mvMšR OsTNIpA V ÙOT ANA R4C '''EC ALEKSANDER 13, 66310 IZOLA Velika štiristrankarska ohcet na Bledu je dokončno potrdila, da smo v tej državi sprejeli igro strankarskega parlamentarnega onaniranja, povsem zavrgli pa igro takoimenovanega državljanskega soupravljanja, da samoupravljanja raje ne omenjamo. O ohceti je bilo namreč povedanega vsaj dvakrat toliko kot o takrat trajajočih zborih krajanov na katerih so ti doživljali demokratično katarzo pod imenom: določitev referendumskih območij za glasovanje o bodoči ureditvi lokalne samouprave. Zbori so bili temu primerno obiskani: sklepčni prav nikjer, ponekod pa tako sramotno ignorirani, da bi se morali kandidati za naslednje volitve kar dobro zamisliti, koga naj pravzaprav upoštevajo kot svojega volivca in kdo vse bo volitve enostavno prespal. Zbori krajanov v Izolski občini so bili tem odnosom primerni. V štirih mestnih krajevnih skupnostih (Staro mesto, mesto 2, Livade in jagodje), kjer živi več kot 10.000 Izolanov se je zborov udeležilo kakšnih 200 ljudi, bolje je bilo le v Kortah, kjer so ljudje pač vajeni dogovarjanja o reševanju nekaterih skupnih potreb. In rezultati teh zborovanj: Izola naj ostane enotna občina, postane naj mestna občina in upravna enota. Na zborih ni bilo slišati niti posamičnega predloga o kakšni drugačni ureditvi, kar ni rezultat pomanjkanja demokracije pač pa rezultat zrelosti ljudi, ki so spoznali, da jim država prodaja meglo, pobrala pa jim je tla pod nogami. Edina omembe vredna pripomba, ki ima zvezo s teritorjalnimi spremembami je tista o združitvi nekaterih zaselkov pod Kortami s tamkajšnjo KS, saj zdaj spadajo pod Sečovlje, vendar o tem niso sklepali. Skratka, prave stvari se dogajajo v blejskih hotelih in podobnih protokolarnih objektih. Tam se medi naša oblast. Raja pa naj bo doma in vse to spremlja po TV. P.S. Na očitek enemu od krajanov KS Korte: "Ali veš kje bi moral biti zdaj?" (na zboru krajanov op.a.) je ta odgovoril: leslalom odpade? m IZOLA SE PREDSTAVI ^ v&T (DM) Srečanje turističnih delavcev mest, gostiteljic Združenih iger narodov, ki bodo letos tudi v Izoli, je bila nekakšna uvertura v številne aktivnosti, ki spremljajo to manifestacijo. Od četrtka do nedelje so se v Simonovem zalivu vrstili po- fovori in predstavitve posameznih rajev, žal pa je bilo posebej občutiti odsotnost turističnih delavcev iz Plzna, ki je za Izolo promocijsko zagotovo zanimivo mesto. Predsednik občinske vlade in organizacijskega odbora, Davorin Adler, je zadovoljen s srečanjem, še posebej zato, ker so nekateri dogovori bili zelo konkretni. Med temi velja posebej omeniti dogovor o udeležbi in predstavitvi Izole na sejmu v Berlinu. V petek in soboto so na pogovorih sodelovali tudi predstavniki slovenskega in obalnega turizma, ki 17. Mar. 1994 so predstavili Slovenijo in Obalo kot povsem varno območje, saj ponekod v Evropi še vedno obravnavajo Slovenijo kot nevarno turistično destinacijo. O varnosti, posebej pa o gostoljubju ljudi so se udeleženci srečanja lahko prepričali tudi na dveh uspešnih izletih po obalnih mestih in na podeželju. Trenutno je organiziranje tega srečanja še strošek, je dogodek ocenil predsednik skupščine Zvonko Grahek, toda vedeti moramo, da brez promocije ni razvoja turizma. Dovolj pove že to, da so vsa mesta, z izjemo Izole, imela svoj propagandni video spot. Nas pri tem čaka še veliko dela. V tej številki se: - PARKIRIŠČA V NAJEM - ODPUSTOV NE BO - EKO MINA NI POČILA - SMO KITAJCI ? uspešnejši. Nabavili st» namreč aparat m ultrazvočno diagnostiko vreden 75.000 l)N UUIUV I'« |V OHISIV-Vl.»" ' • ■■■■■ ne. 7. npm bo zaenkrat rokoval dr. Miloševič, kasneje, po usposabljanju, pa se bodo z njim okoriščali tudi drugi zdravniki. Z aparatom bodo pridobili na kvaliteti in hitrosti pri diagnozah. Tako pacientom nebo več treba v bolnico na preglede z ultrazvokom, prav tako jim za to ne bo treba čakati za pregled. Določena obolenja organov v trebušni votlini, bodo lahko vidna že v ambulanti in bo tako marsikomu prizanesena pot v bolnico. V zdravstvenem domu poudarjajo, da bo za delo z aparatom potreben tudi določen pro- 'je, Mi dar so pogoji za normalno delo minimalni. zdravstvenem domu sc za kvaliteto storitev zelo trudijo in v ta namen je bil tudi kupljen aparat za ultrazvočno diagnozo, dodatno pa bodo poskrbeli tudi za usposabljanje svojih zdravnikov za delo z njim. Saj bodo le tako maksimalno izkoristili vloženi trud in denar. PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci Mandrača. Namenjena je vašim razmišljanjem, vašim odgovorom na zapise objavljene v Mandraču ali pa kar tako, ko bi radi svoje ideje predstavili drugim. Po sklepu časopisnega sveta in v skladu z zakonodajo objavljamo le podpisana pisma in tista, ki ustrezajo tudi zahtevam novinarskega kodeksa in zakona o informiranju. Dolžina pisem je omejena na 40 tipkanih vrstic, pisem bralcev ne honoriramo, rokopisov ne vračamo. zadeva: REAGIRANJE Odkar sem bral v Mandraču št.60, da Marina Hrs ne more spati, me zelo skrbi njeno zdravstveno stanje. Piše, da je zelo mlada, a že ne more spati. Kaj bo, ko bo stara 60, 80 ali pa celo več let? Čudi me le eno, da je pisec, take ugotovitve se sposodil kot ospavalne tablete prav pisce Primorce - Istrijane. Ne mislim raziskovati in poglabljati, kaj to pomeni, ker sem se že pred tem odločil, da svojih ospavalnih tablet ne bom razdajal v Mandraču. Marini pa želim še mnogo otrok, ki naj živijo srečno otroštvo. Ona pa naj mirno spi in naj ima porodne krče samo pred porodi in ne tudi med porodniškim dopustom. Vse, kar sem doslej napisal sem pisal za Izolane. Odslej pa bom le odgovarjal, ko bom izzvan kot je v tem primeru. Vsem tistim številnim bralcem, ki so mi doslej čestitali za moje prispevke se opravičujem, a tistim, ki zaradi tega niso mogli spati pa odslej želim mirni in spokorni počitek! Mandraču pa le toliko, da predlagam spremembo imena, odslej naj bi se imenoval: a) MOČVIRSKI MOČERAD ali b) ŽABJI BERAČ O kakšnem drugem imenu pa bom razmišljal kdaj drugič! Ernest Cah Pripis uredništva: Nekaj pa nam vendarle ni jasno: Kako je lahko humorist nekdo, ki ne razume tujega humorja na svoj račun ? LOKALNA SAMOUPRAVA V SLOVENSKI ISTRI ALI NAŠA ZADNJA PRILOŽNOST ZA POZITIVEN NAPREDEK Mediteranski del Slovenske države, Slovenska Istra, obmorje ali Slovenska riviera, tako dragocen del je v globoki krizi. Sprememba sistema je bila samo navidezna, v bistvu in praktično je stari sistem še ostal. Tako stanje so dosegle z agresivnim delovanjem vse stare strukture vodilnih oseb, ki so že prej imele politično, upravno in gospodarsko pozicijo in moč. Tukaj lahko presodim na kakšni osnovi in v kakšni situaciji naj bi začeli lokalno samoupravo in ali imamo možnosti za napredek? Po moji sodbi je uresničevanje lokalne samouprave pri nas vprašljivo, ker jo šele začenjamo graditi in to na slabih temeljih in v vsesplošni družbeni krizi. V bistvu je naša kriza posledica in rezultat vodenja in odločanja na področjih vseh skupnih družbenih interesov oziroma je posledica tega, da za ta interes vodilni niso bili zainteresirani je torej posledica nesposob- nega vodenja in neodgovornega odločanja naših vodilnih struktur. Prej se posledice niso poznale, ker je vse prekrivalo umetno izobilje in kolonizacija, ki je bila šele na začetku. Sedaj, ko se je situacija spremenila, ko je postala bolj resnična in, ko je ostalo vse manj za polaščanje in je za delitev ostal v glavnem potencialni zazidalni prostor, se je vodilna struktura, sedaj že druščina, kot prej, vrgla na to zadnje skupno dobrino, kot plen za "divjo privatizacijo" in "divji način j preživljanja". Posledice takega obnašanja in delovanja so žato v naši družbeni situaciji in v našem prostoru skrajno slabe in negativne in se predvsem odražajo v prostoru. Žal se jih bomo zavedali šele takrat, ko bodo zgrajene in kot nepopravljive napake nas bodo s svojim učinkom udarile po glavi. Ne samo, da večina ljudi živi slabše in težje kot je prej in se sami znajdejo, po svoje, da je v celoti padla ! kvaliteta življenja, ampak je očitno in to je najhujše, ; da vodilna struktura ljudem noče pomagati, zato j ne more in ne zna ljudem ponuditi nobenega pozi- 1 tivnega načrtovanja za sedanjost in prihodnost. Tako ne nudi ljudem nobenega optimizma. Menim, da je tu naš pravi problem in, da je v tem bistvo naše krize. Take krize sigurno ne bi bilo ali bi bila manjša, če bi vse skupaj storili prej in bi, ko smo zamenjali sistem v državi istočasno zamenjali, ali vsaj začeli menjati sistem na lokalnem nivoju. Lokalno samoupravno vodenje in urejanje življenja bi tako že potekalo. Izkušnje in rezultat bi že obstajali. Marsikaj bi dobrega in kvalitetnega naredili in I marsikateri napaki bi se izognili. A kaj, ko ni bilo tako. Stari sistem in stare vodilne osebnosti so na lo- j kalnem nivoju intenzivno delovale in pripeljale naše ljudi in naše skupne dobrine v krizno situacijo. Sedaj se je odkrito pokazala vsa razsežnost skorum-piranega in nestrokovnega funkcionarskega in upravnega aparata. Večkrat preberem in slišim zagovore, češ, da za take trditve in obsodbe ni dejstev in dokazov. To ne drži, dejstva obstajajo. Na j tem prostoru je storjeno veliko število nezakonitih dejanj pri čemer je bil oškodovan skupni interes in l ogroženo skladno urejanje prostora. Večina ljudi s j tem ni seznanjena, ker oblastniki to javnosti spret- ; no zakrivajo. Najhujša situacija je sedaj v občini Izola, katero smo komaj rešili "ropa stoletja" in je sedaj zaradi tega dobesedno na robu družbenega in gospodarskega propada. Posle- j dice zgrajenih napak v prostoru pa j štrlijo in opozarjajo, da se tako ne ravna s prostorom. Podobna situacija je v Kopru, v Luciji, v Portorožu, v Piranu in drugod, Ker sem po poklicu arhitekt in se ukvarjam z urejanjem prostora v naši Istri čez trideset let, imam rad naš prostor in naše ljudi in, sem se zato postavil v bran proti uničevanju našega prostora. Če je urejanje in kvaliteta prostora ena od osnovnih dobrin in osnovni pogoj za kvalitetno lokalno življenje in razvoj pri nas, lahko rečem, žal, da je ta pogoj problematičen in slaboten, situacija pa težka in negativna. Če tako ocenjujem situacijo v prostoru, oziroma (iz) rabi in urejanju prostora je usoda kvalitetne lokalne samouprave vprašljiva. Nisem še povedal in to je treba enkrat jasno javno povedati, da so prav arhitekti krivci in, da so veliko pripomogli k temu s svojim nemoralnim in koristoljubnim obnašan- j jem, kakor tudi s slabim strokovnim delom. Tako so omogočili, da so "prostorski profiterji" obogateli. Naš prostor, naše okolje in naša arhitektura pa obubožali. Ob primerjavi situacije in stanja pri urejanju in (ne) urejenosti našega prostora z bodočim urejanjem lokalne samouprave v naši Istri nisem optimist. Slabo in negativno se je tako razbo- hotilo, da mu dobro in pošteno ni niti zdaleč kos. j Vkljub temu in to je resnica, da je za večino ljudi v j Slovenski Istri bližajoče urejanje lokalne samouprave še en žarek upanja. Večina si želi, da že enkrat pride vsaj nekaj boljšega. Želijo si napredka. Želijo si dejanske svobode, več pravičnosti, čiste resnič-ndsti in kvalitetnega reda. Enako si želijo vsaj nekaj optimizma, ki bi slonel na skupno dogovorjenem lepšem in dostojnem življenju za večino, da bi ga imeli danes, jutri in v prihodnje. Volitev poštenih in sposobnih lokalnih vodij, ki bi začeli kvalitetno urejati lokalno samoupravo, bi bila osnova za uresničitev teh želja. Najprej, pod nujo, bi morali takoj urediti "velike napake" in ustaviti "velike izgube". Pogoj za uspeh je pa , sigurno pogoj, da se ljudje zdramijo in, da začnejo aktivno sodelovati pri urejanju vseh skupnih interesov. Sedaj je resnično prilika in priložnost za pozitiven napredek, ki ga tako vsi naši ljudje želijo. Osnovni pogoj je resnično izvolitev svojih in najboljših vodij in onemogočiti izvolitev slabih in nesposobnih. Tu je nekaj optimizma, če ne bi bilo toliko čejev. Arch. Tihomir Stepanov ZAHVALA I. "Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil nekaj dobrega". Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali s finančnimi sredstvi oziroma svojimi izdelki, za izvedbo srečolova. Bolniki Multiple Skleroze-Obalne podružnice ZAHVALA II. Iskreno se zahvaljujem dr. Dragoljubu Ganiču za hitro zdravniško uslugo in vzoren odnos do pacienta - invalida. Viktor Brezovnik ZA MLADE POMPIERJE GASILSTVO v DVEH SLIKAH ureja Danilo Pompa RAZPIS V Izoli so se odločili narediti konec parkirnim zdraham. Izvršni svet je na današnji 18. redni seji sprejel odločitev o javnem razpisu za podelitev koncesije za upravljanje javnih parkirišč v centru mesta. Izvršni svet bo v upravljanje oddal parkirišče pred gostinsko šolo, parkirišče za pošto in parkirišče na Velikem trgu. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so sledeča: cena, ki jo je koncesionar pripravljenplačati občini, najustreznejši načrt ureditve parkirišč, usposobljenost ponudnika za opravljanje dejavnosti, višna in našin obračunavanja parkirnine ter jamstva o zavarovanju vozil na parkirišču. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstne dejavnosti ter izpolnjujejo razpisne pogoje. Rok za oddajo ponudb je trideset dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. SPREJELI SO Izvršni svet je na torkovem zasedanju sprejel predlog odloka o ureditvenem načrtu "Pri Svetilniku". Tudi ta prostorsko ureditveni akt je v preteklosti povzročil obilo negodovanja v javnosti. Strokovne službe so upoštevale večino pripomb, ki so se nabrale v času javne razgrnitve. Predlog odloka mora sprejeti še skupščina. Vlada je potrdila tudi program dela Sklada stavbnih zemljišč za leto 1994. Sklad bo izvajal občinsko plitiko urejanja zemljišč, s tem da bo sprejemal investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč; skrbel bo za izvajanje investicijskih programov urejenja stavbnih zemljišč ter odločal o oddaji investicijskih del izvajalcem; upravljal bo s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. Izvršni svet je sprejel tudi poročilo o delu vseh izvajalcev družbenih dejavnosti v letu 1993. Zajeta so poročila o izobraževanju, kulturi, športu in rekraciji. NEMOČNI PREI) TOČO V glavnem mestu Slovenije so izračunali, da bi lahko Izola prispevala 720000 tolarjev za obrambo pred točo. Izolski izvršniki so v odgovor povedali, da območje občine Izola ni izrazito izpostavljeno toči, zato ni razlogov, da bi Izola sofi-nansirala projekt obrambe pred točo tudi v drugih občinah. YJU Na oddelku za obrambo je bila v petek 11.3. krajša slovesnost. Antonu juriieviču so podelili najvišje priznanje Rpubliškega štaba za Civilno zaščito, plaketo za življensko delo. Anton juriševič si je priznanje zaslužil s požrtvovalnim delom v Rdečem križu in Civilni zaščiti. Na slovesnosti so podelili tudi dve priznanji Ministrstva za obrambo. Klemenčič Branko, Vučko Marjan, Stojnič jovo, Smokovič Erni, Saksida Beno, Vuga Branko, Poles Zoran, Kekič Sandi, Matahlija Gordan, Chersicola Igor, Božič Robert, Žgavec Edi, Paliska Nevio in Bach Peter so prejeli spominski znak "Zmagali smo'. Znak so prejeli kot zahvalo za velik prispevek k zmagi nad takratno jugoslovansko armado. Priznanje "Zvest Sloveniji 1991" pa je prejelo dvanajst posameznikov, ki so v času med 27.6.1991 in 2.7.1991 na poziv takratnega predsedstva Republike Slovenije zapustili jugoslovansko armado. Priznanje so prejeli: Igor Bremec, Andrej Dukovski, Dean in Denis Felda, Massimo Fičur, Bruno Franca, Aleš Grdina, Želimir Kerezovič, Matej Okretič, Blaž Pangerc, Matjaž Pavlin in Sebastjan Reja. POZIV SOSEDOM! Stanovalci vseh štirih stanovanjskih blokov v jagodju opozarjamo vse ostale prebivalce Jagodja, naj ne polnijo naših kontejnerjev za smeti s svojimi odpadki od spomladanskega čiščenja vrtov in okolice. Ker zaradi takšnega ravnanja zmanjkuje prostora za naše običajne odpadke je okolica naših blokov takšna kot je. Opozarjamo, da sta dva kontejnerja predvidena za nekaj manj kot 300 ljudi in da zgolj mi plačujemo odvoz smeti. Hvala za razumevanje. Stanovalci NOVO V Z ASTA VLfALNICA na Pristaniški 3, v Kopru (nasproti tržnice): gotovinska posojila na osnovi zastavljenih stvari, IZPLAČILA V 5.MINUTAH! tel. 066 / 22 - 671, vsak dan od 9. - 12. in od 14. do 17. ure. PRIZNANJA ZA SVOBODO Delamaris >/ >s ODPUŠČANJA NE BO Slovenska ribja predelovalna industrija že od nekdaj pluje med ostrimi čermi in njen potop ne bi bil nikakršno presenečenje. Podjetje Delamaris se, kot njen edini predstavnik, sooča z obilico težav. Včasih je bila glavna težava v nesposobnosti prilagajanja trgu ter nekokurenčna proizvodnja z visokimi stroški. Danes sta glavna problema majhna surovinska baza (morje) ter država brez posluha za težave ribje predelovalne industrije. Po osamosvojitvi je kazalo, da bo edini predstavnik ribje predelovalne industrije klecnil, saj je bila izguba južnih trgov in morja hud udarec. S preusmeritvijo izvoza na druge trge so težave le prebrodili, zdaj pa kaže da bo podjetju smrtni udarec zadala država sama. Lansko poslovno leto je Holding Delamaris zaključil z negativno bilanco. Vzrok za 137 milijonov tolarjev izgub tiči predvsem v kratkoročnih in dolgoročnih kreditih, ki so jih najemali v preteklosti za posodobitev proizvodnje, pa tudi za takratno širitev ribiške flote. Še vedno je namreč ostalo 450 000 dolarjev glavnice od kredita za nakup ribiških ladij Droga 1 in 2. Drugi problem je v konzervni industriji, natančneje v predelavi sardele. V zadnjem obdobju je namreč cena teh konzerv močno padla, v Delamarisu pa blizu 90% proizvodnje kozervirane sardele izvozijo. Država je v devetih mesecih prejšnjega leta subvencionirala del proizvodnje, zdaj pa je subvencijo ukinila, tako da proizvodna sredstva niso v celoti izkoriščena in izdelki niso več cenovno konkurenčni. Res je škoda, da država ne podpira proizvodnje, ki temelji na domači surovini, tako kot je to praksa v dru- POMAGAJ DRŽAVI IN DRŽAVA BO VESELA Pred kratkim smo objavili Odlok o komunalnih taksah v občini Izola, ki določa plačilo takse za uporabo javnih površin, oglasne table, rezerviran parkirni prostor in igralne aparate. Ker je treba za vse navedene primere o tem obvestiti Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, Postojnska 3, svetujemo, da vse opravite istočasno, tako da izpolnete priloženio vprašalnik in ga pošljete ali oddate na naslov: ZPUSCZ, Postojnska 3, Izola (prijava takse) '///'s. : '■ foto orlando gih deželah. Pri zahodnih sosedih, v Italiji na primer, dobi proizvajalec regresiranih 30% nabavne cene surovine - ribe, kar pomeni nižje vhodne stroš-1 ke in s tem večjo konkurenčnost izdelka. V takih pogojih Delamaris s svojimi izdelki ne more konkurirati z ribjimi predelovalci iz Španije, Italije, Maroka... Povpraševanje po sardeli je izredno veliko, v Delamarisu pa upajo, da se bo cena nekoliko dvignila, tako da bodo proizvodnjo lahko obdržali. Manj težav imajo v holdingu z mešanimi konzervami ter s konfecionirano ribo, kar daje upati, da bodo težave le prebrodili. V holdingu Delamaris veliko skrb posvečajo zniževanju stroškov, ne samo v neposredni proizvodnji, temveč tudi v upravi in režiji. Kratkoročni ukrepi za pokrivanje nastale izgube, po besedah direktorja holdinga dipl. pravnika Mojmirja Suharja, ne bodo prizadeli zaposlenih, kar pomeni, da bo delovna mesta obdržalo vseh 215 zaposlenih v proizvodnji. Nastalo izgubo bodo v Delamarisu poskušali pokriti tudi s prodajo nepremičnin in pa seveda s pozitivnim poslovanjem v bodoče, za kar pa bo potrebna tudi pomoč države, saj te naloge ne bodo zmogli sami. T.F. Podpisani_____________________________________ . na podlagi Odloka o komunalnih taksah v občini Izola (člen 1) prijavljam naslednje taksne predmete, ki jih v svoji dejavnosti uporabljam: 1. Uporabljam pločnik ali drugo javno površino 3. Uporabljam rezervirani parkirni prostor za v ul. v izmeri m2. avtomobil v ul. Namen uporabe je avtobus v ul. 2. Za oglaševanje svoje dejavnosti imam: tovornjak v ul. -reklamno tablo ali napis velikosti m2 vlačilec v ul. v ul. 4. V sklopu svoje dejavnosti uporabljani naslednje igralne aparate: -reklamno tablo ali napis velikosti m2 kosov v ul. kosov -reklamno tablo ali napis velikosti m2 kosov v ul. kosov delia co*nutttt& iùxlùuui dl ^dola, Doppia riunione per le strutture comunitarie Festa in famiglia Avremo una sede agibile e affollata di connazionali? Ci ritroveremo tutti ad una festa all'aperto in famiglia a Punta Gallo o nello spiazzo di S. Sirnone tra qualche mese? Gli anziani e i bisognosi godranno di un determinato tipo di assistenza? Sono alcuni spunti di riflessione nell’impostazione dei programmi d’attivita’ del direttivo della “Besenghi", in particolare per quanto concerne l’aspetto sociale. Gli interrogativi sono pero’ d’obbligo perche’, si sa, a volte la prassi e’ ben distante dai propositi, basti pensare all’aspetto finanziario. Speriamo non sia il caso di queste iniziative che rispolverano un po’ i momenti di aggregazione di un tempo. Lanciata anche l’idea di riprendere il dialogo con gli esuli e di proporre alla radio e alla televisione di Capodistria una rubrica gestita dalla Comunità’ dove poter presentare la creatività’ del sodalizio isolano. E’ emerso, fra l’altro, l’auspicio che la sede diventi un vero punto di riferimento degli iscritti, avviando delle iniziative Isola a pezzi Con grande stupore abbiamo scoperto che Isola e ’ una cittadina dispari. Tra le tante sue piazze che dovevano cambiare nome, e’ stata presa in considerazione soltanto la numero uno, cioè’ l’ex Piazza dell’APJ che e’ stata ribattezzata Piazza grande. Le colonnine e le relative palle in memoria al grande cartografo Pietro Coppo, per motivi ancora sconosciuti, da due si sono ridotte a una. In Via Lubiana gli edifici riportati all’antico splendore sono per la maggior parte nel filare dispari. Al pari, invece, e precisamente dal numero 34 al numero 38, c’e’ un grande pericolo pubblico. Enormi masse d’intonaco, infatti, pendono sulle teste degli ignari passanti. Almeno qualcuno si fosse ricordato di esporre l’avvertenza, come fatto dall’Ufficio parrocchiale in S. Mauro e in S. Maria di Alieto, “CADE L’INTÒNACO”. Ora la Via Lubiana verrà’ sottoposta a lavori di scavo, a vibrazioni di ogni intensità ’ che dovrebbero ridarle un selciato agibile. E con gli intonaci imputati? Apriti cielo! Perciò’ si faccia qualcosa se non si vuole “che ’l facon risulti peso del buso Gianfranco Siljan organizzate nel campo ricreativo. Per quanto riguarda gli impegni immediati nel settore delle attività’ artistiche e’ stata evidenziata l’uscita del coro misto in Austria e, sempre nel mese di aprile, un concerto da organizzare a Isola. Rimane sempre aperto il discorso sulla possibilità’ di rimettere in piedi la filodrammatica, mentre alle arti figurative verrà’ dedicato un concorso per giovani ed anziani. Nel campo della ricerca e’ stata espressa l’intenzione di pubblicare un volumetto contenente determinati stralci della storia e delle tradizioni isolane, ovvero una specie di raccolta che prenderebbe spunto da quanto già' edito su queste pagine. Tra le altre iniziative pure l’organizzazione di serate letterarie, una ricca partecipazione a competizioni sportive, avviando la collaborazione con le altre C.l. della regione e la possibilità' di creare un legame quanto più’ saldo tra la Comunità’ e le scuole. Sull’altro fronte la Comunità’ nazionale italiana (già’ C.A.N.) ha esaminato l’attivita’ svolta l’anno passato approvando la relazione presentata dal presidente, Bruno Orlando. Vi si rileva l'intenso ruolo svolto in tutti i settori di competenza nonche’ quale quarta Camera dell’Assemblea comunale. Per quanto concerne i due progetti fondamentali che, nel bene e nel male, stanno polarizzando da tempo l’attenzione comunitaria, ovvero "Manzioli” e scuola elementare, e’ stato evidenziato che per il primo si e’ concluso l’iter per l’assegnazione dell ingeneering, nonche' inviata a Lubiana la proposta di stesura del progetto del Centro di formazione al restauro dell’arte veneta. In qualità' di cofondatore deir'Alighieri”, il Consiglio della CNI ha approvato lo Statuto dell’istituzione ed ha inoltrato al Comune una mozione per sollecitare la definizione del sito e l’avvio dei lavori di costruzione della nuova scuola. Ricordata, tra le altre cose, la soluzione del problema finanziario - in collaborazione con la C.l. - riguardante il sanamente e l’apertura al pubblico della biblioteca Besenghi. E' stata ancora espressa soddisfazione per la frequenza dei consiglieri alle sedute che e’ stata del 67 % e rispettivamente del 60 % in veste di quarta Camera. Approvato, infine, il bilancio consuntivo 1993 e l’operato del servizio professionale. C.M. Vacanze isolane di un triestino «lo Scoglio d'isola rappresentò per varie estati la realizzazione dei nostri sogni di ragazzi, quando dall’obbligo e dalla fatica della scuola la nostra immaginazione correva alla libertà delle vacanze.» Così inizia uno dei Racconti istriani che Giani Stuparich, scrittore triestino (1891-1961), dedica ai suoi ricordi legati alla nostra cittadina. Il padre, originario di Lussinpiccolo, portava spesso la famiglia a trascorre le vacanze estive in amene località istriane. Nei primissimi anni del secolo, il piccolo Giani trascorse qualche estate anche ad Isola, certamente non annoiandosi, come lo dice egli stesso. Ci racconta per esempio in modo molto efficace e vivo come va a pesca: «Isola era un vero nido di pescatori. A Isola come in nessun altro posto deH'Istria, a noi ragazzi s’apriva il mondo della pesca.» Più avanti, sempre parlando della pesca scrive: «La maggior parte di quella pesca andava alla fabbrica, che elevava il suo fumaiolo proprio sullo Scoglio, non lontano dai nostri bagni. Tutto intorno odorava di pesce salalo e lustrava di teste di sardelle. Bariletti di teste si portavano via i pescatori e si servivano di esse per il “pascolo": per la bruma: «Qua a Isola, duto el fondo del marxe coverto de teste de sardele, un vero pascolo che dama i altri pesci!» E poi racconta le pescate che faceva con il padre e con «Marco, il pescatore»: «Il fatto straordinario della straordinaria avventura era la veleggiata in piena notte. Saremmo infatti partiti poco prima della mezzanotte, per giungere sul posto alcune ore dopo a seconda del vento, e attendervi l’alba.» Andavano a pesca di sgombri: «... con lenze tutte ben ordinate: ce ne saranno state una ventina e in confronto con quelle che adoperavamo noi, ci sembravano gigantesche, avvolte attorno a larghi sugheri, coi piombi pesanti, il filo di Spagna grosso, ricche d’ami. Non eravamo mai andati alla pesca degli sgombri. - Perché tante? - chiedemmo a Marco e Marco ci spiegò che all'occorrenza papà e lui avrebbero pescato con quattro. - Con quattro? - Sì, due su le rècie e due in man.-» La pesca finisce bene: «In due ore d'affannoso e gioioso lavoro pescammo, quella indimenticabile mattina, intorno ai trenta chili di sgombri.» In un altro racconto narra di una uscita in barca a remi per un’altra abbondante pescata di meno/e, spari e suri. Ci indica anche le coordinate del luogo: «Il posto - come già dissi - lo si ritrovava per riferimenti. Quando il camino della fabbrica di sardelle si allineava perfettamente con il campanile del Duomo e la casetta rosa sullo scoglio copriva un'altra casetta bianca più in alto, eravamo sul posto.» 'A colloquio con Eleonora Matijasič Canta che ti passa.. Da settembre ogni lunedi’ nella sala di lettura della Comunità’ si riunisce la redazione de II mandracchio. Un’ora dopo l’inizio della seduta, nella sala accanto, incominciano le prove del coro misto “Haliaetum”. Da qui anche l’idea di fare un’intervista ad Eleonora Matijasič, insegnante alla scuola di S. Lucia e responsabile in seno alla CI dell’attività’ corale. Eleonora da quasi l’impressione di essere infastidita per il fatto che vogliamo parlare con lei del coro e dei problemi legati all’attivita’ deH’-”Haliaetum”. Ma poi qualche giorno più’ tardi, quando ci troviamo per il colloquio, nella bellissima biblioteca “Besenghi”, devo ricredermi. “Il coro era stato costituito nel 1975. All’inizio contava pochi elementi ma con il tempo il numero e’ cresciuto fino ad essere un vero e proprio coro. Fino all’80 il coro era diretto da Amina Dudine, dal 1980 lo dirige il maestro Claudio Strudthoff dì Trieste. Il coro misto “.Haliaetum ” della CI di Isola prende il nome dall’antico toponimo della nostra cittadina. Attualmente conta una trentina di elementi. Il suo repertorio comprende brani polifonici sacri e profani, canti popolari nostrani e stranieri, eseguiti quasi sempre nella lingua originale. ” - La mancanza di coristi e’ una malattia un po’ generale, specie nelle citta’. Già’ diverse volte hai lanciato appelli e inviti. “Cantare nel coro e\ si, Eleonora Matijasič bello, ma si tratta pur sempre di un impegno. Noi abbiamo le prove due volte la settimana dalle 19.00 alle 21.00. I nostri coristi appartengono ai più’ svariati mestieri e attività’ e alcuni vengono anche da Capodistria, Corte e Strugnano. Attualmente ci mancano voci maschili, in particolare tenori. Anche giovani nel coro sono pochi. Il amo e\ comunque, come una pianta, come un orto, che necessita di particolari cure.” - In seno alla CI e’ stata fatta Foto. C. Chicco qualche indagine per capire la situazione, anche visti i grandi risultati, pure all’estero, del coro? “No, finora non abbiamo fatto delle inchieste fra i soci della Comunità’ per avere un’indicazione più’ chiara. Forse sarebbe il caso di fare qualcosa. Comunque, senza far troppa filosofia non e’ difficile capire che per i giovani la situazione attuale, da! punto di vista economico, della sopravvivenza, non e’certamente facile. Molti piuttosto che passare quattro ore la settimana con noi lavorano... Comunque nel coro c’e’ anche qualche giovane senza un’occupazione fissa... Pensando agli eventuali nuovi coristi, io so benissimo che a Isola ci sono tante belle voci che potrebbero arricchire notevolmente il nostro coro. Le iscrizioni sono sempre aperte. D’altronde penso che abbiamo di che vantarci: due anni fa alla rassegna corale di Adria ci siamo classificati al terzo posto nella categoria “canto popolare”, per non dire che abbiamo cantato in diverse occasioni, anche molto importanti, in Slovenia, Croazia, Austria e Italia, con particolare riferimento alla regione Friuli- Venezia Giulia. Le esibizioni che mi sono rimaste più’ impresse, nel 92 ad esempio abbiamo cantato alla cerimonia a Caporetto ne! 75-esimo anniversario della battaglia, poi all’inaugurazione del ginnasio italiano di Pirano, alla quale era presente anche il Capo dello Stato Milan Kučan, abbiamo comunque cantato pure alla cerimonia di apertura della sede della Comunità ’ degli italiani di Visignano. L \anno prossimo festeggeremo il nostro ventennale e spero vivamente che il numero dei nostri coristi aumenterà ’. ” Andrea Šumcnjak Pullino d’oro Dopo i successi ottenuti in campo italiano, il “quattro con” di Isola, composto da Giovanni Delise, Nicolo' Vittori, Giliante Deste, Valerio Parentin, timoniere e allenatore Renato Petronio, approda ad Amsterdam per rappresentare l’Italia alle Olimpiadi. Era l'anno 1928. I giovani isolani regatano sullo stretto Slotenkanal dove possono cimentarsi solo due equipaggi alla volta. Il primo percorso lo compiono senza avversari. Nel secondo si trovano di fronte la favoritissima Germania. La battono clamorosamente. Nel terzo ancora la Germania. Altro successo. Nel quarto battono senza alcun problema la Svizzera. Nel quinto e decisivo percorso si lasciano nuovamente alle spalle la Svizzera. E’ l’oro olimpico. Lo stesso equipaggio vince nel 1929 a Bydgoszcz in Ungheria i campionati Europei e giunge il secondo agli Europei di Liegi del 1930. In quegli anni i campioni isolani vennero chiamati ad adempiere gli obblighi di leva e l’equipaggio veniva modificato di anno in anno. La felice serie dei grandi risultati per la "Pullino" ebbe inizio nuovamente nel 1932 con i Campionati Europei di Belgrado a cui seguirono quelli di Budapest (1933) e quelli di Lucerna (1934). Nel 1935 si classificano terzi negli Europei di Berlino-Gruennau. Alla loro seconda olimpiade, quella di Berlino del 1936, non riescono a entrare in finale. Il “quattro con” della Pullino-lsola, uno dei più’ forti equipaggi italiani di tutte le epoche, aveva concluso il suo ciclo d’oro, (continua) Gianfranco Siljan Auguri della CI ai stxii... 17.03 Amelia Gorela 18.03 Daria Štefančič 19.03 Lorena Jakopič, Valdi Korcn, Marieanne Sluga 21.03 Evelina Antolovič, Elvio Krampf, Palčič Liliana 22.03 Livio Cimador, Zdenka Pahovič 23.03 Renato Alessio, Luciano Bertok 25.03 Sergio Corradin, Mario Giuliano Dudine 26.03 Onorina Brezavšček, Wiler Milovič, Sabina Parma, Guido Ziža 27.03 Loredano Pugliese, Valter Ziža 28.03 Carmela Crampi 29.03 Patrizia Blaško, Bruno Gašperini, Ferruccio Paliska 30.03 Diiva Dragan AITI VITA’ COMUNITARIA La biblioteca della Comunità’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola e’ aperta al pubblico ogni lunedi’ e giovedi’ dalle ore 17 alle 19. Dal mondo della scuola Come ormai consuetudine e rispettando il Piano di lavoro della scuola, nel mese di febbraio 36 alunni delle classi quarta e quinta della scuola elementare D. Alighieri hanno partecipato per 5 giorni ad un corso di sci. Quest’anno la località prescelta per la scuola in natura sulla neve è stata Kotlje nei pressi di Ravne na Koroškem. Gli alunni hanno seguito il corso di sci divisi in quattro gruppi costituiti a seconda della dimestichezza che ciascuno di essi aveva con la neve. I gruppi sono stati animati da insegnanti della scuola, da alcuni genitori degli alunni e da altri accompagnatori scelti, tra i quali un’infermiera deH’ospedale di Isola (non si sa mai...). Durante il tempo libero sono stati organizzati una gara di disegno e giochi di società. Poi gli alunni hanno festeggiato il Carnevale con un ballo mascherato e il tradizionale rogo del fantoccio. L’ultimo giorno tutti hanno partecipato alla gara finale di sci che ha incoronato i campioni dei quattro gruppi. Marino Maurel // Mandracchio, foglio dela comunità’ italiana di Isola Rcàttore Ksprmhik: Claudio Moscarda La Mahom: C. Chicco, M. Maurel, C Moscarda, S. Sau, G. Siljan, A Šumenjak (impag. clettron.), P. Traci Intlirioo: via S. Gregorčič 76, 66310 kola, Slovenia td-fax: +386 66 I 65031 / 65853 EKO MINA, KI NI POČILA WMÉwÈ wSm Zapis v rubriki LAHKO BI BILO RES z naslovom ŠAMPIERO SE BOJI, ki smo ga objavili v prejšnji številki, je povzročil precej neskladij na obeh straneh. Najhitreje pa je reagiral novinar Radio Koper, Robert Rakar, katerega članek objavljamo danes. Iz RADIJSKEGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA, 11.3. ob 17.30 uri: Včeraj so se po Obali kot blisk razširile govorice, da naj bi bila Ladjedelnica Izola prava ekološka bomba. Ladja Cherso, posebno plovilo Viližan in dok naj bi v rezervoarjih skrivali večjo količino težkih odpadnih olj, hkrati pa naj se v Ladjedelnici tudi ne bi držali vseh varnostnih predpisov. "Ladja Cherso, ki je v Izoli privezana že dlje časa, je okolju varna," nam je zagotovil inšpektor Ivo Maraspin s koprske Pristaniške kapitanije, ki je na njej sam dvakrat opravil inšpekcijo. Ugotovil je, da je v plovilu 9 tisoč ton balastnih, torej umazanih voda, ki pa v zaprtih rezervoarjih okolju niso nevarne. Na ladji so tudi opravili ta-koimenovani gas-free postopek, pri katerem z ventilatorji razpihajo zmesi plinov, ki bi lahko povzročili eksplozijo. "Ladjedelnica ima zato posebno službo, ki svoje naloge za zdaj brezhibno opravlja. Tudi ekološka ladja Viližan, ki naj bi bila polna odpadnih olj, ni sporna, saj je bila za čiščenje odpadnih voda tudi zgrajena in jo v te namene v Izoli tudi uporabljajo," nam je zatrdil Maraspin. Tudi delovni pogoji v Ladjedelnici naj bi bili vse prej kot zdravju škodljivi, saj ima podjetje vso potrebno opremo za zaposlene in za ukrepanje v primeru, če bi prišlo do izlitia nafte v morje. Govorice, češ, da Ladjedelnica zbira težka odpadna olja držijo, vendar je podjetje za tako dejavnost usposobljeno in se je s tem ukvarjalo še preden je bila zgrajena čistilna naprava. Olja so pred leti zbirali v posebnih posodah, ki so jih odpeljali v rafinerije takoj, ko so jih napolnili. O ekološki bombi torej ne duha ne sluha. Mimogrede, v ponedeljek naj bi zaključili prodajo podjetja, saj naj bi po štirih mesecih naposled le podpisali prodajno pogodbo. ROBERT RAKAR NAVTIČNI SEJEM Na ploščadi suhozemne marine pred ladjedelnico bo zadnji teden v maju (ob tradicionalnem Prazniku pomladi) prvi Navtični sejem na katerem se bodo predstavili proizvajalci in prodajalci plovil, navtične opreme, sredstev za vzdrževanje plovil in vse druge spremljevalne dejavnosti. Podrobnosti o sejmu bomo objavili v naslednji številki VILI/AN DELA Kot da bi bili dogovorjeni se je v četrtek ponoči zares zgodilo. V ladjedelnici je prišlo do manjšega izlitja v morje ob ladji Cherso. Sredi noči so poklicali vse odgovorne in v resnično kratkem času so izliv omejili s plavajočimi blazinami. Čez dan so izlito snov prečrpali na Viližana, tako da v popoldanskih urah o izlitju ni bilo več sledi. Akcija je bila torej hitra in učinkovita, v Ladjedelnici pa so ob objavi članka v Mandraču, predvsem menili, da je koristen, če bodo tudi zaradi pozornosti javnosti, vse njihove službe delovale še bolje kot doslej. NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI Slavko Gaberc 8. del RIBIŠKA PRETEKLOST IZOLE Prvi pisani viri omenjajo ribištvo v srednjem veku, čeprav ni dvoma, da je bilo le-to razvito ! že veliko prej. Z ribami bogato morje je spodbujalo razvoj ribištva, ki je postalo v Izoli j izjemno pomembna gospodarska panoga. Ri- 1 be so bile pomembna hrana za same ribiče, plebejsko ljudstvo in meščane pa tudi za na-jvišje, privilegirane sloje prebivalstva. Poklicni ribiči so imeli barko na jadra ali vesla. Podobno kot v ostalih istrskih ribiških mestih so ri-biče-delavce najemali imetniki večjih ribiških bark in jih plačevali z delom ulova rib. Tako tuji kot domači ribiči so morali prodajati ribe v ribarnici na glavnem trgu blizu mesnice (o' Gradata). Za ribiče, ki so prodajali pokvarjene ribe, je mestni statut predvideval strogo kazen. Izolski ribiči so se najpogosteje posvečali ulovu sardel in jih nasoljene prodajali v sodč- j kih in bariglah. V Izolo, ki je bila od nekdaj znana po bogastvu rib so pogosto s tržnimi nameni prihajali tudi ribiči iz Italije (Chioggia, Gradež). Pravico do ribolova je izdajala komuna, ki je odločala o načinih in mestih ribolova. Izolski sindiki so leta 1576 izdali sklep, da mo- ! rajo ribiči vsakokrat ko prinesejo ribe v ribarnico, obvestiti komunsko palačo, "da se slavni poslužijo" (po domače: da si oblastniki prvi omastijo brke). Toda določbe statuta o ribolovu so mnogi Izolani izigravali s tihotapskim ribolovom, s prodajo rib zunaj mesta pa so se izogibali plačevanju davka za ribolov. POD AVSTRIJSKO OBLASTJO Po zmagi nad Napoleonom leta 1813 je bilo sardel in cipljev v izobilju, ker je bil zaradi blokade vojnih ladij na obalah Ilirskih provinc ribolov nekaj let prepovedan. Avstrijska oblast je podpirala razvoj ribištva in opozarjala obalno prebivalstvo na pomen razvoja ribištva pri drugih narodih. Najbolj izdaten je bil tudi tedaj ulov plavih rib, zlasti sardel. Pozimi se sardele zadržujejo v globini, ko pa otopli (od aprila do septembra), se pojavijo v velikih jatah blizu obale. Za tovrsten ulov so imeli izolski ribiči pripravljene ribiške mreže "sardel-lere" oz. "mainade" (italij. "spedoni"). S posebno mrežo "passarello" so lovili pozimi ob obali tudi liste, ki jih je več vrst. Najbolj cenjeno ribo kamenico so lovili z dolgo mrežo "rombrero", medtem ko so vse leto lovili z vlečnimi mrežami ploščice. Te so lovili tudi iz majhnih čolnov z ravnim dnom (sandali, zop-poli), s trnki na liniji (parangal) oziroma tudi z ribiškim kopjem (fiocina). K temu velja dodati, da je bil najstarejši znani način ribarjenja nočni lov z lučjo in vilicami. Čas za prodajo rib je bil v Izoli natančno določen in za nespoštovanje tega odloka je bila določena rigorozna kazen. Poleg tega so pravila avstrijske vlade o ribolovu iz leta 1833 prepovedala tujim ribičem loviti v izolskih vodah. Po zakonu o ribolovu iz leta 1835 je bilo mogoče pre- povedati ribolov s kočo (Cochia), ki je uničeval ribji zarod v morskih globinah. To je po-j gojevalo, da izolski ribiči niso več dovoljevali ribolova ribičem iz Chiogge in so jih npr. leta j 1844 napadli zaradi škodljivega ribolova in nasilnega obnašanja. V naslednjem desetletju so izolski ribičipogosto plenili čolne in ribiško ! opremo tujim ribičem. Tržno ugodna cena ! za soljene ribe in lahka prodaja na tujih trgih sta Izolane spodbudila (zlasti zaradi monopo-\ la soli), da so začeli obnavljati tudi lastne soli-1 ne. Eden od vzrokov za izgradnjo novih solin je bil tudi ta, da so davki in razne druge dajat-j ve pestile izolske ribiče. Tihotapljenje in skrivno prevažanje neocarinjene soli dokazujejo, da so izolski ribiči potrebovali velike količine soli za soljenje rib. Nasoljene ribe so v velikih količinah izvažali v Italijo. Izvoz rib pa se je močno zmanjšal zaradi previsokih carin, ki jih je uvedla kraljevina Italija, tako da je že v obdobju 1850 - 1860 izolsko ribištvo začelo močno nazadovati. Tako kot kmetje z zemljiško odvezo so hoteli tudi izolski ribiči v revolucionarnem letu 1848 doseči večje pravice. Žal se je vse izjalovilo in odškodnina na katero so ribiči računali ni bila nikoli realizirana. Komisije za zemljiško odvezo so namreč od dunajske vlade prejele poročilo, da kljub zakonu o zemljiški še vedno velja stari zakon o ribolovu iz leta 1847, ki pa ni predvidel nobene odškodnine. JAVNI RAZPRAVI v fazi javne razgrnitve PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV za sanacijo degradiranega prostora občine Izola bosta: ZA OBMOČJE MESTNEGA PREDELA OBČINE IZOLA v skupščinski dvorani, Kristanov trg št. 1 v petek 25.3.1994 ob 17.00 uri ZA PODEŽELSKI DEL OBČINE v Zadružnem domu v Kortah v petek, 25.3.1994 ob 19.00 uri VABLJENI ! USPELO JE! NOGOMET PORAZ Z NASMEHOM Vsak poraz je seveda neprijeten, toda tokratni proti ljubljanski Olimpiji je kar obetaven, saj so Izolanom pred odhodom v Ljubljano mnogi napovedovali podobno usodo, kot so jo v doživeli Koprčani (6:1). Še posebej kritična je bila odsotnost nekaterih najboljših, saj je moštvo v primerjavi z jesensko tekmo nastopilo brez Talajiča, Rudonje, Nikčeviča, ki so zdaj že zgodovina, pa tudi brez poškodovanih ali kaznovanih: Čučka, Perkata, Čotar-ja in Velkoskega. V prvem polčasu so bili Ljubljančani absolutno boljše moštvo in so po 35-tih minutah že vodili 2:0 z zadetkoma Šiljaka in Zuliča, ob tem pa so imeli še nekaj izjemnih priložnosti. V drugem delu je Olimpija padla v igri, Izolani pa so občasno le krenili v protinapade in kaj lahko bi se zgodilo, da bi Čendak, Bizjak, Želko ali Čačič iz polpriložnosti dosegli kakšen zadetek. Na koncu je bil trener Žlogar zadovoljen predvsem z angažirano igro celega moštva in lepimi obrambami mladega Starca, Olimpijin trener Bojan Prašnikar pa je bil nad igro svojih zelo razočaran. Ta Bolši Od Ta Plavih Ocene za tekmo z Olimpijo Starc 7, TosičJ, Zupanc 6, Ružnič 6,5, Gregorič 6, Čendak 7, Štampfer 7, Bizjak 6, Čačič 6, Zelko 7, Tičič 6 (Radešič 6,5) PO NOVEM TEKME V NEDELJO Tako so sklenili v Izolskem prvoligašu, saj pričakujejo ob nedeljah boljši obisk gledalcev, to pa je trenutno zelo pomemben vir prihodkov ekipe in celega strokovnega štaba._________________________________________ 3. kolo spomladanskega dela PRVENSTVA V 1. SLOVENSKI LIGI stadion Izola nedelja, 20.3.1994 ob 15.00 IZOLA : MAVRICA Z morebitno zmago proti Ljubljančanom bi se Izolani lahko pomaknili proti šestemu mestu na prvenstveni lestvici, še posebej ker Živila Naklo in Hit Gorica gostujeta, vendar pri objektivno slabših moštvih iz Dekanov in Novega Mesta. V primeru neodločenega izida ali poraza pa lahko izgubijo eno mesto na prvenstveni lestvici. Seveda pa imajo vsi v mislih zmago, zato se v nedeljo spet dobimo na stadionu. ,/////"’ ROKOMET 2. LIGA MOŠKI NOVA LEPA ZMAGA Izolani ne popuščajo in tako so v 16. prvenstvenem kolu zanesljivo odpravili Novo Gorico s 23:18. Skupaj imajo že 9 zmag, 1 neodločeno srečanje in 6 porazov, enajst golov pozitivne gol razlike, zasedajo pa peto mesto na lestvici, s tem da ne morejo čisto na vrh, saj ima Kodeljevo kar 10 točk več od drugouvrščenega Kodeljeva. Lahko pa pridejo čisto pod vrh. V ZNAMENJU MLADIH Na zadnjem rokometnem turnirju mlajših deklic so na Škofijah mlade Izolanke osvojile odlično 2. mesto, ter se tako uvrstile v polfinale državnega prvenstva. ODBOJKA SPET PORAZ Izolski odbojkarji so imeli idealno priložnost, da v gosteh osvojijo dve točki, saj so igrali proti ekipi Beltinc, ki ni nič boljša od Izolanov. Na koncu so se morali sprijazniti s čistim porazom 3:0 (12,9,11). JADRANJE Izolski jadralci so uspešno začeli letošnjo tekmovalno sezono. Na uvodni regati za Spomladanski pokal so bili posebej dobri v razredu Evropa, kjer je Branko Brčin (Olimpie) zmagal v vseh treh dirkah, njegova klubska sotekmovalka Vesnan Dekleva pa je bila skupno tretja. Pri Optimistih so bili dobri novi upi Burje, v razredu 470 pa so prevladovali koprčani. Z naporne poti po vožnji okoli Rta Dobre nade se nam je oglasil jadralec Olimpica Djoko Babelič. Poslal je fotografijo, dctalji pa sledijo po objavi podlistka oz. knjige o prvem Slovencu na Whitbreadu. Na fotografiji je Djoko (desno) s prijateljem Yuri-jem, ki bo v tej sezoni pomagal pri splovitvi nekdaj znane jadrnice Packe, ki se odslej imenuje Olimpie Izola. <*L % 'Y*>- lili maa/tvc/vC Vfc / !k / 7TZn s.ovtN, Kako lepo je občutiti, da - nekaj pomeniš tudi ljudem —.-«S« s katerimi se komaj poznaš. Tako so nam poslale razglednico rokometašice Izole, mi pa jim privoščimo naslov zmagovalca lige. _ Hvala. NOGOMET MLADINCI IZOLA : MAVRICA 4:1 Z lepo igro in zanesljivo zmago so se Izolski mladinci Učvrstili na 7. mestu prvenstvene lestvice kot najbolje uvrščena primorska mladinska ekipa. NOGOMET KADETI Za razliko od mladincev pa so bili kadeti občutno slabši od ljubljanskih vrstnikov in zasluženo izgubili s 5:0 ter so na zadnjem mestu prvenstvene lestvice z vsega tremi osvojenimi točkami. I *J w* * k «■* Ltsuin SKRIVNOSTI MORJA •«s« Najnovejša dvojna številka Proteusa je v celoti posvečena raziskavam slovenskega morja, ki je sicer majhno in razmeroma dokaj plitvo pa vendar dovolj zanimivo, da zaposluje kopico strokovnjakov z Morske biološke postaje v Piranu. Ob jubileju te edine tovrstne slovenske inštitucije, ki praznuje 25.letnico smo torej dobili nekakšno pregledno publikacijo v kateri se lahko seznanimo skorajda z vsem, kar smo si od nekdaj želeli vedeti o našem morju. Uvodni prispevek o poteku razvoja MBP je priobčil starosta morskih raziskovalcev dr. MIROSLAV ZEI. O tem zakaj in kako se izvaja monitoring obalnega morja razlaga dr. ANDREJ AVČIN. Sledita prispevka OLIVERJA BAjTA in PATRICIJE MOZETIČ, ki račlenjujeta fotokemično razgradnjo organskih snovi oziroma fitoplankton. Vse bolj agilni mag. LOVRENC LIPEJ je avtor dveh zanimivih prispevkov (Tintinidi - miniaturni planktonski arhitekti, Izolski beli morski volk). Doktorski par ANDREJ in ALENKA MALEJ opozarja na previdnost pri uživanju morske hrane. Kaj počno v Marikulturi, podjetju za gojenje morskih organizmov iz Seče, nas obvešča mag. ALEŠ BOLJE (Gojenje brancina in orade v mrežnih kletkah). ROBERT in VALENTINA TURK pišeta o varovanju morja in morskega obrežja oz. o mikrobni prehranjevalni zanki. Dr. SAŠO VUKOVIČ se ukvarja s svojo priljubljeno temo (Uničenje in repopulacijski proces bentoške vegetacije v obalnem morju). Tintinide v geološki preteklosti Slovenije opisuje dr. ANTON RAMOVŠ, medtem ko se IZTOK ŠKORNIK navdušuje z družbo rumenonogih galebov. Omeniti velja tudi informacijo MARKA ALJANČIČA, ki nas obvešča o stoletnici podmorske fotografije, torej o področju, kjer imamo nekaj vrhunskih predstavnikov (CIRIL MLINAR, MARJAN RICHTER, BORUT FURLAN itd.). Levji delež za nadvse kvalitetno predstavitev našega morja pripada mag. LOVRENCU LIPEJU, ki je dejansko opravil zahtevno uredniško delo, pohvaliti pa velja še drugega Izolana - fotografa VLADIMIRJA BERNETICA, ki je z nekaj fotografijami potrdil svojo prisotnost tudi v tem žanru. Slavko Gaberc v c vnuu c j umi Ivan Vrtnik Blaško, novinar Mandrača brez novinarske izkaznice, je zaradi glose o družini v Primorskih srečanjih dobil grožnjo z Ministrstva za dom in družino v nastajanju, s katero so ga opozorili, da ne bo nikoli prejel otroških dodatkov... niti v primeru, če bo kdaj pridelal dvojčke. Anika Horvat, popevkarica po očetovi želji in pevski zametek primorske Helene Blagne, se je odločila, da bo odslej prepevala samo Mefove tekste, ker je ugotovila, da gredo najbolj hitro skozi ušesa ter seveda denarnico. Irena Urbič-Urbič portparol kulturnega kluba Istra iz Kopra, učiteljica slovenščine in raznih drugih praktičnih stvari, navdušeno prebira izolski tabloid Mandrač, ker v njem zve za čenče, ki jih je želela že zdavnaj zvedeti, pa ni imela o njih kje vprašati. Tihomir Bato Stepanov, zaslužni izolski arhitekt je dobil vnučka. Verjetno ga bomo kmalu videli kako pelje novo družinsko pridobitev v otroškem vozičku na sprehod po izolski marini in si prepeva pesmico: Mahnetov lulček je kot metuljček. Vilma Krapež in Ljuba Vrabec, bibliotekarki Domoznanskega oddelka koprske knjižnice sta doživeli prometno nezgodo ravno v trenutku, ko sta peljali arhivske izvode Mandrača v koprsko knjižnico. Prometno nezgodo je verjetno povzročil tajni agent Portorožana (sosednjega krajevnega glasila) brez vednosti nadrejenih. Bojana Gobbo, direktorica izolskega centra za socialo se rada pogovarja z otroci o njihovem doživljanju filmov, ki si jih skupaj ogledajo. Kdo ve, če bo tako ostalo tudi potem, ko se bodo njeni otroci odločili za porniče, (hard core of course) Karies Primorskih novic (rubrika za pametne Primorce) bi nujno potreboval novega zobozdravnika, stari namreč štrajka ali pa je nekje izgubil orodje. Marjan Tomšič, pisec istrskih sag in Prešernov nagrajenec, je odpovedal predstavitev svoje nove knjige Zrno od frmentona v Izoli, ker še ni bila pohvaljena v Mandraču. -0. PoCiODBPHD _ rto Sl G RA DINJE 05D 02.05 TbO O5.08.3h %. QAVNÌMA AD&EnVh ÌU ttONTATLHHj 'bEV- 'bo To ObS&VČVV\ lAOEAE.hAO A) ljubljanska, ob stolpu, gasilska od oTo3 cU> 08..O5 ?,) LJUBLJANSKA DO TRGA E.KRISTANA od. 2.4 03 cbo 30.00 c) LJUBLJANKA DO VERDIJEVE jcL M OM ciò 2ET.OC; o< cL 42--0-F- ■feo ^.A^oTovlJeO T>) KOPRSKA ULICA 0d o« 05 V ČA30 <^QAČt»td\E. 'TPS 'DO5>TOT* 150 V/S&H SIAOA/Ami IM EoViM-OV, V&AìbAR. QLEbt "yjK M APAA/ O T>£0 Oj H O ST OVA LCfL j i-A S \ N\ Vi, E Lovri o v »o \Js& oToe-AbGiet- TEVj OÙC -L As CA H uEC\o HL£-> ToT^LÌEOjÀ Ifl AoJORoISUe\M'foe.HACliE- _ ] AVWZO DOiSnH. ŠE- NA SAHCV-f \vJ V LOEMTVAA G No \ ^ Hvala za sodelovaje SjC£>SWO ÀU S KITAJCI Tako je hitela pripovedovati ena od Izolank, ki je sprejela vabilo znane izolske firme za delo na domu. Delo je res preprosto, zmore ga vsak dela željan občan in takšnih v Izoli, vsaj po podatkih o nezaposlenosti sodeč, ne bi smelo biti ravno malo. Sprejela je delo, angažirala celo družino in zavihali so rokave. Delo je bilo treba opraviti v desetih dneh, oni so se ga lotili skupno in zavzeto, po štirih dneh pa jim je začelo zmanjkovati sape. Naj so še tako hiteli, delo je le počasi napredovali in uvideli so, da bodo potrebovali najmanj šest dni. Potem so začeli računati, seštevati ure in množiti s plačilom za posamezni izdelek. Tako so se pretolkli do spoznanja, da bodo vsi skupaj za osem dni štiriurnega aela, kar znaša skupaj nekaj nad 80 delovnih ur, prejeli za plačilo 4.800,00 tolarjev, to pa pomeni, da je njihova delovna ura vredna približno 60 tolarjev ali 0,75 DEM, če je tako lažje razumeti to podcenjevanje delovne sile. To bi namreč pomenilo, da je mesečni zaslužek izolskega delavca 144 DEM. Tako je povedala bralka in pristavila, da ne želi biti imenovana, saj bo, zgolj zaradi ponosa, dokončala delo. Seveda pa bo ob sprejemanju podobnih ponudb v bodoče bolj previdna. Denarje res denar, toda ponos človeka in delavca tudi nekaj velja. (po pogovoru zapisal MF) LUKNJA V MORJU ali POPUST NA LOVOPUST 2. del S/vrsi