioriteto jedrska energija. Novi program ima šest glavnih točk. Na prvem mestu je energetska proizvodnja (predvidena sredstva: 393 milij. skr.), energetska potrošnja v transportnem sektorju (32 milij. skr.), raziskava tal (30 milij. skr.) in študija energetskih sistemov (27 milij. skr.). K temu moramo dodati še poseben proračun za državno družbo za raziskavo jedrske energije AB Atomenergie. ZAHODNONEMŠKA VLADA PODPIRA NOVE TEHNOLOGIJE V PREMOGOVNIŠTVU V obdobju 1977—1980 bo dala vlada za razvoj tehnologije 926 milij. DM, predvsem za proizvodnjo elektrike in plina kot tudi sistema transporta in izkoriščanja premoga. Nove postopke bodo začeli uporabljati v drugi polovici prihodnjega desetletja. Zaloge črnega premoga v ZRN cenijo na 24 mlrd. ton, zaloge rjavega premoga pa na 10 mlrd. ton. CENEJŠE ČIŠČENJE ODPADNIH VOD Firma »Allied Colloids« in angleški nacionalni odbor za premog (NCB) so izpopolnili proces za katerega trdijo, da zagotavlja pomembno zmanjšanje stroškov za čiščenje velikih količin odpadnih vod iz separacije in Dotacije. V teku 10 let je postaja za rudarske raziskave in razvoj NCB v Bretbyu razvijala opremo za ta postopek, ki izkorišča visoko molekularna združevanja znana pod imenom »polielektroliti«, ki jih proizvaja že omenjena angleška firma. Rudniki in ostali proizvajalci raznih mineralov in rud se vse češče soočajo s problemi odpravljanja in čiščenja ogromnih količin odpadnih vod, ki nosijo s seboj velike količine gline, kemikalij in drugih odpadnih materialov, katerih ne morejo, pa tudi ne smejo spu- ščati v reke oziroma kanale. Nov postopek deluje avtomatično in je sorazmerno zelo enostaven ter poceni. Patentno pravico je obdržala firma. Odpadna voda se zbira v posebnih rezervoarjih. Tu se dodaja manjša količina kemikalij, nato pa je treba maso onesnažene vode intenzivno mešati. Usedline se zbirajo na dnu, čista voda pa odteka. Mulj oziroma usedlino iz rezervoarja oziroma bazena potiska kot zobno pasto iz tube na transportni trak. Vsak bazen lahko predela 120 m3 odpadnih vod na uro, pri čemer porabi za vsako polnitev 300 gr posebne kemikalije. Postopek je možno uporabiti pri čiščenju separacijskih odpadnih vod, kakor tudi pri flotaciji in separi-ranju drugih rud. NOVI KOMBAJNI ZA JAMO Sovjetski strokovnjaki so konstruirali kombajn IKBI za jamska dela. Operater upravlja s strojem z razdalje. Nov način uporabe tega stroja bodo širše začeli uporabljati od letošnjega leta dalje, takoj ko bo tovarna strojev v Jasinovatu v Ukrajini —• ZSSR, začela s serijsko proizvodnjo strojev za jamska dela brez uporabe razstreliva. MADŽARSKA POSPEŠUJE GRADNJO JEDRSKIH ELEKTRARN V letu 1980 bo v kraju Paks pričela obratovati jedrska elektrarna z zmogljivostjo 1.760 MW, pozneje bo povečana na 2.000 MW. Že v letu 2000 bo delež jedrske energije pri preskrbi Madžarske z električno energijo dosegel 50 %. Uvoz električne energije dosega na Madžarskem 21,5% porabe. V letu 1976 je odpadlo na prebivalca 2.286 mlrd. ton, pri sedanji potrošnji zadoščajo za dobo sto let. Rezerve nafte so na Madžarskem skromne, zato pospešujejo istočasno izkoriščanje premoga. Nedavno so bile odkrite rezerve lignita v višini 500 do 600 mili j. ton (Biikkab-rany). Rezerve omogočajo gradnjo termoelektrarne s kapaciteto do 2000 MW. Delež vodne energije, ki zdaj znaša manj kot 1 %, bo kljub izgradnji akumulacijske elektrarne na madžarsko-češki meji ostal neznaten. EKSPANZIJA MEHIŠKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Državna mehiška elektro družba Comision Federal de Electri-cidad (CFE), bo v letu 1978 predala v obratovanje pet novih elektrarn. Instalirana kapaciteta za proizvodnjo električ- PRVOJUNIJSKE NAGRADE Žirija za podelitev prvo junijskih nagrad pri občini Trbovlje je pozvala vse TOZD, OZD in ostale, da vložijo predloge za podelitev prvo junijske nagrade v letu 1978 in to do 10. maja t.l. Te nagrade se podeljujejo posameznikom — zaslužnim delavcem, novator-jem in strokovnim delavcem ali skupinam, ki so s svojim delom prispevali k izjemnim dosežkom. Nagrade se dajejo vsako leto za gospodarsko, kul-turno-prosvetno, športno, družbenopolitično področje in druga področja. RAZVOJNI PROBLEMI REVIRSKEGA GOSPODARSTVA Gospodarska zbornica Slovenije — medobčinski odbor za Zasavje, je skupno z medobčinskimi družbenopolitičnimi organizacijami revirskih občin organiziral 6. aprila t.l. popoldan, razgovor na temo: Razvojni problemi revirskega gospodarstva ter vloga Ljubljanske banke — Temeljne banke Zasavje. Pri reševanju problemov nadaljnjega razvoja revirskega gospodarstva je v . načrtu nekaj večjih investicijskih naložb, ki terjajo precejšnja sredstva, teh pa temeljna banka Zasavje ni sposobna v celoti zagotoviti. Razgovorom je prisostvoval Metod Rotar, predsednik poslo- ne energije se bo v primerjavi z letom 1977 povečala za približno 1,4 milij. KW. Proračun mehiške vlade predvideva za elektro sektor v letu 1978 59,1 mlrd. meh. pesov, od česar odpade 29 mlrd. meh. pesov na investicijske projekte. Po uradnih načrtih bo v letu 1978 proizvedenih 54,8 mlrd. kWh električne energije, kar je približno 3,7 mlrd. kWh več kot v letu 1977. V nekaj vrstah vodnega odbora Ljubljanske ‘banke — združene banke s svojimi sodelavci. V ZAGREBU MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM V času od 17. do 23. aprila je potekal v Zagrebu spomladanski mednarodni sejem. Med drugimi sejmi je bil tudi 7. mednarodni sejem rudarstva in energetike. Udeležili so se ga tudi delavci iz posameznih TOZD in skupnih služb REKZ. Razstavljena je bila oprema za raziskave mineralnih surovin, oprema za industrijo nafte in plina, oprema za eksploatacijo. Posebna razstava pa je bila o razvoju rudarstva in energetike SFRJ. Posebej pa je bila pripravljena razstava še za posamezne skupine (podzemeljske vode, kamnolomi, avtomatizacija v rudarstvu, boksit, premog in njegova poraba, rudniki kovin in nekovin, itd.). KONFERENCA O KADRIH Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije pripravlja konferenco o kadrih v rudarstvu, geologiji in metalurgiji. Ta bo v novembru letos, v jeseni pa bo tudi posvet v Velenju o potrebi in izobraževanju rudarskih kadrov v Sloveniji. POSVETOVANJE O MEHANIKI TAL V dneh 15. in 16. maja bo v Sarajevu — Ilida, 14. posvetovanje jugoslovanskega društva za mehaniko tal in temeljenje. Udeleženci si bodo ogledali tudi brano Salakovac in hidroelektrarno Čapljino. NATEČAJ ZA DRUŽBENA STANOVANJA Stanovanjska skupnost Zagorje ob Savi je razpisala I. natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Upravičenci so družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine in udeleženci NOV ter vojaški vojni invalidi. Rok za prijavo je 15. maj 1978. PRVE SEJE NOVOIZVOLJENIH INTERESNIH SKUPNOSTI V času od 17. do 21. aprila so bile izpeljane na področju Trbovelj, podobno pa tudi v Hrastniku in Zagorju, prve seje novoizvoljenih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V glavnem so se te skupščine na svojih prvih sejah konstituirale, to je izvolile predsednike skupščin in posameznih zborov, predsednike izvršnih odborov, itd. Udeležba delegatov na prvih sejah skupščin je bila izjemno dobra, čeravno novoizvoljene skupščine štejejo bistveno večje število delegatov, tako v zborih izvajalcev, kakor tudi v zborih uporabnikov. TELEVIZIJSKO SNEMANJE V dneh od 4. do 10. aprila je posebna televizijska ekipa RTV Ljubljana snemala na raznih prizoriščih v Trbovljah, kadre za televizijsko dramo Toneta Čufarja: Polom. Pri snemanju je sodelovalo okrog 150 občanov, predvsem mlajših, srednješolci, delavci rudnika in TOZD Operative Zasavje, vodilne vloge pa so igrali poklicni igralci. Zanimivi so bili posneti prizori v Žabjeku, na Njivi, pa tudi drugod. ZAGORSKI MLADINCI SO SE IZKAZALI Dne 7. aprila t.l. je osnovna organizacija ZSMS, TOZD Rudnik premoga Zagorje, nakazala v sklad za pomoč otrokom smrtno ponesrečenih delavcev REKZ, ki deluje v okviru KO-SIRE, pomoč v višini 2.000,00 din. Lepa gesta zagorskih mladincev in mladink, ki zasluži vse pohvale in priznanje! DAN OSNOVNE ŠOLE TRBOVLJE Osnovna šola Trbovlje je praznovala 18. aprila Dan šole. Za svoj praznik so izbrali ta dan ob 40-letnici ustanovitve KPS na Čebinah. Letošnji Dan šole, ki je drugi po vrsti, so namenili počastitvi VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ. V okviru Dneva šole je bila slavnostna seja samoupravnih organov in DPO, ura pravljic in ugank, dramsko-glasbena prireditev v domu Svobode II (recitatorji, lutkarji, plesalci, itd.), v dvorani glasbene šole so igrali igro S. Makarovič Hiša tete Barbare, na novi šoli so imeli recital — pisana beseda, pesmi in proza. Na novi šoli so pripravili razstavo petletnega literarno dopisniškega krožka, pred muzejem, zgradbami SDK, LB in nove šole so risali na asfalt na temo: Lepo je v naši domovini biti mlad. Na Gvidi so organizirali slikanje v naravi z naslovom: Delo, kraji in ljudje. Te slike so razstavili na prostem pred revirskim muzejem ljudske revolucije. Za zaključek pa je bil popoldan v gledališki dvorani Delavskega doma, koncert pevskih zborov in ritmičnih krožkov. ZBOR MLADIH RUDARJEV IN ENERGETIKOV V dneh 20. in 21. aprila t.l. je bil v kulturnem domu v Velenju zbor mladih rudarjev in energetikov Jugoslavije. Organiziral ga je republiški odbor sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije na temelju programa zveznega zbora sindikatov delavcev industrije in rudarstva Jugosla- vije. Iz zasavskih premogovnikov naj bi se udeležilo zbora 6 delegatov, iz termoelektrarne 1, iz RŠC 5, ostali delegati pa iz drugih delovnih in drugih organizacij. RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA 25. maja t.l. bo v javnih občilih objavljen razpis štipendij iz Titovega sklada za leto 1978/ 79. Titov sklad štipendira majhen del delavcev in učencev oziroma študentov, zato so za podelitev štipendije postavili tudi zahtevnejša merila glede vrednotenja nadarjenosti. Mladi delavci prejemajo štipendije v višini povprečnega OD v republiki v preteklem letu, s tem da se to šolanje šteje v delovno dobo. Otroci delavcev, ki prejemajo štipendijo na srednjih šo-v višini 1.459,00 din do 2.242 din in za šolanje na visokih šolah, pa so prejemali štipendijo lah od 2.646,00 do 3.162,00 din. Prednost imajo kandidati, ki se odločajo za študij oziroma usposabljanje za poklice, ki veljajo kot prednostni. Za naslednje leto bo razpisanih od 160 do 200 štipendij. USTANOVITEV TEMELJNE SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET PROMETNEGA SREDIŠČA TRBOVLJE SIS za železniški in luški promet SR Slovenije in iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti prometnega središča Trbovlje, sta dala v javno razpravo samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za ta promet, za prometno središče Trbovelj. Javna razprava o tem dokumentu je trajala od 1. do 29. aprila. 7. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV Zveza kulturnih organizacij Slovenije je razpisala 7. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Ta bodo v Slovenj Gradcu, Črnomlju, Kranju, Ptuju ter Novi Gorici, Celju, Kočevju in Murski Soboti. Pote- kale bodo junija, julija, septembra in oktobra v določenih dneh. Vabimo tudi člane našega kolektiva, da se na ta ali oni način udeležijo tega srečanja. To velja predvsem za tiste, ki imajo smisel za pesnikova-nje in pisateljevanje in ki doslej še niso izdali nobenega svo-ga dela v knjižni obliki oziroma še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih. Kandidati morajo biti stari nad 15 let. PRAZNOVANJE USTANOVITVE OF IN 1. MAJA Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Trbovlje vabijo vse delavce in občane Trbovelj na praznovanje dneva OF in delavskega praznika 1. maja, ki bo: — v sredo, 26. 4. ob 18. uri v Delavskem domu v Trbovljah, ob tej uri bo otvoritev slikarske razstave Franca Kopitarja, ob 18,30 pa bo slavnosti koncert Zarje in podelitev priznanj OF in srebrnih znakov sindikatov; —• v petek, 28. 4. pa bo ob 18. uri na strelišču na Dobrni srečanje delavcev in občanov. Tu bo prvomajski slavnosti govor, kulturni program in kresovanje. Igral pa bo ansambel Jože Rus. IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH DELAVCEV Občinski sindikalni svet Trbovlje je skupno s Klubom samo-upravljalcev Trbovlje, organiziral v dneh 14. in 15. aprila t.l. v počitniškem domu REK Zasavje na Partizanskem vrhu, seminar za predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v TOZD, delovnih in drugih organizacijah. Na seminarju so poslušali predavanja o vlogi in nalogah subjektivnih sil pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema, nadalje dohodkovnih odnosih in konkretnemu urejanju dohodkovnih odnosov v združenem delu, nalogah sindikatov na področju kadrovske politike, vlogi in nalogah sindikatov pri nadaljnji graditvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, metodah in oblikah dela v osnovni organizaciji sindikata in vlogi sindikatov po zakonu o združenem delu, ter o nadaljnji vsebinski in organizacijski preobrazbi sindikatov kot politične organizacije delavskega razreda. Udeležencem seminarja so predavali znani družbenopolitični delavci Vinko Kovačič, Franci Polak, Ciril Urek, Janez Holešek in Janez Češnovar. KIDRIČEVE NAGRADE TUDI V ZASAVJU Dne 11. aprila t.l. so v Ljubljani že dvajsetič podelili Kidričeve nagrade v spomin na pokojnega revolucionarja Borisa Kidriča. Nagrade podeljujejo vsako leto ob obletnici njegove smrti. Letos je poteklo že 25 let odkar je umrl. Vsako leto podeljujejo v njegov spomin tri vrste nagrad in to: Po večmesečnih razpravah so občinske zdravstvene skupnosti zdravstvene skupnosti ljubljanske regije, med katere sodijo tudi občina Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, sprejele v času od 1. 2. do 31. 3. 1978 samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Med najpomembnejšimi členi tega sporazuma je člen 73, ki govori o tem, da morajo oziroma, da bodo od 1. maja 1978 dalje uporabniki zdravstvenih storitev, ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevali del stroškov. V tem členu so te storitve, zdravila in pripomočki podrobno našteti. Sestavni del tega člena je lista prispevkov upo- — Kidričeve nagrade; —• nagrade Kidričevega sklada; — nagrade za izume in izpopolnitve. Letos sta bili med nagrajenci za izume in izpopolnitve tudi dve nagrajenki iz Trbovelj. Nagrado sta prejeli: —■ Jana Babnik-Garmuš, dipl. inž. agr., zaposlena kot referent za kmetijstvo pri občini Trbovlje, stanuje pa v Završah. Nagrado je dobila skupno z ostalimi sodelavci za izum: Požlaht-njenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo; — Alenka Rožaj-Brvar, dipl inž., zaposlena na Institutu Jožef Štefan v Ljubljani. Skupno z ostalimi sodelavci je dobila nagrado za izum: Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V. Obema nagrajenkama čestitamo in želimo, da bi ju še kdo iz revirjev posnemal pri njunem delu, pa tudi rezultatih! rabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki vsebuje naslednji pregled prispevkov za posamezne storitve oziroma nabave zdravil. Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: din 1. Za prvi kurativni pregl. v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih 20 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 60 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke Od 1. maja prispevki za zdravstvene storitve — za prvi pregled pri stomatologu — specialistu 20 — za vsak rentgenski posnetek zob 5 — za vsako zalivko 20 — za polno kovinsko prevleko 150 — za vše druge prevleke 180 — za inlay nazidek 100 — za vsako krono 220 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 100 — za vsako nadomestilo fasete, cementiran je stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 — za gred, opornico ali jahač 120 — za vsako totalno protezo ■ 320 — za vsak obturator 45 — za vsako parcialno protezo 400 — za vsako začasno protezo 300 — za vsako bazo kovin, proteze 500 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 350 — za vsak fiksni artodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 500 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 50 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 50 5. za vsak rentegenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih 20 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledar, letu-dnevno 30 7. za prvi prevoz z reševal, vozili in posebnimi prevoz, sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 8. za zdravilo, kontracep. sredstva (oralna in lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 15 9. za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept 15 10. za interuterina kontracep. sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 100 11. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne priprave 150 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleko za krn po amputaciji 150 13. za ortopedsko obutev 300 14. za kilni pas 150 15. za bergle 30 16. za inhalator, aparat za aerosol 40 17. za očala 40 18. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 90 19. za očesno protezo 100 20. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 90 21. za ojačevalni slušni aparat 150 22. za aparat za omogočanje glasnega govora 200 23. za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana 250 V SMISLU TE LISTE SE RAZUME POD POJMOM: 1. Pod pojmom prvi pregled iz te liste je razumeti vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oziroma recidive, ko je bilo zdravljenje zaključeno. 2. Kadar je bolnik napoten zaradi iste bolezni k različnim specialistom hkrati, oziroma ga napoti zdravnik-specialist k drugemu zdravniku-specialistu, plača participacijo za prvi specialistični pregled, razen če gre za specialista-rentgenologa. 3. »dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod. 4. »bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice. 5. »specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd. 6. Med zdravila spadajo samo registrirana oralna in lokalna kontracepcijska sredstva, ki se lahko predpisujejo na recept. Interuterina kontracepcijska sredstva niso registrirana kot zdravila, zato se na recept ne predpisujejo, temveč jih posredujejo dispanzerji za žene. Teh prispevkov pa posamezni naslednji uporabniki ne plačujejo, bodisi za zdravstvene storitve, ali za zdravila in pripomočke: predšolski in šoloobvezni otroci, šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje, borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški inva- lidi, imetniki Partizanske spomenice 1941, borci Španske revolucionarne vojne 1936 do 1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obilica, borci za severno mejo v 1. 1918 in 1919 ter slovenski dobrovolj-ci iz vojn 1912 do 1918; uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo; upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo; občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bo- lezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70-% telesna okvara; kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo; začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo; občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva. Kakšen bo način plačevanja za zdravstvene storitve in zdravila, še ni povsem jasen v trenutku, ko to pripravljamo za objavo. Občinske zdravstvene skupnosti bodo pravočasno seznanile vse uporabnike zdravstvenih storitev, to je delovne ljudi in občane, o načinu plačevanja prispevkov, bodisi direktno pri zdravniku, bodisi morda z nakupom eventualnih znamkic, ipd. Po vsej verjetnosti bo treba v začetku najbrže z gotovino plačevati posamezne storitve in zdravila. strogo zaupno” jo Nemčije. Poudarek pa je dan tudi temu, da kljub njihovi moči in usposobljenosti ni bilo mogoče uničiti NOB, kar jim je marsikod drugje v začetku uspevalo. Nacističnemu aparatu je sprva uspelo povzročiti precejšnjo škodo našim partizanskim enotam, vendar to ni trajalo dolgo. Avtor je nato naštel še nekaj motivov, ki so ga vodili k pisanju knjige. Predvsem je dal poudarka temu, da se lahko dobro organizirano ljudstvo, kakršno je bilo naše, uspešno upre tudi mnogo močnejšemu sovražniku. Dokaz temu so bili borci in NOB, ki so imeli svojo bazo oziroma svojo neomajno podporo v domala vsem slovenskem ljudstvu. V Jugoslaviji je bilo za časa okupacije 871 obveščevalnih okupatorjevih centrov. Od tega jih je bilo več kot 1/3 v Sloveniji. To kaže, kako je bila dejavnost partizanskih enot in boja slovenskega ljudstva zoper okupatorja nadvse težavna. Hitler sam je priznal, da so bile na našem področju zbrane sorazmerno najmočnejše policijske sile, kar je bilo okupiranih ozemelj, od Urala do Francije. V razpravi o pomembnosti knjige, ki je napisana zelo berljivo in zelo zanimivo, so sode- Pred nami je „Nič več V našem glasilu smo že dvakrat objavili daljšo vest, da je v tisku knjiga Marka Selina (Karla Forteja) pod naslovom »Nič več strogo zaupno«. Knjigo je založba Partizanska knjiga napovedala že koncem leta 1976, vendar je dejansko izšla šele v začetku aprila t.l. Njen izid so uradno objavili na tiskovni konferenci, ki je bila 11. aprila 1978 v klubu delegatov v Ljubljani, ob prisotnosti avtorja knjige Karla Forteja-Marka, obeh recenzentov, tovarišev Conradija in Stanteta-Skale, sekretarja mestnega komiteja ZKS Ljubljana Marjana Orožna, številnih novinarjev vseh večjih jugoslovanskih novinarskih in RTV hiš ter nekaterih avtorjevih sodelavcev in znancev. Ob promociji te knjige je treba še posebej poudariti, da so bili navzoči trije narodni heroji Peter Stante-Skala, Ivan Vratanar-Antonesco in Olga Adreana Družina-Šercer-jeva Olga. Občino Trbovlje je zastopal njen predsednik Janez Ocepek, revirski muzej ljudske revolucije pa v.d. upravnika Nevenka Troha. Navzoč je bil tudi oblikovalec oziroma opremljevalec te knjige Janez Knez, ak. slik., manjkal pa je Zdenko Zupan, ki je izdelal številne risbe oziroma skice za to knjigo. Knjigo je v uvodu predstavil direktor Partizanske knjige Brane Grabeljšek, nato pa je nekoliko več spregovoril o tej knjigi avtor sam. Knjiga, ki se sestoji iz dveh delov, ima skupno 1160 strani in nosi podnaslov Nacistične obveščevalne službe in njihova dejavnost pri nas. Zakaj se je avtor odločil, da napiše delo o delovanju nacističnega aparata, posebno pa še njihove obveščevalne službe pri nas, je obrazložil v svoji uvodni pa tudi sklepni besedi. O delu gestapa in drugih obveščevalnih služb pri nas, je bilo napisanih že mnogo najrazličnejših prispevkov, vendar ni bilo enotnega skupnega pregleda, zbranega v eni knjigi. To je zdaj storil avtor te knjige. Dejal je, da marsikdaj enačimo druge nacistične policijske in obveščevalne službe z gesta-pom, pri vsem tem pa pozabljamo, na izredno pomembno vlogo, ki jo je imela pri okupiran ju naše dežele in uničevanju našega življa in premoženja nemška vojska, ki ima prav tako velik delež pri zločinih nad našim narodom, posebno pa še nad borci oziroma udeleženci NOB. V knjigi je orisano tudi stanje aparata v Evropi potem, ko je nacizem zlomil milijonsko komunistično parti- lovali tudi tovariši Conradi, Grabeljšek, Stante, Križnar, Saša Vuga in drugi. Ugotovili so, da knjiga predstavlja pomemben prispevek k naši varnostni kulturi, da je marsikaj še nedorečenega in še ni primerno za dojavo, da se knjiga bolj nanaša na Slovenijo in ne toliko na celotno Jugoslavijo, da knjiga predstavlja zanimiv dokument za razmišljanje, da je tema zastavljena izredno korajžno in predstavlja temelj za nadaljnjo delo na tem področju. Piscu obsežne knjige, našemu rojaku, vse čestitke! Prepričani smo, da bo z delom nadaljeval in nas ob priliki zopet obogatil s kakim podobnim delom. Knjigo »Nič več strogo zaupno« je možno kupiti v vseh knjigarnah. Čeravno je cena obeh knjig zaradi obsežnosti in številnih objavljenih dokumentov, nekoliko večja, se nakup splača. Gre namreč za izjemno dragocen dokument iz dni našega velikega osvobodilnega boja in revolucije. Prva volilna občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin V Trbovljah, so dne 3. aprila in pred leti v ZRVS Jugoslavije. 1978, rezervni vojaški stareši- Na konferenci je dosedanji ob-ne (RVS), v sejni dvorani skup- činski odbor ZRVS Trbovlje, ščine občine Trbovlje, opravili svojim petinštiridesetim dele-svojo prvo volilno občinsko gatom posredoval poročila o konferenco ZRVS, sicer deseto delu odbora in ZRVS, v pretek-po vrsti od ustanovne skupšči- lem štiriletnem mandatnem ob-ne ZROJ (Zveze rezervnih ofi- dobju. V svojem uvodnem re-cirjev Jugoslavije), v letu 1952, feratu o vlogi in pomenu ZRVS kasneje preimenovana v ZROP v našem samoupravnem soci- Dne 3. aprila 1978 je potekala v dvorani skupščine občine Trbovlje konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, katero so pozdravili tudi pionirji. alističnem družbenem sistemu, je predsednik občinskega odbora ZRVS Vinko USTAR opisal notranjo in zunanjo politično situacijo, ki narekuje potrebo po dobri organiziranosti splošne ljudske obrambe (SLO), varnosti in družbene samozaščite, v katero so vključene vse obrambne strukture na področju SFR Jugoslavije, v republikah in pokrajinah, v regijah. in občinah. S tem v zvezi je tov. USTAR nanizal naloge RVS, ter pojasnil vlogo ZRVS, njen pomen in oblike (način) delovanja v pogojih nove organiziranosti na principih uvajanja delegatskega sistema glede na obstoječe stanje in razmere v tej občini. V organizacijskem poročilu, ki ga je podal sekretar tega odbora, je bila kronološko po posameznih področjih dela, zajeta vsa dejavnost, večje akcije, ter stanje in problematika ZRVS v letih od 1974—1978. Konferenca je bila zelo dobro pripravljena, saj so vsi delegati in gostje tokrat prvič prejeli ves dokumentacijski material že vnaprej, s čemer je časovno bil skrajšan in olajšan potek konference, le-to pa je pripomoglo k vsebinski in temeljiti razpravi vseh obravnavanih vprašanj. Razen tega so tovariši iz odbora delegatom in gostom pripravili slikovni prikaz štiriletne dejavnosti ZRVS v občini, v mandatu 1974— 1978, s precej obsežnimi elaborati — poročili o delu, z dokumentacijskim materialom ža vsako leto posebej. Na vpogled so delegatom bila tudi družbena priznanja, ki jih je ta organizacija, za svojo uspešno dejavnost bila deležna v tem obdobju, to pa so: Srednja plaketa JLA iz leta 1975, srebrna plaketa Strelske zveze Slovenije, pismeno priznanje (diploma) tabornikov in planincev, pokali, razpoložljiva strokovna literatura in revije in drugi eksponati. Vse to je z lepo dekorira-no dvorano z emblemom (grbom) in praporom ZRVS ter geslom »VEC POTU V MIRU, MANJ KRVI V VOJNI«, dajalo celovit pregled razvejane dejav- jim zahvalili za njihovo vsestransko pomoč in sodelovanje, ter jim čestitali k njihovim doseženim uspehom. Ob zaključku konference so RVS Trbovelj sklenili, da se bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bodo sprejeti načrti dela ob danih smernicah z resolucijo VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v celoti realizirani in cilji uresničeni. Za predsednika občinske konference ZRVS, je bil znova izvoljen Vinko USTAR, ki je kot kandidat predlagan za delegata na VIL konferenci ZRVS Jugoslavije. Rudi Matko Kadrovske vesti nosti in skladje te organizacije, ki je označevalo prisotnost RVŠ (rezervnih vojaških starešin) v vseh dejavnikih obrambnih struktur v občini. Na splošno je v razpravi bilo ugotovljeno, da je ZRVS v okviru SZDL kot frontne organizacija zelo pomembna, njih dejavnost vsestranska, raznovrstna, pestra in uspešna na vseh področjih dela, še zlasti na področjih družbenih dejavnosti, ter da je bilo povsod čutiti odgovoren pristop vseh RVS in organizacij ZRVS k izvrševanju nalog in realizaciji sprejetih obsežnih načrtov dela. Le-to so poudarili tudi gostje, predstavniki vodstev, predsednik občinske konf. SZDL Trbovlje, Drago SOTLAR, predsednik skupščine občine in sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, Janez OCEPEK in drugi, še posebej pa sekretar republ. odbora ZRVS Slovenije Bojan FERTIN. Delu konference so med drugimi, kot gostje prisostvovali še: polkovnik Danijel LEPIN, član predsedstva in predsednik kadrovske komisije RO ZRVS Slovenije, predstavnik ZZB NOV, občin, sveta zveze sindikatov Slovenije, strelcev, društva TVD Partizan, planinskega društva, ZSES in drugi. Po obravnavanih poročilih, so delegatje razpravljali še o novih pravilih, letnem načrtu dela za leto 1978 in štiriletnem programu dela za mandatno obdobje 1978—1982, s finančnimi proračuni potreb ter o PRAVILNIKU nošenja, čuvanja in uporabe prapora ZRVS in le-te potrdili in jih soglasno sprejeli. Po opravljenih javnih volitvah (izvoljeno je bilo novo vodstvo z vsemi organi, ter delegata za republ. konferenco ZRVS Slovenije), so bili odposlani pozdravni telegrami tov. TITU s čestitkami za njegov 86. rojstni dan, Zveznemu odboru ZRVS Jugoslavije in VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Rezervni vojaške starešine Trbovelj, so med potekom konference pozdravili tudi pionirji osnovne šole Trbovlje, se V času od 1. marca do 31. marca 1978 ima kadrovski sektor evidentirane naslednje spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Gabrijel Vinko — vozač, Ivan-čičevič Jožo — vozač, Hercog Franc — kovinar, Jovič Milan —■ vozač, Minič Dorde — vozač, Podlesnik Alojz — vozač, Bo-jič Ibrahim — vozač, Pilavdžič Sadik —• vozač, Markovič Jože — vozač, Grujič Milan — vozač, Jovič Nikola — vozač, Klaneček Jože — vozač, Vejzo-vič Zuhdija — vozač, Stepanovič Filip — vozač, Turanovič Ismet — pripravnik, Rabihič Mesud — vozač. Odšli: Černelič Jože, kopač — upokojen; Funkelj Mirko, kopač — upokojen; Gorenc Stanko, kopač — upokojen; Gričar Alojz, kopač — upokojen; Leskovšek Ivan, kopač — upokojen; Mesec Alojz, kopač — upokojen; Meserko Jože, kopač — upokojen; Šergan Karel, kopač — upokojen; Škof Franc, kopač —■ upokojen; Velše Anton, kopač — upokojen; Ilič Drago-slav, vozač — samovoljna prekinitev; Gabrijel Vinko, vozač —■ sporazumna prekinitev; Su-Ijič Ibrahim, vozač — discipl. odpust; Pevec Karel, kopač — invalidsko upokojen; Trailovič Tomislav, vozač — samovoljna prekinitev; Funkelj Alojz, kopač — upokojen; Kamber Ah-met, vozač — samovoljna prekinitev; Filipovič Toma, vozač — samovoljna prekinitev; Bevc Stojan, kopač — discipl. odpust. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Balaban Ranko —■ kopaški pomočnik, Slapšak Marjan — vozač, Bajda Marjan — vozač, Lesar Marjan — vozač. Odšli: Balažič Drago, kopač — na poklic. rehabil.; Bočko Ivan, kopač — upokojen; Čebin Maks, kopač —• upokojen; Jakš Ivan, kopač — upokojen; Zupančič Jože, mizar — upokojen; Železnik Alojz, elektrikar — upokojen; Žagar Ivan, kopač — upokojen; Češek Franc, kopač — upokojen; Sulejmanovič Alija, kovinar — v JLA. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Hudi Danilo — strojni inženir, Malič Zoran — učnik. Odšli: Kreže Stanislav, kopač — upokojen; Kodič Nurija, vozač — v zapor; Žibret Viktor, kopač —• upokojen; Talovič Abdulah, vozač — sporazumna prekinitev; Golčnik Bernard, kopač — sporazumna prekinitev; Tekav- čič Edvard, kopač — sporazumna prekinitev; Praznik Branko, zavirač — v zapor; Kreča Marjan, vozač — samovoljna prekinitev; Dolanc Franc, strež. dozir. sita — invalidsko upokojen; Karahasanovič Husejin, vozač — samovoljna prekinitev; Hodžič Rašid, vozač — samovoljna prekinitev; Karahasanovič Vahid, vozač — samovoljna prekinitev; Kržišnik Lidija, ekonomski tehnik — redna odpoved. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Zakšek Božo — spenjalec voz, Ostanek Dušan — spenjalec voz. Odšli: Šimunič Juro, strojnik — upokojen; Ravnikar Polda, pralka premoga — upokojena; Avflič Stanko, strežaj zvračalca — samovoljna prekinitev; Tomažič Magda, vzrorčev. prem. — upokojena; Lončar Veselin, spenjalec voz — sporazumna prekinitev. TOZD RUDARSKO GRADBENA DEJAVNOST Sprejeti: Smajlovič Enver — vozač, Kralj Janez — kopač, Novak Alojz — vozač, Osmanovič Galih — vozač, Hribar Ivan — vozač, Jozič Branko — vozač, Milosavljevič Dragutin — pomoč. kopača, Lukič Aca — vozač, Pečič Čedo — vozač, Eju-povič Fadil — kopaš, pomoč., Bilajac Deval — vozač, Jakovljevič Sijan — vozač, Pejič Pejo — vozač, Jozanovič Ivo — kopač, Hodžič Halil — kopač, Bolšec Tomo — vozač, Sandič Rade — kopač, Vesel-čič Juro — vozač, Selimovič Huso — vozač, Dudek Franjo — vozač, Fazlič Safet — kopač, Delič Ismet — vozač, Vodeb Branko — vozač, Crepulja Marjan — vozač; Kristič Alojz — vozač, Srdič Milenko — vozač, Cvjetič Petko — vozač, Pavo-šev Marjan — kovinar, Juko Ivan — vozač, Šešič Adil — vozač, Seremet Stanko — vozač, Miloševič Živko — vozač, Odžič Ratko —- vozač, Verber Darko — vozač, Memič Hasan — vozač, Ibrahimovič Kemal — vozač, Mahmutovič Šahbaz — vozač, Halilovič Husein — vozač, Sadikovič Ahmet — vozač, Mehič Ilijaz — vozač. Odšli: Povirk Filip, kopač — upokojen; Končar Janez, kopaški pomoč. — upokojen; Sme Alojz, kopač — upokojen; Gole Franc, kopač — upokojen: Ceglar Alfonz, kopač — upokojen; Sorko Ernest, motorovod-ja — upokojen; Kramberger Ludvik, vozač — sporazumna prekinitev; Duranovič Hrusto, šofer — samovoljna prekinitev; Vene Ludvik, kopač — samovoljna prekinitev; Zupanek Martin, kopač — upokojen; Mujkanovič Omer, vozač — umrl; Spec Josip, kopač — sporazumna prekinitev; Matič Nedeljko, vozač — sporazumna sprekinitev; Arsenič Drago, zidar — samovoljna prekinitev: Turnšek Viktor, kopač — samovoljna prekinitev; Kosmač Jože, kopač — umrl; Lokar Alojz, kopač — upokojen. TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE TRBOVLJE Sprejeti: Gorišek Bojan — kovinar, Tu-njič Petra — snažilka, Pikš Vanda — snažilka. Odšli: Lipovšek Marija, snažilka — upokojena. TOZD GRAMAT Odšli: Lenarčič Ivan, soboslikar — upokojen. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Odšli: Mimič Rade, kopač — samovoljna prekinitev; Kreže Ernest, kopač — upokojen. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sprejeti: Artnak Janez — diplomirani inženir elektrotehnike. Marija Vidmar EKSPLOZIJA V ALEKSINCU V ponedeljek, 3. aprila je ob 20,30 v jami Morava v rudniku Aleksinac, eksplodiral metan in to na delovišču v južnem revirju, v globini 530 m. V nesreči so takoj izgubili življenje štirje rudarji, 26 rudarjev pa je bilo deloma hudo, deloma lažje ranjenih. Od teh jih je kasneje umrlo še sedem v raznih bolnišnicah; tako je bilo skupno vseh žrtev te rudarske nesreče 11 rudarjev. Inšpekcijski in drugi organi so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili kaj je bil vzrok nesreče. Mnogi premogovniki in drugi delovni kolektivi ter posamezniki so takoj ponudili pomoč kolektivu rudarsko industrijskega kombinata v Alek-sincu. Družinam pokojnih rudarjev so nudili prvo denarno in drugo pomoč oziroma podporo. Delavci REK Zasavje smo izrazili tako kolektivu, kakor tudi družinam ponesrečenih rudarjev globoko sožalje, posebej pa so poslali sožalje še delavci TOZD Rudnik premoga Zagorje in skupščina občine Zagorje, ki je z občino Aleksinac pobratimsko povezana. Pokojnim rudarjem so ob pogrebu izkazali vso čast in priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Prvomajska nagradna križanka PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami prvomajske nagradne križanke, objavljene v tej številki glasila Srečno, bomo z žrebom razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z rešitvijo pošljite na naslov: REK ZASAVJE, Uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo, do vključno 7. maja 1978. ZAHVALA V tragični rudarski nesreči sem izgubil očeta. Tedaj sem bil v letih, ko se mora človek odločiti za svoj življenjski cilj —■ poklic. Obljubo, ki ste mi jo dali ob nesreči niste prelomili. Pomagali ste mi, da sem dosegel to, kar sem si želel — in to je poklic mizarja. Za vso pomoč, ki ste mi jo dali za časa šolanja se vam prisrčno zahvaljujem! Tovariški pozdrav! Ivo Krmelj ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA DAN RUDARJEV Skupina športnih referentov osnovnih organizacij sindikata pri TOZD in DS SS REKZ, je pripravila urednik šprtnih tek-movan v počastitev letošnjega dneva slovenskih rudarjev, ki ga bomo praznovali kot običajno 3. julija. Za tekmovanje se je prijavilo 48 ekip, ki bodo tekmovale v malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, kegljanju in atletiki. Tekmovanja potekajo v aprilu, deloma v Hrastniku deloma v Trbovljah. 7. april svetovni dan zdravja Svetovna zdravstvena organizacija proslavlja svetovni dan zdravja vsako leto 7. aprila. Letos so posvetili ta praznik visokemu krvnemu pritisku. Ta namreč povzroča v zadnjem času številne glavobole, omotice, vrtoglavice, itd., v marsikakšnem primeru pa se to konča z infarktom. Cilj letošnjega svetovnega dneva zdravja je bil, da bi začeli pravočasno zdraviti čimvečje število bolnikov, za to pa je potrebna osveščenost tako zdravstvenih delavcev, kot tudi vsega prebivalstva. Strokovnjaki že desetletja govore o preventivi, o tako vzgojenih ljudeh, ki ne bodo nasedali zankam bolezni. Letos so o visokem krvnem pritisku pisali po vsem svetu. Gre za to, da se občani seznanijo z nevarnostmi te bolezni, zato naj nasvete, čeprav so nepopularni, le upoštevajo. Normalni krvni pritisk pri odraslem je 120/80 mm, nekateri trde tudi da 140/80 mm, dejstvo pa je, da krvni pritisk močno niha. Preko dneva je večji, ponoči najmanjši. Vrednost nad 160/95 mm visokega krvnega pritiska pa terja preiskave in zdravljenje. Tisti, ki bolujejo za visokim krvnim pritiskom so izpostavljeni 3 do 5-krat večji nevarnosti, da jih zadene infarkt in 4-krat večji nevarnosti za možgansko kap. Njegov glavni pomen pa je v tem, da pospešuje arteriosklerozo. Ta pa prizadene arterije v vseh organih in tkivih, usodno je za srce, možgane, ledvice, oči, itd. Zatorej, zdravimo se pravočasno! O PADAVINAH Mogoče koga zanima. V dneh od 12. do 16. aprila je padlo v Trbovljah dežja in snega 127 litrov na m2. Lani ga pa je padlo cel mesec 120 litrov na m2. Rudarji pazite na vdore vode, ko to pišem še dežuje. M. K. Humor In anekdote Ko so v začetku aprila ljubljanski televizijci snemali na rudniku Trbovlje prizore za film o štrajku, je neka starejša ženica potožila: »Tak čudn ljudje hodijo tudi po Žabji vasi; še žan-darje sem vidla, sem se pa kar za cel dan v čimer zaklenila«. Zadnjič mi je dejal prijatelj: »Veš kako bi bil vesel, če bi imel dva milijona pufa«. »Ti si ja neumen«, sem dejal »kaj pa misliš, dva milijona, zakaj pa to?« »Ja, ker ga imam sedaj šest milijonov, kupil sem avto«. Stric Jaka se je peljal po novi avto cesti proti Postojni in sliši v radiu opozorilo: »Pozor, nek voznik vozi avto po napačni strani, pozor, pozor!« »Kaki eden«, se je zakregal stric Jaka, »na stotine jih vozi napačno«. Je vzkliknil zakonski mož. »Kar je preveč je preveč, vsako leto en otrok, ne maram več osmega otroka. Od danes naprej bom spal v drugi sobi«. »Če misliš, da bo to pomagalo«, je dejala žena »bom postavila pa še jaz svojo posteljo k tvoji«. i Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., Joži Medvešek, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Lenarčič. Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.