CEUr- n. NOVEMBRA 19T7 — STEV. 46 — LETO XXXI — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMAHJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Teden domačega filma je poMeno okupiral na.^o redakcijo. Kaj hočemo, če pa nosimo na plečih »izvirni greh«, da ta velika kulturna manifestacija v Celju sploh je. Tokrat že petič. Tudi v tej številki nismo mogli mimo TDF, mimo filmske umetno- sti, ki je v teh dneh resnično zasvojilo Celje. Spričo mnogih dogodkov je v tej Uevllki manj takega branja, ki še posebej pri- tegne iKišo pozornost. Moramo priznati, da nekaj boljših in zanimivejših sestavkov hranimo za prihodnjo številko, ki bo praznična, obsežnejša in vsebinsko tudi boga- tejša. In še nekaj moramo sporočiti. Pretekli teden smo se odločili, da bomo v okinru CGP »Delo« postali samostojen TOZD in da bomo kmalu prešli iudi na tisk v novi tehniki. To sta dve domači novici, ki bosta gotovo pomenili premik na še večjo kva- liteto tednika. Vaš urednik FILM OSVOJIL CELJE Sposoditi si moram . zelo posrečeno reklamno reklo, ki pravi, da samo dobre stvari trajajo tako dolgo. To bi veljalo tudi za eno največjih kulturnih prireditev v delavskem Celju — za Teden domačega filma. Samo zato, ker je dober, ker odgo- varja interesu množice, se je ob trdem prizadevanju organizatorjev, med Scilo in Karibdo ekonomskih težav prebil do prve- ga jubileja, do svoje petletnice. Naključje petletnico TDF v Celju tudi časovno uvršča v čas 60-letnice velike oktobrske revolucije. Kaj imata TDF in veliki Oktober skupnega? Imata. Veliki tvorec prve proletarske revolucije Vladi- mir lijič-Lenin je imel do filmske umet- nosti izredno pozitiven odnos. Njegov zna- meniti stavek, s katerim Lenin proglaša film kot najbolj množično obliko širjenja kulture, ki je hkrati tudi najbolj razum- ljiva in pristopna oblika za široke mno- žice, se v Celju s TDF in siceršnjo vsi- dranostjo filma potrjuje. Zakaj ima film tolikšno moč in zajema tako širok krog ljubiteljev? Najprej zato, ker je filmska umetnost na filmski trak in na njegov zvočni rob združila vse zvr- sti umetnosti; literaturo, igralsko umet- nost, glasbo, likovno ustvarjalnost, plesno umetnost, seveda' tudi režijo in druge spretnosti, ki so razvile samostojen umet- niški izraz v spletu filmske ustvarjalnosti. Niso za odmet tudi nadaljnji učinki, ki posegajo na širše območje človeške kul- ture kot so arhitektura, prostorska, stavb-, na notranja oprema, vse tja do kulture oblačenja. Kakorkoli že, film je brez dvo- ma pomagal premostiti prepad med živ- ljenjskima slogoma razrednih antagoni- stov v trenutku, ko si je delavski razred izboril tudi to, da je v svoj standard začel vključevati tudi kulturne dobrine, ko so se cilji njegovega boja razširili čez meje bitke za goli obstoj. TDF je naposled tudi priložnost, ob kateri se potrjuje bistvena različnost po- mena in vloge filma pri nas od »filmske farne« filmske industrije tipa Hollywood, ki jo obdaja za lažni blišč skrito najbolj brezkompromisno pridobitništvo. Prvič ne moremo dvomiti v angažiran pristop v filmski ustvarjalnosti, čeravno bi ta mogel biti še izrazitejši in ga v kakšnem letu v filmski beri tudi pogrešamo. Vsekakor smo daleč od tovarn sanj in slepila mno- žic. Kako bi tudi sicer lahko že petič bili priča tesnemu stiku filmskih ustvarjalcev s svojim resnično najbolj množičnim ob- činstvom, njihovemu medsebojnemu spo- znavanju, razumevanju drug drugega, ki prihaja vse bolj na področje tesnejšega sodelovanja. To sodelovanje je edino pri nas uresničeno v neposrednem odnosu, ko združeno delo prek interesnih skup- nosti s financiranjem in programskimi vpli- vi zamenjuje preživel »mecenski odnos«. TDF ni elitniška manifestacija. Je te- den izredne delovne tvornosti. Zvrstila se bodo posvetovanja od najmlajših, ki v svet filma šele vstopajo, pa do razprav na najvišji strokovni ravni. Ogled filmov, živ stik filmskih ustvarjalcev z občin- stvom je samo ena, morda res najbolj privlačna plat TDF. Dejstvo pa, da je bilo Celje izbrano za kraj, kjer bo v teh dneh podpisan sporazum o ustanovitvi Koordi- nacijskega odbora jugoslovanskih film- skih manifestacij, daje pomenu in vlog! j celjskega kulturnega dogodka tuc|i svojoj vnanjo težo. Vsem, ki bodo to našo kulturno mani-j festacijo obogatili s svojimi prispevki, si svojo prisotnostjo, topla in iskrena dobro-^ došlica v delavskem Celju, ki ga je, kot je bilo že v začetku rečeno — film za-- svojil! , I JURE KRAŠOVEC PRED VOLITVAMI V KONJICAH 3186 KANDIDATOV Du konca meseca oktobra So v občini Slovenske ICcaji- oe evidentirali za možne kan- didate v skuipščinske delega- cije in delegacije interesnih skupnosti 31S6 delavcev in ob- čanov. Od tega so jiii 1954 evi- dentirali v temeljnih organi- zacijah združenega dela- in si- cer 1002 možna kanididata za delegacije v abor združenega dela občinske sliupščine in &52 kandidatov v silcupšč ne interes.nih skupnosti. V kra- jevnih skupnostih pa so evi- deni-irali 1232 možnih kandi- datov, od tega 563 za delegate ^ zbor krajevnih skupnosti in ^ za skupiičine interesnih skujpnosti. Struktura eviden- ^'J"aiiih možnili kandidatov ka- ^. da je mad vsemi evidenti- raniiTii največ takih, ki so sta- med 27 in 40 leti (kar 1058 jih je), med njimi pa je *=^di veliko mladih (739). 2en- ^l^e so v listi evidentiranih kandidatov zastopane s slabo '''"^tjino, ria?iveseljivo pa je ^jstvo, da je za delegate evidentiranih veliko delavcev (1825) m nmogo članov ZK (792), Sicer pa so naloge, ki jih morajo opraviti v občini Slo- venske Konjice pred skupščin- skimi volitvami, zelo zah- tevne in obsežne. Predvsem ti- ste, ki zadevajo cel splet od- nosov med delegacijami, pa med delegacijami in skupščin- skimi -organi, tiste, ki oprede- ljujejo vlogo delegatov v družbenopolitičnem zboru ob- činske skupščne in vlogo de- legatov v zborih uporabnikov v skupščinah interesnih skup- nosti ter druge. Gre torej za vrsto vprašanj, ki se nana- šajo na poglabljanje delegat- skega sistema in nadaljnji ra- zvoj političnega sistema. Pri tem pa tudi za vsa tista vpra- šanja, ki opredeljujejo vlogo družbenopolitičnih organizacij pri graditvi sistema sociali- stičnega samoupravljanja, po- sebej še zveze komunistov, SZDL ki sindikaitov. -čini. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da p>o ob- segu manjše krajevne skup- nosti veliko lažje zaživijo in se razvijajo kot resnično samoupravne einote delovnih ljudi in občanov. Zato so na ponedeljkovi seji predsed- stva občinske konference SZDL člani podprli stališče, da je potrebno tudi v Celju nemudoma pristopiti k pre- oblikovanju krajevnih skup- nosti. Oblikovati je namreč treba tak.šne krajevne skup- nosti, ki bodo lahko ix>stale celice tesnejšega povezovanja občanov iu uresničevanja njihovih interesov. To akcijo je potrebno izvesti hkrati s pripravama na volitve in v okviru razprav o delegat- skem sistemu ter predlaga- nih sprememb v 2rv-eai z de- lovanjem in organiziranjem delegacij v (Helju. Kljub te- mu pa je predsedstvo meni- lo, da v Celju ne gre kar načelno ustanavljati oziroma na novo organizirati nekate- re krajevne skupiosti, ampak je potrebno predvsem videti možnosti in pogoje za njiho^ vo ustanovitev. Predlog je, naj bi v krajevnih skupnostih Ostrožno, Store, Pod gra- dom, Gaberje-iHudinja, Voj- nik, Nova vas in Cfenter ne- miuioma oblikovali koordina- cijska telesa, ki bodo zadoJ- žena za izvedbo celovite raz- prave in celotnega postopka za preoblikovanje teh krajev- nih skiijpnosU. D. S. Franc Okorn je 34-leten moiak. Rojen Radečan, človek, ki ga pozna v Ra- dečah vsakdo. Kot alctivne- ga delavca v »Svobodi«, ki. noopreaterja in filmskega zanesenjaka. Ljubezen do filma spre- mlja Franca Okorna te od mladih nog- Kot osnovno- šolec je z vozičkom vozil hime iz. kinadvorane m postajo v Zidanem mostu. Nato je počasi »prilezel« do operaterske kabine. Či- stil in pometal jo je, nato so mu že pustili, da je oči. stil tudi kinoprojektor in slednjič je smel, s 15 leti, prvič tudi napeljati film in ga zavrteti. Od kod takSna ljubezen do filma, ki mu je zvest že od tistih otrcških dni, ko je porival voziček proti Zidanemu mostv? »Film mi je všeč. Prepro- sto tako. enkraten je- Kot medij, kot sporočilo, spro. stitev in zabava«, pripove- duje Franc Okorn. »Ljube- zni do celuloidnega traku me je naučil moj bivši uči. tel J in upravnik kina tova- riš Nemec. Potem mi je film zlezel pod kožo in tu ga nosim. Sem že naj dalje, Od vseh dosedanjih, kino- cperater v Radečah. In ostal bom. Kot operater, pa »nabavni« za filme, pre. voznik in tudi plakate le- pim in jih bom še.« Začel je s starejšimi pro- jektorji. Sedaj upravlja novejše in želi, da bi dobil še boljše, da bi izboljšal predstave in tako gledal- cem, fci mu jih v kinu ni- koli ne manjka, omogočil še več užitka. Tedensko je štirikrat v svoji kabini. O jdmih pa pravi, da mti vsakršne. Sekcija pri ra- deški »Svobodi«, ki uprav- lja s filmskim sporedom in kinom, se vzdržuje sa- ma. Brez podpore občin- ske kulturne skupnosti je. In tako pač vrtijo tudi bolj komercialne filme, kjer je obiska dovolj. »Zberem pač tako«, pripo- veduje Franc Okorn, hda ha filmi, ki so komercial- ni in prinesejo v blagajno dovolj, zavrtim še kak te- žji, umetniško boljši film. ki ima navadno, žal je to res manj obiska.« Kljub temu na filmski spored v Radečah ni pripomb. Tudi v sosvetu za film pri kra- jevni konferenci SZDL so povsem zadovoljni z nje- govim delom. In mu pre- puščajo, da dela bolj kot ne sam, češ, da se na film pač najbolje spozna. Težav z nabavljanjem filmov nima. Zelo dobro se razume z distributerji in tako mu pogostokrat uspe, da v Radeče pripe- lje tudi najbolj »sveže« fil. me. Ko vprašam, kakšni filmi so njemu najbolj všeč, odvrne: »angleški, tako me je učil Musec (znani filmski kritik m publicist). Pa tudi domači filmi, predvsem novejši. Mislim, da že lahko govo- rimo o novem valu v ju^jo- slovanski kinematografiji in tega sem vesel, saj bo- mo prebrodili večletno kri- zo.« In filmu bo ostal zvest? »Seveda. Zena sicer včasih nerga in sprašuje, ali sem se oženil z njo ali s fil- mom. Pa je le prav tako. Film je moja preokupaci- ja. Tudi tradicija se bo najbrže nadaljevala. Po- dobno ljubezen do filma kažejo namreč tudi moje tri hčere. Vse mi pomaga- jo, najstarejša pa že zna film prav napeljati v pro- jektor in ga zavrteti.. .« In za konec, vprašaju? »Morda moje vodilo. Grif- fith je dejal: 'Gledalec naj se smeje, joče, a hkrati tu. di razmišlja.' Film mora doseči to in vse bo v redu. Domači film je na dobri poti, da mu to spet uspe.« BRANKO STAMEJČIČ OBMOČJE POTRJENA SPOSOBNOST LB SPLOŠNE BANKE Zakon o sKiruženem delu in zakon o temeljih kreditne- ga in bančnega sistema sta naložila bančnim organizaci- jam, tako tudi Ljubljanski banki in njeni podružnici v Celju, da se najpozneje do sredine januarja prihodnjega leta vskladijo in konstituira- jo z novo zakonodajo. Steklo je delo, ki je bilo spričo nalog in zahtev ne sa- mo izredno pomembno, mar- več tudi uspešno. Zdaj se bli- ža koncu. V javni razpravi je biio več dokiunentov, najpomembnej- ši med njimi pa vsekakor predlog samoupravnega spo- razimia o združevanju v te- meljno in združeno banko. Združeno delo na celjskem območju je ocenilo to gradi- vo in opozorilo na vsebino novih odnosov v gospodarje- nju z denarjem. Do veljave so prišli tudi skupni interesi, ki jih bodo uresničevale čla- nice v temeljni in ne nazadnje v zdniženi banki. Skupni in- teres, kot je na zadnjem zbo- ru upravljalcev po-adaril pred- sednik izvršilnega odbora Emil Jug, je v zagotavljanju denarnih sredstev za oprav- ljanje, izboljševanje in raz- voj materialne podlage dela, ki se opredeljuje s sredijje- ročnimi razvojnimi načrti. Razprava o bančni preob- razbi pa ni tek^a samo v združenem delu, marveč tudi med drugimi dejavniki druž- benopolitičnega in gospodar- skega življenja. Predlog samoupravnega spo- razuma o združitvi v Ljubljan- sko banko Splošno banko Ce- lje (za takšno ime so se up- ravljale! odločili) ureja pra- vice, obveznosti in odgovor- nosti združenega dela na pod- ročju zdniževanja dela in sredsteTT za uresničevanje skupnih intecresov pri zagotav- ljanju sredstev za opravljanje in razširitev dejavnosti ter za uresničitev širših skupnih In- teresov. Tako postaja banka del fimkcije samoupravno or- ganiziranega združenega dela. v katerem vse oblike dohod- ka pripadajo temeljnm or- ganizacijam združenega dela. Povsem razumljivo je, da bo upravljanje in odločanje v banki temeljio na načelih delegatskega sistema, sicer pa predloga obeh dokumen- tov opredeljujeta tudi organi- ziranost Ljubljanske banke Splošne banke Celje, ki ima lahko poslovne enote in po- slovno organizacijo enote na območju, kjer bo poslovala. Nekaj ponujenih rešitev iz javnih razptrav je dobilo svo- je mesto ne samo v samoup- ravnem sporazumu o združe- vanju v temeljno banko, mar- več tudi v predlogu statuta. V dosedanjih razpravah je prevladalo mnenje, da je tre- ba organizirati takšno temelj- no banko, ki bo sposobna spremljati združeiK) delo in mu omogočiti pospešen na- daljnji razvoj. To načelo je v primeru dosedanje celjske podružnice Ljubljanske banke zagotovljeno, saj znašajo združena sredstva pri njej ob koncu lanskega leta 6.045 mi- lijonov dinarjev. In ne samo to, nova Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo tudi sposobna samostojno izvrše- vati družbene dogovore in sa- moupravne sporazume, ki usmerjajo v banki združe- na sredstva v skladu z načrti družbenopolitičnih skupnosti. Vrh tega bo sposobna izvrše- vati obveznosti kreditnomone- tame politike, prevzemati ob- veznosti in odgovornosti o skupni poslovni politiki na določenem področju bančne- ga poslovanja in ne nazad- nje dosegati takšen skupni dohodek, da se pokr-jejo stroški poslovan-a in obliku- jejo obvezni skladi. Obrisi nove Ljubljanske banke Splošne banke Celje so torej tu. O njih in vsem drugem teče te dni v zdru- ženem delu in pri članicah te banke še zadnja javna raz- prava. Trajala bo do 5. de- cembra. Sicer pa je ta dan določen za podpisovanje sa- moupravnega sporazuma o združevanju v temeljno ban- ko. In končno — po sklepu zadnega zbora upravi'alcev celjske podružnice Ljubljan- ske banke bo ustanovna skup- ščina nove temeljne banke ▼ Ce'jn najpozneje do sredine letošnjega decembra. BO2I0 2. stran — NOVI TEDNIK št. 46 — 17. november 1977 DELEGATSKI SISTEM PRED SKUPNIM ZASEDANJEM SZDL IN SINDIKATOV s skupnim zasedanjem čla- nov občinske konference so- cialistične zveae delovnega tjudistva in občinskega sindi- kalnega sveta, ki bo v pone- deljek, 21. novembra v Celju, bo sklenjena prva etapa pred- volilne aktivnosti kot sestav- nega dela naporov za družbe- noekonooTLsko preobrazbo živ- ljenja na vseh področjih zdru- ženega dela celjske občine. Osrednji del razprave bo na- menjen življenju, delu in pro- blematiki delovanja delegacij. Več kot tiiletne delegatske iz- kušnje so poleg pomembnih dosežkov pokazale tudi na ne- kaj pomanjkljivosti, ki jih hočejo v Celju z novimi vo- litvami odpraviti. Temeljno vprašanje zadeva položaj in vlogo delegacije kot neločlji- vega dela samoupravnih od- nosov v toizidih in krajevnih skupnostih. Marsikje namreč še niso sprejeli delegacij kot sredstvo, preko katerega de- lavci v delegatskih skupščinah obvladujejo vse osnovne živ- ljenjske interese in celotno družbeno življenje v občini. Zato bo potrebno ponovno iz- postaviti vlogo družbenopoli- tičnih organizacij, ki so za- dolžene za ustvarjanje takšnih razmer, v katerih bodo lahko delegacije učinkoviteje delo- vale. Gre torej za vrsto pomemb- nih novosti pri delu delega- cij občinske skupščine in skupščin samoupravnih inte- resnih skupnosti. Zato bi bilo prav, da v tozdih in krajev- nih skupnostih še pred skup- nim zasedanjem celjske ob- činske konference socialistič- ne ziveze in sindikatov teme- ljito obravna\'aoo pomen in vrednost predlaganih spre- memb. ds OSNOVA ZA PRIHODNJE Da bi ugotovila, kako smo v celjski občini us- peli z uresničevanjem do- ločil Zakona o ljudski ob- rambi in družbeni samo- zaščiti ter podružbljanju obrambnih priprav je bil pred časom organi&iran širši p>osvet. Posvetovanja, ki ga je vodil predsednik Sob Jože Marolt, so se udeležili predstavniki družbeno političnih orga- nizacij, krajevnih skupno- sti, TOZD, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih strokovnih orga- nov s tega področja. Te- meljna ugotovitev posve- tovanja je, da so obramb- ne priprave v vseh sre- dinah usklajene v skladu z zakonom in da so na zadovoljivi ravni. Opaziti je bilo sdcer nekaj nejas- nosti in neusklajenosti pri uresničevanju obrambnih priprav, predvsem v SIS, ter objektivnih težav, ki pa jih bo p>otrebno v pri- hodnje odpraviti. Ugotovitve ui sklepi, ki jih bo na podlagi posve- tovanja pripravil Svet za LO, varnost in DS pri Sob Gelje, bodo temelj za planiranje dela na p>od- ročju obrambnih priprav v prihodnjem letu. Pot- rebno je namreč še iz- boljšati stopnjo obramb- ne pripravljenosti in DS na vseh področjdh, v TOZD, krajevnih skupno- stih, SIS in drugod. ^ „.....________ . K. V. 3ZDL0SS ŠENTJUR ODSLEJ BOLJE OCENILI DELEGATSKI SISTEM Na skirpni seji OK SZDL in OSS Šentjur, so v torek dopoldne ocenili delegatski sistem v občmi in sprejema- li kadrovska merila za voht ve leta 1978. Oceno delovanja delegat- skega sistema so v tej obči- na pripravili in dali v oce- no že spomadi. Ocene in ugotovitve zapisane tedaj še držijo. Dograjevanje delegat- skega siistema pomeni isto- časno tudi že uresničevanje nekaterih pomembndh nalog, ki jih v svoji knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja« postavlja Edvard Kar- delj in ki bodo pomenile iz- hodišče m pripravo VIII. oziroma XI. kongresa ZK. Iz ocene delegatskega si- stema iahaja tudi bodoče de- lovanje delegatov in delega- cij. Poglejmo na kratko, kako bo v bodoče zastavljeno de- lovanje skupščine in njenih organov. številčnost ozčron^ struk- tiu^ delegatov zbora KS in DPZ se v bodoče bistveno ne bo spreminjala. Potrebno pa bo spremeniti število de- legatov v zboru zd'ruženega dela, kakor tudi strukturo. Pri skupščini oziroma pri zborih bodo tudd v bodoče delovale posamezne komisije, sveti ipd. Verjetno pa bo poleg obstoječih t»vTstih organov treba formirati Se nekatere druge. Se naprej bo potrebno dograjevati vse- bino in metode de^a skupšči- ne. Pomemben je tudi načan sprejemanja odločitev. O po- membnih sklepih se bodo izjasnili vsi delegati oziroma delegacije. Do volitev je po- trebno dopolniti statut obča- ne in druge akte. Gradiva za skupščino naj bi v bodo- če pravi''oma pripravljali v širši obliki. Občutno je treba 2imanjša- ti krog vprašanj, ki j'hobrav. nava družbenopolitični zboočasi. Vse preveč časa in truda porabimo za dosego do- ločenih učinkov. V povezavi s krepitvijo znanja bo ne- dvomno zrasla tudi produk- tivnost. V Celju se vseh teh dej- stev že dolgo zavedamo. Za- to tudi letošnja akcija Ko- mimista Celjanov ni našla nepripravljenih. Ob tem, ko lahko, predvsem pri rasti znanja in razvijanju množič- ne inventivne dejavnosti v Ce- lju že marsikaj pokažemo, so tudi naloge v nadaljnji aktivnosti zveze komunistov, sindikatov in celotnega zdru- ženega dela jasno zastavlje- ne. Tako s sestavo progra- ma akcije »človek, znanje, produktivnost« v Celju ni bi- lo težav. Akcija bo usmerje- na na dve področji. Na ob- činski ravni bo več manife- stacij in prireditev, ki bodo opozorile na pKjmen teh se- stavin združenega dela in raz- jasnile tudi marsikatera še nerazčiščena vprašanja. Akci- ja pa bo neposredno segla tudi v združeno delo, v dejav- nost društev, mladine in ne- nazadnje tudi krajevnih skup- nosti. Program akcij je že izde- lan. Doslej sta bili v Celju dve. Ponedeljkova oddaja ra- dia Celje, kjer smo v oddaji »v živo« spregovorili o ino- vacijski dejavnosti tn polo- žaju inovatorjev je bila prva. Sledil ji je torkov območni posvet o inovatorstvu. Akcij pa bo še več. Tako bo ko- mite občinske konference ZK večkrat r*azpravljal o vpraša- njih znanja, razvoja tn pro- duktivnosti ter vprašanjih, povezanih s tem. V Celju bo tudi javna tribima, na kateri se bodo lotili enakih vpra- šanj. Ob tem pa še vsako- letna akcija Inovator, nova akcija »Mladi za razvoj Ce- lja« in podobno. Posebne na- loge bosta dobila dva tozda — VIT v Železarni Store in Kemija v Aeru Celje. Tam bodo vprašanja tnovatorstva, produktivnosti in znanja ob- delali še posebej. In nena- zadnje bodo vsa ta vprašanja postala sestavni del učnega programa šole za gospodar- stvenike. Skratka, vprašanjem rasti znanja in produktiraosti v združenem delu tako v pro- izvodnih organizacijah kot tu- di v družbenih službah in na ravni nematerialne proizvod- nje ter življenja občanov v krajevnih skupnostih posve- ča letošnji teden komunista še posebej veliko pozornost. Pozornost, ki ne sme izzve- neti kot enkratna akcija, v enem tednu. Mora postati stalna skrb organiziranih družbenih sil z ZK na čelu in nenehno vodilo v stalni družbeni akciji. BR.\NKO STAIMEJCIC St. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran S ANALITIČNO O OPRAVLJENIH VOLILNIH KONFERENCAH ZKS V OBMOČJU NAJVAŽNEJŠA JE BITKA ZA PRISTNE SAMOUPRAVNE ODNOSE Pred dnevi je bila v Ce- lju seja sekretariata med- občinskega sveta ZKS za celjsko območje, na kate- ri so sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS ali njihovi namestniki po- dali izčrpno oceno oprav- ljenih volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK. Sejo je vodU sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik, ocene pa so podali sekretarji občin- skih komitejev: Seje se je udeležil tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Loj- ze Briški. CELJE: DELO KOMUNISTOV NA VSA PODROČJA Prve ocene opravljenih volilnih konferenc v celj- ski občini kažejo, da so komunisti povezovali volil, ne konference s priprava- mi na oba kongresa in vo- litve, saj so poleg proble- mov, ki jih čutijo v lastnih sredinah izpostavljali tudi vsa vprašanja, ki zadeva- jo širšo družbeno skup- nost. V tozdih so se komu. nisti kritično zazrli v ure- sničevanje zakona o zdru- ženem delu, ocenili so učinkovitost gospodarjenja ter samoupravne odnose v lastnih sredinah. Pri tem so večinoma poudarjali, da komunisti ne smejo delo- vati le v okviru osnovnih organizacij, ampak so v svojem delu uspešni le, če se vključujejo v delo samo. upravnih organov. Stane Seničar je nadalje ocenil, da so bile volilne konfe- rence komunistov s pod- ročja družbenih dejavnosti preozke pri kritičnem ob- ravnavanju problemov in so izpostavljale predvsem vprašanja, ki neposredno zadevajo delo komunistov družbenih dejavnosti. V krajevnih skupnostih pa so tekle zelo različno. Po- nekod so bile dobro pri- pravljene, drugod pa slab- še. Njihova hiba se kaže predvsem pri iskanju us- treznih metod dela. LAŠKO: PREDVSEM O POLOŽAJU DELAVCEV Laški komunisti so na volilnih konferencah spre- govorili predvsem o spre- minjanju družbenoeko- n(miskega položaja delav- ca in občana ter v zvezi s tem o uresničevanju zako- na o združenem delu, o go. spodarjenju, vlogi subjek- tivnih sil ter o ljudski obrambi in družbeni samo- zaščiti. V temeljnih orga- nizacijah pa so poleg tega izpostavili še odnose med tczdi, govorili o nagraje- vanju po delu in vrašča- nju tozdov v krajevne skupnosti. Ko je ocenjeval potek volilnih konferenc v osnovnih organizacijah laš. ke občine je Cveto Knez dejal, da so se posebej do. bro odrezali komunisti te- renskih partijskih organi- zacij, ki so večino vpra- šanj namenili vlogi SZDL in njenemu delovanju v krajevnih skupnostih. ŠENTJUR: MANJ SAMOUPRAVE V DISLOCIRANIH OBRATIH Volilne konference šent- jiirskih komunistov so iz- postavile vrsto vprašanj o medsebojnih odnosih, o gospodarjenju v organiza- cijah združenega dela ter o aktivnosti komunistov tako v temeljnih organiza- cijah kot krajevnih skup- nostih. Posebej žgoča je bila razprava komunistov v tozdu Elegant, kjer so sprožili -vprašanja uresni- čevanja samoupravnih pra- vic s strani Topra kot ma- tične organizacije. Komu- nisti so na volilnih konfe- rencah razpravljali tudi o razvoju delegatskega siste- ma in nadaljnjih poteh po- litičnega sistema. Menili so, da je potrebno v dele- gatsko delo vključiti še širši krog delavcev in ob- čanov ter še bolj odgovor- no kot doslej zadolžiti ko- muniste za uresničevanje nalog s tega področja. MOZIRJE: URESNIČEVANJE RAZVOJNIH NAČRTOV Volilne konference mo- zirske občine so razgrnile vse bistvene probleme tozdov in krajevnih skup- nosti. Tako so komimisti v temeljnih organizacijah združenega dela ocenili vsebinske premike samo- upravnih odnosov, izposta- vili težave v zvezi z nagra- jevanjem po delu in oceni, li gospodarske razmere ter v zvezi s tem uresničeva- nje razvojnih načrtov. Po- sebej kritični so bili ko- munisti v Lesni industriji Nazarje, ki so na volilni konferenci zahtevali celot- no revizijo razvojnih na- črtov. Tudi v krajevnih skupnostih so volilne kon- ference dobro uspele. Po- kazale so, da se komunisti zavedajo nalog v zrvezi z uveljavljanjem ustavne vlo. ge krajevnih skupnosti in vloge SZDL, pa tudi nalog s področja ljudske obram- be in družbene samozašči- te. KONJICE: ANALIZE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V konjiški občini so os- novne organizacije ZK opravile volilne konferen- ce v dogovorjenem roku, zaradi nesklepčnosti pa je morala ena osnovna orga- nizacija volilno konferenco pvonoviti. Značilno zanje je, da so komunisti opravi- li kakovostne analize sa- moupravnih in družbeno- ekonomskih odnosov v svojih sredinah in se usta^ vili pri vrsti vprašanj v zvezi z uresničevanjem za- kona o združenem delu, Tako so volilne konferen- ce pokazale, da v marsika- teri temeljni organizaciji .še niso našli ustreznih od- govorov v zvezi z ureja- njem dohodkovnih odno- sov in nagrajevanjem po delu, pa tudi z razmejeva- njem pristojnosti med to- zdi in delovnimi skupnost- mi skupnih služb. Kar za- deva kadrovanje v vodstva osnovnih organizacij ZK pa je za konjiško občino značilna doslednost pri uresničevanju dogovorje- nih kriterijev. ŠMARJE: NA TERENU SIRSE KOT V TOZD V šmarski občini so da- le volilne konference ko- munistov v temeljnih or- ganizacijah združenega de- la drugačno sliko od onih v krajevnih skupnostih, v slednjih so namreč komu- nisti p>odali veliko bolj po. globljene in široke ocene o vseh aktualnih vpraša- njih in širše družbenopo- litične skupnosti, medtem ko so bile ocene komuni- stov v tozdih velikokrat zelo ozke. Verjetno je tak- šna slika rezultat tega, da se komimisti v temeljnih organizacijah večkrat se- stajajo kot komunisti na terenu in zato sproti obra- vnavajo aktualna vpraša- nja. Posebej živalmo so razpravljali komunisti v tozdu Hmezada, ki so kri- tično ocenili odnose v Do- brini in za katere so celo menili, da postajajo ovira nadaljnjemu razvoju nji- hovih toisdov. VELENJE: ZA ENOTNOST V DOHODKOVNIH ODNOSIH Razprave komunistov na voUlnih konferencah os- novnih organizacij velenj- ske občine so podobno kot drugod razgrnile vr- sto problemov v zvezi 2 m-eljavljanjem zakona o združenem delu, nadalj- njim razvojem samouprav, nih odnosov in usta-mo preobrazbo krajevnih sku- prosti. Prav tako pa so pokazale še na neikatera nerešena vprašanja nadalj. njega razvoja, kot na pri- mer v Rudarskem elektro- energetskem kombinatu Velenje, kjer komunisti še nimajo enotnih pogledov na urejanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Volilne konference so med drugim poudarjale odgovornost vodstvenih in vodilnih delavcev pri ures- ničevanju zastavljenih pla. nov, premalo pa so izpo- stavljale odgovornost ko- munistov za delo v kra- jevnih skupnostih. ZALEG: KOPJMISTI m TERENU BOLJ CELOVITI Tudi za volilne konfe- rence osnovnih organiza- cij ZK v žalski občini je značilno, da so bile veliko bolje pripravljene tiste v krajevnih skupnostih kot ene v temeljnih organiza- cijah združenega dela. ICo- munisti na terenu so nam. reč v razpravah izpostav- ljali celotne odnose v kra- jevnih skupnostih, kar ka- že tudi na določene pre- mike pri uveljavljanju us- tavne vloge krajevnih sku- pnosti. Komimisti s področja vzgoje in izobraževanja pa so volilne konference po- vezovali s preobrazbo vzgo. je in izobraževanja, obliko, vanjem desetih temeljnih organizacij združenega de- la v občini. Kritično so ocenili delo vodilnih ko- munistov pri nalogah v zvezi z združevanjem os- no\-nih šol in ob tem izrek- li na eni od volilnih kon- ferenc nezaupnico vodilne, mu delavcu. ZNAČILNOSTI ZVSE6A CELJSKEGA OBMOČJA Ocene opravljenih volil- nih konferenc osno"vnih or. ganizacij zveze komunis- tov pričajo o tem, da je v vseh občinah prisotna dokaj stabilna politična si- tuacija. Tako je v zaključ- ni razpravi dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik. Odprav- ljena so tudi vsa resna kri- zna križišča v gospodar- skih organizacijah, čeprav se v Celjski Cinkarni, Me- tki in 2ični, pa v laški volni, šentjurskem Alposu, iviozirskem Glinu, žalskem Hmezadu in velenjskem Gorenju še vedno otepajo z gospodarskimi težavami. Tako velja poudariti, da je zveza komunistov dosegla dobre rezultate tudi na področju stabilnejšega in bolj zdravega gospodarje- nja. Volilne konference os- novnih organizacij pa so pokazale še na več drugih značilnosti. Med njinii to, da delavci v veliki večini razumejo zakon o združe- nem delu, da pa je v orga- nizacijah združenega dela še vedno prisotna določe- na oblika tehnokratizma, ki se kaže prav pri njego- vem razlaganju in uveljav- ljanju. Tehnokratske sile namreč ne delujejo več od. krito, ampak se skrivajo za tihim pristankom na do, ločila zakona. Zanimajo se za zunanji videz uveljavlja- nja zakona o združenem de-lu, ki pa z njegovim raz- rednim značajem nimajo nič skupnega. Te tehno- kratske sile se zato zavze- majo za ustanovitev tak- šnih temeljnih organizacij, kjer bi se dohodek še ved- no oblikoval in razpKM-ejal mimo delavcev. Jasno je, da se morajo komunisti še bolj odkrito in zavzeto bojevati zoper takšne tež- nje in se zavzemati za de- jansko uveljavitev družbe- noekonomskega in samo- upravnega položaja delav- ca v združenem delu. Po- dobno je tudi v krajevnih skupnostih, ki še vedno nL so dobro organizirane. V skupščinskih organih 3n organih izvršnih svetov namreč prevladuje misel, da morajo biti krajevne skupnosti ekonomsko mo- čne družbenopolitične sku- pnosti, v katerih bodo ob- čani in njihovi delegati iz- vrševali sklepe in uresniče- vali naloge sku|>ščinsldh organov. To pa je v popol- nem nasprotju z načeli o uveljavitvi družbenoeko- nomskih odnosov občanov v krajevnih skupnostih, kot jih nakazujejo ustava, zakon o združenem delu in partijski dokumenti. Za- to se tudi dogaja, da pri- haja do neustreznega od- nosa med skupščinskimi organi in delegati krajev- nih skupnosti, značilnega za preživeli odbo miški si- stem. Komunisti morajo zato direktno poseči v bi- tko za uveljavljanje kra- jevnih skupnosti tako, kot to nakazujeta ustava in za- kon ter pri tem menjati nezdrave odnose med skupščinami in izvršnimi sveti na eni ter med dele- gati na drugi strani. V zvezi z vsemi ugotovit- vami, ki izhajajo iz ocen o poteku volilnih konferenc osnovnih organizacij zveze komunistov v vseh osmih občinah celjskega območja so člani seki-etariata med- občinskega sveta ZKS sprejeli tri ekipe. In sicer sklep, naj kadrovska in volilna komisija pri med- občinskem svetu še enkrat temeljito ocenita opravlje- ne volilne konference in drugega, naj vse občinske konference nemudoma prL stopijo k organiziranju dvodnevnih seminarjev za rovoizTOljene sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov, člani pa so ob koncu sprejeli še do- končen razpored občinskih volilnih konferenc, ki jih bodo v občinah opravili do 10. decembra. D-\MJ.'\NA STAMEJCIC 4. strar. — NOVI TEDNIK §t. 46 — 17. november 197^ PRIPADNOST - KOMU? JURE KRASOVEC Na konferenci ZK v laškem TIM je tekla razprava tudi o pripadnosti. Ugotovljeno je bilo, da delavci, 2dasti pa strokovnjaki, ki so na ožjo družbe- no-politično skupnost vezani samo pre- ko delovnega mesta, tudi v kolektivu niso celoviti. Gre za ljudi, ki se zelo radi presrtavljajo iz enega kolektiva v drugega in kjerkoli se nahajajo, vse- lej jim je primarni problem osebni dohodek, delitev osebnega dohodka. Tudi za razvoj tn obstoj podjetja jim največkrat ni toliko, kot govorijo, kaj- ti ob prvih težavah, ki nastopijo, so kaj liitro pripravljeni dvigniti sidra tn iskati zavetje v kakšni mirnejši sre- dini. Problem pripadnosti se je pokazal tudi v laški Volni, kjer je bil kolektiv, potem ko je zašel v resne težave, ta- koj ob najbolj odgovornega človeka, za njim pa so se ix>slovil še mnogi, predvsem tisti, ki jih tovarna ni ve- zala na kraj, na občino, na širšo skup- nost v katero bi bili vlagali svoje mi- nulo delo. Ali je res, da pripadnost tistih, ki živijo v eni, delajo pa v drugi občini, močno zaostaja za pripadnostjo onih, ki živijo in delajo v istem kraju. Naj- brž bo držalo, da je odnos do vlaganj v družbeni standard družbenopolitične skupnosti pri takoimenovanih »imi- grantih« brezbrižen, če ne celo nega- tiven. Višji kot je položaj takega člo- veka, višji je njegov vpliv in obsež- nejša je posledica takega odnosa. Ni namreč vseeno ali je »imigrant« direk- tor, vodilni delavec, ali pa, če je to kateri od nekvalificiranih delavcev. V laški Volni se je izkazalo, da so bih najbolj zvesti svoji tovarni ravno pre- prosti, najmaixj plačani delavci. Saj jim tudi nd drugega preostajalo. Za- vedali so se, da so minulo delo vložili v domače podjetje, v domačo občino. Vendar so tudi drugačni primeri. Vzemimo na primer Zreče pod Po- horjem. Tam se kraj silovito hitro razvija, čeravno najodgovornejši niso krajani v tamkajšnji krajevni skupno- sti. So pa tamkajšnji »Vplivni imigran- ti« iz drugačnega testa. Oni ne zakle- nejo pisarniške mizice točno ob uri in po najkrajši poti zapustijo podjetje in kraj. Oni ostajajo. Direktor tovarne kovanega orodja je med drugim pred- sednik ene od komisij v krajevni skup- nosti, in : .cer tiste, ki ima na skrbi komunalni razvoj krajevne skupnosti. Tako. Pred očmi imamo dve nas- protji. Zdaj pa lahko samo sklepamo: 9 ali trditev, da »imigranti« po svoji pripadnosti kolektivna in okolju svojih sodelavcev prav nič ne zaosta- jajo in da je vse odvisno od posamez- nika, od človeka in njegove zavesti, • ali pa je zreški primer izjema, ki potrjuje pravilo. STEKLARNA BORIS KIDRIČ SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SE ODVIJA PREPOČASI Znano je, da je že pred časoim prišlo do resnih po- govorov o samoupravni orga- niziranosti v Steklarni »Bo- ris Kidrič« v Rogaški Slati- ni. Razpravljale! so takrat hočeš nočeš morali ugotovi- ti, da takšna organizacija združenega dela, ki je for- malno pravno še sedaj eno- vita, vnaprej ne more obsta- jati, če želi uresničevati za- kon o združenem delu. Četu- di so upoštevali tehten raz- log, da obstajajo resne ka- drovske težave, so vendarle memili, da ta preobrazba kljub vsemu poteka nekoli- ko prepočasi. V Steklarni Rogaška Sla- tina že pripravljajo samo- upravne splošne akte. Svoje so povedali tudi delavci. Ve- hiko vprašanje pa je, ali bo- do ti akti lahko tudi spre- meniU bistvo, vsebino odno- sov v tej delovTii organiza- ciji. Se ptred nedavnim je bi- lo namreč zelo jasno izraže- no mnenje, da je bil v do- sedanjem razvoju stvari de- lavec nemalokrat postavljen v mezdni položaj. Tako meni, družbeni pravobranilec samo- upravljanja v Celju, Rudi Pe- perko, ki smo ga pred nedav- nim zaprosili za oceno samo. upravnega organiziranja v tej delovni organizaciji: »Menim, da je to danes po- polnoma nemogoče, saj ven- dar zakon o združenem deilu ne daje le pravic, temveč tu- di dolžnosti vsem delavcem, ki so združeni v neki delovni organizaciji. Mislim tudi, da bi kljub začetnim težavam ta proces vendarle moral steči hitreje. Vem, da obstajajo ob- jektivne kadrovske težave, vendar moram poudariti, da je bil ta kadroa'ski primanj- kljaj na nek način nadome- ščen s pomočjo zunanje in- stitucije, ki je zatrdila, da bo opravila vse potrebno v zvezi z organiziranostjo. Ze- lo jasno in kritično moram povedati, da ta institucija ni držala dane besede, ni spošto- TOla dogovorjenih rokov. Za- radi tega je seveda prišlo do zamude v samoupravnem organiziranju. Samoupravni splošni aikti, ki so verjetno pripravljeni v osnutku, so lahko le orodje delavcev Steklarne Boris Kid- rič, orodje, bi se ga bodo pač morali posluževati, zakaj steklopihalec brez steklene mase ne more biti steklopi- halec, ampaik je lahko le pi- halec v prazno. Prav zaradi tega menim, da bi se morali delavci Steklarne veliko bolj angažirati pri prebiranju po- nujenih samoupravnih sploš- nih aktov, kajti ko bodo ti sprejeti, bodo postali zanje zakon.« Ce ocenimo položaj v Stek- larni na splošno, lahko ugo- tovimo, da se posamezniki zelo trudijo, da bi spremembe v zvezi s samoupravno orga- niziraiiostjo čimpreje izpelja- li, kljub temu pa venarle ne bi bilo odveč, če bi ta zagna- nost dobila še širše dimenzije. MILENKO STRASEK 35 LET DELAVSKE Ei^OTNOSTB 7. novembra je minilo 35 let, odkar je bila leta 1942 v Ljubljani, v Ipavčevi ulici 6, konferenca Delavske enotno- sti, ki jo je v imenu KPS vo- dil Boris Kidrič. StrokovTie sindikate na tej konferenci je zastopal Franc Svetek, krščan- ske socialiste pa Tone Toman in Stane Kovač. Teze, ki so bile za to konferenco napisa- ne v Kočevskem Rogu, po- udarjajo, da je slovensko de- lavstvo, ki ga predstavljajo KPS, sltupina krščanskih so- cialistov in predstavniki stro- kovnih organizacij, prevzelo vodilno vlogo v NOB tn po- Sitalo borbeno jedro OF in slovenske partizanske vojske. Konferenca se je konstituira- la v odbor Delavske enotno- sti Slovenije ter imenovala člane predsedstva glavnega Franca Leskoška-Luko, Tone- ta Fajfarja in Franca Svetka. Sklenila je tudi izdajati časo- pis Delavsko enotnost, ki je dobil ime po gibanju Delav- ska enotnost. V spomin na te revolucio- narne dogodke bo v Ljubljani 24. novembra 19T7 veliica pro- slava. Osrednja slovesnost bo pred hišo v Ipavčevi ulici 6, v Ljubljani. Tega dne bo Ja- nez Barborič, predsednik Re- publiškega sveta ZSS, na hiši v Ipavčevi ulici 6 odkril spo- mi.nsko ploščo in imel tudi slavnostni govor. Hkrati z odkritjem spomin- ske plošče Etelavske enotnosti bo posebna delegacija odlkrila tudi spominsko ploščo na Osojni poti 3 v Ljubljani, kjer je bila pred vojno redak- cija Delavskega oibaoimiika. KONJIŠKE OZD DOSEŽEN LETNI PLAN LE 68 % Rezultati gospodarjenja ko- njiških organizacij združenega dela po devetih mesocLh le- tošnjega leta kažejo, da vse težijo k bolj dinamičnemu ra- zvoju na vseh področjih. Do- sežena stopnja rasti industrij- ske proizvodnje je še vedno za štiri odstotka večja od pla- nirane in anaša v letošnjem letu za 16 odstotkov več, kot je bila povprečno v lans-kem letu. V desetih mesecih so tudi na področju zaposlova- nja dosegle organizacije zdru- ženega dela nekoliko hitrejšo rast, kot jo nakazuje resolu- cija o družbenoekonomskem razvoju konjiške občine. Po- datki kažejo, da je bilo med novozaposlenimi pretežno šte- vilo žena. Nekoliko bolj zaskrbljujoči ,pa so rezultati organizacij združenega dela pri njihovi blagovni menjavi s tujino. Stopnja rasti iavoza je namreč pod planskimi cilji tn znaša le 68 odstotkov od predvide- nega plana. Stopnja rasti tz- vrvedati, zakaj je potreb- na skupna pot. Ce pustimo ob strani oseb- ne razloge posameznikov, i so tudi vplivali na izid glaso vanja, kaže večjo pozornoe posvetiti drugim. Dosedan; odnosi zlasti na poti pošlo? no tehničnega sodelovanja, pi oddaji in sprejem.anju de! med Ingradom tn Obnovo ni so bili najboljši. Zato tud med člani obeh kolektivov i bilo pravega sožitja, pravi pK>ve2iave. Nekateri so se tudi vpn šali, zakaj sta v kombinacij za integracijo na koncu oj tala le dva kolektiva, ko p je prva varianta, ki pa je st> ra dobro leto, zajela prav v« ki se ukvarjajo z gradbeniS vom v najširšem pomenu b sede. Kot vse kaže v tej zy zi sploh ni bilo razčiščeno : poudarjeno, ali je talcšna t tegracija gradbincev in ti stih, ki izivajajo zaključna d la, obrtnikov, iHnestna? Kolektiv Obnove, njego samoupravni organi in d m benopolitične organizacije, i ocenili stanje in sprejeli t« ustrezne ukrepe. Predvs« je pomembno, da kolekti Obnove ne zapira vrat, marv« tudi zjdaj ali zlasti zdaj išt možnosti za sodelovanje v po slovno tehničnem smislu i drugimi kolektivi, predvseo z Ingradom. M. BOŽI ALPOSOVIH 20 LET ^^^^^^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^Hi^JEi^^ DOSLEJ PREHOJENA POT NI BILA NIKOLI LAHKA Lakirnica Alpo&a se je v petek opoldne spremenila v v^iko prireditveno dvorano, v kateri so 560-članski kolek- tiv, predstavniki družbenopo- litičnega življenja in števi'lni povabljeni počastili 20-letnico prehojene poti tovarne Alpos iz Šentjurja. Sla^Tiost, zdru- žena s kulturnim programom, zastavlja pred ta kolektiv šte- vilne naloge in načrte, zdru- ž«ne z željami za še boljše delo v prihodnje. Direktor te organizacije združenega dela Ladislav Grdina je takole oz- načil pot po kateri žeHijo de- lavci hoditi v prihodnje: »Od tedaj, ko je bil likvidi- ran prejšnji Poljestroj in do danes se je marsikaj spreme- nilo. Pred 20-leti se je za- čela proizvodnja kovinskega pohištva, ki je hitro narašča- la, tako da že v tem času za še boljše delo primanjkuje prostorov. Težave, ki so nas trle nekaj časa smo do danes uspešno prebrodili. To pa je tudi predpogoj za uspe^jše nadaljevanje naše začrtane poti. Čeprav se še vedno bo- rimo z neizenačenimi pro- dajnimi pogoji na jugoslo\'an- skem tržišču vendarle upamo, da se bo stvar premaknila na bolje že v prihodnjem letu. Ce bi na kratko omenil re- zultate, ki smo jih dosegli v zadnjih desetih letih, mo- ram omeniti pre^dvsem to, da smo v zadnjih letih povečali vrednost proizvodnje za 22 tn polkrat, da smo količinsko prede.ali in da predelujemo danes za 59 krat več surovin kot smo jih pred desetimi leti. Sedaj predelamo ca 40.000 ton surovin tn da se je število zaposlenih povečalo kar za dvakrat. Vse to pa predstavlja veliko pK>večanje za naše manj razjvito območ- je. Proizvodnji prostori so se povečali v teh desetih letih za 2,75 krat. Vsefh proizvodnih prostorov imamo danes 17.000 kv. metrov. No, nadaljna usmeritev je predvsem sjje- cializacija v proizvodnji cevi, predvsem še v alirminijskih in nerjavnih. S tem, da zavze- mamo nerjavni program, se odpirajo nove možnosti tako za polfabrikate kot za goto- ve fabrtkaite za kmujsko in Vladislav Grdina prehrambeno industrijo. Od- pirajo se torej nove možnosti za odpiranje novih, specializi- ranih obratov. Prehojena pot tega kolek- tiva ni bila lahka. Vendar smo prav v zadnjem času do- segli zavidanja vredne uspe- he, če ne po samih rezulta- tih poslovanja, pa bolj rezultatih kvalitete tn na ra> vojnem področju. Tako s(- današnji proizvodi izključni plod dela tega ko'ektiva ^ vseh zaposlenih. Želel bi, * bi ta kolektiv z enako pr^' zadevnostjo šel naprej pb za črtani poti, kar bo za naš«' občino neprecenljive vredne sti, saj prav kolektiv Alpofi* nosi breme si^ednjeročneg' razvoja. PrepriSan seirn ^ bo, kljub nekaterim okrnj* nim investicijam in težavani- ki so nastale v zadnjih letiJi naš kolektiv izpolnil srednja ročni plan in da bo tudi i* ix>lnil program, ki si ga zasta\'il vse do leta 1983. T" pomeni, da naj bi se dundlf nja proizvodnja več kot P"' dvojtla, s tem, da bi se .števi lo zaposlenih povečalo ^ 800. Vsi rezultati danes kaŽ« jo, da to ni le optni:s:ičn* ampak predvsem re.i n.i o* poved. Trdno sem prepriča« da bo kolektiv z prizadevii^ stjo in vnemo, ki mu ni tuj* to tudi dosegel.« M. PODJi^ gt. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE CVETICE NA OKNIH. ŠE KJE AKCIJO ZA GOJENJE CVETIC V KRAJEVNE SKUPNOSTI Letošnja akcija celjskega tu. jističnega društva za ureje- vanje okolja, za gojitev cve- tic, je končana. Končana uspešno, saj je pokazala, da je iz leta v leto več tistih, 10 skrbijo za cvetice na oknih in balkonih, ki jim ni vae- (jio, kako so urejeni .vrtovi iji ki posvečajo dovolj po- kornosti tudi okolju delovnih prostorov itd. Komisija, ki je letos vo- (jila in ocenila akcijo, je na- štela 1312 več ali manj ure- jenih vrtov, zgradb, oken, bal- konov itd. To pa J€? za pri- bližno 3 odstotke več kot jih je bilo lani. Med vsemi te- mi je bilo okoli 400 prime- rov lepe ureditve, približno lOO pa je doseglo nadpov- prečno stopnjo. Po vsetm tem je razumljivo, da je imela komisija, ki jo je vodila prof. Silva Puntar, veliko dela. V Celju so vidni premiki pri urejevanju in varstvu okolja. Lep delež k temu je dala tudi nova komunalna oprema. V akcijo se je hva- ' icžno vključilo tudi združe- no deTiO. Seveda pa je tudi na tem ix>dročju še veliko nalog. Zato ni naključje, če je na slovesni podelitvi vrtnic in drugih priznanj opozoril na pomembnost te akcije turi- stičnega društva tudi pred- sednik občinske konference SZDL, Jože Volfand. Predla- gal je, da naj bi akcijo sku- paj ocenili s predstavniki kra- jevnih skupnosti v občini in tako dosegli, da bi skrb za urejene vrtove in okolja hiš, skrb za gojenje cvetic, dobila širše obeležje, da bi jo os- vojili vsi. Prav tako ni vse- eno,' kako so to akcijo spre- jeli v šolah, kako v delovnih kolektivih. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali os^'0- jiti vsi, saj smo na koncu koncev tudi vsd občutljivi za okolje, v katerem delamo in živimo. Pa še kako! Se zla- sti, če nam okolje kvari so- sed, bližnja tovarna in po- dobno. Kaj pa smo storili sami?! Po odločitvi komisije sta zlato vrtnico za letos dobili družini dr. Milana in prof. Lojzeta Zuntarja, Adamiče- va 6. Srebrni vrtnici sta prejeli: Irma Soklič (Krpanova 6) in družina Cator (Japljeva 31). šest bronastih vrtnic je šlo v naslednje roke družin: Bu- din (Partizanska 30), Koren (Nazorjeva 11), Lončar — Vuk (Mencingerjeva 3), Pri- možič — Zore (Štore 109), Dobovšt«k (Biba Ročk 2) ter Ana Romih (Vrhe 18). Posebna priznanja, prav ta- ko vrtnice, pa so še dobili: Vrtnarstvo Medlog za izred- no lepe nasade v mestu. Vrt- narska šola Medlog za vzor- no vzdrževanje cvetličnih in okrasnih nasadov pri šoli, to- varna KMO za lepo urejeno okolje pred upravnim poslop- jem ter Občinska komimal- na skupnost Celje. V tekmovanju krajevnih skupnosti pa je taidi letos zmagala KS Otok-Savinja. MB Kot predstavnika družine sta prof. Lojze (na levi) in dr. Milan 2untar sprejela zlato vrtnico TURISTIČNA BIH Do jutri, petka, 18. t. m., je v Ljubljani še »Teden turiz- ma Bosne in Hercegovine«. Skoda, da se organizatorji te prireditve niso odločili za pot, ki so jo letos ubrali turi- stični delavci Srbije in Hrvatske, fci so na svoje turistične značilnosti opozorili tudi v drugih mestih Slovenije in tako tudi v Celju. Turistična Bosna in Hercegovine bo letos prvič pureseg- la 2,5 milijona nočitev. K temu uspehu so dali svoj delež boljša organiziranost in pripravljenost turističnega gospo- darstva, nove ceste in nočitvene zmogljivosti, dobro delo na informativno-propagandnem ixxiročju itd. Pomembna je tiuistična ponudba za zamsko sezjono in to na Jahorini pri Sarajevu ter Vlašiču pri Travniku. Seve- da pa ti središči nista edini v tej republiki. Letos bo Bosna in Hercegovina dobila 111 km novih cest, ki so vse zelo pomembne za razvoj turizma. Tako cesti Bosansko Grahovo—Knin in Bosansko Grahovo—Livno— Split predstavljata najkrajši poti med Zagrebom in Srednjo Dalmacijo. Sicer pa gre še za nove ceste: Sarajevo—Brod na Drini, Sarajevo—Pale, Sarajevo—Sokolac—Han Hjesak—Vla- senica, Sarajevo—Rogatica—Ustiprača, Donji Vakuf—Proaor —Jablanica itd. ZADNJA NOVICA: 28. NOVEMBER PROST DAN Stališče predsedstva ob- činske konference SZDL v Celju je, naj bi bilo 28. no- vember dela prosti dan. Seveda bodo morali zato vsi delavci opraviti delov- ne obveznosti v soboto, 26. novembra. Vsaka temeljna organizacija pa se bo sama izrekla o tem predlogu. OBMOČJE "^^^ ^3 ^^^^^^ PRIZNANJA ZA USPEŠNO DELO V LETU 1977 Pričakovanja so se izpolni- la. Z letošnjo turistično sezo- no smo lahko zadovoljni. To še posebej velja za celjsko območje, saj smo imeli za 6 % več nočitev kot lani ozi- roma 856.000. K temu uspehu je pripomogel dinar, naš do- mači gost, saj je dosegel za 9 % več nočitev kot lani, medtem ko je bilo nočitev tujih gostov za 2 % manj. Ce bi primerjali letošnje podatke o sezoni s tistimi pred desetimi leti, bi videli, da se je skupno število no- čitev povečalo za 82 "/o, od 468.000 na 356.000. V tem ob- dobju se je število nočitev domačih gostov p>ovečalo za 128 0/0, število nočitev tujih pa je padlo za 7 %. Značilna je nadalje ugoto- vitev, da je bilo letos celo manj nočitvenih zmogljivo- sti kot lani, saj so v mno- gih krajih m zdraviliščih os- tale nezasedene neprimerno opremljene sobe, predvsem pa tiste brez sanitarij itd. Ko so na razširjeni seji članov upravnega in nadzor- nega odbora Celjske turistič- ne zveze razpravljali o le- tošnji sezoni, problemih in nalogah, so med drugim pri- poročili naj se razčistijo od- nosi med območno in Zgor- njesavinjsko turistično zvezo. Vrh tega bodo predlagali celjski podružnici Ljubljan- ske banke, da v prihodnje nameni več sredstev za ure- ditev turističnih sob pri za- sebnikih. Gre seveda za po- ^jila pod ustreznimi pogo- ji- Prav tako bodo p>odprli pobudo Turistične zveze Slo- Ivan Poličnik, najbolj mar- ljivi turistični delavec v 1977. letu na celjskem območju venije o delitvi turistične takse. Na vsak način pa se bodo zavzeli, da se bo njen del, če ne v celoti, vrnil tu- rističnim društvom. In konč- no pričakujejo od republi- ške resolucije o družbeno- ekonomskem razvoju v pri- hodnjem letu, več konkretno- sti, kar se tiče turizma. Delegati turističnih društev so ocenili tudi priprave na letne delovne oziroma volil- ne konference osnovnih turi- stičnih organizacij, na koncu dela pa so potrdili predloge posebne komisije o progla- sitvi najboljšega društva, najbolj marljivega turistične- ga delavca, vzornega gostin- skega obrata in najlepšega turističnega kraja. Za najboljše turistično dru- štvo v letošnjem letu je bi- lo proglašeno društvo v Rim- skih Toplicah, ki se je izka- zalo z dejavnostjo na vseh področjih in z delom, ki se je odvijalo skozi celo leto. Za najbolj marljivega turi- stičnega delavca letos so ime- novali Ivana Poličnika, pred- sednika društva v Gornjem gradu. Pri ocenjevanju gostinskih obratov, brez zdraviliških ob- ratov in hotelov, je prvo m.e- sto pripadlo Rudarskemu hramu v Velenju, drugo Re- stavraciji Koper v Celju. Na ostala mesta pa so se uve- ljavili: Nama Žalec, Nama Velenje, Ribič v Celju, Jeze- ro v Velenju in Majolka v Celju. Pokal za najlepše urejeni turistični kraj je tudi letos dobilo Velenje. Na drugo me- sto se je uveljavilo Celje, 3. Mozirje, 4. Rogaška Slatina, 5. Luče, 6. Gornji grad, 7. Šentjur, 8. Ljubno ob Sa- vinji itd. vse do 27. oziroma zadnjega mesta, kjer je ob- tičal Jurklošter. M. BOŽIČ SENTJySl: PRIJATELJSKE ¥EZI S TEEiflEflSf^Or^ Polni prijetnih vtisov so se nedavno tega vrnili v Šent- jur predstavniki te občine, ki so se nekaj dni mudili na obisku v prijateljski občini Temerm v Vojvodini. Stike med tema dvema občinama so pravzaprav nave- zali brigadirji, ki so letos sodelovali v MDA Kozjansko. Nji- hova brigada »Petefi« je bila tudi udarna in dobila je naj- i višje po-iznanje za delo. Temerhiska in šentjurska občina sta si ix) velikosti in številu prebivalcev prec"ej podobni. Sorodni pa so tudi inte- resi obeh občin po dobrem in prijateljskem sodelovanju. Delegacija šentjurske občine si je ogledala nekatere nji- hove industrijske obrate. Njihovo podjetje Javor zdaj že sodeluje s sorodno industrijo Bohor iz Šentjurja, želijo, da bi v prihodnje navezali stike še s Kmetijskim kombinatom Šentjur. Šentjurčani so v Temerinu prisostvovali tudi slavnostni seji tamkajšnje skupščine. Kot zanimivost velja povedati, da tam vsaka seja poteka v madžarščini, saj kar 50 odstot- kov temerinske občine naseljujejo Madžari. Prijateljske vezi med obema občinama bo utrdil obisk predstavnikov iz Temerina v Šentjurju, in sicer prihodnje leto. MP PREDSTAVITEV »PLAVE LAGUNE« V organizaciji Celjske turis- •^ične zveze se bo v četrtek, ^- t. m., predstavU Celjanom ''i ljudem širšega obmcčja kolektiv delovne organizacije *Plava laguna« iz Poreča. Gre za delovno organizacijo, ima 23 temeljnih organiza- '^ij. 16 hotelov, 26.000 ležišč ^ goste in, ki je letos imelo ^oli dva milijona nočitev. Svojo organizacijo in seve- ^ turistično ponudbo bodo ^redovali z besedo, filmi in ^obno. Predstavitev se bo ^čela ob enajstih dopoldne ^d.vorani Zavoda, za socialno darovanje, Gregorčičeva lil. NOVA POBUDA Prišla je iz celjske podružnice Ljub- ljanske banke. Pobuda, ki se nanaša na novo obliko namenskega varčevanja. . Kje? V pionirskih hranilnicah! In zakaj? Za nakup knjig in drugih šolskih potrebščin! Zamisel je v tem, da bi učenci var- čevali denar za nakup šolskih in dru- gih knjig, predvsem pa šolskih, in prav tako za nakup šolskih potrebščin. Denar bi zbirali oziroma varčevali po mesecih. Tako namensko vložena oziroma zbrana sredstva, kot tudi ostale pri- hranke, bi naj vodili skupaj na eni kartici. Velika prednost takšnega načina varčevanja je v tem, da bi učenci ozi- roma varčevalci prejeM vse knjige in šolske pvotrebščine na šoli. Denar bi zbirali skozi vse leto. Tako bi ob za- četku novega šolskega leta tudi od- padla velika skrb staršev in drugih — kje dobiti denar za nakup knjig, zvez- kov in drugih potrebščin, ki jih Tx>t- rebuje mladi šolar. Kadar je treba ves ta denar naenkrat vzeti iz družinske blagajne, je hudo. Ce pa bi varčevali skozi vse leto, vsak mesec, bd se po- tem tudi breme takšnega stroška raz- delilo na daljši čas, na eno leto ali vsaj na približno eno šolsko leto. Poleg namenskega varčevanja bi zbiranje sredstev za druge namene po- tekalo tako, kot doslej. Brez spre- memb. Prednost takšnega načina namen- skega varčevanja pa je še v nečem drugem. Odpadla bi običajna nabava knjig in šolskih potrebščin. Odpadla bi pot iz vasi v mesto, v knjigarne. Odpadlo bi čakanje, izguba časa in še kaj. Učenec bi na podlagi naročilnica, ki bi jo prejel v šoli, naročil pvotreb- ne kAJige in drugo, kar rabi 25a šolo. Naročilnice bd morali issdati v več iz- vodih in bi bile lahko pozneje tudi kot račim, ki bi ga prejel učenec ob pirevzemu knjig. Da bi olajšali delo uslužbencem pionirskih hranOndc, bi vsaj na večjih šolah morali po razredih pobirati de- nar za namensko varčevanje enkrat na mesec in sevala ob tem voditi po- seben seznam, koliko je kdo vložil, zbral. Iz seznama bi potem knjižiM na ustrezne kartone posameznih var- čevalcev. Seznam bi pisali v dvojniku: enega bi prejela pionirska hranilnica skupaj z denarjem, drugega i>a raz- rednik ali učenec poverjen-ik v raz- redu. Ob prejemu skupnega račima za knjige, bi na naročilnicah izračunali skupno ceno za posameznika. In zno- va bi napisali seaaiam v dvojniku, t katerem bi bilo prikazano, koliko pla- ča p>osame2TiLk in kolikšna je ta ob- veznost za razred. Po tem seznamu bi tudi delavci v šolski hranilnici raz- knjižili zneske iz kartic posameznih učencev. Račun založbi pa bi plačali iz hranilne knjižice pionirske hranil- nice s pomočjo položnice. Lahko bi se izognili gotovinskemu dvigu in ra- čun poravnali s prenosnim nalogom. Druga oblika namenskega varčeva- nja bi lahko bila v tem, da bi vsi učenci v razredu zbirali denar. Imeli bi seznam za vse tiste učence, ki bi pristopih k tej obliki varčevanja. Se- veda bi tak seznam moral imeti poleg drugih tudi podatek, koliko je skupaj zbral vsak učenec. Denar bi v tem primeru ne polagali na račim posa- meznega učenca, temveč bi vodili skup- no kartico za razred. Raz.liko med ceno šolskih knjig in potrebščin ter zbranim denarjem bi urejali tako, da bi učenec ob prevzemu knjig • in dru- gega še doplačal, če bi bilo treba, ali pa bi mu preveč plačano vsoto vrnili. To so seveda variante. Pobude. Na vsak način hvaležne. Zlasti za varče- valce. Hkrati s tem pa se bo ix>veča- lo tudi stanje vlog v pionirskih hra- nilnicah. In povečal bi se njihov do- hodek v obliki obresti. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 46 — t7. november I977 TELESNA KULTURA V SLOV. KONJICAH V STIKIH Z OBČANI! VELIK NAPREDEK V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH v preteklih letih je vladalo na področju telesne kulture v občini Slovenske Konjice ve- Idiko mrtvilo, ki ga nfso mo- gli izbrisati niti dosežki po- sameznih športnih klubov. Za- to velja poudariti, da pomeni ravno leto 1977 veUk korak naprej v razvojii telesne kul- ture te občine in sploh v po- družbljanju telesne kulture med delavci iil občani. Naj- večji razmah te druž.bene de- javnosti so bile prav gotovo deležne krajevne skupnosti, kjer so občani skupaj z ob- činsko telesnokul burno skup- nostjo uredili mnogo novih površin, na katerih se mla- dina skupaj z ostalimi občani srečuje v številnih športnih in rekreacijskih tekmovanjih. Tako se v okviru občinskega prvenstva srečujejo v krajev- nih skupnostih nogometne eki- pe, košarkarji, kegljači in strelci. Izračunali so, da se tako v konjiški občina redno ukvarja s športno in rekre- acijsko dejavnostjo ob koncu tedna okrog 800 občanov, kar Je prav gotovo že lepo šte- vilo sodelujočih. Kljub vsem retmltatom, ki so jih dosegli na področju razmaha telesne kvilttire v ko- njiški občini, pa vendarle ni- so povsem zadovoljni z oprav- ljenim delom. Telesnokultumi delavci se zavedajo, da mo- rajo ▼ prihodnje vključiti v športno-rekreacijska tekmova- nja še večje število občanov, obenem pa morajo drugače zasitaviti programe rekreacije v organiasacijah združenega de- la. Dogaja se namreč to, da se v tovarnah ubadajo z re- kreacijo iin njenim organizi- raaijem domala isti ljudje, ki so športno in rekreacijsko ak- tivni že v krajevnih skupno- stih. In ker se ti delavci že vključujejo v športna tekmo- vanja preko organiziranih ob- činskih prvenstev skorajda ni- ma nobenega smisla, da bi se pojavljali kot glavni udele- žCTCi tudi v delavskih šport- nih igrah. V Konjicah so se zato dogovorili, da bodo v naslednjih letih skušali sto- riti vse, da bi pritegnili v re- kreacijsko dejavnost večje šte- vilo delavcev tn ob tem spre- menili tudi potek in namen delavskih športnih iger. Osred- nja skrb pa bo še vnaprej ve- ljala usposabljanju rekreator- jev v organizacijah združene- ga dela, ki naj bi skrbeli za organiziranje in vključevanje delavcev v rekreacijsko dejav- nost. Pri tem se bodo morali telesnokul turni delavci teme- ljito pogovoriti tudi z odgo- vornima ljudmi v organizaci- jah združenega dela, saj se še danes marsikje ne aave- dajo pomembnosti rekreaciP'! za počutje in zdravje delav- cev. O vseh problemih in uspe- hih, ki so jih dosegli v konji- ški občini na področju telesne kulture, so pretekli teden raz- pravljali člani predsedstva ob- činske konference SZDL v Slovenskih Konjicah. Ob tem so sprejeli tudi vrsto stališč, ki zadevajo predvsem delo organizatorjev športnega in rekreacijskega življenja v kra- jevnih skupnostih ter pouda- rili dejstvo, da je potrebno v bodoče pritegniti večje šte- vilo mladih športnikov v druž- benopolitično delo krajevnih skupnosti. DAMJANA STAMEJČIČ V spodnjih prostorih stanovanjskega blolca v Rogatcu bo trgovsko podjetje Jelša uredUo prodajalno tekstila iin pohištva. M. STRASEK LJUBEČNA GASILCI DOBRO OPRAVILI DELO Pretekli petek ob 16. uri je v Ljubečni zatulila sirena. Ga. silski avtomobili so hiteli pro- ti vasi Lipovec blizu Ljubeč- ne. Mnogi so za gasilci pohi- teli kajti prepričani so bili da je po sredi požar. Vendar so se na srečo zmotili. Gasil- ci iz Ljubečne, Cinkarne, Tr- novelj, Vojnika, Škofje vasi, Dobrne tn Tepanja so hiteli na sektorsko vajo za zaklju- ček tedna požarne varnosti, ki so ga v Celju podaljšali še za teden dni. Sektorsko vajo, sektor se- ver, so pripravili na gasilsko najtežjem terenu krajevne skupriosti Ljubečna. Vas Li- povec namreč nima dovolj vo." dnih virov, je v gričevnatem svetu z nič kaj dobrimi ko- munikacijami. Gasilci so v verižni vaji potegnili vodo do prvega kmeta Jožeta Vrečka. Zato so morali položiti 750 metrov cevi in premagati tri- deset metrov višinske razlike. Hitrost in izurjenost gasilcev je pokazala, da so gasilci te- ga sektorja sposobni premaga. ti ix>žar tudi na tako težkem terenu. Vodja vaje, poveljnik GD Ljubečna Franc Stingl je po vaji dejal: »Zadovoljen sem z opravljeno vajo. Pokazala je da smo gasilci dobro izurjeni. 2al pa je pokazala da smo tu- di slabo opremljeni.« Poveljnik sektorja. Avgust Cerenjak iz Vojnika pa je po- vedal: »Vaja je odlično uspe- la. Pokazala pa je tudi, da so skoraj vsa sodelujoča društva bila opremljena s slabimi cev. mi. Kaj lahko to pomeni v pravem požaru si lahko misli, te.a Po tej sektorski vaji so ga- silce ocenjevali tudi tisti, ki se ne spoznajo dovolj na nji- hovo delo. Njihove ocene se niso mnogo razlikovale od tistih pravih gasilskih. Vsi so bili enotni, da so mladi in stari v imiformah pokazali znanje in izurjenost. Slabo opremljenost pa so nadokna- dili s požrtvovalnostjo. Tudi take ooene povedo mnogo. M. BRECL OBSOTELJE: VELIK NAP^EDB Vse Spodnje Obsotelje je pred dnevi praznovalo svo- je krajevne praznike v spo- min na dogodke pred 36 leti, ko je nemška okupator množično izseljeval prebival- stvo v nemška delovna tabo- rišča, od koder se je večina ljudi vrnila spomladi ali pa še pozneje, na njiho- vih domovih pa so se šopiri- h priseljeni Kočevarji, Krajani krajevnih skup- nosti ob obsoteljski magtstra- li, ki so jo prav te dni do- končno asfaltirali in tako povezali vso cesto od Podče. trtka do Bistrice ob Sotll, so prasjiik proslavili s števil- nimi skromnejšimi priredit- vami, pomembno obeležje prazniku pa so dali predvsem nekateri delovni uspehi. Tar ko so občani Polja ob Sotli asfaltirali kilometer dolgi od- cep od glavne ceste do vasi, občani Bistrice pa odcep do hrvatske meje. Tudi cesta Maršala Tita se čedalje bolj približuje Podsredi, medtem ko je obsoteljska magistrala po nelcajletnih prekinitvah dokončana. mst DNEVI MLADINE USTNI „M" KDAJ MLADINSKI DOM? Tudi med mladimi v Ce- lju se je minuli teden iztekla slovenska akcija Dnevi mla- dine. Videli so jo člani cen- tra za obveščanje in propa- gando pri Celjski občinski konferenci ZSMS. 4. novem- bra pa so skupaj z glasilom Mladina pripraviU ustni ča- sopis. Kot gost j^ z mladimi kramiljal urednik glasila Andrej Pengov. čeprav je bdla mala dvo- rana Narodnega doma sko- rajda pretesna za vse udele- žence tega srečanja, se je med mladimi vendarle roje- vala misol, da imajo v Celju in okolici več vrstnikov, kd ta čas kdo ve kje zapravlja- jo svoj prosti čas. Veliko so se namreč mladi pogovarja- li o svojem prostem času, ki ga marsikdaj nimajo kje pre- živeti, še vedno upajo, da bodo v hali pod Golovcem velndarle dobili kak svoj ko- tiček in da bo vodstvo hale imelo več razumevanja za po- trebe miladdh. Upajo tudi, da bodo v naslednjem srednje- ročnem obdobju le dobili Dom mladine, kjer se bo ste- kala raznovrstna aktivnost mladine. _______. ...... Tako so mladi na ustnem časopisu kramljali o števil' njh področjih svojega življa nja. Predvsem tudi o špod tu. Pa o glasilu Mladina, eds nemu tovrstnemu v Sloveniji ki pa je, žal, med mladim^ tn tudi prosvetnimi delavcL premalo poznano. ' M. PODJED NASTOP OPERNIH SOLISTOV V domu kultucre v Sošt« nju sta bih v torek dve pri reditvi, na katerih so nasto pali operni pevci: Sonja Ho čevar, Rajko Koritnik ii Ladko Korošec, s harmonl ko pa jih je spremljal pro fesor Silvester Mdhelčič. Gostje so zapeli več parti zanskih pesmi, samospevov li opeimih arij. V tem ko j< bila popoldanska priredita namenjena šolski mladini, Ji bila večerna za ostale. Nastop naših zmanih op* mh solistov je bdi za So štanjčane pomemben kultur ni dogodek in prijeten ums* niški užitek. V. KOJ( ODPRTI KROG: POGOVOR O MODELARSTVU Prejšnjo soboto so člani Odprtega kroga pripravili rcfe' rat Staneta Partija, na temo modelarstva. Avtor predavanj^l se z modelarstvom ukvarja že sedem let. Hotel je postati pilot, vendar pa zaradi pomanjkanja časa in denarja ni TCiff gel nadaljevati pilotskega športa. Opravil je šestde.set pol«' tov, od tega deset samostojnih. Kasneje ga je pritegni^f modelarstvo, kjer je dosegel lepe uspehe. Leta 1974 in 19^' Je osvojil naslov državnega prvaka, dvakrat pa se je borf za mesto v državni reprezentanci. Povedal je, da so bil' uspehi na tem ixxlročju večji, ko so se posamezniki san" financirali, saj so bili tudi bolj požrtvovalni. Vse bo osta^ v okviru ljubiteljstva, dokler ne bodo dela prevzeli stroko* ni kadri. Cland Odprtega kroga so konec tega tedna pripra^Tl* 0 v petek — glasbeni večer (Jan Ackerman) # v soboto — okrogla miza na temo »Baader-Meinhoi^ I^IPVOSTi V KAZENSKI ZAKO- NODAJI IN PRAVOSODJU ?iŠE MGR. LUDVIK VIDMAR (4) To se sedaj vse nanaša tudi na obvestila tn izjave, ki so jih bile takšne osebe dale organom za notranje zadeve v izvensodnem postopku. Le na zahtevo obdolženca je moč vse to uporabiti, ali pa v izjemnih primerih po odlo- čitvi sodišča. Pri stroških je novo določi- lo v tem, da lahko sodišče naloži udeležencem plačilo stroškov, ki so jih povzročili s svojo privedbo, ker se ni- so odzvali vabilu tn druge stroške, ki jih povzročijo po svoji krivdi. Dopolnjena so tudi določi- la glede vročanja vabil tn sodnih pisanj. Tako lahko se- daj sodišča ustno seznanjajo udeležence o npr. datumu ob- ravnave. Obdolžencu je npr. možna vročitev obtožnice ose- bi, ki jo on imenuje. Ce ni- ma zagovornika pa mu je tre- ba vročiti sodbo o nepogojni kazni zapora, naslov pa ni znan, mu sodišče i>ostavi za- govornika po uradni dolžno- sti in vroči le-temu. Ostale odločbe je moč sedaj nabiti na sodno desko in se vroči- tev šteje za opravljeno. Na- bitje na sodno desko je mož- no tudi v nekaterih drugih primerih vročanja ostalim udeležencem, razen obdolžen- cu. Možno je vročitev vabila drugemu udeležencu t po- stopku ali pa tudi telefonič- no ali brzojavno vabljenje. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja lahko odredi tako preiskovalni sodnik kot senat in sicer za čas trajanja po- stopka, če gre za kaznivo de- janje ogrožanja rarnosti pro- meta. Cas odvzema se všte- je v poznejši varnostni ukrep, lahko se pa tudi predčasno vrne. Dolžnost naznanjati kazniva dejanja je v skladu z načeli družbene samozaščite sedaj naložena tudi organizacijam združenega dela in drugim sa- moupravnim organizacijam in skupnostim, ne samo držav- nim organom. Delovni ljudje pa so dolžni še posebej na- znaniti ka2:niva dejanja, s ka- terimi se povzroča škoda družbenim sredstvom ali zlo- rablja delovna ali uradna dolžost. V zvezi s pospešitvijo ka- zenskih j^oslopkov pred sodi- šči je novo tudi določilo, da so dolžni preiskovalni sodni- ki seznanjati predsednike so- dišč z razlogi, zakaj posa- mezna preiskava ni bila kon- čana v šestih mesecih, nakar so predsedniki sodišč dolžni podvzeti ustrezne ukrepe. Tako obiolženec, priče in ostali udeleženci so dolžni sporočiti sodišču spremembo ali nameravano spremembo prebivališča oz. naslova. So- dišče pa lahko obdolžencu za. časno tudi odvzame potno li- stino zaradi zagotovitve nje- gove prisotnosti. Pri zasliševanju mladolet- nih oseb kot prvič mora so- dišče ocenjevati njihovo zre- lost in dojemljivost. Zasliše- vati jih mora obzirno, po po- trebi ob prisotnosti posebnih strokovnjakov (npr. pedago- ga). Praviloma jih mora va- biti potom staršev tn le iz- jemoma neposredno. Podaljšani so tudi nekateri reki. Za ugovor zoi>er obtož- nico znaša sedaj osem dni, za pritožbo zoper sodbo pa. petnajst dni, vse računajoč od sprejema pismenega od- pravka. Glavna obravnava se lahko pod določenimi pogoji sedaj opravi tudi v odsotnosti za- govornika oz. p>ooblaščenca, lahko pa se opravi sojenje tudi v odsotnosti obdolženca pod določenimi, v zakonu na- vedenimi pogoji. Zakon pa je uvedel tudi no- vost, ki je dosedaj ni bilo. Namreč, če je bil na obrav- navi obtoženec oproščen ob- tožbe, ker ni dokazano, da je storil dejanje, katerega je bil obtožen, lahko javni tožilec takoj po razglasitvi sodbe po- da odpoved pritožbi in vloži novo obtožnico. To lahko sto- ri tudi v osmih dneh po raz- glasitvi sodbe — vse v pri- meru, če misli, da gre za ne- ko drugo dejanje in ne tisto, ki ga je podal v prejšnji ob- tožnici, pri čemer pa to novo dejanje ne sme biti hujše od prejšnjega. Ob novi oprostil- ni sodbi javni tožilec te ugod- nosti ne more več uporabiti. Natančneje so obdelana tu- di določila o vsebini pritož- be zoper sodbo, v cilju hitrej- šega in natančnejšega postop- ka in p>opolnejših pritožb. Bolj natančno je tudi urejeno glede pravic strank o udelež- bi na sejah senata, ko ob- ravnava njihovo pritožbo in o načinu obveščanja, če so to zahtevale. Izjemoma Je mož- na tudi pritožba na Zvezno sodišče kot na sodišče tretje stopnje. Pri izrednih pravnih sred- stvih, torej takšnih ukrepih, ki jih dovoljuje zakon zoper pravnomočno sodno odločbo, so še ostali: obnova postop- ka, izredna omilitev kazni in zahteva za varstvo zakonito- sti. Pri zahtevi za obnovo po- stopka je sprememba v pri- meru, če je šlo za sojenje obdolženca v odsotnosti. Se- daj je ta obnova predvsem prepuščena odločitvi samega obdolženca. St. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 V SLG CELJE IZVEDLI TOKRAT NE NA ODRU, NE ZA KULISAMI »stvar« najbrž še zdaj ni za javnost, a kdo vse bi znal natanko izmeriti, kaj za jav- nost je in kaj ni, kaj ji ško- duje in kaj zdravo deluje na- njo. Toda če teče beseda o gledališču, če sega problema- tika tako daleč, da visi na nitki delo že sprejetega re- pertoarja, potem stvari so za javnost. Kajti javnost ima rada teater in ni, da bi ji od- rekali pravico seznanjanja s takorekoč njenim repertoar- jem. »Stvari« še niso uradno oznanjene. Toda zaključki so na vidiku in dolžnost našega lista je, da ostaja na nivo- ju aktualnosti, čeprav se zad- nji loteva te občutljive teme in so ga vsi slovenski kolegi že prehiteli. In medias res: Tosca (pa ne tista Puccinijeva) je v le- tošnjem repertoarju. Pride dan za razčlembo in zve celjski gledališki ko- lektiv, da bi naj glavno in edino žensko vlogo igrala Milena Zupančičeva. Ne, to pa ne, pravi igralski ko- lektiv. Imamo lastne sile, lastne zmogljivosti. Dovolj imamo gostov, saj jim doslej nismo zapirali _ vrat, toda zdaj je tega dovolj. Naj re- žiser spremeni koncept pred- predstave ali pa predstave ne bo. Na kocko pade torej iz- vedba že sprejetega reper- toamega dela. Umetniški vod- ja gledališča vidi nezaupni- co. Daje ostavko. Na delav- skem svetu »stvar« ne napre- duje. Sledijo pono\Tii pogo- vori, z družbeno-političnimi organizacijami na ravni ob- čine. Dogovarjanje še traja. »Stvar« pa najbrž ni samo v Tosci. Ta je bila le »sara- jevski atentat«, ki je sprožil plaz že prej nakopičenih pro- blemov, ki jih brez dvoma nosi s seboj preslaba samo- upravna funkcija v gledali- ški hiši, ki se najbrž v niče- mer po tej plati ne razliku- je od mnogih drugih kultur- nih ustanov. Prav gotovo je zdaj v os- predju igralčev položaj, kot subjekta v oblikovanju in iz- vajanju skupne kulturne re- pertoarne politike. Kakšna je torej zdaj njegova vloga in mesto v družbenoekonom- skem, predvsem pa politič- no, samoupravnem delovanju v naši družbi. Ob strani te- mu, stoji vprašanje svobod- ne, kontinuirane umetniške ustvarjalnosti. Gledališča, nje- gove resnice. Zapiranje v zi- dove lastne hiše. Nehote se, ob vseh zastavlja tudi vpra- šanje, ali so res privatniški odnosi (predvsem) v našem primeru tisti, ki krojijo po- memben del režiserjevega koncepta. Eno je gotovo: nobeni takš- ni ali drugačni odnosi ne smejo vplivati na skupen družbeni interes v smislu ob- likovanja in izvedbe gledali- škega repertoarja. Kolektiv ni sprejel ostavke umetniškega vodje Igorja Lampreta. Kolektiv, ki je v zadnjih letih (pod njegovim umetniškim vodstvom) stopil tako korenito v jugoslovanski gledališki prostor kot še ni- koli. Videti je, da je ta ko- lektiv pričel širiti svojo sa- moupravno pot. A jo res? Ali pa ni morda kar vedno pri- pravnega in (kot striček do- brega) samoupravljanja vzel za trenutni ščit pred neiz- prosno ostrino nekega umet- niškega koncepta, ki je brez dvoma zanimiv? To so ključ- na vprašanja. Odločno besedo bodo morale izreči družbeno- politične organizacije v hiši. Kajti recept za drugačno sta- nje je le v urejenih samou- pravnih odnosih. Zato bomo o tem še pisali, tudi z vidika naše družbene odgovornosti. Tosco bi pa vseeno radi vide- li na celjskem odru. Čeprav so napovedi tvegane, pa vseeno, bi Ristič naredil spet eno imenitno predstavo. Nemara jo je že? DRAGO MEDVED VEČER SONAT Sonatni večer v svoji najbolj žlaht- ni reprodukciji sta nam pripravila violinist Igor Ozim in pianist Giinter Ludivig. Bil je II. abonmajski koncert v ponedeljek, 7. novembra v Narod- nem domu. Program so sestavljale štiri sonate: Mozartova v B duru, Beethovnova de- seta v G duru, Solo sonata Iva Pet- riča in Brahmsova v d molu namesto napovedane Bartokove. Tako sta umet- nika predstavila razvoj sonate od lah- kotne, prikupne Mozartove muzike do najsodobnejšega Petriča. S čudovitim komornim tonom je izvajal Ozim Mozartovo Sonato v treh stavkih, enakovreden partner mu je bil pianist Ludvoig. Mozart je napisal svojo sonato za »klavir in violino«, s čimer je želel poudariti enakovred- nost obeh instrumentov. Izredno do- živet je bil Andante, poln nežnosti, a hkrati muzikalno dognan, medtem ko se je zadnji stavek »Allegretto« kar iskril od duhovite prefinjenosti geni- jalnega skladatelja. Beethovnova zad- nja violinska sonata je delo zrelega mojstra, ki razvija glasbene domislice 2 zasanjano mirnostjo, s pomladan- skim razpoloženjem. V klasičnih delih smo občudovali stilno korektnost, pre- ciznost, čisto komorno muziciranje. Brahmsa sta predstavila v vsej veli- častnosti, ki meji že skoro na simfo- nične zvoke. Klavir in violina se do- polnjujeta, prinašata teme izmenoma, muzika kar kipi v svojih gradacijah. Ozim je z izrazito igro dosegal drama- tične crescende, klavir mu je sledil v oktavnih pasažah in težkih akordih, ki so se menjavali z lirično spevnimi motivi. Bila je zares veličastna glasba, ki je po pravici izzvala burno odobra- vanje poslušalcev. Petričeva Sonata za violino solo je dobila preteklo leto prvo nagrado Weniawskega v Varšavi od okrog 180 dospelih skladb. Posve- čena je Igorju Ozimu, zato je tudi inspirirana z njegovim mojstrstvom; delo je napisano v enem stavku, po gradnji pa razpade v štiri odstavke, ki imajo kontrastna osnovna razpolo- ženja. Variirana so med sabo od dra- matičnih do liričnih momentov. Izred- no zahtevno skladbo je Ozim obvladal tehnično brezhibno (istega dne dopol- dne jo je posnel v Ljubljani za RTV). Odveč bi bilo še kaj povedati o moj- stru violine Igorju Ozimu. Imamo pa vtis, da je dospel do stopnje zrelega umetnika s suvereno tehniko in s po- globljenim muzikalnim čutom. Ozim je že 14 let profesor na Akademiji za glasbo v Kolnu, zelo ugleden in iskan violinski pedagog. EGON KUNEJ OB LAVRENČIČEVI RAZSTAVI CEUSKI KULTURNI PLAKAT DELO AKADEMSKEGA SLIKARJA: VIZUALNE KOMUNIKACIJE Različni plakati, ki pred- stavljajo v današnjem jav- nem življenju prave vizualne senzacije hkovnega in napis- nega izražanja, reklamirajo, tako kot povsod drugje, tudi v Celju politične gospodarske, filmske in športne prireditve, razne predstave, razstave, koncerte in še marsikaj. Te reklame opozarjajo na dogod- ke, opažamo pa jih lahko vsak dan na panojih, v izlož- bah in povsod tam kjer orga- nizatorji menijo, da lahlco zbujajo največ pozornosti in učinkovitosti — pa naj bo to s formati, z barvami, s črka- mi, besedili in upodobitvami, ki so lahko figure in predme- ti v celotah in fragmentih. Plakati se menjavajo podob- no kot dogodki! Se pa tudi uničujejo — trgajo in odstra- njujejo brez vzroka — še predno mine aktualnost publi. cirane ideje ... Kasneje pa le še občasno pomislimo na nek. danji plakat, ki je vabil, opo- zarjal in ki je predstavljal še kaj več, tudi v grafično-vizu- alni subltmaciji in likovno estetski orientaciji v našem času in prostoru. Običajno se pa dobri plakati, kot uspeli dizajnerski dosežki tudi arhi- virajo, nato pa še razstavlja- jo in objavljajo kot dosežki uspelega sodobnega likovne- ga grafičnega in industrij sice- ga oblikovanja. V Celju imamo tiskarno, ki natiska in multiplicira različ- ne osnutke plakatov. Saj so le tu in tam med obilico opaz. ni samo posamezni plakati, ki imajo F>oleg formalnih in funkcionalnih, tudi E>otrebne likovne kvalitete, ki so provo- cirali gledališke predstave, koncerte in specifično razsta- vo. Kot dizajnerja sta se tu pojavila akad. slikar Lavren- čič in še študent dunajske akademije za uporabno umet- nost, Jože Domjan. Etogodke iz področja gospodarskega delovanja pa so doslej žal spremljali le taki informativ- ni plakati, ki niso presegli običajnega nivoja kljub neka- terim okrnjenim težnjam! Avgust Lavrenčič je slikar, ki si je na šoli za oblikovanje pridobil osnovno znanje, po- trebno za praktično udejstvo- vanje v uporabnem slikarst- vu, njegovo umetnostno filo- zofsko znanje pa mu omogo- ča vključevanje psiholoških in estetskih komponent v rea- lizaciji tovrstnega oblikova- nja. Vendar se Lavrenčič ni nikoli posebej ukvarjal z di- zajnom plakatov! Vse plaka- te je naredil namreč samo za- radi naročil, za posebne prire- ditve: za gledališka Borštni- ^rtret mladeniča v renesančni noši, grb Celja z mestnega pečata iz leta 1965, stol »sgabello« iz 17. stoletja, šopek cvetja iz Rimskih To- plic in baročnih uteži in me- denine ... Povedano je vse! čuvaj s ključem nas vabi v celjski Stari grofiji na otvori- tev stalne razstave umetnost- ne in kulturne zgodovine, 22. aprila 1974 v I. nadstropju pa. lače, kjer bo svečanost v glav- ni dvorani in kjer se bodo pretehtale človeške ustvarjal- nosti . .. Barvno je arkadna kulisa bela, v rjavih hišah pa so eksponati, kot zlato osvetlje- ne priče iz davnine ... Plakat je s svojo racional- nostjo, likovno pretehtano iz- povednostjo in pomensko na- rativnostjo zbudil med ljud- mi izredno veliko zanimanje za vabljiv dogodek v muzeju! In s tem je postala funkcija Lavrenčičevega plakata feno- menalna! MILENA MOŠKON A. Lavrenčič: Ceijsld Kulturni plakat GOSTOVANJE PGD IZ NOVE GORICE OB KRSTNI PREDSTAVI MIKELNOVEGA DELA Pretekle dni se je celjske- mu občinstvu v rednem abon- majskem ciklu predstavilo Primorsko dramsko gledali- šče iz Nove Gorice s krstno uprizoritvijo najnovejše ko- medije celjskega rojaka Mi- loša Mikelna Mandragol. C3o- stovanje pomeni vsekakor nov korak k poenotenju slo- venskega gledališkega prosto- ra in zaželeno osvežitev po- nudbe v okviru SLG Celje, čeprav bi veljalo razmisliti o upravičenosti izbora ravno te uprizoritve. Zdi se nam- reč, da predstava ni niti naj- reprezentativnejši dosežek te- ga gledališča niti najprimer- nejše nadaljevanje pravkar začete gledališke sezone (v smislu stopnjevanja kakovo- sti). Miloš Mikeln je segel to- krat po osnovo k znameniti Machiavellijevi Mandragoli (SLG Celje jo je uprizorilo v sezoni 1958/69), ki ji je skušal v svoji inačici doda- ti vrsto aforistično zasnova- nih satiričnih osti na sodob- no življenje. Temeljno erotič- no spletko je postavil v na- mišlje-no sodobno državico Kostapovero, katere pred- sednik doživlja enako usodo kot Machiavellijev starec Nicia, le da je tu želja po otrocih utemeljena z »višjimi državnimi interesi«, tako da predsednikova pripravljenost »nata,kniti si roge« poudarje- no kaže razkol med moralo in politiko. Pomembno vlo- go je v tem namišljenem svetu dodelil varnostni služ- bi, ki je s sodobnimi pri- pravaml ptrisotna povsod, a še ta v celoti ne obvlada sodobnega nereda. Ce je z Machiavellijevimi junaki ma- nipulirala c«rkev s svojo ide- ologijo (zastopal jo je pa- ter Timotej), je njeno vlogo pri Mikelnu prevzela varno- stna služba, ki pa je v bi- stvu brez ideologije, če zane- marimo makiavelisbično tež- njo po oblasti. Mikelnov svet je poln nasprotij in nesmislov, značaji junakov brez trdne osnove. V tem neredu se prepletajo družin- ski problemi z državnimi, erotični s političnimi, meša- ta se sveta diktatorske obla sti z vojaško-policijskim apa- ratom in svet ddsko kluba z mladimi kvazirevolucdonar- ji... V ves ta direndaj nas vpeljeta v renesančne kostu- me napravljena Adam in Major, tako da je tudi ča- sovna opredeljenost odprav- ljena. Po Mikelnu je »ljudska ne- umnost vseskozi enaka . .. vseskozi se igra ena in ista igra« (režiser Vukmirovič v gledališkem Listu), zato omo- goča besedilo mešanje rene- sanse in sodobnosti, politi- kantskega i>atosa in potroš- niškega nihilizma, nairaega idealizma in vulgarnega prag- matizma, itd. Žal pa je pri- kaz tega nereda preveč po- vršen in naključen, da bi lahko posamezne učinkovite aforistične domislice prera- sle v vznemiri j ive j šo kome- dijsko celoto. Ob očitnem pomanjkanju navdiha, da bi nam ustvaril celovitejšo komedijo, se je tudi Mikeln poslužil na Slovenskem vse pogostejšega ustvarjalnega načina — »novega branja« klasične komedije. Pogost- nost tega pojava v dramati- ki zadnjega časa pa daje slutiti, da je nenavadno ve- lika kvantiteta v sodobni slovenski dramatiki privedla do krize kakovosti. Režiser Vlado Vukmirovič se je potrudil, da bi boteno neurejen svet Mikelnove igre ugledališoil na ža-ahen in pogosto presenetljiv način. Pri tem si je razmeroma uspešno pomagal s pomen- ljivo in ftmkcionalno sceno Duška Jeriče\'iča ter s ka- baretno kičasto kostmnogra- fijo Ksenije Jeričevič, a tu- di z raznovrstno lučno in raznorodno glasbeno opremo. Kljub vsemu daje predstavi enotnejši izraz le scenska re- šitev, medtem ko se detajh dostikrat bi jej o med seboj, ali pa si sledijo v neenako- mernem ritmu, kar vpliva na nihanje vzdušja. Igralski ansambel se je trudil, da bi besedilo napol- nil z radoživim dinamičnim vzdušjem, kar je bilo zara- di močno poenostavljenih dramskih značajev, ki v glav- nem ne presegajo karikatur, precej neh%'aležno opravilo. Opaznejše igralske dosežke so prispevali: Stane Leban, Iztok Jereb, Ivo Barišič, Matjaž Turk, Metka Franko- va, Breda Urbičeva in Teja Glažarjeva. V celoti torej najnovejša Mikelnova komedija ne pre- sega brezobveznega burka- štva, a še tu ji ne uspe vzpo- staviti trajnejšega stika z občinstvom. Kaj šele, da bi mu vprašanja, ki so v ko- mediji implicitna, prikazala na tak način, da bi o njih razmišljalo še po predstavi. Ko se ustavi ura in ko z njo okameni tudi svet na odru, se konča tudi igra v gledalčevi zavesti. Zdi se, da estetski impotenci najnovej- še slovenske komediiografije tudi Mike"nov Mandragol ne bo pomagal. . fiIiAYKlQ_fSŽPIS 8 stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 17. november 1977 LAŠKO OB JUBILEJU POSVET ZGODOVINARJEV NA PROGRAMU SEDEM REFERATOV Ob 750 letalci I^aškega pri- rejajo zgodovinsko društvo za Slovenijo, odbor za pro- slavo 750 letnice Laškega in kulturna skupnost občine Laško posvetovanje o zgo- dovini Laškega. Posvetovanje bo v soboto 19. novembra v domu Duša- na Poženela v Laškem. Na spKjredu je sedem referatov in sicer: Tone Knez — Iz najstarejše zgodovine Laške- ga; Miloš R}[i>a|; — _Ptt^Ji]«d zgodovine Laškega do 1941; dr. Jože ' Koropec — Laško v času največjiih slovenskih kmečkih vstaj; dr. Jože Ma- ček — Upiranje jurklošter- skih podložnikov proti pre- vedbi tlake v druge dajatve v letih 1783—1795; dr. Janko Prunk — Odločitev krščan- skih socialistov za sodelova- nje s KPS za akcijski pro- gram; dr. Ivan Stopar —- Spomeniško • varstvena pro- blematika La.škega in okoli- ce in Jure Krašovec — Obča- na Laško in njeni sodobni problemi. Velika škoda je, da je za- radi bolezni Lojzeta Požuna, kustosa celjskega muzeja re- volucije, izpadel referat o razvoju osvobodilnega giba- nja in dogodkih iz NOB v občini Laško. Udeleženoi posvetovanja si bodo popoldne ogledali zgo- dovinske znamenitosti La- škega, ki letos slavi 750 let- nico trških in 50 letnico mest- nih pravic. SLIVNICA: CESTE IN SE KAJ Na Slivnici je v tem ča- su živahna gradbena dejav- nost. Cestno podjetje je pričelo popravljati in širi- ti cesto Slivnica — Kozje. V teku so dela na prvi eta- pi od Gorice do Stopa. Ce- sto bodo asfaltirali. Na no- vo bodo položili asfalt tu- di na cesti Turno — Sliv- nica pokopališče. Kolektiv Elektro podjet- ja je zgiradil v Slivnici no- vo transformatorsko po- stajo. Zdaj bo močnejši tok, tako za razsvetljavo kot za stroje. V surovem stanju je gradnja nove točilnice Zvoneta Hrastnika. Vrh te- ga pa so toodi s ix)kopališ- ča odstranili več deset let staro nesnago. STANE KURNIK ŠENTJUR: RAZSTAVA KNJIG Zamisel, razstaviti knjige, po katerih bralca nabolj po. segajo, je vsekakor vredna pozornosti. Knjižničarki občin- ske knjižnice sta to zamisel uresničili miinuh petek, ko sta s skromno, vendar prisrčno prireditvijo, dostojnemu številu prijateljev knjige razstavili najbolj brana dela. Šentjurska knjižnica deluje nenehno od osvoboditve. Sprva je bila to knjižnica v okviru OF, nato jo je prevzelo Prosvetno društvo. Intenzivnejši vzpon zaznamujemo po le- bu 1965, ko je knjižnico prevzela Delavska vmiverza in po letu 1971, ko je prišla p>od okrilje Kulturne skupnosti. Materialna osnova knjižnice je v zadnjih letih vidno po- rasla. V obnovljeni stavbi na poti v gornji trg ima knjižnica tri prostore, v katerih je spravljeno 7.322 knjig pretežno M- terarne in delno poljudno znanstvene vsebine. En prostor, ki je namenjen čitalnici, je opremljen z lepimi vitrinami — v njem je tudi aranžirana knjižna razstava. Število občanov-bravcev, ki si izposojajo knjige, neneh- no raste, kar je razumljivo, saj raste tudi .Šentjur tn v knjiž- nici je vedno več dobrih knjig. Da knjižnica ne bi ostala zaprta le v ozkem prostoru knjižničnih steai, sta knjižničarki na pomlad odšli s knjigami v TOZD Moda, kjer sta pridobili 52 novih bravk. No, ker imamo v Šentjurju ix)leg Mode še več TOZD, kot .so ALPOS, LI BOHOR, Elegant, TOLO, Kme- tijski kombinat in še več manjših, bi bilo nujno potrebno razširiti to zvrst knjižnične dejavnosti tudi na te delovne organizacije in to po hitrem postopku. ERNEST RECNIK INOVACIJE MED MLADIMI V VSEH NAŠIH ŠOLAH V CELJU PRIPRAVLJAJO NAGRADNO AKCIJO V Celju so že pričeli raz- mišljati o tem, kako bi vzpod- budili inovacijsko dejavnost med mladimi. Prav zato pri- pravljajo nagradno akcijo v okviru vsakoletne akcije INOVATOR CELJE. Seveda bo imela ta akcija uspeh le v primeru, če bo inovacijska dejavnost razvita že med os- novnašolsko mladino. Prav zaradi tega bodo morali v Celju najprej pristopiti k us- merjanju tn organiziranju to- vrstne dejavnosti povsod tam, kjer je mladina danes najbolj aktivna. Mislimo seveda na vse šole, šolske in druge krož- ke. Usmerjanje k inventiviii dejavnosti mladih bo treba ustrezalo strokovno opredeli- ti tn s tem v zvezi dobiti pri- memo literaturo, sodelovati z vodstvi šol, mentorji, mladin- skimi funkcionarji ter orga- nizirati seminarje, na kate- rih bodo mlade seznanjali z inovacijskimi dejavnostmi. Zmotno je mišljenje, da lah- ko o inovacijski dejavnosti trovorimo le v tehniških in obrtnih šolah in morda še na osnovnih v okviru tehnične- ga pouka. V inventivno de- javnost se lahko s seminar- i^kimi nalogami, elaborati, raziskovalnimi deli ter do- fcežki_ strokovnih krožkov vključujejo tudi dijaki gim- nazije, pedagoške gimnazije, ekonomske šole... Ce bo akcija pravilno zastavljena, potem bo prav gotovo dala določene rezultate tako med učenci, dijaki kot tudi štu- denti. Izvršni odbor raziskovalne skupnosti v Celju je že pri- pravil posebni akcijski načrt, ki zajema predlog naj bi k sodelovanju pritegnili pred- stavnike vseh šol v Celju. Aktiv ravnateljev in Zavod za šolstvo naj bi pripravila navodila in smernice za po- speševanje inovacijske in raz- iskovalne dejavnosti mladine v okviru šolskega dela. Velik je tudi delež Zveze sociali- stične mladine, ki bo pripra- vila seminar za seznanjanje mladine z inovacijsko ter raz- iskovalno dejavnostjo ter bo na sploh pobudnik za izved- bo akcije na vseh področjih svojega delovanja. Pričakuje- mo lahko le, da bo akcija dobila ustrezno podporo ob- činskih družbenopolitičnih or- ganizacij. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na kmečko mladino, ki lahko precej pri- speva z inovacijskimi desežki na agrotehničnem in tehnič- nem področju. JANEZ VEDENIK Kar 40 planincev je prejelo značke za osvojeno transverzalo Sutjeska. Značke je podelil sekretar TKS Žalec Adi Vidmajer. JUBILEJ ŽALSKIH PLANINCEV PREDVSEM MNOŽIČNOST PLANINCI ŽALCA SO PROSLAVILI 10 LET DELA Minuli petek so člani pla- ninskega društva iz " Žalca proslavili deset let obstoja. Ob tej priložnosti je tajnik Planinske zveze Slovenije Janez Kmet podelil predsed- niku Ivanu Jurharju srebrni častni znak PZS. T prizna- nja so dobili še Janez Po- glajen, Martin Vučer in ani- ca Jost. O desetletni prehojeni po- ti tega društva je spregovo- ril predsednik Ivan Jurhar, ki je med dmgim poudaril, da planinstvo v Žalcu ne sega le deset let nazaj, kar brez dvoma izpričuje poda- tek, da bodo prihodnje leto slavili 85 letnico savinjske podružnice slovenskih pla- ninskih društev. Mnogo je bilo planincev v žalski obči- ni, ki so aktivno delovali v Celju, Gornji Savinjski doU- ni in celo v Ljubljani. Sča- soma so tudi v žalski občini ustanovili planinska društva in tako tudi v samem Žalcu. Eden izmed poglavitnih ci- ljev ob ustanovitvi je bil, da med planince vključijo čim večje število delavcev, mla- dine, pionirjev . .. Žalsko planinsko društvo je postajalo tz leta v leto bolj močno tn danes sega na vsa pM>dročja našega druž- benega tn političnega življe- nja. 2^1čani redno sodeluje- jo na manifestaciji ob žici okupirane Ljubljane, obisku- jejo kraje, kjer se je odvi- jala narodnoosvobodilna bor- ba in bili celo na legendami Sutjeski. V dmštvo je da- nes včlanjenih že več kot osemsto planincev tn ob tem je najbolj pomembno to, da je večina zares aktivnih pla- nincev. Izredno zanimivo je, da je sekcija upokojencev med najbolj prizadevnimi, pozabiti pa ne gre tudi Fer- ralitove sekcije. Precej je tudi članov iz Celja, Ljublja- ne, Zagreba in celo tz Av- strije. V desetletnem obsto- ju je društvo pripravilo ne- kaj sto izletov, ki so iz le- ta v leto bolj množični, š« zlasti po tem, ko se je dru- štvo vključilo v organizacijo izletov v okviru ITC trans- verzale, katere nosilec je Ferralit. Še nekaj je treba zapisa- ti. Žalski planinci grade svo- jo planinsko postojanko na Bukovici. Nemogoče je na- šteti vse prostovoljne ure, ki so jih prispevali s svo- jim delom. Z nenehnim odre- kanjem, štednjo in prizade- vanjem članstva so v izgrad- njo doslej vložili več kot dvajset starih milijonov. Dom na Bukovici nad Grižami bo- do odprli prihodnje leto. Na petkovi slovesnosti so podelili tudi značke sloven- ske planinske poti, poleg te- ga pa še značke za preho- jeno savinjsko, zasavsko ter koroško transverzalo. Kar štirideset pa je bilo tistih, ki so prejeh transverzaliK) značko. Tekst: JANEZ VEDENiK Foto: TONE TAVČAR SLOVENSKE KONJICE KAKO DELITI DENAR? KLJUČ JE V TREH OBMOČJIH Na seji predsedstva občin- ske konference SZDL, ki je bila preteikli teden v Sloven- skih Konjicah, so se člani po- govarjali tudi o nadaljnjih nalogah pri uresničevanju programov tretjega samopri- spevka. Tako so menili, da morajo imenovani odbori na in zreškem območju izdelati podrobne programe trošenja referendumskega denarja v prihodnjem letu. S tem bi se namreč izognili nepotrebnim sastojem pri gradnji dogovor- jenih objektov in zagotovili smotrno porabo zbranega de- narja, o programih pa bi se morala izreči tudi skupnost za investicije v družbeni stan- dard v občini Slovenske Ko- njice, ki spremlja uresničeva- nje sprejetih referendumskih programov. Na seji so člani predsedstva razčistili tudi z vprašanjem zbiranja refereaidumskega de- narja. V nekaterih krajevnih skupnosti v občini so namreč krajani zahtevali odgovor v zvezi s te^m, ali se referen- dumski denar zbira na skup- nem žiro računu za vsa tri območja v občini ali samo na enem. Člani pi-edsedstva so ob tem povedali, da se je ž« v času dmgega samoprispev- ka zbiral denar občanov n^ ločenih žiro računih za posa- mezina referendumska območ- ja. Že tedaj so se namreč- za^ vedali, da je to zelo pomemb' no predvsem zaradi vidik* učinkovitosti trošenja denar- ja in zaradi možnosti gradnj« referendumskih objektov sprejetih načrtih. D. S. KOZJE: UREJANJE DVOJNE DOSE V NOB Kot v mnogih krajevnih skupnostih na Šmarskem, se tudi kozjanska organizacija zdmženja ZB NOB v zad- njem času ukvarja predvsem z ugotavljanjem dobe, ki so jo njeni člani, nekdanji borci in aktivisti, preživeli -v parti- zanskih vrstah ali pri delu na terenu. V Kozjem ugotavlja- jo, da je še vedno veliko šte- vilo borcev in aktivistov NOB, ki teh vprašanj še ni- majo urejenih, četudi imajo za to vso zakonsko podlago. Vendar, dodajajo, bodo pri priznavanju dvojnega štetja dobe previdni in bodo na- tanko preverili podatke pro- silcev, ali bi ne prišlo do neljubih pomot ali celo zlo- rab. Ko pišemo o delu krajevne organizacije združenja ZB NOB v Kozjem, naj povemo še, da kozjanski borci neneh- no skrbe za to, da so pom- niki našega boja urejeni in skrbno vzdrževani. Kljub te- mu bi bilo dobro, da bi po- samezne obnovili. ^ sost RAZPIS »MLADI ZA NAPREDEK CELJA« Občinska raziskovalna skupnost, Občinska konfe- renca socialistične zveze delovnega ljudstva in Raz- vojni center Celje objavljajo nagradni razpis »MLADI ZA NAPREDEK CELJA« Namen razpisa je vzp>odbuditi mladino, dijake sred- njih šol, študente višjih in visokih šol, k ustvarja- nju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, re- ferati, seminarske naloge, diplomska tn raziskoval- na dela. Na razpis se lahko prijavijo; — dijaki srednjih šol v občini Celje, — ostala mladina v občini Celje, organizirana v šol- ski in izvenšolski dejavnosti — študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na organizacijo združenega dela v Celju aU na problematiko celjskega območja, — kmečka mladina Podeljuje se največ: 5 nagrad po 4.000 din in 10 nagrad po 2.000 din. (Nagrade se podeljujejo posameznikom ali skupi- nam.) Nagrajene in druge predložene naloge so last pred- lagateljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup OZD v Celju ali drugim interesentom. Stroški raz- množevanja v zvezi z izdelavo predlogov se lahko povrnejo po predhodnem dogovoru z razpisno ko- misijo. Za strokovno pomoč pri izdelavi predlogov naj se interesenti prav tako obrnejo na razpisno komisijo. Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z na- črtom, opisom postopka ali z izdelkom samim. Raz- iskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni nio- rajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena hteratura. Kriteriji za ocenjevanje predlogov bodo: pomemb- nost in koristnost, izvirnost in ix>goji nastanka. Rok za prijavo predlogov je 1. 3. 1978, podelitev nagrad bo izvršena v marcu 1978 v okviru akcije INOVATOR CELJE. Prijave sprejema: Raziskovalna skupnost Celje — Vodnikova 3, 63000 Celje. pO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RJNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - jpi je govoril dosedanji društva Franc Biajak, ki jjastno opravljal kar šest- jprav odhaja na dovo de- i ostaja v odboru in bo ^ nadaljeval, člani PD pa Ij zahvalo za doslej oprav- ka novo predsednico dru- 0 Marijo Horvatovo in J dela obetajo mnogo, saj fije sežejo na dramsko ■Q so načrtovali delo za 'pje so razmišljali o uved. ^ abonmaja v delovnih or- jaj imajo v Kozjem lepo jdvorano in novo apara- je pa slab. Obudili bodo (jramsko dejavnost, saj so fj gostovanja drugih gle- jpin tudi slabo obiskana, ,0 pripisati tudi dramske- V Kozjem samem. Novi obetajo knjižnici, glasbeni jI likovnikom v prizidlcu lonia. V prosvetnem druš. 1 imeti več mladih, ki pa i zanimanje, saj so od 17 išU na občni zbor društva ELA: ViOE Fi Ml li spet močno občutijo po- litne vode. Najtežje je ver- ttu upokojencev, saj vode ) za kuho, umivanje ter epokretnih. Na oddelku za gradbene in komunalne za- žalski občinski skupščini bo bolje, potem ko bo lovod oki-epljen s priključ- Savinje na vodovod v Ta- aj bi storili leta 1980. Iz jrenduma je za to predvi- manj kot dva in pol mi- jev. že letos bi morali na iiti rezervoar, ki bi veljal rjev, denar pa bi zbrali jmskih sredstev. Ker de- ►do rezervoar zgradili pri- J. V. LOKALNE CESTE ^etmik na Bohorju v kra- osti Kozje, ki je bil pred oč še najbolj odrezan od Jdalje bolj povezuje z do- a v vseh domačijah je že iktrična luč, urejena pa je i povezava. Veliko zaslug Gozdno gospodarstvo Bre- evna skupnost Kozje. 0 pa je nerešena cestna zaselkom Glažuta na Vetr- ftjem upajo, da bodo po- > do tega zaselka s pomoč- 1 gospodarstva Brežice do idnjega leta. Po ureditvi te tostala le še cesta Rihter- Pokojek, ki je delno že končati pa jo nameravajo Nnjeročnega obdobja, to- |i980. mst EC: NE ZA PLIN iseji zborov občinske skup- '•egati zastaviU tudi vpra- Wo lahko v občini koristili ^be gospodinjstev. Na Pet- ''Ijani smo izvedeli, da to ' bo mogoče. Plinovod bo 'fajal plin le v omejenih ^ ga bodo zaenkrat upo- ' industriji. Za gospodinj- zgraditi še razvodno po- ''^ijavo plina do individual- za kar pa sedaj ni de- "^'aganju plinovoda je sicer '^cep za Žalec, vendar nI sledov, da bi lahko plin ■'^vidualni potrošniki pred RIIOST ||*idorju je izredno slab in izmed podpornikov je tlOibesedno izpodjeden in j Leseni vzdolžni nosilci so ■ tudi že skoraj uničeni in fii, da je zmanjšana no- ' tiiostu. komunalna mteresna ^rja za popravilo nima. l^rajevna skupnost v Ta- i pri komunalni skupnosti I Racijo mostu v Pondor- 1^ zajeta v programu za J. V. ŠMOHOR NAD LAŠKIM PLANINSKI DOM JE OBNOVLJEN Prijetna in utrujajoča ho- ja navkreber je pri kraju. Zahajajoče sonce v daljavi za Humom se bo vsak čas skrilo. Obžarjeni oblaki se kiadoma pomikajo proti me- ni. Ugibam in razmišljam »jutn bo prav gotovo že de- ževalo!« Zakaj še ni nekaj dni lei>ega vremena, ko bo pa tako hitro odletelo še zadnje listje z lipe ob domu. Skoraj bi pozabila povedati, kje sem. Na šmohor sem jo primahala. člani upravnega odbora Planinskega društva Laško imamo spet sejo na Šmoharju. Vzrok temu je nekaj poseb- nega Izvajalec del pri vgra- ditvi »centralne« je obljubil da bo danes že toplo v koči. Najprej sem vesela že no- vih vzidanih vhodnih vrat z lepimi rjavimi matiranimi šipami. Nekako toplo in pn- jetno mi je pri srcu. Klj'iKa se je vdala in vame že puhti toplota, da, toplota. Stisnem s prsti toplotno telo v hod- niku tako imenovani radi- ator. Nehote se spomnim na vse tiste darovalce sredstev za nakup radiatorjev, ia:i,i društvo ima res še premaio sredstev, da samo lahko iz- vede tako obsežno investici- jo Nemo se zahvalim vsem in želim, da bi se veliko lju- d' letos in prihodnje zime grelo na šmohorju. V gostinski sobi je prijetno toplo, čeprav slabotna luč mr- ko osvetljuje prostor. »Težave z elektriko niso dovolj, v r.r- govini ni dobiti ustreznih žarnic« brž potoži oskrbniK Marjan. člani UO se posedemo :sa veliko mizo in že premieva- mo opravljene naloge po r.kie. pih in osebnih preudarkih. Da,, veliko nalog nas še časa Pa beljenje, pleskanje, pn;u- reditev gostinske sobe, spal- nic, nakup tega in onega, da, še in še. Brez dobre volje ne bo šlo. Podpredsednik Janko Remš se je ob orga- nizaciji iz\'edbe naloge — ugraditev centralne — zelo potrudil in vsi smo mu zato hvaležni. Najbrž je za vsake- ga beseda veliko, mi p>a že- limo, da bi nadaljnje akcije tudi uspele vsaj tako. V Laško se vračam vesela in prepričana, da bo priha- jajoča zima privedla v Smo- hor še veliko prijateljev pla- nin in da nekdanji mraz, ki se ti je zažrl v telo »niti blizu ne bo upal.« Da. pla- nincem bo letos in prOicdnje zime še vroče. PANIKA LAPORNIK REČICA OB SAVINJI MATIJA IN MARIJA UGOVŠEK IZ FLORJANA Ni dolgo od tega, ko sta znoi-a stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata ob- činske skupščine Mozirje, ter izrekla besedico, ki sta jo prvič izgovorila že pred pet- desetimi leti. Matija in Marija Ugovšek. Matija iz Florjana pri Gor- njem gradu, jubilantka pa iz Melis. Oba sta obiskovala os- novno šolo v Radmirju. Po končani osnovni šoli se je Matija izučil čevljarske obrti in že 1922. leta je postal sa- mostojni mojster. Toda, po- leg tega ga je mikala tudi glasba, petje. Bil je organist, uspešno pa je vodil tudi mo- ški i>evski zbor prosvetnega društva v šmartnem ob Dre- ti. Marija je morala že kot otrok od hiše. Ves čas jo je spremljalo trdo delo. Na kmetijah pa tudi pri čuvanju otrok. V šmartnem od Dreti, kjer je družina prebivala vse do 1936. leta, se jima je rodilo pet otrok, v Rečici, kamor so se preseUli v maju 1936. leta pa je prišlo na svet še drugih pet. Med narodnoosvobodilno borbo je družina aktivno so- delovala z osvobodilnim giba- njem. Oče je imel stalne sti- ke z aktivisti in partizani, starejši sm Franc pa je od- šel med borce za svobodo, ko mu je bilo petnajst let. čeprav je bilo v družim veliko otrok, sta Ugovškova vse spravila h kruhu. Vsak ima svoj poklic in svoje delo. In tako je bilo minulo slav- je ob zlati poroki, ob navzoč- nosti preživelih sinov in hče- ra ter petnajstih vnukov m vnukinj in drugih, toliko lep- še. Še dosti zdravja in sreče v skupnem življenjti! FRANC NADVEŽNIK Celjan v pravem pomenu besede, četudi se je na dan začetka velike oktobrske re- volucije, 7. novembra 1917. leta, rodil v Ptuju. Otmar Riva, upokojeni di- rektor Steklarja, človek, ki kljub bolezni in navzlic svo- jim šestdesetim letom, ni prenehal z družbenopolitič- nim delom. Se vedno je de- laven, zlasti v krajevni skup- nosti Center in nekaterih njenih organih. Njegova aktivna pot v Ce- lju je pretežni del vezana na delo steklarskega mojstra. Bil je tisti, ki je že v prvem letu po svobodi ustanovil Kristali jo, trinajst let pozne- je pa tudi Steklarja, ki mu je bil zvest vse do invalidske upokojitve pred osmimi leti. Pot ga je vodila še na dru- ga področja, v letih po vojni zelo zahtevna. Voditi ttano- vanjsko komisijo 1948. leta pri takratnem mestnem ljud- skem odboru ni bilo lahko. Dve leti pozneje se je znašel na čelu kmetijske zadruge itd. Ob rednem delu pa je bilo vedno veliko nalog še na družbenopolitičnem področ- ju. Tudi v Osvobodilni fronti takoj po vojni, kjer je opra- vljal funkcijo pomočnika se- kretarja v Celju itd. Tride- set let je delal in večidel vodil strelsko družino Dakt, dolga leta mu pišejo v Dru- štvu prijateljev mladine in še in še. Spomini segajo v leta po vojni, ko obnova domovine ni poznala počitka, ne pomi- slekov, niti vprašanj. Terja- la je zavzetega človeka. Tudi gradnja novih prostorov za kolektiv Steklarja je terjala celega človeka. Tak je bil in je Otmar Ri- va, delaven, družbeno zavzet, dosleden na vsakem koraku. In tudi zato ob njegovi šestdesetletnici — še na mnoga, zdrava letal M. BOŽIČ CELJANI IN TDF Od danes pa do prihodnjega tedna bo Celje prava filmska meka, saj se bo začel peti teden domačega fil- ma. Kulturna manifestacija s področja filmske umetno- sti se je začela razvijati pred petimi leti. Začetki so bi- li skromni, vendar dobro zastavljeni in danes je celj- ski TDF že prerasel ozke občinske meje ter se razvil v jugoslovanski filmski prostor. Pomembno kulturno manifestacijo p>a z vsakim letom bolj sprejemajo za svojo tudi delavni ljudje, ki kažejo izjemen mteres do sedme umetnosti. Celje m nekatere sosedje občine posvečajo filmu veliko pozornost in tako je tudi olajša- na F>ot razvoju TDF. Celje je v teh dneh zajela prava filmska mrzlica in dejansko vse diha iz filma in za film. VERA KALCIC, ZLATAR- NE Celje: »Tudi sianima- nje za letošnji TDF je med našimi delavci veliko, lah- ko rečem da še večje, kot prejšnja leta. Zal smo tu- di letos zelo na »tesnem« z vstopnicami, saj jih eno- stavno ni ali pa je do njih za določene filme zelo tež- ko priti. Ali ni to nov do- kaz, da so naši delovni ljudje sprejeli TDF in da gT želijo tudi v bodoče imeti.« MAKS PEČNIK, CIN KARNA Celje: »Letos je peti TDF in doslej ga sko- raj ni bilo, da ne bi bUi zraven. Ali ni to dovolj, da lahko na nas tudi v prihodnje račimate? Pa ve- ste zakaj? Delovni človek ima kljub televiziji rad fi- film »v živo« in to celjski TDF je! Zanimanje zanj pa raste zato, ker je izbor do- ber ir. kvaliteten. Nekaj slabega prav gotovo ne bi podpirali... Žal je prema- lo vstopnic« GUSTL KRASOVEC, TOPER Celje: »Tudi pn nas smo pravočasno ob- vestili vse zaposlene o le- tošnjem TDF ter objavili v našem glasilu komple- ten program in tudi spre- mljajoče prireditve, ki so prav tako pomembne, kot g'-^.vne, torej filmi. TDF je za Celje brez dvoma velika stvar, ki jo jc tre- ba s skupno akcijo še raz- vijati, število gledalcev je vsako leto večje m to je dokaz, da so TDF spreje- li za svojega. Kvalitetn fil- mu vsa rad gleda in to TDF daje. Žal tudi pri nas primanjkuje vstopnic zlasti za premieme fil- me.« iMIRA PL.\HUTNIK, CINKARNA Celje: »Delov ni ljudje Cinkarne podpi- ramo to kulturno priredi- tev in vsako leto je za pre- mieme filme med našim ljudmi večje zanimanje Zal pa ne moremo vsem ugoditi. Obveščali smo jih preko sindikalne organiza- cije Pa informativnih sred- stvih in uspeh je tu. Torej: zanimanje za dobre filme smo ustvarili, žal pa n: vstopnic! Tudi v tej smen bi bil<" treba v bodoče raz- mišljati, da bi še več ljudi lahko videlo vse tisto, kar bodo nekateri v tednu dni.« VIKTOR GABER, LIBE- LA Celje: »TDF je za Ce- lje in kraje okoh njega ter seveda tudi širše dob- ra kulturna akcija in zato jo je treba vedno podpira- ti. Naši delavci želijo, da bi a prireditev vedno os- tala v našem mestu. Za je tudi pri nas problem vstopnic, ke^ jih je prema- Veste, ljudje rad: gie dajo, kar je dobro in to naša prireditev je! Pred- vsem pa mislim, da hi se v celotno dogajanje mora- la še bolj vključiti mladi- na.« Kaj lahko zaželimo ce'jskemu TDF za popotnico? Se večjo utrditev v našem prostoru, nadaljnjo kvalite^ no rast in seveda, da bi njegove prireditve lahko vsako leto videlo vedno več delovnih ljudi. Srečno peti jubi- lejni TDF! Tekst: TONE VRABL Foto: DPvAGO MEDVED ^ SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - m SREČA NA VRVICI Režija Jant Kavčič, scenarij Vital Mal. Igrajo: Lidija Kozlo- vič, Matjaž Gruden, Mitja Tavčar, Vesna Jevnikar, Nino de G!eria, Miro Podjed, Mija Mencejeva. Film, ki qp bodo mladi nadobudneži prav gotovo radi gledali. Kajti blizu je njihovim problemom in stiskam v so- dobnem okolju. Sodobnem v prizmi značilnega okolja sodob- ne urbanizacije, kjer obkroža živa bitja sivi beton in vse tisto, kar ta trdna in hladna personifikacija seveda nosi s sfcboj. Dobra režiserjeva ideja in dokaj živahno in sproščeno obnašanje mladih pred filmsko kamero, pa še prijetna glas- ba spremljata nov slovenski film na pot po kinematografih in gledalci ga sprejemajo zase. Kajti le redki so, ki morda le pogrešajo pri filmskem izrisovanju takšne problematike več senzibilnosti, več dodelanosti. Pa ne da bi za vsako ceno iskali vzore pri severnjaških Švedih ali pa morda kar pri Čehih! Vsekakor smo dobili film, ki je dobrodošel. Že zaradi velikega pomanjkanja takšne vsebine, ki govori iz mladih in za mlade. Pa ne samo zanje. REŠITELJ Režija: Krsto Papič. Igrajo: Mirjana Majurec, Ivica Vidovič, Fabijan Šovagovič, Relja Bašič In drugi. Rešitelj je izredno uspešen poskus znanstveno-fanta- stičnega filma. Da je dober, priča tudi zveneča nagrada tržaškega festivala znanstveno-fantastičnih filmov. Zgodba je postavljena v čas med obema vojnama, ko se pričenja pojavljati in rasti fašizem ter z njim nasilje. Zgodba govori o borcu proti povsem svojski vrsti podgan, ki imajo spo- sobnost, da se prelevijo v ljudi. Ta njihova sposobnost jim pomaga, tako da je že kar težko razlikovati, kdaj gre za ljudi in kdaj za podgane. S tem pa sile zločina in nasilja, skrite v podganah, postajajo domala nepremagljive. Film Rešitelj je izjemno močan v svoji izpovedi. Scene, ki so že kar gnusne pa so prepričljive in v svoji simboliki izredno močne. NE NAGIBAJ SE VEN Režiser: Bogdan Zižič; igrajo: Ivo Gregurevič, Mira Ba- njac, Fabijan Šovagovič in drugi. Ne nagibaj se ven je film o zdomstvu in zdomcih. Go- vori o mladeniču Filipu, ki nasede bajkam o čarobnem za- služku in življenju »gastarbajterjev«. Odpravi se v Nemčijo, da bi tam našel prijatelja Mato, ki bi mu pomagal na prvih korakih zdomstva. Na postaji v Frankfurtu ostane sam. Mate ne najde. Išče zaposlitev, jo slednjič najde, vendar nesreča pri delu ni edina, ki jo doživi. Vse bolj je obupan, slednjič pa sreča Verico, v katero se zaljubi in ljubezen mu da no- vega poleta. Nekega dne le najde svojega Mato. Težko ranjen, na smrtni postelji, mu Mate odkrije pravo resnico težkega življenja zdomcev in Filip se odloči, da se bo vrnil v domovino. Vendar brez Verice, ki sodi, da si je v tujini ustvarila novo, lepše življenje. Film Ne nagibaj se ven je živo in na sodoben način posegel v probleme in vsako- dnevno garanje naših zdomcev na začasnem delu v tujini. HAJKA Režija: Živojin Pavlovič. Igrajo: Rade Šerbedžija, Pavle Vuji- sič, Zaim Muzaferija, Boro Begovič in drugi Film Hajka je ekranizacija romana Mihaila Laliča, črno- gorskega pisca, ki je z njim segel v čas NOB, vendar na samosvoj, pošten, čustven način, zelo drugačen od takšnih, ki smo jih bili doslej praviloma vajeni. Pripoveduje zgodbo o skupinici partizanov, ki jih zajame hajka, o njihovih ne- človeških naporih, begu pred skupino četnikov, pa Turkov in Italijanov. D obroču, ki je vse tesnejši in smrti, ki kosi brez milosti in brez izbiranja. Ob tem spregovori o ljudeh na tej in na oni strani. O vzrokih njihovega sovraštva, o tem, zakaj so eni na tej in drugi spet na oni strani. Spre- govori o pisani narodnostni zgradbi področja, kjer se zgodba dogaja in o zgodovinskih vzrokih njihovega sovraštva. O nerazumevanju in idealizmu ter o lepotah in vrednotah živ- ljenja. S tem je Hajka nedvomno eden naših najbolj izvirnih filmov iz časov NOB. POSEBNA VZGOJA Režija: Goran Markovič. Igrajo: Slavko Štimac, Bekim^ miu, Ljubiša Samardžič, Aleksandar Breček in drugi, i Posebna vzgoja je film o mladih, ki jih je življenje neslo na krivo pot. Govori o mladeniču Peri, ki ob neJ jenih domačih razmerah (mati neuravnovešena, oče neznj zaradi prestopkov konča v kazensko popravnem domu. F| doživi vrhunec v orisu življenja mladih v takem domu. | hovo življenje prikaže stvarno, skuša prikazati posto) njihove rehabilitacije, vnovične socializacije in pripravo normalno življenje. Ob tem je film duhovit, kritičen, z ( besedo dober. Posebej velja omeniti izvrstno igro Štimaca, ki se je prvič preizkusil v resni vlogi, ter Aleksj dra Brečka v vlogi nepozabnega Ljupčeta — fanta, ki preprosto niso imeli kam dati, pa so ga vtaknili v KPD.| dvomno je to film po okusu publike. Sodoben, mojstrj zrežiran, po svoje »lahek«, a vendar tak, da da gledalcu vi kar mu dober film mora dati. TO SO GADJB Režija in scenarij Jože Bevc (debut pri igranem filmu). ^ jo: Majda Potokar, Mila Kačičeva, Maks Baje, Dare Vi Rfedko Polič, Milada Kaiežič, Boris Cavazza, Bert Sotlar Komedij pa nimamo mnogo v našem filmu, smo i pred leti. Jože Bevc, sicer star znanec kratkega filma 9 odločil za komedijo, ki to res je in morda še kaj več. Čq v prvem delu film ne obeta več kot lepljenko že zns Bevčevih »štosov« pa se zgodba do konca razplete v fi človeške dimenzije, ki so na trenutke malce posladkane vendarle v mejah prepričljivosti. To pa je za umetnost glavitno. Nekaj dobrih vlog: Majda Potokar, Boris Cava; Milada Kalezič. Stvaritvi bi rekli mladinski film za odra Nobena velika reč, pa vendar dovolj izpovedna in duho\ Prijetno gledanje in obenem upanje, da bo slovenski i vendarle zlezel na zeleno vejo. Tudi po sproščenosti, ns jenosti, ki ji pravimo obrt. Kajti film »To so gadje« ima t svoj ritem in to je tudi nekaj. SRECllNJE NAJMLAJŠIH IN RAZSTAVA Prva prireditev letošnjega jubilejnega 5. tedna domače- ga filma v Celju je bila v petek, ko so se že dopoldne zbrali v prostorih Zveze kul- turnih organizacij Celja člani firmskih krožkov iz vse Slo- venije, da se ob svojem sre- čanju pogovorijo o delu. ki jih druži v filmskih krožkih. Brez dvoma je srečanje us- pelo, saj je vsak resnično delovrM pogovor dobrodošel, dobrodošle so izmenjave iz- kušenj. Najmlajša generacija torej dela in skuša s svojim delom, donosom do filmske ustvarjalnosti v mejah svojih dognanj in spoznanj tudi ši- riti in utrjevati filmsko zgrad- bo v naši domovini. Seveda se ob tem pojavljajo določe- ni problemi, kajti le dobra volja in entuziazem sta naj- večkrat premalo. Potrebno je razumevanje odraslih, za delo v šoli pa še ustrezna stro- kovna pomoč, mentorstvo in seveda tudi materialna osno- va, brez katere ni mogoče delati, saj je še tako prepro- sto filmsko delo v krožku vezano na določene finančne in materialne stroške. Srečali so se mladi fil- marji iz Celja, Solkana, Zgor- nje Kungote. Izole, Kočevja, Črnuč. Vodic nad Ljubljano, Pionirskega doma iz Ljublja- ne in osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane. Celje je zastopala I. osnovna šota. Mladi so o svoji dejavnosti pripravili tudi zanimivo raz- stavo v prostorih celjskega Muzeja revolucije. Na otvo- ritveni svečanosti jih je naj- prej pozdravil predstavnik zveze kulturnih organizacij Slovenije, kulturni spored pa je izvedel pevski zbor I. osnovne šole pod vodstvom Jožice Soko. Mlade in ude- ležence razstave je pozdravil predstavnik pokrovitelja raz- stave trgovskega podjetja Mode Celje, njen direktor Milan Medvešček (na sliki). Po obisku razstave so se mladi člani filmskih krožkov slovenskih osnovnih šol pre- selili v kino Metropol, kjer so imeli projekcije svojih filmov in so z njimi nada- ljevali tudi naslednji dan, v soboto. PIVOVARNA LAŠKO GRADNJA ŽALEC MERX CELJE v okviru programa TDF 77 smo že nekoliko več pisali o posvetova- nju, na katerem bodo slovenski re- žiserji, igralci, kulturni, politični in drugi delavci razpravljali o kultur- nem, samoupravnem in družbeno- ekonomskem položaju slovenskega igralca. Manj obširno smo se lotili problematike, ki bo kot neločljiv del kinematografske dejavnosti prav tako v središču udeležencev 5. Tedna domačega fihna: posvet o založniški dejavnosti na filmskem področju samo dokazuje vedenje o skromni založniški beri vn velikih potrebah organizatorjev filmske vzgoje, predvsem pa pobudnikov akcij za dvig filmske kulture naše- ga gledalca. Danes nj nesporno, kako močno lahko film kot kidturnouvietniško in politično sredstvo vpliva na obli- kovanje človekove zavesti, vrednot, idej in spoznanj. Zato filma kot slikovite in pogosto komercialno zasnovane komunikacije ne more- mo sprejemati brez kritične preso- je, brez ustvarjalnega preoblikova- nja sprejetega filmskega sporočila. Film določenemu delu populacije občinstva sooblikuje sistem vred- not, ki se jih ne da ločevati na timetniške (pačenje gledalčevega odnosa do sveta blišča, bede, nasi- lja, erotizma ali pa resnično estet- ske, stilske idr.) in zunajumetni- ške (družbene, politične, ideološke idr.). Zato vprašanja filmske vzgo- je in filmske kulture vedno zade- vajo v živo. Zal kljub mnogim naporom in akcijam nismo ustva- rili razmere za razmah filmsko- vzgojne dejavnosti in za zaostre- no razumevanje kulturno-umetni- ške (ali pa ne) angažiranosti film- ske stvaritve. Kaj blikaci gledali sploh usklaji dejavn Filmsk skem letih s šče za kinenU ustvav se ne ( in en ii katera^ mestoi garnafi filmsU Fim vedno organii Množic oblike ne izko cije tn sporoč nemaU celjskih nje Borčič^ in o o š Ijavite^ skovz^ del. O zadovO o proi sti na Opo loge 2^ be?7ih' ti nep mnih ' .^ke rf' pularf umetr^ Ljubezensko življenje b.t. pežija: Dejan Karaklajič; igrajo: Ljubiša Samardžič, Milena pravic, Miča Toniič, Predrag Bolpačič, Marina Nemet, Bata 2;jvoj>i)Ovič in drugi. Film Ljubezensko življenje Budimirja Trajkoviča je eno p3j|e|)ših presenečenj v sodobni jugoslovanski kinemato- grafiji- Ob lanskem Čuvaju plaže in.letošnji Posebni vzgoji Igrača vero in zaupanje v domači film in njegovo sposobnost. Je več kot lahkotna komedija o družini graditelja mostov, 1(1 se nenehno seli, kot pač to od njega in družine terja za- litevano delo. V opisih zadreg, ki jih poraja to dejstvo, je jjlasična komedija. Globlje pa seže, predvsem v drugem vjelu, ko opiše težave sina — Budimirja, ki nenehno me- pjuje šole, ne utegne spoznati deklet, se res zaljubiti in spoznati ljubezen tudi s fizične plati. In če se zdi za so- jobno mladino to za lase privlečena dilema, ji tega v filmu „e moremo očitati. Ljubezensko življenje Budimirja Trajko- viča je lahkoten, svež film, ki pa veliko pove. SKANATA LJUBIC DVA niMA O TITU Ob tem zares pomemb- nem dokumentarnem fil- mu, ki z veliko razgleda- nostjo, političnim, živ- ljenjskim in filmskim zna- njem daleč presega raven običajnih jubilejnih film- skih zapiskov, nam je ne- mara najboljši vodič mi- sel pisca spremnega be- sedna Vicka Rasporja. Prebrali smo jo v hrvaški reviji »Filmska kultura«: Pomagala mi je okoli- ščina, da so me sprejeli v SKOJ 1935. leta in da sem postal član partije ti- stega leta, ko je njeno vodstvo prevzel Tito. Mo- ji tovariši in jaz v teda- njin pogojin iiegainega de- lovanja seveda nismo ve- deli, kdo je na čelu par- tije in tega, da je prišlo v njenem vrhu do spre- memb. Toda od tistega 1937. leta smo nenadoma občutili, da se partijske direktive ujemajo z naši- mi najbolj intimnimi želja- mi. Tako sem doživel Ti- tov lik »od zgoraj«. Tudi Škanatov izbor ar- hivskega gradiva, njegovo poseganje v dokumentar- ne filmske metre, v sta- rejšo in bližnjo zgodovino Titovega, partijskega, ju- goslovanskega in svetov- nega življenja, nam po- maga kot gledalcem Tita doživeti »od znotraj«, v nas. Iz panorame domačih in svetovnih dogajanj se nam vedno znova približa Titov obraz, predvsem je kamera pozorna na nje- gove oči. Odločne, v bo- dočnost, ki ni vizija, tem- več delovni in bojni cilj zazrte, na trenutke lahko jekleno hladne, pa spet globoko zamišljene in pol- ne mehkobe, ljubeznivo- sti, človeške toplote in bližine. Kakršen je bil pač čas — od predvojnega paktiranja z nacizmom in preganjanja svobodoljubne misli, do težav, trpljenja in zmag narodnoosvobo- dilnega boja. do še huj- šega idejnega boja v letih kominforma, do prodora neuvrščene misir v širni svet in do razcvetanja do- mačega življenja, prvih delovnih zmag in graditve samoupravnosti. Povsod je zraven Tito, vse se doga- ja pred njegovimi očmi, ki odklanjajo, protestirajo, razmišljajo, sočustvujejo, pozdravljajo. In simbolič- no se film izteče v ustvar- jalno dejanje slikarja, ki iz trenutka v trajnost išče skrivnost teh oči, slikarja Božidarja Jakca. MLO ipomemjo filmske pu- \ tazvoj filmske kulture \ }oliko smo v Sloveniji J la načrtno, usmerjeno, \ ^kovostjio založniško i filmskem področju? \ žni fond na Sloven- j osten. Šele v zadnjih \ ^liko spreminja stali- I »C do razpotij in poti i ije ter celotne filmske i Veiidar — naklade fjo s številčnostjo, na- vedno opredeljen, ne- celo težko najdejo ''kinih policah v knji- ^ografske študije o ■ ^iih ipd.). \ ^dika v Sloveniji še ' ^kijsko, programsko, " in nakladno tava. ^^iji, različne druge '^^^anja in osveščanja . Enotnosti populariza-'i [ presojanje filmskega \ ' 2« seznanjanje s ki- j ' nasploh. Zato bo na \ "^^li privlačno vpraša- ! poročevalke Mirjane \ ^ložniški propagandi '^^ih akcijah za uve- r"^^epa pomena film- ^hiici.stičnih. knjižnih lj?^;a potemtakem ne naj bi dal posvet C ^ložniške dejavno- ^^Qrafskem področju? ^ hi predvsem na na- ^ in vseh tistih druž- ki ne smejo osta- Lj.^b sorazmerno skro- Ijj? in učinkih založni- ■■ I,' ^ zahtevnem, po- ''^Utrnem kulturno-' ^^ročju. mpiSAUsmDomitm Dober uvod v jubilejni pe- ti teden domačega filma. To- rek popoldne, dvorana druž- benopolitičnih organizacij Ce- lja. Svečano vzdušje. Pred nami je podpis prvega samo- upravnega sporazuma v Slo- veniji: »Na osnovi spoznanja, da je repertoar naših kine- matografov pomemben de- javnik v kulturnovzgojnih pri- zadevanjih, vendar deležen premajhne družbene pozorno- sti, ter na osnovi 7. člena zakona o filmu, sklenejo or- ganizacije s področja repro- duktivne kinematografije v občini. Kulturna skupnost ob- čine Celje, Skupnost otroš- kega varstva Celje, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, zveza kulturnih organizacij, sredstva javnega obveščanja, šolski zavodi, sa- nioupravne družbene organi- zacije in skupnosti SAMO- UPRAVNI SPORAZUM o ures- ničevanju programske politi- ke za področje reproduktivne kinematografije, o strukturi predvajanih filmov in o dru- gih skupnih vprašanjih, ki so pomembna za uveljavitev fil- ma v duhovnem življenju de- lovnih ljudi naše socialistič- ne skupnosti.« Tako uvod. Podoisali smo dokument za boljši jutri na- šega filma. Za kaj gre? Za ustvarjanje možnosti čimveč- jega in čimbolišega odloča- nja ali soodločanja našega delovnega človeka pri obli- kovanju repertoarne politike na filmskem področju. Gre za filmsko vzgojo od najmlaj- ših do najstarejših. Gre za prosvetljevanje skozi prizmo vzgoje in izobraževanja. Gre za stalno akcijo vzpodbujanja spoznavanja filma in njegove vsebine, vrlin in sporočil. Tu- di slabosti. Vsem ljudem mo- rajo biti dosegljivi umetniški in vzgojno pomembni filmi. Kinematografi naj postanejo hrami kulture, ne pa kiča, slabega okusa, nasilja. Končno gre tudi za obliko subvencioniranja dobrih fil- mov, ki pa imajo praviloma napol prazne kinodvorane. Gre torej za zaščito dobrega programa kinopodjetja, ki je vendarle še vedno gospodar- ska organizacija in živi od prodaje, finančnega učinka. Vendar pa sporazum predvi- deva, da mora kinopodjetje samo in v sodelovanju z dru- gimi podpisniki sporazuma narediti vse, da bodo dobri filmi dostopnejši. Treba bo več medsebojnega sodelova- nja z zavodi, organizatorji kulturnega življenja, potreb- na bo ustreznejša reklama, ustrezna filmska vzgoja, do- polnilno izobraževanje itd. Ši- roko zastavljen orojekt, ki pa vendar navaia k velikemu optimizmu. Zakaj? 2e zato, ker so krenila razmišManja o izboljšanju po- ložaia tako imenovane repro- duktivne kinematonrafije v resnost, ki je dor,!ej nismo bili vajeni. Tudi izku.šnje zad- njega časa nas učijo, da z dobro pripravljenim progra- mom, dobro zastavljeno ak- cijo, mora delo uspeti. Delo, ki ga predvideva omenjeni sporazum pa je ob vsem še dolgoročnega značaja, pro- ces, ki pa ne pomeni, da ga ne bi mogli skrajšati. Pomembni so filmsko vzgojni programi. Za predšol- sko mladino in dalje. Filmsko gledališče za odrasle je ko- maj krenilo. Ima vse pogoje, da lepo zaživi. Najbolj so se- veda privlačni posebni pro- grami. V Celju smo letos že videli filme Festa, filme z Oskarji in še kaj. Teden do- mačega filma igra izjemno vlogo popularizacije domače- ga filma in s tem seveda po- sredno filma sploh. Izredno dragocen stavek v sporazumu je naslednji: pod- pisniki 'igotavljajo, da je raz- voj kinematografije v občini Celje širši družbeni interes in ne samo interes Kinopod- jetja Celje in se zato vsako leto vsaj enkrat dogovarjajo o uresničevanju razvoja ki- nematografije v občini. Ali ni to izredno dragoceno izhodišče za razmišljanje o samoupravni interesni skup- nosti za film ... V svoji uvod- ni besedi pri podpisu je pred- sednik občinske konference SZDL in »oče« Tedna doma- čega filma Jože Volfand še posebno poudaril vsebinske vrednosti sporazuma z vidi- ka uveljavljanja kinematogra- fije v našem družbenem pro- storu in uveljavljanje samo- upravljalca v procesih, ki vplivajo na razvoj in pomen kinematografije in njen vpliv na ljudi. Brez dvoma smo v torek popoldne dobili v celj- ski občini dragocen doku- ment. Vredno bi ga bilo čim- prej posnemati še v drugih občinah. Svečanega podpisa samo- upravnega sporazuma se je udeležil kot predstavnik Dru- štva slovenskih filmskih de- lavcev režiser Jože Gale in želel podpisnikom sporazuma čimveč uresničenih nalog, ki 30 zapisane v njem. Tudi Novi tednik in Radio Celje sta njegova oodpisnika. DRAGO MEDVED TITOINFILM v torek popoldne je bila ie tretja prireditev v času, a še pred uradnim začetkom Tedna domačega filma. V pro- storih doma JLA je bila sve- čana otvoritev razstave Tito in film. To je razstava, ki je začela svojo pot v letošnjem filmskem Pulju in jo nadalje- vala po vseh filmskih festi- valih v Jugoslaviji. Organiza- cija te razstave je tudi že prvi plod dela koordinacij- skega odbora jugoslovanskih filmskih manifestacij (čeprav odbor še ni uradno imeno- van). Na panojih se pred nami vrstijo slike iz življenja in dela predsednika Tita, ki je vezano na film. Številna sre- čanja s filmskimi ustvarjalci, srečanja v filmskem Pulju in njegovi areni, na snemanjihu Vidimo ga ob nekaterih sve- tovno znanih igralcih, pa tudi njega samega s filmsko in fotografsko kamero v roki, saj je znan kot velik ljubitelj fotografije. Postavljalec razstave, naš rojak Jože Kralj, je vključil v razstavno celoto tudi po- snetke iz dogajanj, vezanih na Teden domačega filma v Celju. Na torkovi otvoritvi ome- njene razstave je bil slav- nostni govornik Jože Gale, predstavnik Društva sloven- skih filmskih delavcev in znan režiser. V kulturnem sporedu so sodelovali reci- tatorji kulturnega društva Zarja iz Trnovelj in igralec SLG Celje Zvone Agrež. Vse navzoče je pozdravil tudi predstavnik pokrovitelja raz- stave Tito in film — glavni direktor celjskega Izletnika Leopold Pere. Na omenjeni slovesnosti je bil objavljen tudi izid na- gradnega literarnega nateča- ja, ki sta ga razpisala Zveza kulturnih organizacij Celje in naše uredništvo. Posebna ko- misija je pregledala prispele prispevke, ki jih je bilo dvaj- set in podelila tri nagrade. Prvo nagrado je dobil Branko Jeranko iz Celja. DRAGO MEDVED V SPOMIN I. PRETNARJA NA VALOVIH MURE — srednjedolgi igrani film, druga epizoda iz filma »Tri zgodbe«, proizvodnja Triglav film, Ljub- ljana 1955. PET MINUT RAJA — celovečerni igra- ni film, proizvodnja Bosna film, Sara- jevo 1959. S tem izborom iz neobsežnega, a ustvarjalno bogatega opusa časti Te- den domačega filma spomin Igorja Pretnarja. Lani smo ga slavili, veseli, da se je s tako našim, Cankarjevim in svojim »Idealistom«, povzpel v jugo- slovanski filmski vrh. Letos se ga spoštljivo in hvaležno spominjamo, filmskega delavca, ki je rasti naše sed'":ie umetnosti posvetil trideset let svojega veliko prekratkega življenja, v katerih je obenem požrtvovalno in na- darjeno prispeval tudi v rast slovenske gledališke unietnosti. Prav Celje .tra- dicionalno gledališke pobude in zadnja leta tudi nedvomni slovenski filmski center, je pravo mesto za tak spomin. Vanj je zajet — če odštejemo nje- govo zanimivo in domiselno delo na področju dokumentarnega filma — Pretnarjev začetek. Že z njim je nam- reč nakazal ne samo svojo ustvarjalno občutljivost, temveč tudi svoja nagnje- nja, pa seveda estetsko zanesljivo in izčiščeno poznavanje filmskega obliko- vanja. Vse to je dokazal že kot avtor svojega igranega prvenca, s katerim se je naslonil na izročilo slovenske književnosti, na zakladnico, v katero je pozneje še in še posegal. »Na valovih Mure« je ekranizacija povesti Miška Kranjca, pripoved o čisti ljubezni Ka- tice do postavnega mlinarja Nacija, o njegovi površnosti, ki te idealne lju- bezni ni znala ceniti in je pognala Ka- tico v prezgodnjo smrt. Postavljena v zasanjano pokrajino leno tekoče reke in njenih mrtvih rokavov, prikrita v oz- kost starih mlinov in obžarjena s tako malo sonca je prinesla v naš film sicer nekolikanj upočasnjeno, a tenko ubra- no zasnovo kadriranja in veliko prosto- ra za igralčevo doživljanje usode film- skega junaka. Naslonjenost na slovensko književ- nost, tenkočuten pristop k njej, sko- rajda stilizirana estetika njenega film- skega pregnetenja, veliko zaupanje v ustvarjalno moč igralca so ostali sprem- ni motivi in pobude Pretnarjevega film- skega dela vse do zadnjega dosežka, do »Idealista«. In še nekaj je ostalo v tem delu kot vodilo — misel na svet- li, a strti idealizem, na idealno žrtvo- vanje. O idealizmu, o žrtvovanju za druge govori tudi naslednji Pretnarjev film, ki sta ga s scenaristom Vitomilom Zu- panom realizirala v bosanski proizvod- nji 1959. leta, »Pet minut raja«. Jugo- slovanska kritika se še živo spominja tega odličnega prodora slovenskega ustvarjalca v jugoslovanski vrh, nove etape na njegovi poti v moderen film- ski jezik, ki je tvorno prevzemala naj- boljše tuje zglede in jih prilagajala do- mači senzibilnosti. »Pet minut raja« je pripoved o treh mladih, preganja- nih ljudeh, o dveh internirancih v naci- stičnem taborišču in francoski depor- tiranki, ki so se znašli v razkošni vili nacističnega veljaka, katero je razde- jala neeksplodirana bomba. Za vse tri je bilo to nevarno mesto, v katerega se ni upala stopiti nacistična noga. nekakšno ozemlje kratkotrajne svobo- de, majhen raj, v katerem se je ob upanju, da bo iz njega pot vodila v svobodo, rodila tudi ljubezen. Za to ljubezen, za njeno svobodo, se žrtvuje tretji, človek s številko 32754. ki pri- sili svojega krvnika, da se spomni nje- govega pravega imena, in mu umirajoč pove: za teboj ne bo žaloval nihče, za menoj pa bo jokala moja mati . .. Ob tem se spomnimo vsaj na krat- ko tega, kar je na filmsko platno Igor Pretnar zapisal še pozneje: tu je lepa, slovensko ženo, njeno materinsko lju- bezen opevajoča vrnitev k slovenski književnosti, k Prežihovim »Samorast- nikom«. meščanska »Lažnivka«, odlični »Idealist« in — kot vselej pri prezgo- daj usahlem življenju — obetajoč, žal neizpolnjen načrt za »Glorijo«, v ka- teri bi naš Igor Pretnar končno povezal svojo ljubezen do gledališča in filma. I OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD J PROMET V SEHEPETRU Redno prebiram vse, kar je napisano v zvezi z žalsko ob- vozno in priključno cesto. Za- čudena sem nad vsemd temi dogajanji in ne morem razu- meti precej stvari in zaple- tov, ki nastajajo. Priznam, da mi je marsikaj postalo bolj jasno, potem ko sem v Novem tedniku prebrala čla- nek Obvožena obvoznica in p>oslušala dopoldansko odda- jo na Radiu Celje 29. 10., ko je beseda tekla o obvoznici, oddajo pa je vodil Janez Ve- denik. Ob vsem tem se čudim le, zakaj ni bilo nikjer zapisano, kako bo s prometom v Šem- petru, potem ko bo obvoznica končana. Ali krajani Šempet- ra nismo vredni, da se kdo malce bolj zamisli nad teža- vami, ki nas čakajo? Šempe- ter bo prav tako prizadet kot Ar j a vas. Sprašujem se, ka- kšni so delegati iz naše kra- jevne skupnosti. Ti ljudje, ki bi jim morali vsi zaupati, bi morali biti v nenehni poveza- vi s krajani. So pa ljudje, ki v Šempetru opravljajo do- ločene funkcije, v glavnem doseljenci z novimi hišami daleč proč od magistralne ce- ste in jim je verjetno prav malo mar, kako se počutimo mi, ki živimo takorekoč ob cesti. Po mojem bi bilo naj- boj pametno graditi podalj- šek hitre ceste do šentmper- ta. Z obvoznico bodo lahko pričeli po sprejetju urbani- stičnega plana. Čudno se mi zdi, da predlog tega načrta ni javno razgrnjen. Natočimo delovnim ljudem čisto vino! Potem bo to pošteno. Imam tudi predlog. Razpi- šimo referendum za podalj- šek hitre ceste. Prepričana sem, da bi uspel. Pri nas in še kje drugje pa stalno živimo v strahu, če nam bodo porušili hišo, po- tem ko bodo promet v Šem- petru uredili. Govori se nam- reč, da bodo morali v Šem- petru marsikaj porušiti, če bodo hoteli usmeriti ves pro- met z obvoznice skozi naš kraj. SLAVKA HRUŠOVAR, Šempeter ODGOVOR: Najprej hvala za vaše pis. mo. Naj takoj zapišemo, da razumemo vaše skrbi, ne ra- zumemo pa seveda delegatov ter drugih predstavnikov Kra- jevne skupnosti. Njihova dolž- nost bi namreč bila, da vam povedo, kakšno bo dejansko stanje, potem ko bo promet z obvoznice stekel skozi Šem- peter. Kako bo urejen pro- met v vašem kraju, smo pred časom v Novem tedniku ob- širneje zapisali in se torej nc strinjamo, da pozabljamo na Šempeter. Res Je, da bi bilo najbolj pametno zgradi- ti podaljšek do Šentruperta, vendar pri Republiški cestni sliupnosti, ki je tndi investi- tor obvozne in priključne ce- ste, zatrjujejo, da denarja za podaljšek ni. Izvedeli smo turli to, da bi bilo zanj po- trebno petkrat več denarja kot za obvozno in priključno cesto. Veljal naj bi okrog 45 milijard dinarjev. Upamo si trditi, da referendum za ta- ko veliko vsoto ne bi uspel. Predlog urbanističnega plana je moral biti javno razgrnjen in je tudi bil. Žal ne vemo, če v Šempetru. Ce bi bil, po- tem so tam ravnali hudo, hu- do narobe in razumemo vaše ogorčenje. Pa še to. Vprašanje, kako bo s prometom v Šempetru, so na seji občinske skupšči- ne zastavili delegati iz Sipa. V odgovoru, lil ga je dala republiška skupnost za ce. ste, nismo nikjer zasledili, da bi bila potrebna kakršnakoli rušenja obstoječih stavb. Upamo, da smo na vaše ob- širno pismo, ki ga zaradi po- manjkanja prostora nismo mosrli objaviti v celoti, zado- voljivo odgovorili. Morda pa bi bilo le prav, če bi malce razgibali tudi vaše delegate in krajevne funkcionarje. IVAN BLAZNIK PO VSEM SVETU NIČ BREZ ČEBEL IN GASILSTVA Pred slabim mesecem dni je Ivan Blaznik iz Latkove vasi praznoval svoj devetde- seti rojstni dan. Ni torej čud- no, da smo ga naprej povpra- šali, čemu se ima zalivaliti za tako častitljiva leta. »Ja, ne! vem, kaj naj vam rečem. Nikdar nisem živel pretirano dobro, slabo pa tu- di ne. Je pa res, da se ni- koli nisem »sekiral« za ne- pomembne stvari in življenje sem jemal takšno kot je. Da- nes so ljudje precej bolj na- peti in nervozni kot smo bili včasih. Tega sploh ne razu- mem, saj ima vsega dovolj in povem vam, da v takš- nem izobilju nismo pri nas nikoli živeh. Se mi zdi, da ljudje sploh ne znajo več ce- niti vse kar imajo. Sponmim j>a se, ko ni bilo niti kruha dovolj za vse. Predobro nam gre.« Ob koncu je Ivan Blaznik pripomnil, da že vse življe- nje kadi, da ga rad tudi mal- ce spije. Seveda le toliko, da mu ne škodi. Potem pa doda, da danes že tako ali tako nima nič od tega, da bi so odvajal kajenju. Zakaj le, ko pa mu ugaja!? Ivan Blaznik je najstarejši krajan v preboldski krajev- ni skupnosti. O njegovem živ- ljenju bi prav lahko napisali knjigo, človeku, ki ga poslu- ša, se za trenutek zazdi kot da pripoveduje zgodbo. In to pestro in zanimivo ter raz- gibano zgodbo, ki poslušal- ca vodi vse tja do Kitajske in Japonske ter nazaj. Ivan Blaznik je namreč služil mor- narico. Leta 1908 so ga pokli- cali k vojakom in kljub te- mu, da naši fantje nikdar ni- so bili preveč srečni, kadar so izvedeli, da bo treba slu- žiti na morju, je Ivanu za- igralo srce. Kot da je slutil, kako velik kos sveta bo vi- del. In še danes rad prizna, da mu je bilo na ladji izred- no všeč, da je vedno rad ho- dil po svetu, spoznaval tuje kraje, dežele, ljudi in njiho- ve običaje. Popolnoma smo mu verjeli, ko nam je pripo- vedoval o tem, kako so se ljudje ob večerih radi zbira- li pri njem doma ali pa kje v gostilni ter z odprtimi usta- mi poslušali Ivanovo pripoved o daljni Kitajski in Japonski. Po prvi svetovni vojni se je vrnil domov in se ves za- pisal čebelarstvu ter gasilst- vu. S čebelami se še sedaj ukvarja in brez njih pravi, da ne bi znal živeti. Za delo na obeh področjih je prej^ že številna odlikovanja, dip- lom pa je že toliko, da jih je kar težko prešteti. Najbolj ponosen je na gasilsko srebr- no medaljo ter na značko čebelarja Janšeta. Se nekaj je treba zapisati. Ivan Blaznik je dolga leta sodeloval pri proboldski gle- dališki družini in rad se spo- minja pokojnega režiserja Lojzeta Frica, brez katerega bi o dramski dejavnosti v Preboldu bilo skoraj nemo- goče govoriti. No, najbolj pomembno ob vsem skupaj je, da se Ivan Blaznik še »dobro drži« in zaželimo mu lahko le to, da bi z ženo, ki je stara že 87 let preživela skupaj še mno- go srečnih, predvsem pa zdra- vih dni. JANEZ VEDENIK ŽALEC: RAZSTAVA O HI^PJILI^ISTVU j V ponedeljek so v Savinovem salonu v Žalcu odprli raz- ! stavo »šolsko hranilništvo na Slovenskem«, ki je bila pred I tem urejena v Celju. J Gre za izreden dokument, ki opozarja na nastanek m \ raavoj denarnega varčevanja na šolah v naši republiki. ] Razstava v Žalcu bo odprta do 21. novembra. j ŽALEC: KOI^FEBEriCA mUSM \ Pred dnevi je bila v Žalcu problemaska konferenca mla- | dih v izobraževanju. Poročilo o delu je podal predsednik ; konference mladih v izobraževanju Milan Ogrinc. V razpravi so delegati spregovorili o svojem delu ter spoznali, da je bilo v minulem obdobju premalo storjenega na področju štipendijske politike, usmerjenega izobraževanja in celodnev- ne šole. Zaradi odhoda v JLA, preselitev v drugo občino so bili v predsedstvo konference mladih v izobraževanje pred- lagani Albert Golob, Maja Ribič, Romana Rehar, Irena Je- reb in Marjan Golavšek. Konferenca mladih v izobraževanju pri Občinski konfe- renci ZSMS Žalec je za šolsko letx3 1977/78 razpisala akcijo »40 najboljših učencev — članov ZSMS«. Kriterij za izbor učencev je: aktivnost v ZSM in ostalih izvenšolskih dejavno- stih, tovariški odnos do učencev in učiteljev ter učni uspeh. Osnovne organizacije ZSM na osnovnih šolah lahko pred- lagajo največ po pet učencev. T. T. SFOBED OD 17.00 24. MOVEll/iiBA ČETRTEK. 17. 11.: 8.10 poročila, 8.15 dopoldanska srečanja, 8.50 F>od konjiško goro, 9.00 zaključek dopol- danskega sporeda; 15.45 glasba iz studia, 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in pw>zdravljajo, zabavna glo- bus, posebna oddaja, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 aktualno — Teden domačega filma, 17.45 domači an- sambli, 18.00 zaključek sporeda PETEK, 18. 11.: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« — TDF, 8.50 po laški občini, 9.00 zaključek dopoldanskega spo- reda; 15.45 glasba iz studia, 16.00 poročila, naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 mladi mladim, 18.00 zaključek sporeda SOBOTA, 19. 11.: 8.10 poročila, 8.15 »v živo<{ — TDF, 8..50 celjski odmevi, 9.00 zaključek dopoldanskega spore- da; 15.45 glasba iz studia, 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 filmski sprehodi -- TDF, 17.45 vedri zvoki, 18.00 zaključek sporeda NEDELJA, 20. 11.: 10.05 poročila, 10.15 predstavlja- mo vam, 10.30 obvestila, 10.45 posebna oddaja — TDF, 11.00 feljton, 11.50 zabavni globus, 12.00 naši poslušalci čestitajo in ix>zdravljajo, 13.00 literarna oddaja, 13.15 coctail melodij, 13.35 kmetijska oddaja, 14.00 zaključek sporeda PONEDELJEK, 21. 11.: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« — TDF, 8.50 šentjurskošmarski utrinki, 9.00 zaključek do- poldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia, 16.00 poro- čila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 športni pregled, 17.50 nove plošče, 18.00 zaključek sporeda TOREK. 22. 11.: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« — TDF, 8..50 po savinjski dolini, 9.00 zaključek dopoldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia, 16.00 p>oročila, naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 reportaža, 17.45 domači zbori, 18.00 zaključek sporeda SREDA. 23. 11.: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« — TDF. 8.50 mozirski utrinki, 9.00 zaključek doix>ldanskega spo- reda,; 15.45 glasba iz studia, 16.00 poročila, naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, ob\'estila, 17.30 med delegati, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 zaključek sporeda. N/IlS KRAJ KOZJE: TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER Gradnja turistično rekreacijskega centra v Kozjem je v srednjeročnem programu raOTOja krajevne skupnosti, ki se v celoti sklada s projektom spo- minskega parka Kumrovec — Kozjan- sko, prednostna naloga. Do konca leta 1980 bi v Kozjem uredih nekaj šport- nih igrišč, zgradili TRIM stezo, pri- pravili trase za smučišča, ob potoku Bistrici pa zgradiU nekohko večji ba- zen ter v samem naselju avtomatsko kegljišče. Načrtujejo tudi gradnjo par- tizanskega doma. Morda nekoliko zahteven program vendarle ni brez podlage, saj se bodo morali Kozjani krepko potruditi, da bodo zadržali turiste, ki bodo po novi cesti Maršala Tita (končana bo — do Kozjega — v prihodnjem letu) priha- jali iz Kumrovca in Obsotelja na Koz- jansko. Močan porok za razcvet turiz- ma v širši obliki bodo gotovo skupin- ski izleti, ki jih bo organiziralo vod- stvo spominskega parlca Kiunrovec — Kozjansko. mst VINSKI VRH: ZA CESTO GRE Pobudi krajevne skupnosti Loka pri Žusmu bodo slediU krajani sosednje skupnosti Vinski vrh. In tako so že sredi živahnih priprav za solidarnost- no zbiranje obveznic posojila za ceste. Tako zbrana sredstva bodo porabili za asfaltiranje ceste Grobelce — Vin- ski vrh. Zanimanje za to akcijo je iz- redno, saj se krajani dobro zavedajo, da bodo dobili družbeno pomoč v tej akciji le tedaj, če bodo tudi sami zbra- li primerna sredstva. Krajani skupnosti Vinski vrh pa s svojimi sredstvi že sodelujejo z dru- gimi krajevnimi skupnostmi (Slivnica, Loka pri žusmu, Tinsko, Pristava) za asfaltiranje ceste Slivnica — Loka pri žusmu — Sodna vas. Kaže, da je pobuda krajevne skup- nosti Loka pri Žusmu prebudila tudi druge skupnosti v šmarski in šentjur- ski občini, saj snujejo tudi drugod p>odobne solidarnostne akcije, se pravi zbiranje obveznic posojila za ceste. MS TRNOVLJE: PIONIRJI NA VASI Proti koncu tedna požarne varnosti So tudi pionirji v Tmovljah pričako- vali vajo. Potem se je oglasila sirena. Pričela se je sektorska vaja za pionir- je-gasilce. Ker je bilo slabo vreme, so otroci meruli, da vaje ne bo. Toda, kakor hitro je prenehalo deževati, se je pri- čela. Hitro so se odpeljali na F>ožari- šče. Vsak je vzel svoje orodje in se lotil dela. Točno po načrtu. Razvili so cevi in pritekla je tudi voda. Začeli so gasiti. Na vaji so se zbrali pionirji iz sedmih društev: Trnovlje, Ljubečna, Dobrna, Vojnik, Skofja vas, Strmec in Socka. Po uspeli vaji so se vsi zbrali na zboru pred gasilskim domom. Tu je spregovoril o vaji sektorski poveljnik Avgust čersnjak. Ko jo je ocenjeval, je izrekel ugodno oceno. Zato so bili zadovoljni vsi mladi udeleženci in se- veda tudi njihovi mentorji. Zatem so se zbrali še pri skromni zakuski, ki so jo omogočili kolektivi Mesnin, Etola, predstavništva podjetja »29. november« iz Subotice ter Ana Naraks. SLOVENSKE KmJSCE: TABORNIŠKI KLUB Taborniki odreda »Heroja Bračiča« v Slovenskih Konjicah so v okviru svoje občinske zveze ter ob pomoči občanov in delovnih organizacij Konus in LIP uredih svoj taborniški klub. Vanj so vložiU več kot 500 ur udar- niškega dela. Zdaj postaja klub pri- jetno zbirališče pa tudi učni, delovni in družabm prostor vseh konjiških tabornikov. LUKA VIDMAR KOZJE: NOVO VODSTVO PROSVETNEGA DRUŠTVA Pred dnevi so se sestali člani Pro- svetnega društva »Bohor« v Kozjem, kjer so pregledali svoje dosedanje delt Pre( je naj; lOV! d6l( so Ijei) štvj si 5 nje Pod bo^ bi 1 gaa urej turt tudi bila dali kar mu pro dej! ga^i tvu slal vab le i mai jeti ma neg url] dei; pra pol kon boi sre deii lijc Pol 560 iz nai ho( je;( leti sve lim zas tud za žice pov niki tegi jo i kon cesS gral ure; do I rej 8 šan} plin' zad narf kolii raDl! stva staj^ nii nar: prei nik^ upo* t dotr naii' pos' zarž nifi sUn skU vel' bor zali ^ priJ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RlN §t. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 fTOZD KMETIJSTVO ŠMARJE; VEDNO BOLJ PRILJUBLJENI STROKOVNI IZLETI •okovni izleti kmetoval- i so vedno bolj priljublje- na oblika seznanjanja z do- sežki moderno tehnologije in tehnike v agrarni proizvod- nji in prav zaradi tega se takAnih potovanj udeležuje čedalje več kmetovalcev. Zgle- di vlečejo in vse, kar človek vidi je precej drugačno od tistega, kar mu pripoveduje- mo. šmarski kooperanti so v tztekajočem se letu organizi- rali štiri strokovne izlete, ki so jih delno plačali sami, nekaj pa je prispevala te- meljna organizacija združene- ga dela iz sredstev skupne porabe. Kmetje kooperantje iz Bi- strice ob Sotli so obiskali kmetijski sejem v Riedu v Avstriji. Na dvodne'raem iz- Mu so si dodobira ogledali sejemske prireditve in raz- stave kmet'.jske opreme ter nekaj v kmečki turizem us- merjenih kmetij. Kmetovalci zadružne enote Rogaška Slatina, kar dva av- tobusa jih je bilo, so odšli v Pomurje, na ogled radgon- skega kmetijskega sejnia in posameznih preusmerjenih kmetij. V istem času se je okoli dvesto kooperantov iz /a- di-užne etruote Pristava od- ločilo, da se ptridružijo kole- gom iz Rogaške Slatine. Tik pred koncem prejšnje- ga meseca so kmetovalci iz zadružne enote Imeno, okoli sto jih je bilo, odšli na ogled šampanjske kleti v Radgoni, kjer jih je pričakala za na- meček še po izkušnja vin. Ob- soteljski kmetje so si nato v okolici Vidma ob Ščavnici ogledali dve ksnetiji z kombi- nirano usmeritvijo. Obiskali so tudi ormoške vinograde in njihovo klet, kjer so se s predstavniki kooperantov in delovne organizacije pogovar- jali o kooperacij skih odno- sih z vinogradniki, ki se zdru- žujejo okoli te kleti. Pred- vsem jih je zanimala obnova vinogradov (spomnimo se na obnovo virštajskth vinogra- dov?!), vprašanje vikendašev, ki so se že vsidrali v dolo- čene vinogradniške komple- kse (velja tudi za Virptanj, Sladko goro, itd.!) in proble- matiko tržnih viškov. Ugoto- vili so, da so ormoški kmetje vinogradniki tukaj za korak pred njimi. Izlete bi morali organizira- ti še ' dve zadružni enoti in sicer Šmarje pri Jelšah ter Kozje. Dolg še vedno ostaja. Kot nam je izjavil Alojz Senegačnik, vodja pospeševal- no službe pri TOZD Kmetij- stvo Šmarje, vlada za takšne izlete med kmeti kooperanti izredno zanimanje in jih bo- do v bodoče še organizirali ter poskrbeli, da bi se kar največ kmetov seznanilo na licu mesta, z nekaterimi so- dobnimi prijemi v kmetijst- vu. MILENKO STRAŠEK Pa.šnik na Dolgi gori Poto: D. M. ODMEV KMETIJE - NE BIFEJI NOV POJAV OB RASTOČEM KMEČKEM TURIZMU Ukrepi prihajajo hitro. Pravočasno. Ukrepi, da za- trejo tisto, kar se je v raz- mahu kmečkega turizma v Gornji Savinjski dolini po- kazalo kot slabo. Na nekaterih kmečkih go- spodarstvih, ki so se odloči- la za turizem, se je v zad- njem času tako močno raz- vilo točenje alkoholnih pi- jač, da so na tem območju nastajali novi bifeji, nova gostišča. Seveda takšna, ki so deloA^ala pod drugačnimi pogoji, kot redna gostišča, kjer so točili pijačo, ki ni bila obremenjena z družbe- nimi dajatvami in podobno. In tako se je v razpravi o razvoju turizma ter inte- graciji med Turistom in Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo pojavilo še poglavje, ki je dobilo odmev v javno- sti in tudi na seji izvršne- ga sveta občinske skupščine Mozirje. In zlasti tu ni bilo dilem, kako in kaj. Člani iz; vršnega sveta so se odločili za odločne korake in za oču- vanje tistega, čemur je kmeč- ki turizsem namenjan. Zato so sklenili, da takšno toče- nje alkoholnih pijač povsem zatrejo, kar pa seveda ne pomeni, da bi na turističnih kmetijah ne smeli točiti svo- jim stalnim gostom tudi alkoholnih pijač. Prav tako jih bodo lahko deležni tudi člani organiziranih skupin, ki prihajajo na kmetije, ven- dar bodo takšni izleti in obiski organizirani' le preko zadružne organizacije. Preko zadruge pa mora biti ureje- na tudi nabava alkoholnih pijač. Vsa ta in dniga pravila zajema p>ogodba o poslovno- tehničnem sodelovanju pri .oddajanju turističnih sob oziroma kmečkih penzionov, ki jo skleneta Zgornjesavinj- ska kmetijska zadruga Mo- zirje in kmečko gospodar- stvo. MB V BRASLOVČAH NOVA OSNOVNA ŠOLA v Braslovčah bodo 27. novembra predali namenu novo osnovno šolo, ki ,}o gradijo s sred- stvi .samoprispevka občano\ žalske občine. V šoli bo 14 učilnic za kabinetni pouk, kuhiii,ja, sanitarije, knjižnica in telovadnica. Nedvomno pa bo velika pridobitev uvedba celodnevne šole. V teh dneh hitijo z zunanjo ureditvijo, ki je zelo zahtevna pa tudi draga. Ker .je ob koncu kljub vsemu zmanjkalo sredstev, so precejšen del zbrali občani KS Braslovče, del pa so prispevali tudi Garant in Tovarna nogavic Polzela. Foto: T. Tavčar 5. REVIJA V LIBOJAH GLASBA NIMA MEJA TOKRAT BO NASTOPILO KAR 25 ANSAMBLOV V nedeljo bo v starem ru- darskem naselju Liboje, ki se vedno bolj razvija v so- doben industrijski kraj, po- novno veselo, kot je veselo samo vsako zadnjo oz. pred- zadnjo nedeljo vsako leto v novembru. Zakaj? Prizadevni domačini, člani DPD SVOBO- DA »Ludvika Oblaka« skupaj s sekcijo »Veseli Libojčani« pripravljajo 5. revijo narod- no zabavnih ansamblov. Za- četki so bili skrt)mni, saj je nastopilo samo sedem ansam- blov, potem šest p>a deset in lani osemnajst. Letos pa je pripravljenih kar 25 ansam- blov in to iz pretežnega dela Slovenije ter prvič iz Italije (JSteverjan) ter Avstrije (Glo- basnica). Srečanje ljubiteljev in go- Jiteljev narodne glasbe bo ce- lodnevno, nastopila pa bo tu- di cela vrsta takšnih ansam- blov, ki so osvajali najboljša mesta na festivalih narodne glasbe v Ptuju ter števerja- nu in snemali za televizijo, radio, plošče kasete. Skrat- ka, tudi tokrat bo revija na visoki kvalitetni ravni. Orga- nizator se je odločil, da bo letos pripravil kar tri na- stope zbranih ansamblov. Pr- vi bo že dopoldne ob 10. uri »a mladino. To »matinejo« bodo združili z vajo nasto- pajočih ansamblov, kateri bo- do mladi lahko prisostvovali zastonj. Glavna koncerta pa bosta popoldne ob 15 in 18 uri. Vmes se bodo vsi nasto- pajoči (preko 180!) ustavili še v žalski veleblagovnici NAMA, kjer bodo imeli ko- silo, sprejel pa jih bo tudi predsednik občinske skupšči- ne Vlado Gorišek in jim v kratkih čartah predstavil raz- TOj in hotenja žalske občine. Mirno lahko zapišemo, da pri jubilejni peti reviji v Li- bojah, sodeluje praktično vsa žalska občina — od kulturne skupnosti pa ZK OS, delov- nih organizacij in občanov. Vsi so prispevali, da bi tu- di letošnja nedelja pomenila pravi praznik ljudske glasbe. Kot vedno je tudi letos po- krovitelj KERAMIČNA INDU- STRIJA LIBOJE, ki je za vse nastopajoče pripravila spo- minska darila, še posebno pa tudi za tiste tri ansamble, ki letos že petič nastopajo v Libojah. To pa sta poleg domačinov »Veselih Libojča- nov« še ansambla »Veseli hmeljarji« iz Žalca in Fran- cija Zemeta s pevci iz Voj- nika. Prireditev bodo začeli fan- faristi libojske godbe na pi- hala pod vodstvom Franca Kovača z melodijo »Od Celja do 2alca«, katero bodo ob koncu vsakega koncerta tudi vsi nastopajoči skupaj zaigra- li in tako znova potrdili mi- sel — v glasbi smo združeni vsi! In kdo vse se bo predsta- vil v Libojah? Poleg gostov iz Italije in Avstrije tudi an- sambel Zibret iz Ptuja, ki je član DPD Svoboda Ptuj in s katero je libojska Svoboda pobratena. Prišli pa še bodo ansambli iz Izole, Ljubljane, Brežic, Prevalij, Rogaške Sla- tine, Stor, Celja, Zagorja, ce- lotne Savinjske doline .. . Skratka, to bo prava parada dobrih domačih zvokov, ki se uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Darko šuler, predsednik SVOBODE Liboje: »Pri nas ni tekmovanje, ampak prija- teljsko srečanje in zato v.si vedno radi prihajajo med nas. Žal imamo premajhno dvorano, da bi sprejela vse, ki bi želeli poslušati nastopa.)«- če ansamble. Program bo res- nično pester, saj se bo pred- stavilo tudi več vokalnih sku- pin, poskrbeli pa boano tudi za humor. Torej prireditev vredna ogleda in poslušanja!« TONE VRABL ZAKON O ZDRUŽENEM DELU LOKALISTIČNE TEŽNJE ZADRŽEVANJE KAPITALA V OZKE MEJE Se vedno, kljub temu, da z veliko vnemo in napori pa tudi z znanjem uresničujemo zakon o združenem delu, če- stokrat trčimo ob nekatere pojave, ki ne omogočajo te- ga procesa, ki pomeni dejan- sko povezanost združenega dela, vseh delavcev v združe- nem delu. Prepogosto na ža- lost naletimo na ix>jav, ki je sicer star, takorekoč še iz časov administrativnega soci- alizma, a vendarle svež, to je takoimenovani republiški, re- gionalni, občinski pa tudi krajevni lokalizem. V to kislo tn docela ne- uporabno jabolko moramo vse prevečkrat ugrizniti prav pri organiziranju delavcev v združenem delu skladno z za- konom. Zaradi izrazito ozkih inte- resov skušajo nekateri posa- mezniki (pa tudi družbeno politične skupnosti!) zadrže- vati v svojih mejah določeno organizacijo združenega dela, s tem pa seveda preprečuje- jo dosledno uresničevanje ne- katerih členov zakona o zdru- ženem delu. Vemo: pravica in dolžnost delavcev v zdru- ženem delu je, da povsod tam, kjer so iX)goji za to, organizirajo temeljno organi- zacijo združenega dela. Če ti lokalistično usmerjeni posa- mezniki vendarle »dovole« or- ganiziranje temeljne organi- zacije združenega dela na ob- močju druge družbeno poli- tične skupnosti, pa se ne- malokrat pojavijo novi posa- mezniki in nove skupine, ki p>oizkušajo na vse načine za^ drževati kapital (tako se je ponekod dogajalo!), kapital, ki je zaradi odmaknjenosti IX)Stal anonimen. Prav zara- di tega je postal v rokah posameznih skupin sredstvo, s katerim so zadovoljevali ali skušali zadovoljevati in- terese družbeno politične skupnosti, kjer je sedež do- ločene organizacije zdmžene- ga dela. Takšni lokalistični interesi nikomur ne koristijo in prav zaradi tega bi jih morah v kali zatreti. Zakon o združenem delu ne zahteva, da je center določe- ne organizacije združenega dela prav v središču posamez- ne družbeno politične skup- nosti. Za to pa se zavzemajo predvsem posamezniki in ne nazadnje tudi odgovorni druž- beno politični delavci. Prav zaradi takšnih miš- ljenj, ker je sporno, kjer bo sedež neke organizacije združenega dela, le-ta izgub- lja svojo vitalnost, učinkovi- tost v razvoju in hitrejši sa- moupravni preobrazbi, kot zahteva zakon o združenem delu. Znani so primeri, ko so prav posamezni vodstveni :n vodilni delavci določene or- ganizacije združenega dela prepričevali delavce, naj ni- kar ne zahtevajo organizira- nja temeljne organizacije, ker bo to zanje pomenilo, da bo- do v tisti družbeno politični skupnosti dosegali tudi slab- še rezultate in s tem tudi slabši finančni učinek. Pre- pogosto delavci takšnim na- mišljenim tn neutemeljenim argumentom nasedejo. Kljub zakonu o združenem delu, ki ga imajo vsak hip na raz- polago. MILENKO STRAŠEK SODELAVCI CENTRALNE TEHNIKE KPS Odbor Centralne tehnike KPS pri CK ZKS prosi vse tovarišice in tovariše, ki so kakorkoli sodelovali med okupacijo (v letih 1911—1915) v Centralni tehniki KP.S (ciklostll. tiskarne, gradbinci, piroteluiika. radio, veza, javke itd.) kjerkoli na ozeinljn Slovenije, da poš- ljejo svoje naslo^ve Odboru Centralne tehnike KPS pri CK ZKS Tomšičeva 5 61000 Ljubljiuia Na ta poziv opozorite fiuli «odeIavce, ki so .ga mor- da spre.gledali. Pošljite tudi naslove svojcev že premi- nulih tovarišic in tovarišev. Odbor Centralne tehnike KPS 14 stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 17. november I977 POTROŠNIKI SPRAŠUJEJO OČITEK LIMONAM ODGOVOR TRŽNEGA INŠPEKTORJA v preteklih dneh so celj- ski potrošniki veliko govori- li o slabi kakovosti limon, ki jih prodajajo v trgovi- nah, podoben pomislek pa je izirazil tudi eden od udele- žencev seminarja za člane svetov ix>trošnikov, ki je bil nedavno v Celju. Tržni in- špektor Leopold Jevšenak na celjski občinski skupšči- ni je na vprašanja pKjtroš- nikov hitro reagiral, čeprav je že vnaprej vedel, da jim ne bo mogel ustrezno odgo- voriti. Pri ugotavljanju ka- kovosti prehrambenih izdel- kov je namreč zelo pomem- ben čas, v katerem potroš- nik svojo ugotovitev posre- duje inšpektorju. V primeru limon je bil prav čas tisti, ki je onemogočal oblikova- nje ustreznega odgovora trž- nega inšpektorja, saj so po- trošniki govorili, da so »bi- le« limone v zadnjem času slabe in ne da »so« limone slabe. Kakorkoh že, tržni inšpektor je vseeno opravil obisk v Merxovem grosistič- nem tozdu in si ogledal li- mone. Ugotovil je, da je nji- hova lupina nekoliko de- belejša in barva bolj zelena kot normalno, vendair so li- mone kljub temu še ustreza le predpisom o kakovosti blaga. Iz njih je iztisnil sok in tudi z njim je bilo vse v redu. Kljub vsemu so tu- di Merxovi delavci sami daU vzorec soka lunone v pre- gled Zavodu za socialno me- dicino in higieno dela, ki je ponovno ugotovil njegovo ustreznost. Toliko v odgo- vor Fvotrošnikom, ki s kako- vostjo Umon v zadnjem ča- su niso bili zadovoljni. Ob koncu pa le še nasvet: če hočete, da boste iz hmon z »repkom« iztisnili največ so- ka, potem jih prerežite po- dolgem in ne počez, kot to storite pri običajnih limo- nah. D. Antonija Zorjan Ema Sadnlk Marija Brezovar SREČANJE NAJSTAREJŠIH V PREBOLDU SREČANJE STARIH NAD 80 LET V preboldski krajevni skup- nosti vsako leto pripravijo srečanje za vse tiste, ki so stari osemdeset in več let. Kar štiriintrideset je takš- nih korenin, na sobotnem srečanju v hotelu pa se jih je zbralo šestnajst. Vse osta- le bodo predstavniki Krajev- ne skupnosti obiskali na do- movih, jih obdarili ter z nji- mi malce poklepetali. Sreča- nja smo se udeležili tudi mi in nekatere najstarejše kra- jane povprašali to in ono. Sicer pa si kar preberimo, kaj so nam ix)vedaU. AOTONUA ZORJAN: »Ne morem vam F>ovedati kaj pomeni nam malce starej- šim, ko se ljudje spomnijo na nas ter nas tako lepo jk)- goste. Navsezadnje kakšnega posebnega veselja tako ali tako ninoamo več. Danes pa smo se zbrali tu v hotelu, se malce pogovorili med sa- bo, poklepetali o mladih le- tih ter se nasmejali. Veselje in smeh — to je tisto, kar nas krepi. Zahvaljujem se predstavnikom krajevne skup- nosti Prebold za to zares lepo potezo. Seveda v ime- nu vseh udeležencev sreča- nj a.»< EMA SADNIK: »89 let sem že stara in včasih imam občutek,. da sem že kar za v staro šaro. No, to seveda na res in če drugače rve, po- tem se o tem prepričam na teh vsakoletnih srečanjih. Kdo bi si le mislil, da se bodo vsako leto spomniU na nas?! Sicer pa sem v glav. nem še kar zdrava in dobro se p>očutim. Tudi pokojnina je kar dobra in zase že imam dovolj. Kljub letom še včasih preberem kakšen časopis. Povem vam, da nam še nikdar ni bilo tako dobro kot nam je sedaj, škoda le, da smo že mi ta- ko stari!« MARIJA BREZOVAR: »Ta- ko lepega dneva letos še nisem imela kot je ta da- našnji. Ne veste, kohfco smo se presmejaU. Stara sem 84 let in kljub temu sem rada v družbi veselih ljudi. Da našnje srečanje je bilo za- res prijetno. Ne veste kako bi mi bilo žal, če ne bi pri- šla. Malce sem namreč okle vala in se spraševala, č« takšna stara »babnica« sodi v hotel. No, pa je zelo le po. Upam, da bom še do' čakala nekaj podobnih sre- čanj.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR BANČNI DROBIŽ 83 PIONIRSKIH HILANILNIC — Pod odkriljem celjske podružnice Ljubljanske banke aela že 83 pio- nirskih hranilnic na osnovnih šolah, ki vključujejo okoh 18.000 mxladih varčevalcev. Stanje hranilnih vlog ob koncu septembra je bilo okoh 200 milijonov starih di- narjev. P10N1RSK.4 HRANILNICA TUDI V SOOKI — Med zaidnjimi je bila ustanovljena pionirska hranilnica na podružnični šoU v Socki. Kože, da se bo med mlade varčevalce vključilo vseh ^ otrok, ki obiskujejo to šolo. Sicer pa so ob ustano\itvi hranilnice sprejeli med varčevalce vseh enajst prvošolcev. Mentorica te deja-vnosti je Vikica Golčer. MAGNETOFON IN ŽELEZNA BLAGAJNA — Na proslavi v Podčetrtku, v počastitev dneva varčevanja in 20-lefcniGe pionirske hranilnice in posojilnice na do- mači osnovni šoU, je prišlo tudi do izmenjave darU med kolektivoma šole in celjske podružnice Ljubljan- ske banke, šolski kolektiv je tudi v zahvalo za finan- ciranje novega prizidka, v katen-em so telovadnica ter prostori za \'arstvene in posebne oddelke, izročili bančnemu kolektivu železno blagajno grofa Athemsa. V2^1i so jih iz šolske muzejske zbirke. Bandčni delavca pa so izročili šolarjem reporterski magnetofon, ki so ga več kot nestrpno pričakovali mladi novinarji pri raidijski postaji »Kekec«. IVIB ŽALEC: TELESNO KULTURO POVSOD Na redni seji skupščine Telesnokultume skupnosti, fci bo še ta mesec, bo osrednja točka dnevnega reda veljala poročilu o devetmesečni realizaciji programa ter programa dela prihodnje leto. Glavni poudarek pri letošnjem delu je veljal jubilejem naše partije in tova- riša Tita. Tako so v maju pripravili 85 športnih iger, na katerih je sodelovalo 4200 občanov v dvanajstih šp>ortnih disciplinah. Mesec mladosti so zaključih na Vranskem z veliko parado. Občani žalske občine so se udeležih vseh večjih republiških manifestacij, bili so na pohodih ob pomnikih NOB, na Jelovici, Cebinah, Poreznu, Stolu, na pohodu po poteh XIV. divizije ter na Creti. V žalski občini je bil zaključek teh manife- stacij na vrhu Gozdnika. Kolone borcev, planincev in drugih so krenile na vrh mimo pomnikov NOB ter partizanskih domačij. Vseh udeležencev je bilo več kot petsto. Prihodnje leto bo treba nameniti vso pozornost te- lesnokultumi dejavnosti z vidika splošnega ljudskega odpora, še bolj bo potrebno okrepiti idejnopolitično in vzgojno delo v vseh telesnokulturnih sredinah, hkrati s tem pa ne smemo pozabiti na telesno kulturo v or- ganizacijah združenega dela in tozdih. FRANCI JEŽOVNIK St. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 151 PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN VNAŠANJA KOLERE Kolera je nevarna črevesna nalezljiva bolezen, ki jo uvrščamo poleg črnih koz in kuge med karantenske bolezni. Za te veljajo p>osebni zdravstveni ukrepi v vseh deželah sveta. Letos smo preko sredstev javnega obveščanja zvedeU, da se je ko- lera pojavila s številnimi obolelimi na Bližnjem vzhodu, kar je tudi za našo de- želo že močno nevarna bližina. Zaradi te- ga je prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o tej bolezni. Kolero povzroča droben bacil, ki ga je odkril Robert Koch 1833. leta v Egiptu. Bolniki ali zdravi bacilonosci izločajo te bacile s svojim blatom. Iz higiensko ne- urejenih stranišč in gnojnic, z izlivanjem odplak iz greznic in kanalizacije na povr- šino ali v površinske vode kot so poto- ki, reke in jezera ter s polivanjem vrtov, njiv in travnikov pridejo bacili kolere na površino, živila in druge predmete, dos- topni so pa tudi muham. S tem je dano veliko možnosti za širjenje te bolezni. Z bacili kolere se okužimo tako, da bacile s hrano, vodo ali pijačo vnesemo v usta in od tod v prebavila. Važno vlogo imajo pri tem tudi muhe. Tako kot pri drugih, zlasti črevesnih nalezljivih boleznih, tudi za kolero ne oboli vsak človek, ki se je okužil z nje- nimi povzročitelji. Nekateri ne obolijo, pri drugih pa se bolezen pokaže v lahki in malo nevarni obliki, nekateri pa obo- lijo za najtežjo obliko te bolezni. Ali se bo pri okuženih osebah bolezen pojavila in v kako težki obliki, je odvisno od šte- vila klic, ki so pri okužitvi prišle v telo in od splošnega zdravstvenega stanja ter- odpK>mosti človeka. Bolezen se pojavi 12 ur do 8 dni po okužitvi. Predhodnih 2!nakov bolezen ni- ma. Okuženi zboli nenadoma, iz polnega zdravja. Lahka oblika kolere se pokaže kot manjše ali večje prebavne motnje brez jasnih znakov kolere. Vendar tudi ti bol- niki izločajo z iztrebki bacile kolere in so zaradi tega, ker pri njih bolezen nI bila pravočasno ugotovljena, posebno ne- varni vir širjenja te bolezni, ki lahko pov- zrodi prave epidemije z velikim številom obolelih. Pri jasno izraženi bolezenski sliki ko- lere je glavni znak bolečina v trebuhu in selo pogosto iztrebljanje — močna dnisfea. Močeno blato kmalu izguW svoje osnovne posebnosti, kot so: značilna barva in smrad ter postane čisto tekoče, podobno riževi vodi. Kmalu se pojavijo znaki moč- ne izsušitve telesa zaradi velikih izgub te- kočine z blatom. Bolnika muči neznosna žeja, zelo je oslabel in pojavijo se znaki zastrupitve celega telesa z motnjami na pljučih, ledvicah in srcu. Se pred tridesetimi leti je znašala umr- ljivost obolelih za kolero od 20 do 60 od- stotkov. Sedaj je pri pravočasnem in us- treznem zdravljenju že precej manjša. Kljub temu je kolera ostala ena najne- varnejših nalezljivih bolezni. Kolero štejemo med nalezljive bolez- ni, ki ogrožajo vso državo, zato odrejajo ukrepe za preprečevanje vnašanja in šir- jenja te bolezni zvezni predpisi. Zaradi preprečevanja vnašanja kolere v našo dr- žavo je uvedeno posebno zdravstveno nad- zorstvo nad domačimi in tujimi potniki, ki prihajajo iz dežel, v katerih se je po- javila kolera ali so od nje ogrožene. Na- ši državljani, ki potujejo v te dežele, mo- rajo biti cepljeni proti koleri in imeti o tem veljavno mednarodno potrdilo. • Oboje dobijo na zavodih za socialno medicino in higieno. Bohiiki, ki pripotujejo iz prej omenjenih dežel, morajo imeti prav tak- šno i>otrdilo o cepljenju. Vsak bolnik, za katerega se upraviče- no sumi, da je obolel za kolero ali je pri njem ta bolezen dejansko ugotovlje- na, se mora takoj napotiti v posebne za izolacijo in zdravljenje oseb, obolelih za kolero, določene karantenske postaje. Is- točasno je treba razkužiti prostore, kjer je bolnik bival, ter predmete, ki jih je uporabljal. Opraviti je treba še številne druge ukrepe, da se odkrije vir okužbe in prepreči širjenje bolezni. Za preprečevanje širjenja kolere na našem področju je najpomembnejše: zdravstvena prosvetljenost in uveljavlja- nje splošnih higienskih načel. Najpomem- bnejši ukrepi so sledeči: 1. Dosledno uve- ljavljanje pravil osebne higiene, od tega posebno redno umivanje rok pred vsako jedjo in po vsakem opravku na stranišču. Pri tem izperemo večino morebitnih bole- zenskih bakterij, ki so se prijele rok, ter močno zmanjšamo možnost okužbe. 2. Pravilno higiensko ravnanje s hrano, posebno s tisto, ki jo uživamo svežo. Pred »aužitjem dobro operemo vsako sadje, naj- bolje v tekoči vodi. Enako ravnamo z vse- mi vrstami solate in drugega sočivja in zelenjave, ki se uživajo neprekuhani. Mle- ko, ki ga rabimo za pitje, za mlečno ka- vo in za podobne namene, vedno dobro prekuhamo, že s kratkotrajnim kuha- njem uničimo večino bolezenskih klic, prav gotovo pa bacile kolere, ki so proti toploti malo odporni. Smetano, maslo, sir, salame in druga gotova živila hranimo v hladilniku ali vsaj na hladnem prostoru. Nizke temperature sicer ne uničujejo bak- terij, preprečijo pa njihovo razmnoževa- nje in tako se precej zmanjša verjetnost obolenja. Boljše ravnanje je potrebno s kruhom in drugimi izdelki iz testa. 2e v prodaji bi morali biti bolje oviti ter manj izpostavljeni onesnaženju in oku- žitvam. Doma jih moramo hraniti na su- hem in zračnem, ne pretoplem prostoru, zavarovane pred muhami in nesnago. Uničevanje muh sodi med zelo važne ukrei)e za preprečevanje kolere in drugih črevesnih nalezljivih bolezni. Posebno važ- no je, da pred njimi zavarujemo živila. Preskrba z zadostnimi količinami zdrave in neoporečne pitne vode je osnovni pogoj za uspešno borbo proti koleri in števil- nim drugim nalezljivim in nenalezljivim boleznim. Upravljalci javnih vodovodov morajo poskrbeti, da bo ta zahteva v naj- večji možni meri izpolnjena. Ker se pre- bivalci oskrbujejo s pitno vodo iz last- nih hišnih ali manjših krajevnih vodovo- dov ali iz lastnih vodnjakov in studen- cev, morajo sami skrbeti za pravilno higi- ensko in tehnično ureditev ter za redno vzdrževanje teh naprav. Najosnovnejše higienske zahteve so sle- deče: — vse naprave morajo biti zgrajene ta- ko, da v nje ne more zatekati površinska voda, — stalno morajo biti pokrite in zaprte, — redno jih moramo čistiti ter občas- no razkužiti, — v bližini teh naprav ne smejo biti gnojišča, stranišča ali greznice, v njihovi okohci ne smemo polivati vsebine greznic ali gnojnice. Tudi v naseljih, ki že imajo vodovode, ali se na novo priključujejo na nje, ne opuščamo dosedanjih majhnih in zaseb- nih vodoskrbnih naprav. Ostanejo naj za rezervo v primerih okvar na vodovodu, ob naravnih ali drugih nesrečah, zelo pomem- bni so tudi za splošni ljudski odpor. Tak- šne naprave, ki niso več v stalni uporabi, higiensko uredimo, zapremo in redno vzdr- žujemo. Vsa strokovna navodila in nasvete s področja o preskrbi s pitno vodo lahko dobite pri strokovnih delavcih občinske sa- nitarne inšpekcije ali pri Zavodu za social- no medicino in higieno. Poseben pomen pri preprečevanju šir- jenja kolere ima odstranjevanje odpadkov in hišnih odplak. Pri neustrezno urejenih straniščih, greznicah in kanalizacijah lah- ko izločki bolnikov ali bacilonoscev, ki z njimi izločajo bacile kolere, pridejo na p>ovršino in s tem se pojavi neposredna nevarnost za širjenje na zdrave ljudi. V naseljih z urejeno kanalizacijo je nepo- sredna nevarnost veliko manjša, vendar na vsem širšem celjskem področju nima no- beno naselje urejenih čistilnih naprav za kanalsko vodo. Se nevarnejši je položaj v naseljih, ki se oskrbujejo z vodovodno vodo, nimajo pa urejene kanahzacije. Iz večine hiš se hišna kanalizacija izteka nekje na površi- no ali v najbližji potoček, obcestni ali dru- gi odprti jarek. Odplake postanejo tako neposredno dostopne ljudem in živalim, kar predstavlja veliko nevarnost za šir- jenje bolezni. Prav tako nevarna so neliigi- ensko zgrajena suha stranišča brez grez- nic Polivanje tra-vnikov, odbelovalnh ali drugih površin zemlje z vsebino greznic ima enak učinek kot neposredno izpušča- nje odplalt na površino. Da se izognemo nevarnosti za zdravje ter drugim motnjam, ki jih dajeta smrad in nelep izgled, opra- vimo to delo pozimi in le na površinah, ki ne ležijo blizu naselij, stanovanjskih stavb in javnih poti. Navodila o izgradnji in ravnanju z od- padnimi snovmi in hišnimi odplakami bi presegla okvir tega sestavka. Ce jih po- trebujete, vam jih bodo radi rSzložili or- gani sanitarne inšpekcije, higienske služ- be ter občin, ki so pristojni za gradbene in komunalne zadeve. S tem sestavkom smo želeli povedati, da je kolera nevarna nalezljiva bolezen, ki se lahko vnese tudi k nam in da so naj- uspešnejši ukrepi zoper njeno Širjenje zdravstvena prosvetljenost prebivalcev, hi- giensko urejeno okolje naših stanovanj in naselij ter osebna higiena. Dr. FRANC PLANINŠEK, 16. stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 17. november 1977 OGLED ZUPANČIČEVE RAZSTAVE Med predstavniki slovenske moder- ne je Oton Zupančič igral zelo po- membno vlogo. Napisal je mnogo pes- niških zbirk in prevajal iz tujih jezi- kov v slovenščino. Ob 100-letnici njegovega rojstva smo si učenci osnovne šole Kozje ogledali razstavo njegovih del v Ljubljani. Vožnja je bila dolga toda zelo pri- jetna. Ko smo prišli v Ljubljano smo poiskali pionirsko knjižnico, kjer je organizirana razstava. Bilo je zelo za- nimivo saj so prikazali množico njego- vih del za otroke in dela ki jih je prevedel. Bil je naš najboljši prevaja- lec, saj ,ie prevedel kar 1.5 Shakespearo- vih dram in komedij ter mnogo naj- boljših del francoske, angleške, ruske in češke književnosti. Na razstavi je tudi precej slik iz njegovega življenja. Po ogledu razstave so nas povabiU še v Pionirsko knjižnico, ki je odprta za mladino do 14. leta. Tam nam je knjižničarka povedala nekaj besed o delovanju, p>otem pa smo si ogledali še knjige, ki jih imajo mladi bralci na razpolago. Silva KOS Novinarski krožek OS Kozje NEPOZABNO SREČANJE Ne bom opisovala, kaj smo počeli na devetera srečanju pionirjev — do- pisnikov v Postojni. Na papir bi rada odtisnila le svoja sp>oznanja, nekatere misli. Naj začnem kar pri Ljubljani. Slabo vreme je bilo vzrok mojemu nerazpoloženju. Pa me je minilo. Zaslu- ge za to ima pisateljica Branka Jurca, ki nam je nenadoma stopila pred oči. Tako drobna, majhna, pegasta. Ni- koli se je v svoji domišljiji nisem pred- stavljala takšne. Zdela se mi je tako mlada, otročja, vsa polna življenja. Njen prijazen nasmeh in topel stik ro- Ke me je prevzel. Čeprav me ni pozna- la, se je vedla tako, kot da me pozna že vrsto let. To se mi je zdelo čudo- vito. Četudi je bilo snidenje kratko, mislim, da sem spoznala vse njeno ži- vljenje in nič več se nisem čudila, ka- ko je nastala knjiga »Ko zorijo jago- de«. Nepozaben je bil pogovor z ured- niki. Težko sem verjela, da se bomo mi, ki komaj hodimo v osnovno šolo, pogovarjali z osebami, kot so Božo Kos, Slavko Pregl, Samide . .. Imela sem tremo. Nič nisem upala spraše- vati, čeprav sem hotela. Vem, to ni prav, vendar se mi zdi. da je led pre- bit. Gotovo bom drugič bolj pogumna. Kljub temu sem zvedela veliko nove- ga in v meni je zrasla še bolj trdna odločitev, da bom še pisala. Ogled igrice, zatem Postojnske ja- me... to zame ni bilo tako pomem- bno. Vem, bilo je lepo. Spoznala sem nove kraje, nove ljudi. Vendar je bi- lo zame najponoembnejše srečanje z uredniki. MILENA LUPŠE Lesično BAZt^lSLJAim O POKLiCU Sedela sem za mizo in pregledovala neko staro revijo. Počasi sem obračala liste. Prišla sem do velikega naslova: Naši p>oklici. Zamislila sem se. Ni me zanimalo, kaj piše. Zato sem revijo zaprla. Začela sem premišljati o po- klicu. Tedaj sem se spKjmnila dogodka, ki sem ga doživela v rani mladosti. Bila sem zelo bolna. Ker sem bila stara komaj tri leta, je bila mama ved- no poleg mene. Sama nisem hotela bi- ti. Marsikaj sva se pogovarjali. Najin pogovor se je ustavil tudi pri poklicih. Vsa vesela sem ji rekla: »Mamica bom, kot si ti!« Bila sem vesela in zadovoljna. Rek- la je, da bi zelo radi videla, da bi se to res zgodilo. Ko sem doraščala, sem si želela sa- mo še to, da bi postala kmetica. Pred nekaj leti smo se sošolke med seboj pogovarjale, kakšen poklic si bomo iz- brale. Menile so, da doma ne smem ostati, ker se dobro učim, ampak mo- ram postati kaj velikega in imenitnej- šega. Te pripombe in prepričevanja me niso motila. Še vedno vztrajam pri želji, da bom kmetovala kot moja ma- ma. Mislim, da bi ne bilo prav, če bi se ravnala p>o sošolkah. Storila bom tako, kakor mi narekujejo moje želje in veselje do kmečkega dela. IRENA TACER, Lesično ALPINISTIČNE NOVICE SE ZADNJE SESTICE S SNEGOM PRETEKLO NEDELJO NOVO OBDOBJE S snegom, ki je padel pre- teklo nedeljo, se je končalo obdobje plezanja v kopni skali. Dan pred tem pa smo lahko dodali k obsežnemu spisku skrajno težkih smeri v letošnji sezoni še zadnjo šestico. Franček Kenz tn Andrej Palir sta v soboto ponovila skrajno težko zaje- do v Sitah. Istega dne pa sta Franc Canžek in Meta Meh preplezala Spominsko smer Ivo Reya v severni steni Ojstrice (Zmaj) z oce- no V -h Al. Teden pred tem, 6. 11. je Franček Knez po zaključku letne sezone v Logarski do- lini sam plezal v severni steni Ojstrice, i.,jnovil preče- nje severne stane IV -f-, se- stopil po zahodni steni pod severno steno Škarij in prav tako sam ponovil smer Mo- dec—Rezek III -f. S temi vzpona v zadnjih tednih ima Knez vpisanih v plezalno knjigo pri AO Gelje 110 pre- plezanih smeri v eni sezoni, ki pa še celo ni pri kraju. Kronist alpinističnih novic v »Delu« Franci Savenc je za- pisal, da je to izjemen pri- mer v zgodovini slovenskega alpinizma, kajti do danes ta številka niti približno ni bi- la dosežena. Povrhu vsega ne gre za kratke ald lahke vzpone, temveč za vrhimske ponovitve in nove smeri v Savinjskih Alpah, Julijcih, Kleku, Paklenici, Franco- skih Alpah in Dolomitih. Po- lovico vseh smeri je preple- zal sam, brez soplezalca in tako pKJStal vzornik solistom iz drugih odsekov. Nobeno leto doslej ne beležimo v slovenskem alpinizmu toliko solo vzponov, kar gre brez dvom.a na rovaš izrednih do- sežkov m'adega slovenskega plezalca. To ni nova smer v alpinizmu; samotne ekstremi- ste srečamo že desetletja na- zaj med najboljšimi alpini- sti v Evropi tn tudd v naj- težjih stenah. Do kakšnih razmerij tn širine se bo tak način plezanja povzpel, bo pokazala prihodnost, zagoto- vo je le eno: pri samjostoj- nih vzponih mora plezalec poleg najboljše tehnike in kondicije računati še na do- bro naero sreče, ^ ... Gore je torej pobelil prvi sneg; v višini bivaka in Ok reši j a ga je txl 20 do 30 cm, ki za plazove v skal- nem svetu zaenkrat še ni nevaren. Opozarjamo pa na izredno in takojšnjo nevar- nost, če na to prvo zmrznje- no podlago ponovno zapade suh ali moker sneg. V tem primeru je bolje počakati tri dni za pečjo kot prečiti eno samo snežišče. Trenutno je nevarnost samo na trav- natih vesinah, kjer sneg ni- ma opore, plaz je pa prav tako nevaren, ker je težek, izredno hiter in se ustavi ponavadi šele na ravnem. Na sliki: za premagovanje najtežjega je včasih potreb- na tudi na pogled malo čud- na plezaLska tehnika. CIC CELJE: TOVARIŠKO SREČANJE v soboto je bila v Celju prijateljska nogometna tekma med ekipo Aera m selekcijo Slovenskega atletskega kluba SAK v Celovcu. Po boljši igri so zasluženo zmagali gostje s 4:2 (1:1). Tekma bi sama po sebi ne bila nič posebnega, če bi ne bila vključena v 5fr5t program sodelovanja med mladino AERA in slovenskimi športniki v Celovcu in okolici. Mladi člani tega celjskega delovnega kolektiva so se namreč odločili navezati sodelovanje s športniki v Celovcu. Sicer pa bt radi te vezi razširili še na druga področja. Tako so si gostje s Koroškega najprej ogledali nekatere proizvodne obrate AERA, za- tem pa so se zadržali v razgovoru pri glavnem direktorju tega kolektiva, dipl. inž. Milanu Zupančiču. Tu so jih pozdravili tudi predstavniki medobčinskega sveta in občinske kon- ference ZKS Celje in drugi. Razgovor so nadaljevali tudi po tekmi. S posebnim zanimanjem so spremljali poročanje predsednika Slovenskega atletskega kluba iz Celovca Franca šmida, ki je govoril o življenju, delu, predvsem pa o problemih. Slovencev, živečih na avstrijskem Koroškem. JANEZ TERČEK Staša Gorensck ^ TOPLE PLETENINE ZA iVIRZLO ZI^O Prav na vrh modne lestvice je mo- da letos zapisala tople zimske pleteni- ne. Tako bodo v naslednji sezoni zelo aktualne in priljubljene. Toda me bi jih prav gotovo tudi sicer z veseljem nosile. Saj so tople in praktične, lepo se nosijo in letos so tudi takšne, da lahko nadomestijo marsikateri drug kos garderobe. Letošnje zimske pletenine so nam- reč zelo debele, velike in ohlapne in predvsem mednje spadajo puloverji in na novo »odkriti« kratki brezrokav- niki. Se najbolj novo pa je to, da se dolgi ohlapni puloverji nosijo povsem samostojno. K njim obujemo visoke usnjene škornje ali pisane volnene nogavice. To pa je tudi vse. Prav gotovo je to precej drzna nova modna linija, na katero se boste nekateri kar težko navadili, druigi pa morda sploh nikoli. PRIPOROČA že je zapadel prvi sneg in je prav, da vas še enkrat opozorimo na športni od- delek v veleblagovnici T, kjer vas čaka bogata izbira smuči, vezi, zimske športne obutve, smučarskih palic, kompletov ob- lek za smučanje in sploh vse, kar boste potrebovali, ko se boste podali na bele snežne poljane. št. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 STRELJANJE: ZI!f!AGA JOŽE GBACNER Občinska strelska zrveza Žalec je pripravila na stre- lišču v Braslovčah izbirno tekmm'anje najboljših strel- cev v streljanju s »karabinom«. Kljub dokaj neugodne- mu vremenu je med 42 strelci izpolnilo normo za na- stop na velikem tekmovanju v počastitev dneva republi- ke kar 42! Norma je bila 30 krogov od 50 možnih na razdalji 200 metrov! Prva tri mesta so na izbirnem tek- movanju osvojili: J02E GRACNER (SD Vransko) 41 krogov, IVAN POSEDEL (SD Polzela) in DRAGO GUCEK (SD Liboje), oba po 39 krogov itd. SriflOCWE: SEJE^ OPREI^E ¥ ŽALCU Od danes dalje je v šp>ortnem parku v Žalcu tradi- cionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Ker je letošnja zima malce pohitela s snegom (tega so najbolj veseli smučarji!), bo prav gotovo takšen se- jem vsem prišel prav: tako tistim, ki želijo smučati z že uporabljeno opremo, kot tistim z novo. Žalski sejem bo odprt do nedelje. Brez dvoma bo tudi letošnje leto precej obiskovalcev, ki želijo na soliden način priti do opreme, s katero se bodo lahko popeljali po belih poljanah. Istočasno prirejajo podoben sejem tudi na Polzeli. CELJAH SPILJAK PRVAK Na absolutnem članskem prvenst-vu Slovenije v ka- rateju, ki je bilo v Mariboru, so največ uspeha imeli Ce- ljani. Zmagal je Spiljak pred Kramerjem, ki je prav tako član oljskega jugokaj karate kluba. Zal prikazane borbe niso bile čiste in je prišlo med tekmovanjem do večkratnih poškodb. jk JUDO: murni mm v zaobesu v Zagrebu je bil večji mednarodni turnir v judu za memorial Obrarnoviča. Na njem so sodelovali v konku- renci preko 600 telcmovalcev tudi celjski judoisti »Ivo Reve«. Ti so osvojih tudi naslov zmagovalca v konku- renca mladincev. Med posamezniki pa so prvo mesto osvojili: Marjan Habjan v kategoriji do 78 kg, Martin Grosek v kategoriji do 65 kg in Danica Grugovič v ka- tegoriji do 56 kg. Pri mladincih je Jani Drugovič osvo- jil peto mesto, Maks Majorac pa tretje mesto. Svoj delež k uspehu celjskih judoistov pa sta dodala še pio- nirja Štefan Čuk in Samo Pungeršek, ki sta bila druga. V nedeljo imajo Celjani v Celju, v telovadnici osnovne šole Ivanke Uranjek .tradicionalni memorialni turnir »IVO REYA«. NA KRATKO V republiški odbojkarski ligi so vodeči igralci Šem- petra doma premagali solidno moštvo Ingrada, ki pa ni bilo kos letošnjemu prvaku. Dekleta Golovca so ponov- no izgubila v Mežici proti domačinkam 1:3. V soboto pa bo v Celju dvojni program. Ingrad se bo srečal z Izolo, Golovec pa z Mariborom. V Celju bodo v soboto nastopili slovenski rokometaši veterani na prvem republiškem prvenstvu. Organizator- ju so se že prijavile vrste Ajdovščine, Rudarja iz Trbo- velj, Pirana, Sevnice, Slovenj Gradca," Maribora in seve- da domača ekipa Trim teama. Tekmovanje bo v dvo- rani Golovec. Pokal za zmagovalca bo prispeval NT-RC. Revija rokometa, fci je bila pretekli teden v Celju, na kateri je zmagala Slovenija A pred Slovenijo B in mladinci, je dala tudi nove republiške reprezentante, ki bodo zastopali na^ republiko na treh turnirjih. V Prištini bodo v A repreantanci iz Celja nastopili Mar- guč, Tomič, Vlado in Miha Bojovič, Vukoje, Peunik, Ivezič. V B reprezentanoi v Italiji Levstik iz Celja, Tumšek (Minerva) in Korapan (Šoštanj) ter v mla- dinski reprezentanci v š\nci na turnirju Alpe-Adria celjski mladinca Zupane, Toplak, Praznik, Kleč in Ščurek. Zbral: J. K^^ZMA POVSOD NAPREDEK v torkovi radijski oddaji »v živo« smo predstavili celjski košiikai-ski klub, ki letos že vse leto slavi po- memben jubilej — 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. V oddaji so sodelovali predsednik kluba Branko Martič, trener Zmago Sagadin in eden najbolj- ših igralcev Aleš Pip^n. V dobre p>ol ure so povedali veliko zanimivega, tako da je prav, da delček tistega napišemo tudi v tedniku in to še posebej za tiste, ki niso mogli poslušati radijske oddaje. Branko Martič je povedaJ vzroke za izredno hiter in kvaliteten vzpon celjske košarke v zadnjah letih. Ti so predvsem v izredni notra.nji organiziranosti, vest- nem delu (člani in mladinci trenirajo po sedemkrat na teden!) ter seveda tudi izjenmo nadarjeni košarkarski generaciji, kd jo trenutno imamo. Klub je do nedav- nega bil brez k\'adratnega metra svojih površin za treniranje, zdaj se je tudi ta situacija izboljšala, tako da vse skupaj prispeva k tem uspehom, ki jih zdaj beležimo. Zmago Sagadin je kot trener prevzel ekipo v »hudih« časih, ko je celjska košarka bila na razpotju. Poskusi s tujimi trenerji se niso obnesli in tako je mlad človek iz domačih logov z vsem entuziazmom prevzel težko breme. Brez dvoma je Zmago Sagadin že v krat- kem obdoDju p>okazal, da je dober trener in da ima za to zvrst poklica, ki je izredno zahteven in odgovoren, dobro žilico. Zmago je ob koncu povedal, da so prvi plan, zastavljen pred leti (uvrstitev v II. zvezno ligo in tam zavzemati najboljše položaje), že izpolnili, zdaj pa realno razmišljajo o načrtu čez dve, tri leta, to pa je uvrstitev v I. zvezno ligo. Domačih dobrih igralcev je dovolj, pogOji so tudi, torej treba je še samo delati. In to košarkarji znajo. Torej, zakaj si realno ambicioz- ni C::eljani ne bi mogh tudi tega privo«ščiti? TONE VRABL 1 HOKEJ NA LEDU TOKRAT DER6I CELJU V MESTNEM PARKU 1200 GLEDALCEV Hokej na ledu ponovno pri- vablja številne prijatelje tega športa v celjski Mestni park. Tako je bilo tudi v soboto. Na tribuni se je zbralo kar 1200 gledalcev, ki so videli zanimiv in lep defrbi v med- republiški hokejski ligi med Celjem in Stavbarjem iz Mar ribora. Gostje, ki so okrep)- Ijeni z več igralci Ohmpije, so se predsteivili v C^lju kot zelo solidno moštvo, ki zna igrati. Posebno v taktičnem pogledu so pokazali zrelost in skoraj prosenetiU nekoliko preveč sigurne domačine. Celjski igralci so pričeU srečanje sigurni v svoje mo- či in že je bilo 1 : O za goste. Ti so iz gndče povedh. Toda že v naslednjih desetih mi- nutah sano videla stalne na- pade domačinov na vrata od- ličnega vratarja Stavbarja Zadnikarja, ki pa ni in ni »hot-el« napraviti napake, še- le v 17. minuti je Vertovšek po kombinaciji s Kerkošem rezultat izenačil. Toda v naj- večji premoči domačinov, ko jo Zorko zgrešil prazna vra- ta, je Seme ponovno povedel goste. In tako tesno je bilo do 48. minute, vse do rezul- tata 4:4, ko so Celjenj le štrli odpor gostov in zmagali 7 : 4. Zmaga je? popolnoma za- služena. Samo srečanje pa je pokazalo, da je Stavbar v »štajerskem« derbiju prikazal nov način igranja. Vseskozi so se gostje namreč branili in preko hitrih igralcev v pro- tinapadu iskali napake v do- mači obrambi. In pri tem so kar štirikrat uspeli. Torej dobra preizkušnja za vodeče Celjane za prihodnje tekme na poti k samemu vrhu in I. zvezni ligi. Strelci: Bratec 2 ter Felc, } Zorko, Kerkoš, Vertovšek in šmerc. V prihodnjem kolu bodo Cefljani gostovaU proti Tivoliju, nato proti Triglavu in INI v Sisku. Da pa pri- jatelji hokeja ne bi ostali tri tedne brez tekem, bodo Celjani med iirjednom igrali več prijateljskih tekem pro- ti i>rvoligašem. J. KUZMA NOGOMET MRTVI TEK V MALEM NOGOMETU Velonjski nogometaši so po- novno uspeli doma. Na sta- dionu ob jezeru so prema- gaU Jedinstvo iz Bihača z 2:1. Na težkem terenu pred komaj dobrimi 500 gledalci (srečanje je bilo istočasno kot nogometni TV prenos iz Bukarešte) so domačini po- kazaU mnogo več, vendar svojo terensko pretaoč kro- nali le z dvema zadetkoma. Več jim ni dovoUl odlični vratar gostov. Prvi zadetek so dosegli iz 11 m, strelec je bil Vučkovič, zmago pa je za- govotdl Sprečo v 67. minuti. Ta uspeh jo Velenjčane na lestvici pK>novno dvignil in so sedaj z 11. točkami šest- najsti. V prihodnjem kolu bo- do gostovali proti Radniku v Bijelini. Trener Smartnega Feri Benoink je trepetal celih 89 minut, ko so njegovi varo- vanci le uspeli ugnati ekipo Železničarja v Mariboru. Mi- nuto pred koncem je nam- . reč Kodre le dosegel edini I zadetek srečanja. Omeniti pa ; velja, da so domačini igrali precej grobo in poškodovali kar tri igralce šmartnega. Ce- ljani so gostovali v Slov. Konjicah. V precej zanimivi in ostri igri so osvojili nov par točk. Zasluga gre strelco- ma Mirkcu in Saviču. Rezul- tat 2:0. Vsi ti rezultati pa niso mnogo vplivali na vrstm red. Šmartno je še vedno dnigo s 16. točkami. Cel jam so ostali deveti in imajo de- vet točk, Unior pa je enajsti s šestimi točkami. V prihod- njem kolu bo igralo Šmartno doma proti Iliriji. Celjani pa na Glaziji proti Železničarju iz Maribora. Na medobčinskem prven- stvu Celja v malem nogome- tu je kolo pred zaključkom na vrhu »mrtvi tek« dveh naj- boljših moštev. To sta ekipi Gaberja 39 in Aškorčeva. Mor- da bo ravno zadnje kolo reši- lo vprašanje prvaka. Rezul- tati predzadnjega kola: Ašker- čeva — Faraoni 5 : 4, Grofija — Pigal 3: 3, Gaberje 39 — Celeia 3 :2 in Gaberje 50 — Zelezar 8 : 2. Vrstni re*d: (ja- berje in Aškerčeva 16, Gaber- je 50 15, Grofija in Pigal 13, Taborniki 9, Zelezar 8, Fara- oni 7, Privatniki in Celeia 6, Podgorje 5 ter Šentjur 2 točki. J. KUZMA SAH: CELJANI POKAZALI ROGE Oljski šahisti presene- čajo iz kola v kolo v re- publiški šahovski Ugi. Medtem, ko so v preteklih kolih komaj rem:7jirali proti Jeseniami in Raden- ski, visoko izgubili proti Iskri ter premagali Svobo- do v Ljubljani, so v nede- ljo pripravili največje pre- senečenje. V Mariboru so premagali enega od kandi- datov za naslov prvaka mariborski Kovinar s 7,5:2,5. V Mari:boru so ponoviio potrdili, da imajo najmoč- nejšo moštvo v republiški ligi na članskih moških ploščah. Tudi tokrat so zmagah pet in pol proti pol. Točke so priborili Pešec, Ceglar, Planine, Studnička in Markovič, re- miziral pa je Bervar. Toč- ko in pol sta pridala še mladinca brata Mikac. Sta- rejši Tomaž je remiziral, mlajši Matjaž pa zmagal. Pol točki sta dodali tudi tekmovalki. Jazb-nškova je remizirala, me-dtem ko je Samardjičeva izgubila. S tem uspehom je ekipa Celja na lestvici tro^tja, ima pa vse možnosti, da ob koncu prvenstva c^lo osvo- ji drugo mesto. V prihod- njem kolu bodo igrali Ce- ljani doma s Kranjem. J. KUZMA MALI NOGOMET: ZMAGALA REČICA ZTKO Laško je organizirala letošnje prvo prven- j stvo občine v malem nogometu. Zanimivo je, da je tek- \ movanje potekalo po sistemu samofinanclranja sodelu- i jočih eddp. Končna lestvica: \ KOS/IRKA: CELJANI PRVI V III. kolu II. ZKL — za- hod so celjski košarkarji na domačih tleh pred 400 gledal- ci iX)novno zabeležili visoko zmago. Tokrat so kar s 40 ko,ši razlike premagali že- lezničarja iz Kaj-lovca! Rezul- tat je bil namreč 121:81! Po- novno smo bili priča izredno lepi in uspešni igri Celjanov. Le sam začetek igre ni bil kaj prida, čeprav so se do- mačini kaj hitro odlepili od gostov. V 6. minuti je bilo že 20:11, v 14. min. 35:25, do polčasa pa je razlika zna- šala že 20 košev. Nato so zaigrali še mladinci, v sa- mem zaključku pa še izbra- na petorka, ki je polnila koš gostov s hitro igro, uspešni- mi skoki za odbitimi žogami in z duhovitimi akcijami kjer tudi ni manjkalo atrak- tivnega zabijanja v koš, po- stavljala nasprotnika v mat situacije. Gole je bil ponov- no uspešen tako v obrambi kot v napadu. Z izredno po- žrtvovalnostjo je lovil žogo pod koši, jo nesebično po- dajal soigralcem, še pred- vsem Pipanu, pa tudi sam je bil nezgrešljiv pri zaključ- nih metih. Dosegel je tudi 27 košev, pa čeprav ni igral domala 15 minut! Nenadkrilji. va sta bi:a tudi Pipan in Polanec s 34 in 30 koši in izredno duhovito igro, kjer sta pogosto prelisičila izku- šene starejše igralce železni- čarja. Pohvaliti vselja tudi vse ostale igralce kot T. Sa- gadina, Trobiša, Rozmana, štefanca, Erjavca, Subotiča, Kuljada in Pongraca, ki so prispevali svoj delež k lepi zmagi. V IV. kolu čaka (Ce- ljane težko srečanje v go- steh z Ihrijo — Slo\'anom v Ljubljani. K. JUG KEGLJANJE: V VODSTVU CELJE Tudi II. kolo prvenstva v CKP, ki jc bilo v Velenju, je pripadlo keKljačcm KK Celje. I^osejcli so druffo zaporedno zmago s 4.9T8 po- drtimi keglji (Tomažic 850. Vanov- šek 844). Sledijo pa Partizan Šo- štanj s 4.917 (Crn,javič). kar ,jc največje presenečenje tega kola, Aero 4.886 (Nareks 860)", Ingrad 4.870 (Turščak 846), llmezad 4.8.^5 (Cehovin Partizan Kovinar fiiore 4.815 (Cagalj 8:56) in Konus Iz Slov. Konjic 4758 (PodgraJš<'k 825). Po II. kolu Je vrstni red na- slednji: 1. Celje 10.056 , 2. Aero i).765, 3. Ingrad 9.712, 4. Partizan SošUnj 9.691, 5. Hmezad 9.680, 6. Partizan Kovinar Štore 9.545 in 7. Konus Slov. Konjic« 9.432. III. kolo bo odigrano prihodnji teden na kegijišču t Preboldu. TURNIR VETERANOV V ROKOPUETU ZA POKAL ^T RG RK TRIM TEAM Celje bo organiziral v dvorani Golovec v soboto, 19. 11. turnir veteranov Sloveni- je za prehodni pokal No- vega tednika in Radia Ce- Na turnirju bodo nasto- pile ekipe iz Pirana, Sevni- ce, Ajdovščine, Brežic, Mi- nerva iz Griž, Rudar iz Tr- bovelj ter Trim team iz Celja. Nastopili bodo ne- kateri znani igralci, ki so včasih bili v vrhu slovcn- skega rokometa (Domnik, Šetinc, Prcsinger, Goršič, Krelj, Škrinjar, in drugi). Začetek predtelcniovanja bo ob 11. uri; finalni del pa se bo pričel ob 14,30 uri. t8. stra.. — NOVI TEDNIK St. 46 — 17. november 1977 §t. 46 — 17. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 NIZOZEMSKA DEZELA BREZ ZEMLJE (7) NIZOZEMSKA V MALEM MADURODAM — PRILOŽNOST SPOZNATI DEŽELO PIŠE BRANKO STAMEJČIČ Den Haag, prestolnica Ni- aozemske, se ponaša z ne- navadno zanimivostjo. V parku sreda mesta imajo namreč »Madurodam«, park, v katerem je zbrana celotna Nizozemska v malem. Ob- stoji že 25 let in vsako le- to ga obnavljajo, dopolnju- jejo. V njem so našli pro- stor modeli prav vseh naj- lepših in najzanimivejših de- lov nizozemskih mest: spo- meniki, katedrale, palače, le- tališče Schiphol, pristanišče, polja tulipanov, mlin na ve- ter, izleitniške točke in še in še. Skratka, ob sprehajal- ni poti vidi obiskovalec ce- lotno Nizozemsko v malem. 23 milijonov obiskovalcev v 25 letih, to je podatek, ki ga povedo s ponosom in ob tem hitijo zatrjevati, da vsa- komur, ki~ nima časa obi- skaiti vseh znamenitosti Ni- zozemske, pove vse že Ma- durodam s svojimi modeli. Res jih je zanimivo videti. Se posebej letališče, kjer ne- nehno po modelu piste kro- žijo letala, pa pristanišče, kjer se vse giblje in kjer vsakih nekaj minut izbruhne požar na tankerju, ki ga ga- silna ladjica vispešno pogasi. Tudi vsi spomeniki so pred- stavljeni tako vemo, da res ne odstopajo od originalQiv. Skratka, vtis o znamenitostih lahko obiskovalec res dobi. Seveda pa vse ni nič v pri- merjavi z resničnimi objek- ti združenimi z opazovanjem življenja. Večkrat sem že zapi.sal, da sami objekti, me- sta, spomeniki niso nič. Ni- so dežela, so le njena dedi- ščina. Deželo predstavljajo ljudje. njihovo življenje, običaji... Tega pa Maduro- dam ne more pokazati. Nekaj mesecev je že po- teklo, kar sem se vrnil z dopusta na Nizo:žemskem. Veliko nepozabnega. Prijetne, ga tn neprijetnega. Nizozem- ska je zanimiva dežela. Ni- koli ne bom pozabil njihove urejenosti, predvsem v kme- tijstvu. Težko si bom izbri- sal iz spomina neverjetno urejeno skladišče za cvetaoo in rdečo peso, ki sodi med največje na svetu. Na eni strani so kmetje s traktorji vanj vozili pridelke, na dru- gi strani so iz skladišč že voziU do vrha natovorjeni kamioni na kdo ve katere tržnice sveta lepo, svežo in celo oprano cvetačo. Nebom pozabil rastlinjakov in obde- lanih polj. Pa ljubezni ljudi do majhnih plovil, ki so jih polni vsi kanali. Tudi pri- jaznosti in ustrežljivosti Ni- zozemcev zlepa ne bom po- zabil in njihovih gradbenih podvigov, s katerimi prido- bivajo novo in novo zemljo. Bom pa pozabil mnoge drob- ne doživljaje, ki so deželo predstavili tudi v drugačni luči. Še bi lahko pisal o Ni- zozemski, kot sem jo spo- znal septembra letos. A do- volj je. Spomini postajajo megleni, odmaknjeni, muha sti. Nizozemska je ena naj- zanimivejših dežel Evrope. A o njej ni dovolj brati. Tre- ba jo je videti in doživeti. Takšno kot je. Plitvo kot krožnik, urejeno, zanimivo, nepozabno. KONEC Za slovo od Nizozemske še skok v Den Haag, v Madurodam, k.jer v uri vidiš modele vseh nizozemskih znamenitosti. Na sliki le ena od njih: vladna i>alača v Den Haagu ter kraljev- ska kočija s spremstvom. PRI ŠE^4TAKU SO KOŽUHALI Ko nastopi jesen in ko so dnevi hladnejši in krajši, imajo na kmetih še vedno veliko dela. S polj je treba pospraviti še zadnje pridelke, da sta kmet in živina čez zimo preskrbljena in zadovoljna. Najbolj veselo pa je takrat, ko potrgajo koruzo in se začne kožuharija. Iz sosednjih vasi so prišli fantje in dekleta pa tudi starejši, da so pomagali spraviti koruzo na podstrešje. Med kožuhanjem ni manjkalo dobre volje in kožuhači so tudi lepo zapeli. In tako je delo še bolj steklo izpod rok. Ko je bilo kožuhanje končano, so se ob zvokih harmonike veselo zavrteli in tako je bilo vse do ranega jutra. GOIIARSKA SREČA — Ivan Kapun iz Ločice pri Polzeli je izku.šen gobar, pozna celo vrsto gob in v dolgih letih gobar- jenja je naletel že na marsikatero posebnost. Pa vendar, ko je pred dnevi naletel na veliko dežnikarico, .je bil presene- čen. Goba je bila visoka 40 cm, klobuk pa je imel premer 35 cm. Najbolj zanunivo pa je to, da je ta velikanka zrasla v čas«, ko dežiiikaric že zdavnaj ni več uajti. T. TAVČAR HUMOR NAPAČNO RAZUMLJENO Sredi belega dneva pridlrja mož domov in potegne za se- boj svojo presenečeno ženo. Vleče jo v vsej ihti v spalni- co. — Smem spustiti rolete, vpraša v naglici? Žena prikima in se čudi. — Ali bi ugasnila luč, ki si jo prižgala? Žena prikima, ugasne luč tn seže z roko po prvem gumbu svoje domače halje. — Zleziva pod odejo, pred- laga mož, ko vidi, da rolete še vedno spuščajo nekaj svet- loi)c v spalnico. Žena odvrže domačo haljo, smukne pod odejo k svojemu nenadoma tako vzburljivemu soprogu. — Poglej, ženka, kakšno uro sem si kupil. Tak.šno, da se številke in kazalci ponoči sve- tijo. ..! RELATIVNOST V LJUBEZNI Nek moški daje prikupiu ženski nedvoimino vedeti, kaj bi rad od nje. Ženska se raz- buri, češ, saj nisem cipa! Na- to pa on, da niti pomislil ni na denar. AH pa... Radovednica viira.ša svojo prijateljico, če .je šla z Fran- celjem v posteljo zaradi de- narja ali iz Ijubeziii.Odgovor i je bil, da je to storiia čisto iz ljul>ezni, kajti, kaj pa je dan- dana.šnji pri tej draginji sto jur,jev!? Kdor si domišlja, da je ves svet proti njemu, poskrbi, da je res tako. Najmočnejše orožje na svetu je plameneče človeško srce. Kdor se nad kritiko jezi, prizna, da jo je zaslužil. Konference sklicujemo takrat, ko si sami več ne mo- remo pomagati naprej. Ne laži, kajti ne moreš si vsega zapomniti, kar si rekel, a ni bilo res. NOVI TEDNIK - GlasUo občmskib orgir.izacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško^ Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštru predaj 161 Naročnina va jgiasi: Irg V. kongresa 10 — Glavm in odgovorni arecin'«: Milan Šeničar;- tehmčni urednik: Drago Medved — Redakcija; Miian Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden- ka Stopar, Miienko Strašek, Janez Vedemk T^ne VrabJ — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGF »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 dm — Celoletna naročnina 180 din. polletna M din Za inozemstvo le cena dvojna. Tekoči račun 50102-601.^0012 CGP »Delo« Ljubljana - leleton 22-3()9, 23-105, oolasi m nar-čnina 22 800,