Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K,za pol leta 7 K, *a Četrt leta 3'50 K, mesečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7-90, za tetri leta 4 K; za Ameriko *a pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K.
Posamezna	18	w.
Beklamaclje so patlaisit prani«, Nefnnklrann pUam i« aa n>r» imaj«. Rafcepiai n ii vraesjs, laaufitt. lautopua paiii-7i*iita (liriu 88 um) u tikra) 10 t!b., nikni pa <»fa»v«fiu
45. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 15. maja 1909.
Leto X1L
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Ptapora>, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Državni zbor.
V torek je imela zbornica sejo, na kateri se je razpravljalo o nujnem predlogu agrarcev glede Ha takozvano rajoniranje pese. V okrajih, kjer je razvita industrija sladkorja, pridelujejo kmetje peso, katero rabijo tovarne za sladkor. Kartel teh tovarn pa «rajonira» peso, to se pravi: Kraji, v katerih se prideluje pesa, se razdele in posamezni deli se dodele> gotovim tovarnam. Kmet mora torej prodajati svojo peso tisti tovarni, katero mu je določil kartel, tako da je tudi glede na ceno popolnoma odvisen od tovarne. Kmetova svoboda je torej v teh krajih prazna beseda. Državni zbor je že enkrat poizkusil, izpremeniti te razmere s posebnim zakonom, katerega je pa zavrgla gosposka zbornica. Pbtcm so kmetje na Češkem in Moravskem pomislili na organizacijo. Ta je ostala precej nepopolna, zakaj pod agrarnim vodstvom ni mogla priti na edino pravo stališče. Kar se je pa ustanovilo, je moralo kmalu spoznati enake težave kakor delavske organizacije. Oblasti so jih grdo gledale in so jim delale ovire, kjer so le mogle, v svojih vrstah so pa nahajale izdajalce, Id so ravnali prav tako kakor stavkokazi, kadar so delavci v gospodarskem boju. Socialni demokratje Podpirajo nujni predlog, ki zahteva preiskavo razmer, v katerih žive kmetje, ki sade peso.
*
Predlog, ki ga je vložil poslanec Rychtera in so ga podpirali Češki in nemški agrarci, zahteva, da se izvoli komisija, ki naj preišče razmere pe-sarjev in naj poroča zbornici v štirih tednih. Predlog utemeljuje češki agrarec
poslanec Beromann, fci pravi, da je sladkorni kartel s pomočjo vlade Napravil iz kmetov inventarne predmete, ki se Opisujejo v tovarniške račune prav tako kakor •troji, voli in vozovi. (Cujte! Cujte!) Rajoni-ranje ne škoduje kmetom samo financialno, temveč tudi moralno; tovarne plačujejo različne cene, da ^ tako zasejale nezaupanje med kmete Preprečile njih združitev. Kmetje so si opravili varstveno organizacijo in so zahtevali °d tovarn priznanje organizacije, skupno javno Prodajo, poštene pogodbe in sprejemljivo ceno. Tovarnarji hočejo na vsak način razdejati organi-Jacijo. Letos si kmetje niso znali drugače pomadi, pa so sklenili, da nobeden ne bo sadil pese. Tovarnarji so se smejali, misleči, da se ta sklep n*kdar ne izvrši. Kmetje so vedeli, da ne bodo vsi toožbeseda; zlasti je nekdo, ki je bil prej na čelu kmetov, zaradi tega zapustil organizacijo. Mislilo se le> da bo vlada stavila kakšne kompromisne predle, Namesto tega je poslala k občinskim načelnikom žandarje z grožnjami. Minister se je pač Dogajal s tovarnarji, kmetov še vprašal ni nič.
Poljedelski minister dr. Brai j® zagovarjal vlado, češ, da ni mogla nič opraviti, *er so se njeni dobri nameni razbili ob upiranju febrikantov.
Socialni demokrat Binoveo K°Vori Češko in pravi, da se bodo hude posledice °ja, ki ga vodijo kmetje, pokazali ne le v tovarnah za sladkor, ampaK tudi v drugih industri-a podjetjih. Govornik zastopa okraj, v katerem *° Peresi poljedelskega prebivalstva vezani s 14 °Htnami za sladkor in je na ta načiu imel pri-
liko, spoznati važnost tega boja. Najvažnejša zahteva kmetov je priznanje organizacije. Ampak v agrarnih strankah je ta organizacija tako pomanjkljiva, da bodo kmetje težko kaj dosegli z njo. Razni člani agrarne stranke, med njimi tudi voditelji, so že porabili boj, da so sami sadili več pese kakor druga leta. Pa to ni čudno, če se pomisli, da so se zavezali, pomagati tovarnam, če bi delavci stopili v stavko.
Potem govori češki agrarec Udržal, ki pripoveduje nekaj zanimivih dogodkov. Za njim pride
socialni demokrat Seitl, ki izvrstno prikazuje razmerje med kmeti in soci-alno-demokratičnimi delavci. Razume se, da bodo socialni demokratje glasovali za predlog, zakaj v tem boju ne morejo biti drugje kakor na strani delavcev, t. j. kmetov. Socialni demokratje žele kmetom, ki sade peso, boljšo plačo. Praktično je pa to le na ta način mogoče, da se poveča konzum sladkorja. To pa bi se doseglo, Ce bi se sprejela socialno-demokratičaa zahteva, da se zniža davek na sladk or. Krščanski socialci, ki so temu nasprotovali, so škodovali tudi kmetom. V gosposki zbornici so različne osebe zlorabile svoj sedež v zakoaodajstvu za svoje materialne interese. Boj je tudi zato tako težak, ker ga vodijo kmetje z bogatimi kapitalisti. Pritožbe nad oderuhi v sladkornem kartelu so zelo naivne; da se postavlja državna moč na stran podjetnikov, ni nič novega. To se godi vsak dan; saj se je policija celo drznila, aretirati poslance, ki so zastopali interese delavcev. Če hočejo kmetje voditi resen boj proti izkoriščevalcem, bodo morali občutiti to, kar čuti delavec vsak dan, namreč da je državna moč vedno na strani izkoriščevalcev. Če se toži zaradi onih kmetov, ki so zapustili organizacijo, bi bilo treba opozarjati na stavkajoče delavce, ki pozivajo svoje sodelavce, naj ne postanejo stavkokazi, naj ne izvršujejo lopovske službe. Omenil bi, da so se taki delavci tožili in obsojali zaradi cizsiljevanja* l Na Dunaju vodijo zdaj mizarji težak boj. Pred očmi državnega pravdnika si dovoljujejo podjetniki na-silstva, a nobenemu državnemu pravdniku ne prihaja na misel, da bi poklical izsiljevalce na odgovornosti Iz vsega se vidi, da je v nekih ozirih ob vsem nasprotju vendar neka solidarnost med vsemi delavnimi ljudmi. Zato naj zastopniki poljedelcev, kadar se bodo zopet slišale pritožbe delavcev zaradi krivičnega ravnanja državnih oblasti ne govore o pretiravanju socialnih de-kratov in naj se ne postavljajo na stran izkoriščevalcev, temveč naj pomislijo, da se lahko ubogim kmetom tudi tako godi. Agrarni govorniki so pripovedovali, da so se našli kmetje, ki so se prodajali tovarnarjem; torej stavkokazi. V narečju podjetnikov so to »delavoljni delavci*, ki jih «mora» policija brauiti pred «terorizmom socialne demokracije*. Taki cdelavoljni delavci* so pa ničvredni lopovi, ki so naprodaj; to so stavkokazi, ljudje, ki napadejo v najnevarnejših trenotkih boja svoje prijatelje strahopetno za hrbtom in tako škodujejo celemu razredu. Menda bodo zastopniki poljedelskega ljudstva spoznali, daje nedostojno poštenega človeka, podpirati stavkokaze in njihove organizacije. Organizirano delavstvo bo vedno na strani tistega poljedelskega prebivalstva, ki se bojuje proti izkoriščanju; organizirano delavstvo pa tudi upa, da bo našlo med poljedelskimi zastopniki v svojih bojih, če že ne podpore, pa vsaj razumevanje.
Potem so govorili k stvari še poslanci Rych-tera, Lukš, Damin, Wille, Iro in Sabata. Razprava se ni končala, temveč se bo nadaljevala.
Ko so se rešile še neke malenkosti, se je zaključila seja.
Sodrngom v Pnljul
Volilci tretjega razreda v I. okraju! Pozivamo Vas, da glasujete kompaktno za sa-mostalno listo socialističnih kandidatov, katero Vam predlaga združena jugoslovanska in italijanska socialno-demokratična stranka.
Kandidatje so:
Josip Zlobec, pek;
Josip Perkovič, elektricist;
Erman Donagio, kovač;
Angel Butlgnoni, klesar.
Volilci! Glasujte Jutri, v nedeljo, dne 16. maja kompaktno za navedene kandidate, ki so izmed najboljših jugoslovanskih in italijanskih sodrugov v Pulju. Glasujte složno in s tem daste najboljši odgovor nesramnim napadom kapitalističnih podrepnih muh. Glasujte proti obema kamorama! Glasujte kot socialisti!
Socialistični Volilni odbor.
Strokovni pregled.
&tajerika strokovna konferenca. Zveza delavskih društev na Štajerskem ima na binkoštno nedeljo, dne 30. maja v Gradcu v steinfeldski pivovarni (Munzgrabenstrasse) tretji zvezni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo predstojništva in podružnic. Poročevalec sodrug Ausobsky. 2. Poročilo kontrolnega odseka; poročevalec sodrug B e-nischek. 3. Izobraževalno stremljenje strokovnih organizacij; poročevalec sodrug Ivan Muchitsch. 4. Reforma pravil. 5. Volitev odbora in kontrolnega odseka. 6. Eventualno. Na binkoštni pondeljek, dne 31. maja pa je v istem lokalu sedma deželna strokovna konferenca z dnevnim redom: 1. Gospodarska kriza in njeni vzroki; poročevalec sodrug Ausobsky. 2. Socialno zavarovanje; poročevalec sodrug Jodlbauer.
Nova kolektivna pogodba v špedicijski stroki. 4. maja je potekla na Dunaju stara kolektivna pogodba, "ki so jo imeli delavci špedicijske stroke s svojimi gospodarji. Po daljšem obravnavanju zastopnikov organizacije in gospodarjev napravila se je sledeča pogodba: Kočijaži, nakladalci in skla-dični delavci dobe v prvem letu dela 27 K na teden; po preteku te dobe dobe skladiščni delavci po 28 K, kočijaži in nakladalci pa po 31 K na teden. Delavci na kolodvoru prejemajo po 27 K tedensko, To velja do 12. maja 1912. Od tega dne naprej se zviša plača za eno krono. Pomagači, ki niso v stalnem delu, dobe prvo leto, odkar delajo v špedicijski stroki, po K 4'50 na dan, drugo leto pa po 5 K. Delavni čas začne na sploh ob 7. uri (le pri kočijažih ob 6. uri) in traja najdalje do osme ure, le na kolodvoru do 7. ure. Pavse so: ena po eni uri, dve pa po V* ure. Delo izven Dunaja se plaCa za vsakega dne po 2 kroni več. Prvi maj je praznik, ki se plača. — Če primerjamo to novo pogodbo s staro, moramo reči, da se je dosegel res velik napredek. Tu je zopet lep dokaz: kaj napravi dobra strokovna organizacija!
Politični odsevi.
* Za ita|eriki deželni sbor je sklenila deželna organizačija nemške socialne demokracije v Gradcu, postaviti kandidate tudi v kmečki kuriji in aicer v volilnem okraju Bruck, Mtirzzuschlag, Marijino Celje, Aflanz, Kindberg. Kandidata stranke sta državni poslanec Ausob*ky in Anton K amper, računovodja v Srednji vasi. Kandidata krščanskih socialcev sta Schoiswohl in W6ls, kandidata nemških agrarcev pa Hainzl in P i er er. Volitev je v pondeljek dne 17, maja.
* Rnikl car batjnika, vzor in ljubljenec naših narodnjakarjev, je izvedel o turških dogodkih in je v svoji vnebosegajoči modrosti dejal, da so Mladoturki prav tako tujci, kakor ruski revolucionarji in kakor prekucuhi sploh. Kakšno prismo-darijo pove včasi kronani tercial in morilec, kažejo najbolje imena obtoženih socialnih demokratov v moskovskem procesu. Obtoženi so: Privatni docent na moskovskem vseučilišču R o š k o v, laborant na vseučilišču Prosin, preiskovalni sodnik dr. Svje-rev, sin dvornega svetnika Spaskij, učiteljice Budagova, Kondratenkaja, Kajtirzeva, Šramka, Vsjesvjatokaja, Mačejkova, Vlasova, bolniški strežnici Pokrovska in Kamo-jeva, plemkinja Štirnikevičeva, dijakinja in hči polkovnika Matjaševičeva, dijakinja Bure-vičeva, učiteljeva soproga Sokolova, plemkinja Kužnecka, častna meščanka Pokrovskaja, dijaki Gracijanov, Pokrovskij, Todotov, Pržibovskij, Kizelštejn, Bakis, učitelj Sokolov, malomeščani Gavrilov, Grucov, Dol-gis, Berkovec, Meščerjekov, Vodoloskij, kmetje Mečenin, Sorčev, Kulikov in Spo-rišev. Sodnija ni dobila sledečih: Dr. Vladimir s kij, zobozdravnik Krubič, zdravnica K a v e-rina, provizorja Klimik in Halper, dijak Še-reževskij, učiteljici Inzarova in Bjelskaja. Ta imena kažejo dovolj jasno, kako prav ima Nikolaj, če imenuje revolucionarje — tujce. Če bi bilo v njegovih žilah toliko ruske krvi, bi človek še kakorkoli razumel tako govorjenje.
* V pruskem deželnem zbora so takozvani svobodomiselci izvršili veliko lumparijo. Komisija za verifikacijo mandatov je sklenila, predložiti zbornici, naj zavrže mandate onih štirih socialno-demokratičnih poslancev, ki so bili izvoljeni y Berlinu. To so sodrugi Borgmann, Hirsch, Heimann in Adolf Hoffmanu. »Svobodomiselna* večina komisije vtemeljuje svoj sklep tako, da so bili volilni imeniki za izvirne volitve (v pruski deželni zbor se namreč voli indirektno) v Berlinu sestavljene na podlagi davčnih izkazov deloma iz leta 1907, deloma pa 1908. Berlinski magistrat, ki je bil vprašan zaradi tega, je izjavil, da je bila sestava volilnih imenikov pravilna, ker zakon ne veže občine na porabo davčnih izkazov določenega leta; magistrat mora sestaviti imenik na podlagi zadnjih davčnih izkazov, ki so mu na razpolago, imel pa je za nekatere volilce izkaze že iz leta 1908, za druge pa samo iz leta 1907. To magistratovo poročilo se vjema z zakonom. Ampak če se ne bi vjemalo in če bi se morali volilni imeniki smatrati res za nepravilne, bi se morali razveljaviti mandati vseh berlinskih poslancev iz vseh 12 berlinskih volilnih okrajev, torej tudi iz tistih, v katerih so bili izvoljeni csvobodomiseld>. Toda meščanska večina bi se le rada iznebila socialnih demokratov; pa se bo morda vrezala, zakaj odgovoriti bodo morali volilci in nazadnje je vendar vprašanje, če prineso nove volitve tak rezultat, da bo všeč «svobodomislecem».
* Proti raikim socialnim demokratom nastopajo organi krvavega carja z vso krutostjo. Gela vrsta procesov se vrši v raznih krajih; največ zanimanja vzbuja tisti, ki se je te dni začel v Moskvi proti 46 socialistom, ki so obtoženi kot člani moskovske socialno-demokratične organizacije. Za dokaze služijo obtožbi knjige, pisma in vabila na shode, ki so jih našli pri obtožencih. Preiskava traja že dve leti.
* Ii Perzije poročajo, da je politični preobrat v svobodomiselnem zmislu popoln. Sestavljena je nova liberalna vlada, Sand & Dauleh je zopet imenovan za ministra zunanjih zadev, čete v okolici Tebrisa so odpuščene. Šah je izdal dve prokla-maciji, katerih prva razglaša konstitucijo, druga pa amnestijo za politične zločine.
Bosenska agrarna bank«.
V četrtek ob osmih je bilo v aneksijskem odseku glasovanje o predlogih, ki se tičejo madžarske oderuške banke za Bosno. Bienerthove stranke so se izkazale kot stranke ponižnih vladnih hlapcev, od pobožnih krščanskih sodalcev do kore-njaških nemških nacionalcev in avtonomističnih Poljakov so glasovale za predloge, ki dajejo Bie-nerthu prav in so odklonile vse predloge opozicije. Baron Burian, ki je dal madžarski banki koncesijo, bo padel; ampak Bienerth, ki je privolil v koncesijo, namesto da bi jo bil preprečil, ostane 1 Kaj se je vse govorilo o interesih in o varstvu bosenskih kmetovi A ko ata Bienerth in Bilinski povedala, da bo v banki udeležen skoraj do polovice avstrijski kapital, so utihnili vsi pomisleki, zakaj skrb za blaginjo bosenskega tlačana je bila gola farizejska fraza, oderuški profit nekaterih dunajskih in avstrijskih kapitalistov pa je vse!
Še zadnjo uro sta svarila sodruga P er ne r-s t or f er in dr. Adler. Njuna govora objavimo vsaj na kratko, da bodo čitatelji spoznali, s kako tehtnimi argumenti so se branili interesi kmetov. Nekaj se je doseglo s tem, da so bile vladne stranke prisiljene, v svojih resolucijah vsaj nekoliko vpo* števati socialno-demokratične in sploh opozicio* nalne zahteve. Pokazalo se je pa tudi, da nimajo
ljudski interesi nobene zaslombe v vladnih strankah, ki so zmožne, snesti svoj lastni sklep, le da rešijo Bienerthov čolnič iz viharja.
Ampak ta čolnič še ni v luki! Z davčnim vprašanjem se bo odločila njegova usoda.
Dopisi,
Pni). (Občinske volitve v Pulju.) Ta teden so se vršile občinske volitve iz splošne kurije, ki jih je modrost naših občinskih očetov tako krasno uredila, da trajajo štiri dni. V italijanskem okraju je socialističnim kandidatom zagotovljena zmaga. V hrvatskem okraju kandidirata dr. L a gi n j a in S tih o vic in govori se, da jima nameravajo okoličanBki (hrvatski) kmetje postaviti protikandidate. — V italijanskem okraju so narodnjaki igrali prav tako žalostno vlogo kakor pri zadnjih deželno-zborskih volitvah. Stranka oficielno ni postavila svojih kandidatov in bi bila to prav težko storila, ko je že pri sklepanju novega volilnega reda prepustila okraj Italijanom. Ampak gospodje so N. D. O. dovolili, da se ona blamira. Nam sicer ne sivč lasje zžradi tega, ker so postavili svoje nesrečne kandidate, ampak bilo bi vsekakor pikantno, če bi se izvedelo, zakaj niso dovolili N. D. O., da bi kandidirali v hrvatskem okraju, kjer jim je zmaga gotova? Da smejo vselej kandidirati tam, kjer je blamaža vnaprej zagotovljena, ni posebno priporočljivo za N. D. O. in o ljubezni narodne stranke do svojega otroka zizibambulo se mora misliti marsikaj čudnega, če se vidi, da ga pošilja vedno tja, kjer ni kostanja, a kjer se more opeči. Prav zanimivo bi bilo tudi, če bi glasoviti generali narodne stranke povedali, zakaj so odklonili boj v tretjem razredu, kjer nastopa italijanska liberalna stranka, ne pa le tam, kjer je socialna demokracija v boju. Gospodje komandantje nam sicer ne bodo povedali tega, ker ne smejo. Pa lahko sami razložimo stvar. Laginja je imel to pred očmi: «Boj v stranki je prikipel do vrhunca, tako da mu že gori za nohtovi. Trelv. je vliti na kakršenkoli način olja na valove, kajti kdove sicer, kakršen vrag se izleže iz tega! Odvrnimo torej nezadovoljneže! Naj nastopijo proti socialistom, pa bodo vsaj nekoliko pozabili na vzroke svoje nezadovoljnosti. Da se pa sami ne blamiramo preveč, pustimo da stopijo pod firmo N. D. O. Pa imamo še drugi dobiček, ker bodo italijanski liberalci opustili svoje kandidature proti socialistom; zakaj ti junaki se plaše tudi svoje lastne sence pa se bodo zbali za (italijanski značaj* okraja. Mi pa potem spet lahko zagodemo pesmico o zvezi socialistov s kamoro.* Tako so kalkulirali modrijani. Ne bomo preiskovali, če je to bilo pametno ali ne; ampak za danes omenjamo le, da so bila sredstva, s katerimi so izkušali doseči svoj namen, skrajno nedostojna in po volitvah bomo govorili kaj več o perfidnem boju, ki ga je vprizorila ta čedna družba proti nam. Da bo jugoslovanska socialna demokracija cilj napadov, nas seveda ne preseneti. Ampak da nimajo gospodje prav nič soli v glavi in da kažejo to s svojo neslano polemiko, je vendar precej žalostno. »Omnibus* se je začel zaganjati v nas, ker v italijanskem okraju nismo hoteli voliti zizibambula, temveč smo glasovali tako kakor se razume samo-posebi za sodruge, ki so naši sodrugi, tudi če so Italijani. Iz tega konstruira dični «Omnibus» zopet »izdajstvo*. Toda časi so minuli, ko so taki izbruhi še kaj zalegli. Naše delavstvo se je že prepričalo, da so to navadne intrige meščanskih klik, pa jim ne hodi več na limanice. Odgovor bodo dobili od delavstva pri volitvi v tretjem razredu.
Domače vesti.
— Po slovanskem Jugu roma krščanskosocialni oberbog dr. Lueger z dunajskimi krš-čansko-socialnimi občinskimi svetniki. Ljubezniva družba bi radi nabrala po teh krajih nekaj triumfov za preperelo krščansko socialistvo in za svojo grosesterajharsko «idejo». Seveda je povsod nekoliko dušic, ki bi od srca rade izpolnile vsako željo dunajskega bonca, zakaj za vse, kar čuti klerikalno, je Lueger ideal vseh-idealov. Zagrebški občinski svet n. pr. je sklenil, pogostiti nepovabljene in goste in je določil za pojedino malenkost 15.000 kron. Večina v zagrebškem občinskem svetu je sicer sila narodna, Luegerjevci so pa od tistih, ki stoje na stališču
«der Mensch is ka Krovotl,
er lebt jo net allani vom Solot*.
Ampak klerikalno nagaenje je vendar močnejše kakor slovanska solidarnost in kadar pride Luegerjeva kompanija, se hipoma pozabi, da je to tista družba, ki je hotela na nižjeavstrijskih šolah prepovedati vsak jezik razven nemškega, ki ki je hotela na Dunaju zapreti šolo Komenskega, je protestirala proti češkim gledališkim predstavam i. t. d. Ampak če se Amruš in Kršojavi, Bulič in Mihaljevič ne spominjajo, ima delavstvo spomin in spoznanje. Tudi v Splet so prišli Luegerjevci paradirat in županstvo je res pripravljalo slavnosten sprejem. Na obrežju se je zbrala ogromna množica ljudstva, večinoma delavcev in okoličanskih kmetov, a ko je dunajska gospoda prišla, so zadoneli gromoviti klici po zraku, ki pa nisu bili prav nič podobni radostnim pozdravom. Krščanski junaki ao kmalu razumeli, kaj pomeni
«abcug> in «pereat>. Čudno je bilo, da je policija smatrala dunajske izletnike za nekakšne nebeške svetnike in je začela množico razganjati z žandarji in s financarji ter je celo ranila nekoliko ljudi. — Pri pojedini na parobrodu so se potem pozdravljali spljetski klerikaluhi in dunajski kristjani. Lueger je pri dalmatinskem vinu pripovedoval, da je prišel zato, da bi se kaj storilo za napredek Dalmacije, da bi pokazal Dalmatincem svoje simpatije in da bi utrdil vezi med Dalmacijo in cesarstvom. Vse to je tako smešno, da se ne more razumeti, kako so mogli spljetski župan, spletski poslanec in podobni ljudje poslušati take kolobocije. Lue-gerjeve simpatije so za Dalmatince prav toliko vredne kolikor njegove antipatije. Kdo ga je klical, da bi vtrjeval vezi med cesarstvom in Dalmacijo, ki je tisočkrat protestirala, da ni združena s Hr-vatsko, pa tudi sam v svojo veličino zaverovani Lueger ne bo znal povedati.
— Celjski magistrat ima uradnega načelnika, na katerega je lahko ponosen. Ta gospod, neki dr. Ambro si tsch, kakor že ime kaže, pristen nemški nacionalec, je imel izdajati glasovnice za ožjo volitev med Kralom in sodrugom Horvatkom. Nekatere zanimivosti o teh glasovnicah povemo. Za danes omenimo le to: Neki železničar je prišel z dvajsetimi legitimacijami svojih sodrugov po glasovnice, da ne bi bilo treba vsakemu posameznemu tekati po nje. Toda ne le da mu jih imenitni gospod ni dal, ga je še naznanil postaje-načelniku, češ, da v uradnih urah «agitira»! Po navadi se pravi takemu ravnanju denunciranje. In vsak komentar se nam zdi nepotreben, kajti stvar ne govori, temveč kar kriči sama o sebi.
— Nova nesreča na Pesnici. V torek po-popoldne ob pol 5. je prijel brzovlak, ki je vozil iz Gradca v Maribor, železniškega delavca Jožefa Zwitlaga, ki je korakal po železniškem nasipu in ga vrgel z nasipa, kjer je Zwitlag nevarno ranjen obležal. Brzovlak so ustavili. Ponesrečenca je obvezal graški profesor dr. Langer, ki se je peljal z brzovlakom. Ponesrečenca so prepeljali z brzo-vlakom v mariborsko bolnišnico. Zwitlag ima razbito črepinjo in najbrže umrje.
— Nevarna igra z orožjem. Dimnikarski mojster Franc Vehovec v Rožni dolini se je v torek igral z nabasanim samokresom ter v šali po* meril proti ženi. Nakrat se samokres izproži in kroglja je zadela Vehovčevo ženo v levo stran prsi. Nevarno ranjeno ženo so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Nesreče. Po stopnjicah je padel v Domžalah v Kušarjevem mlinu Franc Zidan tako nesrečno, da je te dni vsied poškodb v deželni bolnišnici umrl. — S kolesa je padel in si zlomil roko na Vrhniki Ivan Mesec. — Na nekem travniku pri Sv. Krištofu pri Laškem so našli črev-ljarja Jakoba Lehena. Prejšnji večer je Lehen popival ter je umrl na poti proti domu.
— V vlaku se je ustrelil na progi Gradec-Maribor 34 let stari kontorist Franc Pernaček.
— Posledioa nesmiselne stave. Mizar Sak-
man v Celovcu je stavil, da napravi po mestu temo, in je zato vrgel na tanko žico, s katero se vežejo cvetlice, pritrjen kamen čez močno napeto električno napeljavo. Stik z mokro zemljo je seveda tok odvedel in provzročil močno žarenje. Ko je hotel Sakman odstraniti žico, ga je zadel tok, ki ga je umoril na mestu. Nekega cestnega pometača, ki je to opazoval in mu pritekel na pomoč, je vrglo v bližnji jarek, vendar brez občutne poškodbe.
— Is okna itlrlnadstropnega finančnega ravnateljstva v Trstu je skočil pomožni sluga 321etni Jakob Barchiara. Vzrok samomora neznan.
— Pogreša se 27-letna krojačeva žena Frančiška Bu-kovnikova, roj. Okornova. Novedenka je srednje postave, črnih kratkih Jas, spredaj je Škrbasta ter je bUa oblečena v črno jopico, temnozeleno obleki, obuta je bita v čevlje na gumbe. Ker se je bati, da bi se ji ne bilo pripetilo kaj žalega, se prosi, kdor bi vedel kaj o sedanjem njenem bivališču, da to naznani mestni policiji.
— Nesreča. Ko je v soboto zjutraj Tiinniesov delavec Jožef Močilnikar is Sneberjev pri piedoru na Martinovi cesti porinil iz jarka neko desko, je r istem trenotku pripeljala po progi lokomotiva, katera je zadela v desko s tako močjo, da je vsled tega Močilnikar padel v stran in se na glavi tako poškodoval , da so ga morali z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
— Uboj V soboto je v Hrašah pri Smledniku nek Mihael VVolgemuth z nožem napadel Jožefa Hubada ter s tako porinil Hubadu nož v trebuh, da so Hubadu vsa čreva stopila iz rane. Hubad je vsled grozne poškodbe v deželni bolnici umrl.
— Truplo v Ljubljanici. V soboto proti 9. uri zvečer je neki sanitetni vojak zapazil s sv. Petra nasipa, da pla*» po Ljubljanici moško truplo. Vojak je šel takoj povedat to v šentpetersko vojašnico in so potem s čolni iskali truplo P° vodi, a ga niso našli.
— Samomori. Blizu Št. Vida nad Ljubljano je zadoji petek skočil slaboumni 54-letni hišni posestnik Andrej Prevc iz Stare Oselice pri Škofji Loki pred vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. — V Pulju se je zaradi živčne bolezni v svojem stanovanju ustrelil realčni učitelj Viktor Kornfeind.
Zadnje vesti.
Horvatek Izvoljen.
Maribor, 15. aprila. Pri včerajšnji ožji volitvi v spodnještajerskih mestih in trgih je bil iz splošne kurije za deželnozborskega poslanca izvoljen socialni demokrat Horvatek s 3288 glasovi proti nemško* nacionalnemu kandidatu K r a 1 u, ki je dobi) 2727 glasov. Nemški nacionalci bo zopet delali z najhujšim pritiskom ter so, kjer je je bilo »0-
Horvatek	Kral
1738	913
413	36
82	391
26	56
24	60
114	226
18	51
48	8
39	—
78	1
29	119
12	23
18	120
18	82
9	57
30		
1	67
		70
24	77
6	59
7	37
92	—
10	48
46		
69		
94	55
34	—
10	48
48	—
24	1
		34
23	—
38	1
30	1
15	85
Koče, izrabljali gospodarsko premoč za teroriziranje volilcev.
V posameznih krajih je bil izid sledeči:
Maribor
Studenec
Celje
Ljutomer
Laški trg
Ptuj
Brežice
Sevnica
Vransko
Žalec
Brežice, ptujske
Velenje
Šoštanj
Slov. Bistrica
Fridava
Saldenhofen
Rogatec
Sauerbrunn
Sv. Lovrenc
Marenberg
Hohenegg
Polstrava
Št. Lenart
Gornji grad
Wernsee
Vis. Muta
Rajhenburg
Konjice
Prasperk
Št. Jur
Weitenstein
Fraila?a
Drahenburg
Šmarje
Slov. Gradec
Boienika agrarna banka. Dunaj 14. maja. Glasovanje v aneksijskem odseku se je izvršilo tako: Najprej se je glasovalo o Vukovičevi resoluciji, ki izreka vladi grajo zaradi dovoljenja banke. Predlog je bil odklonjen s 26 proti 21 glasom. Za predlog so glasovaii: Adler, Daszynski, Dtlrich, Hrasky, Kalina, Kramar, Krek, Laginja, Modraček, Nčmec, Okunievskij, Pemer-storfer, Renner, Seabar, Seitz, Seliger, Schilinger, Švejk, Udržal, Vrtal, Vukovič. Proti so glasovali: Axmann, Bachmann, Bielohlawek, Bugatto, Buzek, Damm, Dobernig, Ebenhoch, Einspinner, Viktor Fuchs, Gefimann, Glombinski, Guggenberg, Hormuzaki, Kolowrat, Kuranda, Liechtenstein, Michael Mayr, Morsey, Redlich, Roszkowski, Rzeszodko, Karl Schachinger, Starzynski, Sylvester, Wolf. Odsotni so bili: Bialy, Mahler, Vassilko, Žygulinskl. — Z enakim številom glasov se je odklonila druga Vukovičeva resolucija, ki zahteva, da se prekliče garancijska obveznost. Tretja Vukovičeva resolucija, da sme vlada le tedaj pritrditi ustavnemu načrtu za Bosno, če se v njem prepove privatna odveza kmetov, je bila odklonjena s 25 proti 22 glasom; Kuranda je tukaj glasoval z opozicijo. — S 26 proti 21 glasom je bila odklonjena Daszynskega resolucija, ki pravi: »Vlada je s tem, da je pritrdila koncesiji za agrarno banko, ravnala proti soglasnemu sklepu posl. zbornice z dne 10. marca 1.1. in i tem izdala interese Avstrije ter interese bo-sensko-hercegovskega prebivalstva, torej grobo prekršila svojo dolžnost.* — V enakem razmerju je bila odklonjena druga resolucija Daszynskega: •Vlada se poziva, naj se takoj poda v pogajanja s skupno vlado, da se izvrši zemljiška odveza v Bosni in Hercegovini državnim potom in financialno pri-pomočjo obeh državnih polovic.*
Potem se je glasovalo o resolucijah vladnih atrank.
Redlichova resolucija, da naj se izvrši zemljiška odveza potom državnega zavoda, se sprejme soglasno. Druga Redlichova resolucija, da naj se prepove kupčija s papirji ogrske banke na avstrijskih borzah, se sprejme z 39 proti 8 glasom. — Sprejme se vseh pet GeB-manovih resolucij t®r Sylvestrova reso lueija, ki zahteva, da se izdela zakon o odgovornosti skupnih ministrov. Bielohlavek in Kolovrrat ata preklicala svoji resoluciji. Prvi del Morseyeve resolucije, ki izreka Burianu nezaupnico, se sprejme soglasno; proti drugemu delu, da se ■prejme Bienerthova izjava kot dovoljno jamstvo, glasujejo socialni demokratje, Jugoslovani in Čehi. — Poslanca Daszynski in Vukovič naznanita svoje predloge kot minoritetne vote,
Na to je Šušteršič predlagal, naj se voli po* ročevalec za zbornico. Temu se je upiral Gefimann z zvijačo, češ, da je vsa zadeva samo debata o vprašanju Daszynskega na finančnega ministra. Šušteršič je opozarjal na g 19 poslovnika, Kramaf in Seitz sta pa vprašala Gefimanna, kako da je sam vložil 6 predlogov, če misli, da odsek res nima sklepati o njih P Na to je Gefimann predlagal, naj se poroča o sklepih šele tedaj, kadar se bo poročalo o aneksijskem zakonu. Večina, ki se boji debate ▼ zbornici kakor peklenšček križa, ja glasovala za to zavlačenje.
Državni zbor. Dunaj, 15. maja. Včeraj seje •prejela z veliko večino nujnost predloga, ki galje Ptt vložil Ry chter a zaradi peiarjev j v meritoričoi
debati so govorili poslanci Bin o ve c (soc. dem.), Lisy (češ. rad.), Bergmann (češ. agr.), Krutz-ner (nem. agr.), D uri c h (češ. agr.) in Bernt (nem. rad.) Predlog je bil tudi meritorično sprejet. Potem se je začela razprava Masarykovega nujnega predloga zaradi veleizdajniškega procesa v Zagrebu. Predsednik Pattai je podal dolgo izjavo, s katero je nasprotoval trditvi, da zbornica ne bi bila kompetentna za posvetovanje o stvari. Potem je Masaryk utemeljeval nujnost. Na željo predsednika je po približno polurnem govoru prekinil in bo nadaljeval svoj govor v torek.
Poslanec Pernerstorfer je vprašal predsednika, kaj je z imunitetno zadevo poslanca Lowa, klicanega brez vprašanja zbornice na sodišče. Predsednik je odgovoril, da je že posredoval pri justičnem ministrstvu, pa še ni dobil odgovora. Posl. Malik vlaga predlog, da se zakonito dovoli sežiganje mrličev. Roblek interpelira radi postavljanja slovenščine na lokalni železnici Celje -Velenje.
Kazenske izvršbe. Dunaj, 15. maja. Ju-stični minister je včeraj v državnem zbora vložil načrt zakona, s katerem se uredi dovoljevanje odlašanja kazni, pretrganja kazni in odlašanja denarne globe.
Viljem ni Dunaja. Dunaj, 15. maja. Pri včerajšnjem svečanem obedu v cesarskem dvoru je cesar Franc Jožef nazdravil Viljemu ter se *z odkritosrčno hvaležnostjo spominjal v zadnjem času ponovno sijajno izkazane zvezne zvestobe* in je trozvezo označil kot jamstvo miru. Cesar Viljem je odgovarjal z željo, da bi ta zveza med Avstrijo in Nemčijo trajala v najkasnejšo bodočnost. Popoldne sta oba cesarja brzojavno pozdravila laškega kralja.
Lopnbin obiojen. Peterburg, 14. maja. Sodišče je izreklo, da je Lopuhin kriv, da je pripadal zločinski zvezi, ter ga je obsodilo na pet let prisilnega dela. Sodba se mora predložiti carju.
Portagllko miniitratvo. Lizbona, 14.maja. Novo ministrstvo je sestavljeno tako: Predsedstvo in notranje zadeve Venceslao de Lima; pravosodje Medeizos; finance Azevedo; zunanje zadeve Borage; vojna Cardeira; mornarica in kolonije Perreira Vianna; delo Bar j ona.
Železniška nesreča nad Mariborom.
Sedaj, ko se je položaj nekoliko izjasnil, se kaže, da so bile prve vesti o železniški nesreči, ki se je primerila v torek pri Pesnici nad Mariborom, pretirane. Vendar pa je katastrofa vsekakor še zelo velika. Poštni vlak, ki je stal na tiru, ker ni dobil znamenja za prosto vožnjo, ima številko 37 in je znan kot »gledališki vlak*. Brzovlak štev. 9, ki je prišel za njim, je našel signal za prosto vožnjo. Vendar je pa strojevodja opazil, da ima vlak pred seboj in je dal nasproten par, tim je mogel. Skoraj sočasno pa je opazil tudi strojevodja osebnega vlaka prihajajoči brzovlak ter je hitro skočil na lokomotivo in pognal vlak dalje. Karambol se pač ni dal več preprečiti, toda posledice bi bile veliko groznejše, ako ne bi bilo osobje tako prevdarno storilo, kar se je dalo. Lokomotiva brzovlaka se je zaletela še s tako silo v zadnji vagon osebnega, da ga je kar prerezala; razbit je tudi predzadnji voz. Lokomotiva ae je zapeljala na kolesje razbitega vagona. Vozovi so se vneli in ogenj se je videl daleč v noč. Ubit je bil slikar Walter z Maribora, ki ga je vrglo zmečkanega deset metrov čez nasip; štiri osebe so pa poškodovane. Pomožni vlak so odposlali iz Maribora. Iz Gradca se je odpeljalo reševalno društvo, ki se je pa vrnilo, ko je izvedelo, da je njegova pomoč že nepotrebna. Razbiti vozovi so podrli dva brzojavna droga in žice so se potrgale. Ponesrečence so odpravili v Maribor.
Zaradi nesreče pridejo v preiskavo uradniški aspirant Hugo Slanaky, ki je zaspal, postajni čuvaj A. Kvas in pa blokni čuvaj Frangeš, prvi, češ, da ni zbudil uradnika, drugi pa, ker je pustil brzovlak na postajo. Frangeš trdi z vso odločnostjo, da je dobil znamenje, da je proga prosta, Slansky pa odločno zanikuje, da bi bil dal kakšen signal Ce bi bila proga električno blokirana, kakor je na dragih mestih, bi bila taka nesreča sploh nemogoča.
«q
..
a, ••
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo!
Ceniki zastonj ln poštnine prosto!
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudna
urarja in trgovca v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union* v Bielu in Genovi. ±o—8
i i i i			
Restavracija
»Jfarodni 4o#“
se priporoča.
Točilo se pristna vina in sveže pivo. Dobra kublnja.
Na razpolago je velik senčnat vrt in arena za veselice, shode i. t. d.
Pri veselicah se toči brez povišanja cen. Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik
restavrater.
•ni ;t ;i i ii ;t i iii ;i, v. i; v. i: r m i \y-mM
Klobuke, cilindre
aa v najnovejših fagonah in v vOJPlvU velikih izberah priporoča
Jfan MIK, £jnbljana
Pod Trančo štev. 2.
58-27
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgoveo z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, \Voliove ulic© 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine ln raznih nr.
Častna delavnica
za popravila in nova del a.
Ce« najniUe. Solidna postrežba.
IlaioeCia slooenska tvrdka za obnoala
Združeni čevljarji v Ijubljani, Wolioie ulice fL 14
iiriporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki e že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega ls tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah!
Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-ljivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
4-3
Flllialka: Start trg Iten.28.
1
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
Ljubljana
i
Mestni trg stev. 19.
104—60
9.
iJMiiiiigniniiiii
Josip Leon
krojaški mojster
Gosposka ulica * Gosposka ulica 9
Celje
se priporoča cenjenemu občinstvu za ranogobrojna naročila.
Posebno se priporočam cenjenemu prebivalstvu iz Trbovelj in okolice ter naznanjam, da pro-dajani ob plačilnih dnevih	10—4
v Trbovljah na Vodi
v hiši gospe Plevčak.
Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva.
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
36-8
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave, trakove in znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospode ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
k £uKic
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladne in letne obleke, povrinike, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklice-
Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S
—  Pred škofijo štev. 19.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček mcikorije‘®r, temveč določeno znamko:
,,Franck"
da imate zagotovilo zavedno jednako in najboljšo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja,
s&amka. Varat*, mamka. Vam tv. znamka. X44ftT, UT. 1LW W.
vi
VK
g lil: S
Nova Cenasi & Gerkman k®«
T.illhliana v°Siai Strit** rje vila llJUUIJlMld' InMngarjevlliuUo
priporoča
«a pomlad in poletje
vsakovrstno subneno, volneno in platneno blago.
Cene solidne In postrežba tečna.
24-13
Ustanovljena 1847.
52-21
  -----------------------------------------  Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA :s Turjaški trg št. 7
Xa|večja zaloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in go* sposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški rozički i. t. d.
Najnižje oene.	Kajsolldnejse blago.
v Dobravljah, Goriško, ftgistroifaiia zadruga z omeicno zaVezo. Ustanovljena 1.1908.
Vino se potllja od 56 litrov naprej ■ po Jako smernih oenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
Zadružno vodstvo.
SIT — B .. X “	nalboljSa in najoenella tvrdUa
XV MjTvOjM ZMlOg Sltj naroševanje osir. nakupovanfe i
X- ..	   UotAnhn	—	 .■
■Hm df I1 I1 I1 I1 ■»	.1»	J	.j*
i
t * to to *
*
H*
Z
5
Čopičev za pleskarje, sobne (likarje, zidarje, mizarje,
LBkov, pristnih angleških za vozove.
Emajlno prevl&ke, pristne, v posodicah po */„ */4, */j in 1 kg.	104—44
Jantarjevo glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za ttroje, olje proti prahu.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv ¥ tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
uTmlr Adolf Hauptmann v Ljubljani ..
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja
Ustanovljeno I. 1S32.
to
*
to
to
I
to
%
*
*
*
*
*
$
licUUUlj is idfmrai nitdnik Fin Barftl«
Tilk« Iv. Pv, Lanprot v Kranj«.