ŠTUDIJSKA
CIPLI OTE I'A
L J'
' * '■! A
gf.36
Lbt izbmm 3 mewcc L
L 6.50 —j r Ktrdkocti I »ice, iahv«U.
(CL <L
t torek,
fttti • Loto VL
Letnik LIH
90 «t —
to ohrt&c
L 1—>

NOST
T«t A
Te-
tlA DopM m fH»|o
Rafcoptai m M waCaf& t. ntafba to M TUm «£Obo*U TOortcii aUcmOinil Cwdwd M. 1, L a. * Tdd It.« mdkdki pni flfip Pwk>
Svet In lludje
VpraSanje nadštevibiega prebivalstva je postalo v Evropi po svetovni vojni z vsakim letom kočij ive j£e. Pomanjkanje prostora se občuti po mnogih državah z vsakim dnem neprijetneje in se javlja na najbolj viden način v velikem pomanjkanju stanovanj. Mnogo evropskih držav ima že preveč prebivalstva, kar zahteva z vso odločnostjo povi-šeno izseljevanje v lastne kolonije ali pa v tuje prekooceanske Aftsve.
Zanimivo je proučiti statistiko, kako »o prav za prav ljudje porjjcdeljeni po svetu. Pri tem proučevanju treba ločiti one pokrajine, ki so sposobne za človečka bivališča, ki pa niso še odkrite, in one, ki ne prihajajo, čeprav so ogTomne, v poštev kot človeška bivališča. Tako živi n. pr. na islandskem otoku, ki je trikrat tako velik ko Belaja, samo 94.690 ljudi, oziroma, da se izrazimo umi j ive je, pride na en Štiri jaški kilometer (kma) 0.92 ljudi. Skoraj ves otok je namreč pokrit z nerodovitnimi polji lavske zmesi in drugih ogijenišktfi iavržkov in ogromnimi ledeniki, je torej za člove-gke naselbine popolnoma nesposoben. Enako, toda vsekakor z bolj&imi izgledi, stoje razmere v Avstraliji. Ta del sveta, ki ob-&©g-a 7.7 milijonov štirijaških kilometrov, ima saipo 5 milijonov in pol prebivaLcev, prihaja torej na vsak štirijaški kilometer 0.71 prebivalcev, kar je pač najnižja Številka na svetu. Tu je krivo pomanjkanje vode, da Je Avstralija tako pičlo naseljena. Tcda avstralska državna zveza se tud- na vse mogoče načine trudi, da od pomore temu pomanjkanju vode s tehničnimi sredstvi. Tako se pričakuje, da se bo v Avstraliji, če že ne v tej, pa vsaj v drugi ali tretji generaciji zvišalo število prebivalcev.
V	večji razdalji od teh dveh pokrajin, najmanj naseljenih, slede Norveška. Finska in Švedska. Tu so zopet zemljepisni vzroki, ki ovirajo gostejše naseljevanje. Finska, država s tisoč jezeri, šteje le 10-10 prebivalcev na vsak štirijaški kilometer, ker je pokrita po veliki večini z jezeri. Norveška ima samo 8.56 prebivalcev na vsakem štirija-škem kilometru, to pa radi svoje divje gorske narave. Na Švedskem so razmere približno Iste.
Presenetiti mora ugotovitev, da treba šteti Kitajsko s svojimi 438 milijoni prebivalcev med drtteve, ki niso na gosto naseljene. Na Kitajiskm prihaja 39.08 prebivalcev na vsak štirijaški kilometer. Kitajska meri enajst milijonov štiri jaških kilometrov in je radi tega največja država na svetu, toda na njej je mnogo puščav. Zato se pa zgo-š-čuje na nekaterih točkah, tako v velemestih, kakor v šanghaiu in Pekimgu, pa tudi ob gotovih rekah, kakor ob Hvangiu, prebivalstvo na tak način, da take gostote ne doseže nobena druga točka na svetu.
V	Evropi je Švica menda najbolj gosto naseljena država. Ona meri 41.000 štiri jaških kilometrov in šteje 3.800.000 prebivalcev, je pa radi svojega hribovitega značaja po večini podobno nenaseljena ko Norveška, a prihaja vkljub temu skoraj 94 ljudi na vsak štirijaški kilometer. Relativno vzeto, je to precejšnja gostota prebivalstva.
Štiri najbolj na gosto naseljene evropske države so: Nemčija s 134.25, Anglija s 187.42, Nizozemska s 200.73 in mala Belgija z naravnost neverjetnim številom 255.74 prebivalci na vsak štirijaški kilometer. Belgijo prekaša, kar se tiče gostote prebivalstva, edino le Java, ki ima 266.18 ljudi na vsakem štirija-škem kilometru.
Ker ne zaznamujejo evropske države, ki so vse <iobro obljudene, nobenega bistvenega nazadovanja rojstev, je na dlani, da .se morajo ljudje izseliti. In vsekakor ne primanjkuje prostora onim, ki se morajo izseliti iz Evrope. Kanada meri 9 6 milijonov štirijaških kilometrov in šteje samo 0.91 prebivalcev na vsak štirijaški kilometer. Skoraj ves sivet v Kanadi jo ali zelo rodoviten za žito, ali pa gozd, ki čaka, da se iztrebi in poseče. Se ugodnejše so razmere v Ar-
g-entinlji, ki razpolaga s
nimi pašniki In kjer prihaja H 8-3« ljudi na vsak štirtjeSki kilometer. Tudi Zedinjene driave Severne Amerike bi lahko sprejemale še nadalj« izseljene« brez omejitve, ker prihaja 13.49 ljudi na vsak SttrijaSki ki-
lomBter in so
krajine, deloma goed, deloma prerija, še skoraj n
Dovolj je torej kruha ljudi na svetu in ni miatttf na to, da bo v dogiednem na svetu več ljudi, kot hi mogla zemlja rediti.
IDenerali v avdijenci

vlade COL
govoru
Koseotarjl »j
RIM, 5. Česar radi pozne ure niso mogdi narediti v soboto, to skušajo rimski listi izvesti v slojih današnjih večernih izdajah. Vsi, od prvega do zadnjega, posvečajo daljše ali krajce članke govoru, katerega je imel načelnik vlade v soboto v poslanski zbornici, in pa vtisom, ki so nastali spričo tega govora na Dunaju. O vsebini teh člankov se da skLepati ie iz značilnih naslovov, pod katerimi so pri-občeni omenjeni članki. «Neo-majmo stališče^ se glasi naslov članka v «Giomale d'Italia», «Zate*juček» v «THbuni», «Fi-nis» v «Lavoro d*Italia», «Sva-rilo» v «Corriere d*Italia» itd.
Mussolinijev govor, pravi «Giomale d'italift», je našel globoke odmeve v inozemstvu in v diplomatičaaih krogih. Umerjen po slogu, je ta govor, v svojem bistvu izredno precizen ter energičen in jasen v svojih zaključkih. Brez drugega se lahko reče, da predstavlja diplomatičen dokument odločilne važnosti, ▼ kolikor se tiče ugotovitve odno-šajev med Italijo in Avstrijo, ker pojasnjuje neomajno stališče italijanske politike napram umetno ustvarjenemu vprašanju glede Foadižja in napram raznim inozemskim agitacijam, ki iz tega vprašanja izvirajo.
«Izgledalo bi,» se nadaljuje na drugem mestu članek, «da so večji dunajski listi, ki dokazujejo s svojim umerjenim p4sar njem uraevanje Mussolimjeve-ga svarila in lojalnosti njegove politike napram Avstriji in dru-gorodnemu prebivalstva v Po-adiŽju, dovolj jasno uvideli to resnico. Toda nekateri listi vztrajajo pri raanih trditvah, ki jih je treba takoj ovreči.«
Tu navaja čLankar one trditve nekaterih dunajskih listov, med njimi tudi trditve lista «Reichsposi», ki povdarja razliko med avstrijskim in italijaur skim naziranjem o narodnostnih borhah. «Mi bi raje rekli,» pravi «Giornale d*Italia», «sko-ro osebnemu glasilu mons. Seipla, da obstoja med nekaterimi avstrijskimi činitelji in Italijo prej razlika v naziranjih o suverenosti držav in o načinu, kako se ta naziranja izvajajo. Italija ne izvaja nikakega nasilja nad nemško manjšino v Poadižju, saj pač ne more dopustiti, da bi ta tvorila v naši državi oazo z avtonomno upravo in s posebnimi privilegiji, ki bi imoii za posledico pričetek centrifugalnih teženj. Ne»mci bi morali biti zadovoljni, da postopa Ita-lija s poadiškicai Nemci tako kot z Italijani. Avstrija Franca Jožefa je s svojimi državljani italijanske narodnosti vedno slabše postopala, nego s svojimi nemškimi državljani.*
Nato navaja rimski list še trditve nekaterih drugih listov ter jih pobija in zaključuje: «Uverjeni smo, da se bodo dunajski listi po nekolikem nadaljnjem razmišljanju še bolj prepričali o veliki uslugi, katero je izkazal Mussolini Avstriji in meiTuskim interesom s svojo jasno in ponosno besedo, iz katere lahko sklepajo, da stoji za svojim načelnikom kakor en mož ves italijanski narod.»
Časopisu «Reichspost», ki izjavlja, da se bori za narodnostne pravice, odgovarja «Tribu-na», da je tudi Mussolini pristaš nacionalne svobode, saj zahteva popolno svobodo za enotno in visoko civilizirano itali-sko ljudstvo toPtran Brennerja in popolno narodno svobodo za nemško ljudstvo onstran Brennerja. Časopisu «Neue Freie Presse» pa zagotavlja omenjeni rimski list po fašistovsko, da vprašanje južne Tirolske ne bo smelo več dolgo tvoriti pregrado, ki loči Avstrijo od Italije. Pregrada zares obstoja, pravi list, in postane lahko mejnik ca dobre odnošaje med obema sosedama, toda ta pregrada je na
Brermerju, ki je naravna is etnična meja dveh ljudstev.
Ostali listi posnemajo T HO-jih čla rakih osnovne misli h* poteče govora, ki ga je podal predsednik vlade. «Lavoro cTCialia* pa dodaja k temu, da po Mas-sol ini je vem govoru pre t vezno vtpra&anje Foadižja ne sme več obstojati. Če bi ga hotel kdo star viti na novo, W zagrmeli topovi.
Kancelar mons. Sdpel
bo odgoimril on. MTiir—lfirffrz?
DUNAJ, 5. Danes se je rarifirt-la v tukajšnjih političnih in diplomat ičnih krogih veet» da bo kancelar Seipel na prihotoji seji nacionalnega sveta odgovoril na govor načelnika vlade on. Mussolinija. Ta seja ae bo vfSilfc v sredo. Omenjeni knogl, na katere je napravil Muđsolinijev govor gik>bok vtis, pričakujejo z velikim zanimanjem napovedani Seiplov odgovor, čeprav bo seja tajna.
Dr. Seipel bo govoril baje o svojem pose tu v Pragi, o avstrijskem stališču glede mooo-štrske afere in končno bo skušal odgovoriti on- Mus&oliniju.
Načelnik vlade
obiskal dom buftvuitor
RIM, 5. Danes dopokk&e al Jo ogledal načelnik vlade v spremstvu ministra za nacionalno gospodarstvo Belluzza dom nacionalnega udruženja bojevniKfev, ki se nahaja v bližini rimske justične palače. Načelnika vlade je pozdravil predsednik u-druftenja poslanec Ma&aresi, ki mu je podrobno opisal otaotfe in delovanje organizacije. Načelnik vlade je pohvalil vodsbN> radi uspešnega delovanja udruženja, ki stremi predvsem za kmetijskim povzdigom, melioracijami in kolonizacijami na raznih krajih drŽave, kot n. pr. v Poadižjn in v Istri. Ob slove«a je poklonilo vodstvo udruženja ministrskemu predsedniku rim-Ijarasko marmornato Žaro in sisato svetinjo.
Prihodnje zasedanje mlnlsirskesa Neto
so bo pričelo 23.
RIM, 5. Prihodnje zaeedaaje ministrskega sveta se prtfine koncem t. m. Prva seja se bo pričela 28. marca ob 10. uri f palači Viminale. Kar je selo verjotno, da se bo mkiistnaki svet na tem avoj-em zasedanju bavi i z za ko-nsfcim načrtom o reformi velikega faSistovskega sveta, mu pripisujejo rimski politični krogi veliko važnost.
ITAimmiiado bolan
BRESCIA, 5. Že nekoliko dul krožijo po mestu protislovne govorice o zdravstvenem st&itfa Gabrijela D'Annunsla. Nobena izmed teh govoric do sedaj ni bila potrjena. Kakor se doznava iz Vittoriala, se je zdravstveno stanje pesnika, ki boleha na lahki influenci že več kot mesec dni, precej poslabšalo in mora pesnik čuvati posteljo.

Letalska
RIM, 5. Hidroplan «S prihajajoč iz Livorna in njen v Taranto, se jo pomotoma usmeril proti sulii zem&ji in ifi bdi pri Monte Serfnu, med Lan-gonegrom in Zg. Laurijo, primoran pristati. Pri tem pa je s enim čolničkom zadel ob neko drevo in se prevrnil. RUoi ma-rešjalo Štefan ini in letalec Giannolo sta oiležala mrtva.
Ukradeso stvallr«
TRIDENT, 5. Neznani so preteklo noč odnesli is diSča municije v kakšnih petdeset kilogramov dinamita in 500 nabojev. Uvedla se je takoj preiskava. Dve osebi sta bili aretirani in tudi u-kradene »eksplozivne snovi Je poldcija izsledila v vasi Corvm.
ttnifn
f&IM, 5. V palači Chigi je vSe-aprejel načelnik vlade on.
V avsdijercci generale vojske, ki so prišli v Rim povodom pogrebnih svečanosti V počastitev spomina maršala Armanda Diaza. Častnike je načelniku Vlade predstavil državni podtajnik v vojnem ministrstvu Cavall&ro.
On. Mnasolini je v svojem kratkem nagovoru opozarjal generale, da morajo poveljniki v vojski skrbeti predvsem za »razpoloženje čet. Prestiž vsake dišave je tesno svezan s pripravljenostjo njenih oboroženih sil — je dejal načelnik vlade, ki je obenem nagi asi 1, da se opremljanje vojske s potrebnim materialom redno vrši. Izrazil je svoje zadoSčenje nad dejstvom, da ee italijanski častniki marljivo posvečajo študiju vojaških vprašanj. Na drugi strani pa skrbijo odgovorne oblasti za dobro strokovno pripravljanje fesfnrMrov.
On. Mussolini je nato naročil prisotnim, naj svojim podrejenim tolmačijo njegovo zadoščenje radi ftivahnega delovanja, ki se vrši v vrstah vojske, delovanja, kateremu sledi on z največjim zanimanjem in simpatija
Truplo nifiSlo Blaža
t baziliki «Santa Jfiaria degli
RIM, 5. Tudi tekom včerajšnjega dne je ogromna množica mefičanov defilirala pred truplom maršala Diaza, ki počiva na topovski lafeti v baziliki «Santa Maria degli Angeli*. Ob krsti gorijo visoke sveče in stra-žijo neprestano štirje častniki. Okrog katafalka je vse v cvetr
O0> 10. je priepel v baziliko oddelek dobrovoljcem, ki so pok> žili pred truplo maršala lovor-jevih vejic in cvetlic. Kmalu za njimi je prispela vdova vojvo-dinja snage s sinom in hčerka^ ma. Prisostvovali so madi-za-duSbid, ki jo je daroval Skof mona. Panizzatrdi. Pol ure pred poldnem so dvorni valeti prinesli krasen venec v imenu prestolonaslednika princa Hum-berta. Lep venec je prinesel tudi jugosloveaski vojaški ataše Je-čmenić v imenu jugoslovenske voj»ke in jugo slovenskega naroda.
Truplo bo ostalo izpostavljeno ie danes ves dan in jutri zjutraj. V torek popoldne najkasneje v sredo zjntraj se bo izvnsil pogreb, ki bo strogo verskega in intimnega značaja.
RIM, 5. Davi srta se pedala francoski maršal Peta-in in belgijski general Dufcois na grob neaaianega vojaka, kamc-r »ta položila dva krasna venca. Pred spomenikom so ju sprejeli in pozdravili zastopniki ita-lijan&ke armade ki rimski pou-guverner grof Anoora.
Francoski alpski sftrelci, ki so zastopali francosko armado pri pogTebu maršala Diaza, so zapustili Rim včeraj zvečer. Tekom svojega kratkega bivanja, so bili Francozi spreleti povsod z velikimi sim$>atijt J. Na postajo so spremljali goste grens.-dirji z godbo, ki je zaigrala ob odhodu vlaka marseljezo.
Volitve na Poljskem
Zmaga PHsudskega
BERLIN, 5. Tekom včerajšnjega dne so se vršile po vsej Poljski volitve novega sejma. Volilo je jako mnogo volilnih u-pravičencev, v nekaterih krajih do 88 od sto. Kljub temu, da je nastopilo včeraj 28 političnih strank, so se volitve vršile pod gos lom: «Za ali proti Pilsud* akemu.»
Po dosedanjih računih bosta sbo skupini, Pilsudskega, ki se imeoiije «Zveza za delo s Pil-softakijem», in opozicijska dobili približno enako število glasov tn mandatov. Spričo tega napovedujejo politični krogi, da se bo mogla nova vflada sestaviti le poiom koalicije ali kompromisa.
DUNAJ, 5. Glasom pcttdednjih vesti, ki pa ^ede izidov volitev ne povedo Se ničesar točnega, je zmagal Pttsudskijev blok.
Sestanki v Ženevi
Dražbo narodov
ŽENEVA, 5. Danes se bo pričelo 49. zasedanje sveta Družbe narodov. Predsedoval mu bo na ton zasedanju kolumbijski delegat Urrutia. Tekom včerajšnjega dtne in pretekle noči so prispeli -stkoro že vsi delegati.
2ENBVA, 5. Med državniki, ki so prispeli semkaj, da se udela-žjj*o zasedanja sveta Družbe narodov, se je danes vr&ik> mnogo razgovorov.
Popoldne ob 16. je nemški zunanji minister dr. Stresemaim obigkal svojega francoskega tovariša g. Brianda. Briand je imel daljši razgovor tudi z italijanskim delegatom senatorjem Scialiojo.
Angleški zunanji minister Ghamberlaln se je sestal z madžarskim zunanjim ministrom Valkom.
O vprašanjih, ki so tvorila predanet razgovorov, niso znane nobene podrobnosti. Danes zjutraj se je vršila tajna seja sveta. Med vprašanji, s katerimi se bo bavil na tekočem zasedanju, sta najbolj važni vprašanje mac&anskih optantov na Romunskem in mono&rška afera.
1!
proti Mali aniantl
BUDBMPE6TA, 5. Ministrski jaredsednik Bethlen je imel včeraj v Debrcsenu na nekem političnem shodu pomemben govor, Stpnva je poročal o delu vlade na gospodarskem, finančnem in socialnem polju, nato je prešel na zunanjepolitične dogodke, ki so v neposredni zvezi z Madžarsko.
Govoril je o jugoslovensko-madžarakih pogajanjih, ki trajajo že dve leti in katerih ugodno zakl^ujčitev ovira le Še pogodba Male antamte. Sicer pa Madfeailska, glasom njegovih besed, nima namena, potom kake pogodbe z Jugoslavijo zrušiti Maio antanto, vendar pa se bo mogel jugoslovensko-madižarški sporazum doseči le na podlagi pogajanj* ki bi ne bila v ničemer navezana na sporazum Male antante. Druge ovire, je dejal madžarski ministrski predsednik, so zatiranje manjšin, zaplenitev madžarskih posestev, podpiranje madžarskih političnih ubežnikov ter podpiranje elementov, ki so nasprotni sedanjemu madžarskemu režimu, z namenom, da se ta zrudi.
Končno je še zavračal trditev časopisja Male antante, da je dala madžarška vlada uničiti o-rožje, ki je imelo biti preko Mo-noštra vtihotapi j eno v Madžarsko. Ta obtožba, je dejal, je napačna, saj bi ravnal tako le tisti, ki taji, da je bilo orožje vtihotapi j eno v Madžarsko. Madr-žars-ka pa tega ni tajila.
Otvoritev razstave v Lipskem
LIPSKO, 5. Tukajšnja razstava je bila otvorjena včeraj z veliko slovesnostjo. O tvoril jo je predsednik saške vlade Koldt,
govorilo pa je ob tej priliki še več (brugih osebnosti.
Italijo zastopa na tem svetovnem velasejmu 76 izlagateljev.
LIPSKO, & Tukajšnjo rarota-vo je danes poeetil tudi afganistanski kraij Ahman-UUah.
Egiptovska vlada
pe*£aia ostavko radi kiiz« v aagleško^egiptovftkijh oUn^uvjiH
LONDON, 5. Iz Kaira poročajo, da je egiptovska viada podala ostavko radi krize, ki je nastala v angleško^-egiptovskih odnošajih. Spočetka so politični krogi v Kairu pa tudi v Londonu pričakovali, da bo ta kri^a na nekak način premagana, ne da bi radi tega morala pa^ti' vlada.
Kralj Fuad še ni sprejel o-stavke, v kateri je bilo navođeno, da podaja Sarruad paša demisijo radi bolezni. Težko bi bilo reči, da se bo sedaj v E-giptu sestavila nacionalistična vlada, nasprotno izgleda, da bo angleška vlada iz bojazni pred nemiri v Egiptu raje na novo potrdila izrjavo, ki jo je podala 1922. lota, ko je bilo rečemo, da se priznava neodvisnost Egipta in ima Amgiija le se pravico ščititi egiptovsko zunanjo politiko, z vojno silo braniti sueški kanal ter varovati tujce in manjšine v Egiptu.
HDMa narodna sini®
odobrila pioračcm ministrstva za nclranja zadevo
BEOGRAD, 5. Narodna skupščina je danes nadaljevala svoje delo. Na dopoldanski seji se je bavila s predlogom KDK glede ukinitve občinskih komisarja tov po vsej državi. Predlog zahteva, da se ukinejo tekom 3 dini vsi komisariati, kjer obstojajo in poverijo tam, kjer so občinski sveta že izvoljeni, novim občinskim snretom, drugod pa najstarejšemu občiruakemu u-ractekiku. Po daljši debati, v kateri so poslanci KDK utemeljeval predlog, je vladna večina predlog odklonila.
Na popoldanski seji se je pričela razprava o proračunu notranjega ministrstva in je trajala do 2&30. KDK se proračunske seje ni udeležila. K debati so se oglašali zgolj zemljorad-ni ki, ki so kritizirali razmere v dnžavi, zlasti pa naglašali, da mora čim prej prenehati policijski režim Notranji minister dr. Korošec je v svojem odgovoru naglasi!, da si bo z vsemi silami prizadeval, da se izboljša javna varnost in zakonitost ter da se zajamči ravnopravnost vseh državljanov. Glede beograjske «G£avnjače» je dejal, da se je že uvedla najstrožja preiskava. Vladna veČina je malo pred polnočjo proračun s»prejela. Jutri se lx> pričela racprava o proračunu ministrstva za narodno gospod arflftvo.
Sprememba v vodstva jogsslc-venske narodne banke
BEOGRAD, o. Na današnji seji upravnega odbora narodne banke je bil izvoljen za podgu-vernerja beograjski industrijalec Ignac Bajloni.
DNEVNE VESTI
Rove določbe glede ptatevanlo mesiaioega dfluba
Nove določbe kr. odloka-zakona a dne 22. decembra 1927, Št. 2609, glede obveznosti plačevanja menjal nega davka potom tekočega računa ali poštno-čekovnega računa, stopijo v veljavo dne 1. marca 1928. S tem dnem izgubijo vsako veljavo določbe člena zakona o menjalnem davku z dne 30. decembra 1923., št 3273. Nove določbe so velike važnosti predvsem za trgovce, ki bodo morali odslej brezpogojno plačevati menjalni davek potom poštnih tekočih računov za vse menjalne račune, za katere znaša davek nad 300 Hr.
Dejstvo, da je po novem zakonu dovoljen industrijalcem, trgovcem in obrtnikom, katerim j« davek na premično bogastvo (ricchezza mo» bile) odmerjen po dohodnini v zneska najmanj 15.000, — trimesečni rok (t. j. do 31. maja 1928) xa otvoritev pottno-tekočega računa, jih nikakor ne razrešuje obveznosti, da plačajo mnjalni davek potom poAno-tekočeg* računa tudi za izmenjave, za katere so izd aH račune s davkom najmanj v znesku 300 Hr, pa četudi ee je to zgodilo pred do so otvorili poštno-to-
kočU račun. V tom slučaju morajo izvršiti plačilo pri kateremkoli požtnem uradu potom po5tno-teko-čegal računa, ki je naslovljen na kolkovni urad (Uflicio del Regi-stro) dotičnega okraja.
Na podlagi novih <1o!očb bodo morali davkoplačevalci nimajo tekočega računa, plačati menjalni davek za vsak trgovski račun, za katei ga znaša davek najmanj 300 lir (to je od 300 lir dalje), pri kateremkoli poMnem "uradu potom tekočega računa, nalovijenega na kolkovni urad dotičnega okraja. Davkoplačevalci, ki imajo tekoči račun, pa bodo morali plačati davek potom postnega Čeka, žirira-nega v prid pofttno-tekočem računu registrskega urada dotičnega okraja. Davek je treba plačati tekom treh dni od dneva, ko je bila iz-vrfteoa menjava. Zamudniki bodo morali plačati naknadno pristojbino v znesku 12 odsto. Za plačila, izvršena na navedena načina, nimajo industrijalci, trgovci in o-brtnlki pravice do nikakega odbitka.
Glede plačevanja menjalnega davka na trgovske račune, ki znaša manj nego 300 lir, ostanejo v veljavi doeedanje določbe, glasom katerih je treba plačati omenjeni
dsmvtwt>
V l'jsta, cico s. ciarca
c posebnimi kolki, ki Jih mora prilepiti in uničiti dotičnik, ki izstavi račun ali noto. Z namenom, da se razširi uporaba tekočih. »aCimov, i« detna industrijalcem, trgovcem in obrtnikocn mošnost, da plačajo menjaini davek tudi na pačuno, ta katere maša davek manj kot 300 lir, na način, ki je predpisan za račune z davkom aad 300 lir. Ta način plačevanja menjalnega davka je dovoljen tudi ▼sera industrijalcem, trgovcem in obrtnikom, ki *o se obvezali plačevati ta davek na podlagi abone-mentov, sklenjenih glasom členov 87. in 38. zakona o menjalnem davku a dne 30. decembra 1628, frt. 8273, ki se nanašata na proizvode, podvržene proizvodnemu davku, takor n. pr. igralne karte, plin, električna energija itd. To pa ne glede na okolščino, znaša li davek ve« ali manj kot 300 lir. Istotako Je dovoljeno plačevanje menjalnega davka potom pofctno-tekočega računa, ne glede na znesek davka, v slučajih, ki so navedeni v ministrskih odlokih z dne 9. avgusta 1924., št. 46874 (o klavni živini) in £ dne 26. septembra 1924, št. 47295 vinu, moštu in grozdju za pro-ajenje vina). Ta možnost pa je omejena samo na davkoplačevalce, ki so sklenili aboncmente pri kol-kovnih uradih.
Potemtakem" ostane v veljavi določba, glasom katere je treba plačati menjalni davek na živino, ko se jo zakolje, in vino, kadar se ga razcarinl. sf posebnimi dvojnimi kolki, ki jih je troba prilepiti na tozadevne 1 tetine. Istotako je obvezna. raba teh kolkov pri plačevanju obrokov abonementov za me-nj&hii davek na vino, mošt in grozdje za vino, ako posamezen obrok ne znaša nad 100 lir. Ti obroki se morajo glasom ministrskega odloka z dne 12. oktobra 1926, št. 48101. brezpogojno likvidirati pri oblini v hipu, ko jo bila sklenjena abone-! raontna pogodba za carino (užitni-no).
Glede menjalnega davka na smolnat les., o katerem govori ministrski odlok z dne 18. junija 1925, št. 44273, je možno plačevanje potom poštno-tekočih računov, samo v slučaju, ako je bil dovoljen od-kjg za plačilo davka na podlagi S II, št. 3 ministrske okrožnice z dne 4. avgusta 1925, Št. 46583.
V	vsakem drugem slučaju je treba plačati davek neposredno pri kompetentnem kolkovnem uradu.
V	slučajih, v katerih je plačevanje menjalnega davka potom po£t-no-tekočih računov dovoljeno, a ne obvezno, je treba izvršiti plačilo pod naslednjimi pogoji:
1.)	Istega dne, v katerem je bil izdan trgovski račun ali enakovredna listina, kadar gre za davek, ki bi ga bilo treba izplačati s kolki, ki se prilepijo na račun. Za mudniki in kršitelji zakona o menjalnem davku sploh se v tem slučaju ne kaznujejo samo z 12-od-stotno pristojbino, temveč se bo postopalo proti njim na podlagi člena 40. omenjenega zakona.
2.)	Tekom določenega roka, kadar gre za abonemente. Zamudniki bodo morali v tem slučaju plačati 12-odstotno dodatno pristojbino.
Glede plačevanja menjalnega davka na uvoženo blago ostanejo v veljavi dosedanje določbe. Precej , važno novotarijo pa tvori določba, navedena v členu 17. kr. odloka, glasom katere morajo davkoplačevalci določene kategorije otvoriti lasten tekoči račun na pošti. To so trgovci, industrijalci in obrtniki, ki imajo po seznamu plače-valcev davka na premično bogastvo najmanj 15.000 lir dohodkov letno. Med industrijalce, trgovce in obrtnike se prištevajo tudi javna bitja in zasebniki, ki so vpisani v seznam plačevalcev davka na premično bogastvo z omenjeno letno dohodnino. Zato morajo tudi banke, zavarovalnice, transportna podjetja itd. otvoriti poštni tekoči račun in vplačati tozadevno vlogo, tudi če se podjetja navadno ne ba-vijo z menjalnimi operacijami. Tudi trgovci, ki trgujejo z blagom, na katero se ne plačuje menjalni davek, morajo imeti — če znaša njih dohodnina najmanj 15.000 lir — svoj lastni tekoči račun na pošti. In to ne glede na okolščino, ali dohodnina trgovca, industrijalce, ali obrtnika izvira samo iz enega ali raznih virov.
Brezplačen pouk v modernih jezikih.
Pod pokroviteljstvom društva •Omnia Scientia» začne prof. Renć Enenkel v soboto, 10. t. m., z brezplačnim poučevanjem modernih Jezikov v večernih tečajih. Učil bo francoščino in španščino. Vpisovanje k tečajem od 15. do 20. ure v ul. Battisti 7,-111. n.
STOLETEN «ZGLAVNIK»
S Prošeka nam pišejo:
Tukajšnji naš domačin, posestnik in gostilničar g Dolenc v De-vinSCini. ima v svoji hiši «zaglav-nik», ki se lahko imenuje zgodovinski. Zaglavniki so, kot Je na deželi znano, one železne naprave, na katere se na ognjidču polagajo polena in drva sploh pri netenju ognja. Zaglavnik obstoji iz treh taložnih kosov, iz dveh pokončnih drogov in ene preftnice, ki oba droga spaja. Oba pokončna droga imata na spodnjem koncru noge, na gornjem pa nekak koš, v katerega se večinoma stavijo majolike ali buče z vinom iz domače kleti, posebno rvečer, ko sedi družina zbrana ca ognjem, ali ko so v hiši gostje. Na preČrtico, ki spaja oba po-
končnika spodaj, toda nefccđiko od tal. se potagajo drva, se neti. Po dolnjem Krasu, ki je nbfjl Furia-niji, pravijo za glavniku (po nekaterih vaseh) ckavedan».
Zag-tevntk g. Dolenca je praznoval te dni svojo stoletnico. Btl >e postavljen I. 1828. ter složi zaporedoma že več po koic-njem *a vzdrževanje ognja. Koliko dobre pro-seške kapljice se je na tem ognjišču použilo in koliko nagih lepih pesmic zapelo!
STOLETNICA TRiASM FZBKB
V nedeljo je obhajala stoletnico svojega obstoja tržafika firma zaloga usnja in čevljarnica «Pel)e-grino Cincelli v ulici Malcantoa št. 9. Ustanov jena je bila po Tren-tincu Pelegrinu Cincelli v 1. 1628. Priselil se je bil v Trst še za časa Napoleonove vlade. L. 1875. je prišlo podjetje v roke Julija Tromba. Sedanja lastnika sta njegova sina Gvidon in Anton Tromba.
Podjetje je izdalo povodom svoje stoletnice spominsko knjižico. Gornje podatke posnemljemo po izvodu, ki nam je bil poslan od lastnikov.
Koruzni trg.
Predčasno odpretje rečne plovbe na Donavi je radi majhnih dohodov koruze v romunske- luke tendenco izvanredno učvrstilo. Romunija zahteva danes sh. 190 cif Trst. Na tržaškem trgu je razprodana vsaka pošiljatev Že davno pred dohodom v Trst. Za tovor marec se zahteva L 97, rinfuza franko vagon. Potujoče blago, ki danes z lahkoto najde kupca, se ceni na L 98 rinfuza. Vsi bodoči meseci čvr&ti. Laplatska koruza za dobavo junil, julij in avgust je poskočila na L 86—87.
BemparatcFva opazka tako razka-čila* da je po kratkem prerekanju zavihal rokav« in lopnil Bempo-r&ta ponovno tako močno po obrazu, da mu je stri fteijuat in ms poteg tega zadal še hude banke po obrazu. Bemporat jo s tetavo ubežal pobesnelemu vratarju bi se v spremstvu sina poda! na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je t>i) na kastno fceljo prepuščen domaČi negi.
Zdraviti se bo moral približno mesec dni.
Nasilni vratar je bil aretiran.
Porirnis« samomor
Ker se ji je izneveril ljubimec, jo 31-Ielno Ivanko L., stanugo&o v ul. Riborgo, popadla tako velika la-lost, da je skleniia končati z življenjem. S tara namenom se je sinoči okoli 18. ure porezala z brtvno britvijo po levem zapestju. Nespametno dejanje je izvršila — mogoče iz previdnosti — pred lekarno Piecioia na Corsu GaribakJi. Mimoidoči, ki so bili priča nenavadnemu prizoru, so jo spremitt v lekarno kjer so ji obvezali močno krvavelo rano. Na*o je bila ženska prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo v 8—10 dneh.
Najlepše pri vse stvari pa je, da je L.-ova pearočena. Radovedni sno, kako jO bo sprejel mož, ko oo bo vrnila iz bolnišnice..
Med niežsm k ženo.
Na čuden način si izkazujeta ljubezen 25-letni Oskar Clacia. stanujoč v ulici XX Settembre št. 31, in njegova 22-leina žena Jolanda. Sinoči sta se tako nežno «poboža-la», da sta morala oba iskati pomoči na reftiiai postaji. Jolanda si je dala izločiti precej hudo »amo
nad lenrfcn očesom, ozdravljivo v 12—15 d neb, njenemu možu pa jo mani sdravnik izlečlti poškodbo n* spodnjem delu života.
Oba sta bila prepuščena domači negi.
Avto ga Jo porodi.
Sinoči okoli 19. ure se je dogodila v Nabre&ini huda nesreča. Ob tistem času so se napotili iz ta-modajega kamnoloma, kjer so delali, proti domu trije delavci, in sicer 47-letni kamnosek: Rudolf Sirk, 46 letni Matej Košuta in 47-letni Fran Pahor, vel iz Sv. Križa. Ko so dospeli v bližino vile drga Prsmude, je nenadoma pri-vozil za njimi tovorni avtomobil, ki ga je vodil trgovec Dominik Tence ftz 8v. Križa. S&cro ietoSas-oo jo privozil v nasprotni smeri neki osebni avtomobil. Da se mu umakne, te Tence aavozil s svojim avtomobilom čisto na kra'i ceste, toda pri tem je avto zadei Strta od zadaj ln ga podrl. Sunek )© bil tako hud, *da je nesrečni moft obležal tetko poškodovan; z&dobil je hudo rano na glavi, si pretresel motano tor si poškodoval hrbtenico. Siromak je bil prepeljan z istim avtomobilom v mesteo bolnišnico, kjer oo ga sprejeti v kirurgični oddelek. Njegovo »tanje je nevarno.
Obupno ds|an|e ftnvaja.
V novi palači denarnega aavoda «Banco di Boma» na Corsu V. E. III., kjer je bil nai»eBčen, si je 43-letnl ftuvaj Ludvik Malle, stanujoč v Rooolu-Valle dt 506, sinoči okoli 23. ure pognal s službenim revolverjem s samomorilnim namenom kroglo v glavo. Nesrečnik je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. • Ni zoano, kaj je Malleja privedlo do obupnega koraka.
mladeniči sos Ignacij LoviBfcek, Rudolf Marklč, Alojz LaSčak Rudolf Gorbec, Franc Močilni* ln Augufitin Konjedic. Ni jim bilo lahko piti srcu tem mladeničem, ko so prvič v livlje«iju »apuatili rodno hišo in se podali v daljni svet Kakor jih j« ob slovesu spremljala domača pesem, tako upamo, da se bodo tudi vrniK zdravi na duS in teissu pod okrilje domače hifie, ki jih je le s težkim srcem puetila v »vet, a je vedno pripravl>ena Jih sprejeti v varno naročje.
V	»al d ar nas je še o s ta.ko doma. V našem trdem delu ter v lepd sk>ft-nosti hočemo iz nafee zemlje izrabiti naSe blagostanje in vse. kar ie potrebno za nai obstoj. Bližajoče se pomlad naj nam bo porok za to. Njeno blagodejno sok>ce nam bo prineslo Se večje veselje do dela. •
VEDUIJAN
Nopojosalena zagonetna smrt.
Celo koj&čamsko obširne občino je pretresla nenadna emrt imovi-te®a posestnika Zorzuta Antone, po domače Valentinovega. V petek, dne 2. t. m., je bil fte po opravkih v Krminu, isti večer se ga pa i« pripeljali težko rsa» jeneg-a s tr«ni ranami na čelu, globoko rano v tilniku in pa z okrvavljeno nogo domov. Na Dobroveen je §e voznik, Isi je vozil ranjenca, iskal zdravniško pomoč ia obveao.. Dstspo jutro je mirna vas izvedela o nenadni smrti. Krožijo zato po vseh Br-dih najrarličnej&o domneve o smrti pokojnika, ki je bil daleč naokoli poznan. Eni pravijo, da se Je ranjki potolkel pri padcu iz voznega koća, drugi pa, da ga je sin pobil na tako težek način; splošno se pa čudijo, da se ni takoj zabranite izkrvavitev pokojnika in da se mu niso pravo6asno obvezale rane. Vsi pričakujejo razjasnitve v sni in drugI točki.
SOČA
V	torek 2B. februarja je umrla tu pri aae v starosti SI let gospa Marija Miekuž. Bila je dobra mati in pridna gosg^Kiinja, apoBtovana od vseh. Otroke je skrbno vtzgrojfla. Pokojnico bodo ofcraniH vaSčani tor vsi, ki sto jo poainali, v blagem spominu,
PODME^SC
ge o asgtnataatt grczlbtam
pismu
Zajdnjiž amo poročali o ten\, kako ye posestnik Ivan BreSan dobil po pošti grozilno pisano od nekoga, ki se je podipiflal za Ča-ru^go, v katerem je aahteval, naj mu Brešan prinese na gotov kraj večjo vtsoto denarja, drugače bo ravno tako napravil z nijegovo h.6erko, kot je napravil s sinom Šorlija iz Knežkih Ravni. Kot je gotovo znano našim čitateljem, je neki neznanec neke noči iKirl v hišo posestnika Sorti j a ter ubi! njegovega. sina. Brešan je seveda pismo, ki g*a je dobil po pošti, nesel k orožnikom, kateri 30 se sicer za jstvar zanimali in se še zanimajo, toda do danes, v kolikor smo informirani, še niso pri&li <k> pozitivnih rezultatov. Po Podsnelcu in okolici pa se je tedaj pričela širiti ljudska govorica, ČeS da so videli tiste dini nekega neznanca, ki se je v Grabovem v gostilni pri «Jožu» izrazil, da gorje onemu, ki bo dobil tisto pismo, ki ga je Imel v rokaii. Neznanec se je že tedaj zdel ljudem svunljiv, nosil je prekratke hlače ter nteke čevlje in bil srednje po«ftave ter se »ploh Čudno ln sumljivo obna-Sal. Od tu je odšel na Klavže, kjer je v gostilni pri «Boži£u» vprašal po trdem ovratniku. Pač Čudna proćnja — v gostilni po ovratniku! Od' tam je odžel proti Kneži in pri Kendi povpraševal po ovratniku. Od tu je Sefl. v Ilovce ter v trgovini Drekonja kupil trd ovratnik. Od tam pa je izginil in nikdo več ga nI videl.
Ljudska domišljija si je u-stvarila cel roman in po vseh bližnjih vaseh je bilo nekaj dni veliko govorenja o tem. Ljudje si pač Želijo, da bi prišel zločinec neke noči vidri v hišo po-ubil kot tudi morda oni, ki oni dogodek izrablja in se podpisuje z imenom Čaruga.
IDRIJA
Avtomobilska »veza & Sv. Ločijo
Na avtomobilski progi Idrija-9v. Lucija se je uvedel te dni poletni vozni red. Korljera, ki je odhajala do sedaj iz Idrije ob 6. uri in pol, odihaja sedaj ob 4.80.
Na potovanju
Is Oosftoo *D Trsta. - Prirodno topote moste in okolico. - Razni opravkL - «Barčlca po morju pla-va_». - Dn&ene Mfnosti. ■ksootfuB	v vlaka ftt. 17U.
Co »popotnik pride Čet gorfl, povsod ao n« nov »vet ođprć...» poje le gtara poocm DavL Mm prehodil, prepo^vai in videl la lep ko« gireta, 00 0» §0 danes loiova neko prttskovsnje, kadarkoli stopim v Mecnfftkl aM avtomobilski vos, aH pa vzamem le grčavo palico v tuljave roke in pot pod
kovane čevlje. Zato pa tudi vara, prijazni ftitatolji, nujno rvotujona, da se ne zavalite na trdo kiop liki kovčeg pod noge, ampak da iičota vedno kaj lepega in novega na poti, koder ste m morda ie do-stikrat voziti ali hodili. Ako, pr*-: jatolj, ždi« in drem4je§ liki po--»pafc kmet prf dolgri pridigi, oža-ni rajšJ doma pri peči in hodi v svet, ako te bafi ur k«če.M\ d« potegneš obveznica za vojrio od škodni no. Ti se	z nun^ni
vred vpraAati: «Kaj bo5 doživel io urnega vid&l? S kom s& srebal tn koga pornaS? KaVđiio vrems bo? Kakšen razgled? Kje bož kotil in zapravljal denar?» Taksna in 6e 910 podobnih vpra^ftni naj ti silijo pod klobuk, da»i morda potuje* le iz Gorice do lYi?ta, koder si se ie neštetokrat vozil in jjiedal to deželico, ki je tako Čudovito lepa. Kako krasua je ž« .krasna hči planin', ki te s svojim bolim prodom in relenimi valovi spremlja do Zagrada! No, in kaj pravii, ko zagledaS pri Tržiču .»sinje morje, pa malo dalje tajin-•tvono reko Tim a v, pa Devin, Ali* ran&ar, ko se ^abliSčijo bele biSe v BarkovJjah, ua Kontovelu, na Op-Činah? Ali ni Trst sam bajno lepo mesto in njegova okolica rajska? Burja res ni prijetna, ker te la*a, ti sili s svojim mrakom do koSe, ti pretresa kosti, da ti strčijo ušo&a in noe žari, ko da si se na-lezel bri&ke rebulo. Ako si upokojenec, ni baž potrebno, da hodiš na tak dan v Trst. Čitaj prej vremensko poročilo, še bolj zanesljivo pa je, da vprašaš popotnike, kf prihajajo a prvim vlakom iz Trsta, in izveš, kakšno vreme je tara. Ako je poročilo neugodno, vrni se v goriški mestni vrt, pojdi na Grad, na Kostanjevico, v Štever-jan, ali kamor se ti zdi, da bo& varen pred razkuštrano burjo —. Ako pa je jasno in mirno vreme, ni lepšega izprehoda nego jo ob morju po Barkovljah in Kantove* lu. Ko se poslavlja zlato solnco in poslednjih zažari tam daleč*, daleč, ko lega prvi mrak na \ihra-vo morje, se ml sdi Istra ko njen pravljični Veli Joža, ki leži vznak ne prekrižanih rokaii in sanja, valovi pa se mi zdijo nemirno po-ki begajo za sohiccm. Kina Iv* n i svetilnik Zmage in z gosio 1 10 električnih žarkov miri in tolaži morske bese. in namesto pošastnih duhov vidiS bele morske vile, ki plešejo ten- ae objemajo, vzdig-ujejo svoja gola telesa iz valov. V mestu pa zai^ori milijon svetlih kresnic, da se nebo Žari n?:d njimi. Pa sopet gosta ploha : visokega svetilnika: ribiške ladjice hitijo domorv, z glasnim krikom jiii spremljajo bete u-tve... Ta slika ti ostane mnogo dni v živem spominu, dokler počasi ne oblc-di in jo ob drugi priliki ue nadomesti druga, morda Še lepša... Ti pa, prijatelj moj, si v resnici velik gumpec, ako takih prizorov nisi še gledal na svoje oči!
Spričo tega ne hodim rad po mestu samem. Najrajš;i jo Še mahnem v ulico Milano na četrtinko terana in majhno južinieo s katero ti postreže prijazna Matilda. Takemu prigrizku pravi ona «Šentfič», kakor pač ona priprosto prestavlja angleški «sand-wlch» v milo tržaško-k&ntovolsko slovenščino. Da pa boste še vi vedeli in znali, kaj pomeni, vam povem, da je to prerezana žemljiHf-ka, v kateri se skriva in samotari tenak košček svinjske gnjati. Res ne vean? kje daje brusiti oni dolgi nož, da tako fino in drobno reže. Ako bi celo šunko tako na drobno zrezala, bi mogla za silo poplačati vso ulico Milano. Pa, moj ljubi Bog, za poldrugo lirico ne hodo mili gostje zahtevali kar celo kranjsko klobaso predvojnega obsega in premera! Ako si še fačen, snej še kos kruha za 20 stotin k. pa boš mogel počakati do kosila.
Brez vsakega opravka pa navadno le ne hodim v Trst, ker prav zastonj se ne voziš, pa tudi drugih stroškov imaš, kot sem to pravkar povedal. Telesno okrepčan jo zavijeni v ulico sv. Frančiška št. 20, I. na prijateljski razgovor z gospodom glavnim urednikom, ki mi po raznih željah in opominih podpiše in podkriža listek, na katerega ti v pritličju izplačajo 20 -30.000 lirskih Čentežimov zasluzene prepisa tel jske nagrade Koj ti je laže pri srcu: Neko prešerno razpoloženje in udobno razkošje se te kuti, ko računi, koliko tega bi si mogel kupiti za tak denar.
Z denarjem v Žepu jo mahnem v Gorso in zijam v okna trgovin iu se čudim' stalnim in znižanim cenam, ki pa so še vedno previsoke za mojo bogatijo. Zlom o k me prinese pred Oehlerjevo trgovino. Čedna kratkokriJa in tako ostrižena punca na vratih me spozna navzlic temu, da sem si pred kratkim narodi še jaz kratko ostrižene brke. Milo se smehlja in vljudno vprafia, aH ne bi že zopot reboval novega ovratnika alt podobnega, ko so cene tako glino padle. Vrnem ji ljubeznivi pogled in svečano obljubim, da se prihodnjič enkrat vrnem in kupim novo kravato in da »e tega dogodka že naprej od srca veselim, ker ee*n se Že pred letom dni prepričal o solidni postrežbi te znane tvrdke. Ko nosim takole zijala na prodej, se znajdem na V«-likem trgu na pomolu, kjer čol^.i* plava sein ter tje ln brlizga za hod v Koper. Mogel bi Se jaz po staijem morju tja doli na kosilo, na Gamo kavo pa nazaj v Trst, potem pa v Barkovlje. V Kopru stanuje in službuje gospod M., moj
Tržaško pagrefcne društvo pri Sv. Jakoba
vabi vse svoje Člane na XXIV. redni občni zbor, ki se bo vršil v navadnih prostorih v nedeljo, dne 18. marca, ob i. uri popoldan po sledečem dnevnem redu: 1) nagovor predsednika. 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) slučajnosti. — Članom se toplo priporoča, da se polnoštevilno udeleže, ker so na dnevnem redu nekatere važne točke. — Odbor.
Zadnja številka te umetnostne publikacije objavlja razpravo (« sliko) o znani srbski pe«nici leli Spiridonović-Savić, soprogi tukajšnjega jugoslovenskega generalnega konsula. Poroča Masante iz Ve-rone. Ista številka prinaša sliko dr. Evgena Bunca s kratko in toplo oceno njegovega udejstvevanja na glasbenem polju.
Iz tržaškega življenja
Nesreča ali sloMa?
Predpreteklo noč sta dva fanta, ki sta se okoli 2. ure vračala domov, našla na samotnem mestu v bližini Saleža pri Prošeku moža, ki je ležal na tleh v globoki nezavesti in je bdi hudo ranjen na glavi. Fanta sta skušala obuditi neznanca k zavesti, da bi mu pomagala domov. Toda, ker sta uvidela, da je njuno prizadevanje brezuspešno, sta se podala na Prošek ter obvestila o dogodku tamošnje orožn-ike, ki so poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je ugotovil, da je mož, ki so ga medtem spoznali za 46-letnega kmeta Ivana Škerka iz Saleža, zelo nevarno poškodovan; imel je hudo rano na levi strani glave in lobanja mu je bila prebita na dveh mestih. Po prvi pomoči je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kd-rurgični oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno, skoro obupno.
Proseška orožniki in policijski organi tukajšnje kvesture, ki »o se včeraj zjutraj podali na lice mesta, so uvedli preiskavo, vendar pa se jim do sedaj ni še posrečilo pojasniti žalostnega dogodka. Ugotovili so, da se je Škerk tisti večer mudil v družbi nekaterih moških v neki gostilni, kjer se je precej opil. Okoli 24. ure se je odpravil domov, potem pa ga ni nihče videl, dokler ga niso pozneje našli težko- ranjenega na cesti. Zdi se — m to domnevo smatrajo tudi policijski organi za najbolj verjetno —da je mož, vračajoč se domov, v pijanosti padel ter se pri tem udaril z glavo ob kak kamen, tako da je zadobil nevarne poškodbe.
Nevaren padec starega težaka.
Ko se je 62-letni težak Matevž Švab, brez stalnega bivališča, včeraj zjutraj mudil po opravkih pred skladiščem Št. III. v prosti luki V. E. III., je radi hipne omotice padel tako nesrečno, da je butnil z glavo ob železniški voz ter si pri tem hudo pretresel možgane. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — če ne bo hujšega — najmanj kakih 15 dni.
Hud vratar.
Trgovec Humbert Bemporat, stanujoč1 v ul. Mirti tš. 8, se je sinoči sporekel s hišnim vratarjem, ker je pometal stopnice zvečer, namesto. da bi — tako je menil Bemporat — opravljal to svojo vratarsko dolžnost čez dan, da bi ne motil ljudi. Vratar, ki ga je baje imel precej pod kapo, je pa menil, da nima nihče pravice, da bi se vmešaval v njegove stvarL Zato ga je ^
Goriške mestne vesti
Pogreb.
Množica znancev, prijateljev in sorodnikov je spremite na njegovi zadnji poti pokojnega Franca Cu-be4a. S toplimi besedami se je spomnil njegov predstojnik Maz-zola vrlin pokojnika ter ga postavil v vzgled vsem. Prejmi onstran dragi pokojnik, plačtk) za Tvoje vzgled no življenje!
Kdor išče kako osebo v inozemstvu
Goriški prefekt javlja v sadnji
zbirki svojih okrožnic, da Je zunanje ministrstvo radi številnih povpraševanj po osebah, ki se nahajajo v inozemstvu in no dajo od sebe nobenega glasu ter radi tegtf, ker povpraševal ci navadno podajajo premalo podatkov, ki so potrebni za iskanje osebe — doiočilo sledeče:
1.)	Vsak povprasevalec mora navesti točne osebne podatke onega, ki ga išče: ime, priimek in taraj rojstva, ter njegov pokHc.
2.)	Navesti njegov zadnji naaloiv in dobo, v kateri je prejel Badnje vesti o njem.
3.)	Navesti, kaj je že vse ukrenil, odkar je zgubil sled za njim »e*o, da bi ga našel.
4.)	Priložiti imena in naslove o-seb onega kraja, v katerem Je rtr ginuli zadnje Čase živel, ki bi znale kaj koristiti pri iskanju in M jib lahko izprašale konsularne oblasti.
Prošnja
Na poti iz Gorice do Iferiikija Je padel e voza zavitek a knjigami. Na zavitku je bil turii aa-sliov. Kdor je pobral ta zavoj, naj bo tako prijazen in naj izroči dobljeni zavitek na naalovs ki je zapisan na zavitku, ali pa kratko- malo v Ročinju g. Pavli Lopresti.
Zopet strnit v Gorah
V petek zjutraj je v Gorici o-krog aedime ure zjutraj pričel naletavati sneg-, ki pa se je kmalu spremenil v droban dež. Nato je bilo ves predvčerajšnji in včerajšnji dan megleno in deževno vreme. Po severni Vipavski dolini pa se je sneg1 nekaj Časa obdajal. Tembolj pa je te dni snežilo v Trnovskem gozdu in po hribih, nad SoSko dolino, kjer je nasnežilo nekaj centimetrov snega. Tako se je vnovič povrnila k nam zima, o kateri smo mislili, da se je že poslovila za letos, ko so pri&ijali že tako lepi dnevi in so se ob Soči že prismehljale zgodne troben-tice in snežnobeli zvončki Pa se sdl, da se bo zopet priamah^-ljalo solnce in bo prišlo lepo vreme, ki ga naš kmet ravno sedaj najbolj potrebuje.
IZPRED SODIftČA Voz so mu zaribilt. t
Peter Marega je bil od goriškega sodnika obsojen na 150 lir globe ln 25 dni zapora na podlagi obdoli-be, da je zerubljeni mu vos prodal. Marega ee je pritožil na prizivno sodišče. ČeS da voz, ki ao mu ga sa-rubili, ni bil njegov in je to tudi ob priliki rubljenja povedal. Lastnik je prišel po voz in ga odpeljal. Sodišče je prvo razsodbo potrdilo.
—tema pa kola—
Na 1 mesec zapora ter 100 lir globe je bil obsojen od sodnika
neki Mihael Velušček. Obtožen je bil, da je zarubljeno kolo prodal.
Pa se je pritožil, toda prfe. eodičde je potrdilo prvo razsodbo.
—lat tema hsee
Anton PSČulin je bil obsojen od goriškega pretarja na 15 dni zapora ter 110 lir globe, če3, da je koso, ki eo mu jo •artćbiU, prodal. Pritožil ee je na goišftko eoditče, Cei, da on koze prvič ni prodal, ker >0 ima še vodno doma, drugič pa sploh nI vedoi, da eo mu jo kdaj zarubili. Sodišče pa mu ne verjame, slasti ker je bil že večkrat kaznovan, ter zato potrdi prvo razsodbo.
IZ KANALA Olepševalno druStro v najem trgu
Na povabilo občinskega načelnika je bilo povabljenih v občinsko dvorano večje število uglednej£ih tržanov, kjer se je vršilo posvetovanje o ustanovitvi olepševalnega društva. Ko so se izmenjale misli o tem sa naš trg važnem vprašanji], se je sklenilo na predlog g. Baudaž-a starejšega, naj se sestavi odbor, kateri naj bi šel takoj na delo Odbor, kateremu na čelu je poteštat g. Gerometta, sestoji iz sledečih domačinov-obrtnikov: gg. Franca Gorjup, Miljutina Gariatti, Mir kota Kftznič in Izidorja Ivan-čič. Sklenilo se je, da se bo letos zasadilo večje število dreves na tr-
fu in «Pred mostom«. Tudi nekaj
lopi bo treba poskrbeti ter marsikaj ie popraviti. Ker pa za vsa ta dela niso dovolj le besede, bo potrebno, da bodo občinarji — posebno kanalski obrtniki — priskočili odboru na pomoč z denarnimi sredstvi. Kakor čujemo, je občinski načelnik že določil v ta namen zneeek tisoč lir. Naš trg ima krasno lego. Že pred vojno 90 prihajali is tujine umetniki in prijatelji narave. kateri se niso mogli dovolj načuditi slikovitosti našega kraja s svojo bistro Sočo. Olepšan ter vedno snažno držan trg bo gotovo privabil večje število tujcev, posebno is bližnjega Trsta. S pritokom taj cev bo pa tudi trgovstvo in gostilničarska obrt — da ne govorim neposredno tudi o našem kmetu — znatno pridobilo. Imamo trdno upanje, da bo eetavljen odbor ree koe svoji nalogi in da bo s svojim delovanjem prinesel le korist in dobrobit trga in njegovih prebivalcev, tujem pa prijetno bivanje in zadovoljnost med nami.
Ml in naši Izseljenci
Resnim časom primerno je tudi naše Življenje. Celi pust ni bilo v našem trgu plesa in čutiti je, da tudi za naprej bo ostalo pri tem. Kaj taktnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kaj hočemo, časi eo pirs^ff1! resni, veselje ne prihaja te erca in borba za vsakdanji kruh je poreanila naše življenje. Se mladini se čita na obrazu, da k> tarejo druge skrbi, kot pa poskočna godba plesa. Da je v našem trgu in okolici precej pasto in mrtvo, bo nekaj vzrok tudi zkaski čas, v katerem ae ie naha>amo. Pri nas v MUHni ee nahaja v Anhovem cementarna* ki zaposli sicer precej deiairoev, vendar jih pa ne more vseh. Zalo beležimo tudi v nadih kn^h precej izseljencev. Med temi Je tudi precej naših deklet, ki so si poiskale službe v Gorici aH v Trstu. Tudi v zgornjo Italijo jih Je mnogo odilo. Od moiklh jih je zapustilo nado dolino precejlnje število. 2ene jih po svetu hrepenenje po sreči. Ali so jo iskat v Ameriko In Avstralijo. Tako n. pr. je odilo is biiftnje frakcije Gorenjavas ta teden iest fantov v Genovo, kjer upajo, da bodo dobili delo pri grad-bd predora v Onegll. Odhajajoči
V Trslu? dne 6. marca 1928-
cEDIN OST*
III.
dobri prijatelj, s katerim so že nad 30 let tikava in se nisva še nikoli skregala in sprla. &e pri — taroku ne. Ali kako naj to napravim, ko pridem baš okoli poldneva?! Ako se oglasim v njegovem uradu, mu ne bo prav: morda baš lista po kazenskem zakoniku in se ne moro odločiti, po katerih §§ naj zabije huncveta, ki sedi skrušeno pred njim. Mogel bi biti povod, da se pravici zgodi krivica, ali pa narobe. — Počakal bi gar dosJer se ne reši razprave pa bi ga takole radi lepšega povabil na ko* silo. MejduSka, njegova dobra gospa je znabiti pri Sv. Luciji, kainor v vseh letnih časih rada zahaja, pa bi zaf'3-sni vdovec sprejel moje vabilo... Ta bi bila res lepa, ako bi jaz moral plačati kosilo kar za dva! Sicer je moj prijatelj skozi in skozi viteški človek, pa tudi ne Čuti prav nikakršne poti'ebe, -da bi mu kdo drugi plačal kosilo in pijačo; vem tudi. da bi se v takem slučaju prepirala, kdo izmed naju naj bo gostitelj in kdo mali gost. Jaz se sicer ne bi dolgo upiral, ali vendar ee ne ve. kdo bi v tej plemeniti tekmi docela zmagal. — Druga možnost bi bila ta, da grem sam v gostilno in obiščem prijatelja pri črni kavi na njegovem domu. Morda bi ga našel še pri dobrem kosilu, pa bi njegova gospa dejala: «Dobrodoš!i, g. —i—. kar sedite in založite!« Kako bi se jezil, ko bi moral reči, da sem £e sit kot ono leto na dan svoje birme! Vrhtega bi bil žalosten in jezen. da sem prav po nepotrebnem
izdal toliko lir Tak; občutki, kot to bleda jeza in črna žalost, pospe-vjejo sklerozo, katere se res bojim, ker mi je oni dan učen biro-iriant prerokoval, da se je v prihodnjih 20—25 letih prav gotovo nalezem. Poleg tegfe vem, da gospa mojega prijatelja silno pazi na dobro kuhinjo, in po onih ,pustnih krofih', ki smo jih ono leto otepali na njunem prijaznem domu, se mi že danes sline cedijo. Pa sem oto-vrej sklenil, da za danes ne grem v Koper. raj-ši pišem lepo razglednico in vprašam, kedaj naj pridem na obisk in da mi je najbolj pripravna barčica, ki približno o-poldne po morju plava. Stavim, da me prijatelj ne pusti v gostilno in da bom pri njem kosil, tudi C'e mi ne ponudijo drugega nego ribe in postne krofe. Namesto rib sem zadovoljen i s kljunači ,ki so baje v Kopru silno poceni. Več nego dva itak ne pojem...
— «Ah, tu v Trstu bom danes kosil, popijem črno kavo in pojdem popoldne na izprehod v Bark ovije. Rojan. Kontcvel, na Opčine, ali kamor te srce goni,» sem dejal baš na Sveč-nico tega prestopnega ieta. ki nas s tem mesecem j>ri-kr&jša kar za 24 ur pokojnine. <• Dolžan sem obisk pri oni gospodični, s katero sem se spoznal jeseni in se še nisem odzval njenemu prijaznemu vabilu na Čaj in pomenek!» — Toda naj vam povem, kako sem prišel do tega vabila. Lanske jeseni sem v Tržiču na pohodu v Trst pomagal dvema damama v železniški voz. Najprej sem z vso silo potegnil po visokih stopnicah starejšo go.^po in jo sreč-
no posadil na trdo klop; nato mi je mlajša zaupala šest škatelj in zavojev raznih poljskih pridelkov, ki jih je metala v moje odprto naročje. Vse to je Slo Še nekam dobro in gladko, ali križ je bil ž njo samo, namreč z mlajšo sopotnico. Da ni bila tako obilna, bi jo bil istotako potegnil v voz, ali spričo njene lože, kratkih nog in ozkega krilca ni mogla niti na prvo stopnico. «Dio mio», je vekala, ker je sprevodnik že brlizgal za odhod. No, dva dobra gospoda, ki sta čakala zveze v Cervinjan, se je usmilita in jo dvigneta, dokler je nisem jaz dosegel s svojimi krepkimi rokami. Ko smo jo spravili v voz, je počivala na mojih junaških prsih in lovila sapo. Po kratkem odmoru, ki je trajal kvečjemu dobrih pet minut, mi reče s prijaznim nasmeškom na pobarvanih ustnicah: «Grassie signor, lei xe propio un bon diavolo!» — «Purtroppo si-gnorina lbelial» ji istotako vljudno odgovorim. Nato začne fcteti in pospravljati svoje zavoje. Pri zadnjem, ki ga je devala v mrežo, mi stopi z visokim podpetnikom na. kurjo oko. ki se je bohotno šopirilo na mezincu moje desne noge. Ob južnem vremenu v gorkem vozu in v pretesnih čevljih pa kurje očesce že samo po sebi ne vzbuja prijetnih občutkov. Ako pa vam kdo tako nadležno in nepotrebno kurjo nadlogo obremeni z SO—85 kg žive vage in s 45—50 leti mladega življenja — na toliko sem cenil ljubeznivo gospodično — se ne smete 'čuditi, da sem navzlic vsem prepovedim poklical nekoliko sto hud irje v, da si mi ni nič pomagalo. — <Go«podiČna še malo poeeba in se postavi na eno samo nogo, da spravi največji zavoj v mrežo. Ko sede in vidi moje skrčene pesti in bridke solze v mojih očeh, me potolaži: «Prr-don, gospod (francoske besede izgovarja silno slabo!), ali sem vam morda stopila na nogo?» — Jaz se silim v smeh in dem: «Kaj Ikj 4isto, elata gospodična, ako tak angelček zapleše vaiček ali polkico po mojem desnem kurjem očescu! Prosim, dajte Še malo po levem, da no bo zavisti in ljubosumja med obema!»
Radovedna pa je bila od zlomka in Še prej, nego smo prisopihali nad Devin, je vedela, da sem vdovec v najboljših letih, da imam toliko pokojnine, da nisem će vezan in zaročen, ker sem v ženskem društvu sila boječ in sramežljiv človek itd. — Od nje pa sem izvedel do naslednje postaje, da i ona ni bila več nego Škrat teko na pol zaročena, da ima eno teto nekje v ravni Furianiji, kjer je bila na trgatvi, druga pa sedi nama nasproti, ki pa ne more govoriti, ker ima ba& polna usta čokoladnih bonbončkov. da pomiri svoje ubogo srčece, ki je ravlto v debele naslage maščobe. Povrh te srčne napake ima v Barko vi jah lepo vilo in Še precej zamazano hranilno knjižico. To pa so stvari, ki se radovednim ušesom postavnega vdovca kaj lepo prilegajo. Ni zlo-nrek! Od tisti hmal sem že dvakrat lazil nad Barkovljami, da po-setim obe lujbeznivi sopotnici, kakor sem bil njima že pri slovesu
ČISTILNI COKOLfiDtti BONBON iZBOffĆN PO OKUSU. UtiHKUJE l G0T0905TJ0 PRI 0TH0C1H tU ODRASLIM. PFJOMJA SE V RL'DEĆIH ZA9ITK1M PO 50 CtNT
fc«wlt»e-lefc«r*liM tnod .AH* M«<kxui« Sol« I«* C ti Ctff. Oo0M
S 0ie«fr*io.
Otavnl Ms4or-ntk tn **Jcintk ta it«li)o In kolonija: Ađotfp C«ch*i . Tr1«*le VU S. Ntcct6
slovesno obljubil, ko sem ju nato-vorjen z njunimi zavoji in zavojčki spremljal do cestne železnice št. 6. Srečno sem iztaknil ono vilo z majhnim vrtičem okoli, kjer bd mogel napraviti dva kozelca zaporedoma, ako bi se mi baš zl j libilo; ugotovil sem obenem, da hi-žica res ni velika in da bi mogel onih par breskev in fig, kar j7n rodi vrtič, brez škode za svoje ljubo zdravje pojesti na te^če, to je prod prvim zajtrkom. Na čaj pa se le nisem upal in se ne bom, ako bom količkaj pameten. Veste, razgled z one hišice mora bati v resnici krasen. Ali kaj bi bilo, ko bi sedela sama z gospodično na oni verandici baš pred solnčnim zapadon*? Ves zamaknjen bi zijal in gledal na ono bajno prelivanje barv, z ganotjem v svojem dobrem srcu bi videl, kako gine in izgine zlato solnco v morsko gladino, naenkrat bi čutil mehke roke okoli svojega vratu in masten cmok na mojih obritih ustnicah, ona pa bi vzdibnila: «Kar sem si ob solnčnem zatonu v svojem srcu Želela, se je še vedno izpolnilo. Danes sem Želela, da boš ti moj, vedno in samo moj!» Tri sto petelinov! Po takSnem mogočem in celo verjetnem prizoru ibi se 2—3 tedne pozneje nekega lepega jutra prebudil, zazehal bi kot lev, pa bi vzdihnil: «2e zopet si oženjen!>> Ko sem drugič lazil v senci okoli njene vile, me gospodična zagleda in me z belim robcem pozdravlja in vabi, jaz pa jo uberem nizderi do neke dobre gostilne ob morju, kjer sem s če-, rt in ko istrskega vina potolažil svoj strah. Odsihmal sem sila previden Ln se držim boli ravne ceste in morja.
Na te in podobne stvari sem mislil v Trstu oni dan na Svečsiico; £e zavedal se nisem, da sem blizu postaje na C. Marzao. Manjkalo je Še 25 minut do poldneva in samo 5 minut do odhoda vlaka fit. 1744. V naglici kupim listek, drobno žemlji Čk o in debelo jabolko, pa z mladostno kretnjo skočim v vok. Pozabil sem bil namreč, da Svetnica ni več praznik, pozabil sem bil na vabilo, katerega se nieem prav nič bal. Baš nasprotno! Morda pereče ta ali oni prijazni čitatelj: «Ubogfi —i— £e kosil ni!» Potolažile se, ljubi moji, koj vam povesn, zakaj se mi je tako kar brez kosila mudilo: na Svečnico me je bil porvabil prijatelj Antonov na — koline. Za tiste tri ure vožnje pa je zadostovala skromna Ju-Žinica v mojem žepu.
Kako je bilo na koMaaah, vam povem prtibodnjić.	—I—
Znanost In umetnost
Radiofonija
i.
ElektrGata|tt£tno valovanj«
Na željo, ki mi je bila izražena od raznih strani, sem se odločil podati čitatelju v skrajno poljudni obliki razlago pojajvov in priprav, ki pridejo v poŠte v pri radiofoniji. Jasno je, da se moram v dnevniku omejiti le na bistvene točke in da moram pri tem z ozirom na šinBi krog čitatelje v pojasniti tudi sicer znane pojme in pojave. Kdor bi se hotel globlje pogiobiti v ta problem, temu toplo priporočam Andrejevo knjigo «Radio», ki je lani izšla pri Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Seveda moram bralca, ki sicer ni vajen Citati fiMkahiiii »pisov, opozoriti, da zahteva knjaga kljub svoji polju»dnosti precej dobre volje ln vztrajnosti.
Ker bodo moji članki o tem predmetu v vsebinski zvezi, priporočam čitatelju, naj si prve
članke siirani, da bo mogel iz njih posneti razlago pojmov in. izrazov, ki jih ne bom utegnil v
drugič ali tretjič razlagati. • • *
V sodobni fiziki je zavzel nauk o nihanju silno važno mesto. Lahko rečemo, da ni polja, kjer ne bi prišel ta nauk do veljave, bodisi da gre pri tem za pravo nihanje, kakor pri nihalu, ali za prenos takega nihalnega gibanja kot valovanje.
Tako poznamo mehanično nihanje v ožjem pomenu, pri zme-ti in nihalu, in v širšem pomenu pri morskih valovih in pri rvoku. Govorimo pa tudi o električkih, toplotnih, svetlobnih valovih in o valovih, ki tvorijo žarke X in žarke gama, katere vse združimo pod skupnim imenom aelektroinagneimo valovanje*. V prav zadnjem, času skušajo fiziki razlagati celo bistvo prasnovi, iz katerih je zgrajena vsa materija, namreč protonov in elektronov po učinkih elektromagnetnih valov.
Najbolj znani so vodni "valovi. Radi tega bom skušal na podlagi teh obrazložiti tozadevne pojme in izraze.
Ako pade na mimo stoječo vodo kamenček vzrvalovi vodna gladina. Zazdi se nam, kakor da bi voda stekla od vpadišča na vse strani in sicer enakomerno, 4caj£i v enaki razdalji od vpadi-Sča je krog in krog vodno površje zvišano ali znižano. Ako sledimo vodnemu gibanju v smeri premice, ki si jo mislimo potegnjeno skozi vpadisče po vodni gladini, vidimo, da se enakomerno vrstijo po viški in poniž-ki ali, kakor jim pravimo, hribi in doli. Hribi se periodno znižajo in pretvorijo v dole, ki se zopet zvišajo in stvorijo v hribe. Pri tem pa voda ne steče z malta, kakor se nam dozdeva, temveč se le zaziblje na srvrojem mestu navzgor in navzdol. O tem ee prepričamo, ako natre-semo na vodo žaganje. Sicer pa opazujemo enak pojav pri dolgi vrvi, s katere enim koncem zamahnemo enakomerno navzgor in navedoL
Valovni hrib in njemu neposredni eledeči valovni dol tvorita val. Dolžina tako določenega vala se imenuje valovna dolžina.
Znano je, da se ne zaziblje takoj vsa vodna gladina, ako pade nanjo kamenček, temveč, da zanihajo posamezne točke tem kasneje, čim bolj so oddaljene od vpedi&Ča.
Ta hitrost ne zavisi od tega, ali Je hrib viSjji ali nižji (v glasbi bi rekJi, ali je ton jačji ali iibkejii), ki tudi ne od dolžine
(Dalje na IV. strani)
HALI OGLASI
8LUCUNJA« zmožaa vseh hitnih del, v«iC* tttdi nekoliko kuhanja, se eprejeae telccj. Neetov pri tria£k«ai oprevnf&tvu.
OLA90VZK, dunajski, m veliko lumnuto ploifte. s močnim glae&m, « popolnim v4ekmom.ee prode po nizki ceei. SoH-terio 3Šfln._250
AVTOMOBIL «For*K skoraj »ov, se prode u L 5000.— Gereie Via Gfadia 6$.
M4
PRILIKA. Steklena omare, orehove, salon bombd se prođete ne Op čin ah, Viila Forfti.	238
•OLA se thranje in krojenje se bo odprla 9. merce Donde, Trst, Via Lavatoio 5.
231
Emilija Taboršak Leopold Schdnberger
poročena Postojna-Dunaj, 4. marca 1928
DEKLICA, 15 do 16 letna, poštena, prijazna in pridna se sprejme takoj. Sprejme se tudi učenec. Zadnik Josip, pekami Trnovo, II. Bistrica	229
H3HANIR, šofer, išče službe. Naslov, ŽerjaJ, Rozzol in Val le 672 _228
BABICA, avtoriziraoa, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
218
ZLATARNA Alfeer* PoWi
Trat, Vin Mauri 11 *C
kupuje krone po 1*37 Popravlja in p rod« j« zliteaino
D
šili
Hop PUiB
registr. zadruga
V
z ueom. zavezo
sprejema dela za strd|e?tj* kož
divjih živali. — Cene zmerne. Trst — Via Chiozza 46 ZALOGA VOLNE. (275)
vabi na
redni občni zisor
ki ee bo vršil dne 15. marca 1928, ob 7. url zv,
DNEVNI RED:
1)	Poročilo načelništva;
2)	poročilo nadzomištva;'
3)	odobritev računov za 1. 1927;
4)	Čitanje revizijskega poroMla;
5)	razdelitev tistega dobička;
6)	volitev načelništva in nadzor-ni&tva;
7)	slučajnosti.
NB. Ako bi občni zbor ne bit sklepčen ob določeni urit se vrša uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki smo sklepati, ne oziraje se na eteviio navzočnih zadružnikov.	275
[i ln
so prvovrstni
in navzlic temu veliko ceuejsi kot vsi drugi.
Zahtevajte ilustriram cenik, da se preprifate. JttsFušai, Gorica Fiazsa Vittorla 4
Zrstopnlii tovnrro I?OTK v Štr.tgarte
r IhUvarne Eber-hardt (zaščitni znak divja svinja) posebni za naše zemlje.
Opremljeni s kolesi, premenljivim leinežcm In ključem:
Št. 6 teža 6S kg cena L 360.- ; 5t. 7 teža 78 kg cena L 420.—; št. 8 teža S6 kg cena L 450.— ; St. 10 102 kg cena L 580.- ; št. 14 teža 154 kg L 820. .Becchus" majhen plug na eno kolo za vinograd teža 38 kg cena L 2b0.— pjugi za holme. gibljivi, za obdelovanje •podnjih plasti zemlje,težki za globoko oranje ttd.
Plugi čehoslovaSkih tovarn : St 5 teža 70 kg cena L 310.— ; št. 7 teža 84 kg cena L 340.— ; št. 8 teža 94 kg L 390.—; it. 10 teža 125 kg cena L 500.—. Kttltivator ji na kolesa s 7 jeklenimi rti, 150 kg, cena L 820.—. Stroji za osipanje krompirja in koruze; torasie lahke in težke na 2 ali 3 dele; domaČe in Inozemske pod najugodnejšimi pogodi.
Sesalke za gnojnice iz Htega železa, cev Mannesmann 83 mm, dolge 3—4 m, težke 65 kg, zajamčene v vsakem pogledu sa L 300 do L 350.
Nabavljajo se vsakovrstni stroji. — BrezpIbJnI prorrfuni.
Ing. Rigfii & M-Vidovicti
Trst (t3) Piazza Goldoni 10 272
Ortopedični zavod A. ZECCHI
TORINO - Via R&tna 31 i. n. - TORINO
Aparat ZšCCH! preprečuje napredovanje
Ozdravljenec v Trstu:
Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Poskusil sem rsziične pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat Zecchi, ki mi je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se v»ted tega dolžnega, da Javno in povsod to izjavim, ker sem rea dobro pctrcsil svoj denar.
PIAZZA ASTON, Trst, Via Galvani 3,
VAŽNO, tfsiad mne^IH povpraševanj, naznanjamo, da bo dajal ORT9PSĐE& ZŠCU4I ošabno vsa pojasnila v sle«le€& MOStfh in dnevčto:
TRST: sreda 7. in četrtek 8. marca .Hotel Moncenislo*.
Pula: petek 9. In sobota 10. marca „Hotel Miramare".
Buzet: nedelja 11. marca .Hotel Alla Fontana".
Rafeat pondeljtk 12. In torek 13. marca .Hotel Riviera1'.
Gorica: sreda 14. in četrtek 15. marca .Hotel Angelo d'oro".	(237)
F
O
1
TEK
V. J. K HIŽ A K O V S K A:
x	•	(30)
icevina
Roman v štirih uclih
Iz ruščine prevedel 3L V.
S pomočjo paznika, nadpaznik in policijskega nadzornika, ki so vsi sluge Nemcev, so Petrova najprej pretepli in celo mučili, da bi mu iz/vabili priznanje, nato so ga vrgli v iečo, kjer je odsedel šest mesecev v preiskovalcem, zaporu. Toda revežu se je posrečilo dokazati svojo nedolžnost in morali so ga izpustiti zaradi pomanjkanja dokazov. Toda vrnil se j<e domov bolan, bi j u val je kri in ni mog-el več delati. Ravno o Času tistega usodnega požara je umria Petrovu mati in Ivan je računal na -večja naročila tvornice; toda Liber-ma.ii mu je zaradi brata naprtil soodgovornost pri požaru, ga zapodil in mu odpovedal deLo. Moral si je izposoditi denarja. V našib. krajih, pa 00 fctundisti največ)! oderuhi, aa-torej se je Pe<trov pri njih zadolžil za dvajsetpet rubljev. Llberman pa je še dalje preganjal nesrečno družino, ni bilo dovolj, da je odvzel delo Peurovu, aaipak je kupil Se njegovo doKno pobotnioo ter dal prepisati dolg nase, medtem pa je vsota narasti a na dvojni znesek. Da bi dosegel odlog in bi ne prišlo do dražbe, se je tako ponižal pred Nemcem, govoreč mu, da mora prehraniti šea>o, pet otrok in bolnega brata, da skoraj umirajo od glada, ker jim je tudi krava poginila. Zdaj pa, stric, te naprošam, da gaeć v Vsesvjatsko, poravna/5 sadevo in plačaš ta dolg; jaz eem danes preveč razburjen, -da bi so srečal z očetom, in s čarovnico, s katero se je oče na neere&o poročil.
Valerija!* FetroviC mu ie to obljubil in še
tisti večer se je odfpravil k bratu, ki se je jezil
na sina.
Mina je že bila pri Matildi Ferdinandovo! iia se pritožila, da je Jurij tepel njenega moža, ki naanerava vložiti tožijo. To poročilo je Mtaa spremljala s takim jadikovanjem ini z grotejami pfl-oti Juriju Mihajlotviču, da je razsrjeaa in preplašena generalka s/tekla k možu, ki ga Je novo vznemirjenje silno razjezilo.
Resnica, ki mu jo je brat povedal, mu je pokazala dogodek v drugačni luči. Dasi je bil Mihail Petrovič docela v oblasti sfvo|je žene, vendar ga je nesramnost bivšega lakajia, ki mu je bil dodžan zathvaio za vse, kar je imel, in ki se je drmil sada j, pokazati zobe in groziti gospodarjem, do dna duše razburila. Pod tem vtisom je del k i in ji velel, naj sporoči Nemcu, da naj le tofci Jurija toda prej mora predati službo in računa o oskrbaiiđtvu v roke bratu Valerijanu, ki prevzame istočasno upravo poseatrra. Vkljub ugovorom Matilde Ferdinandorwie je general tadera* ostal pri svojem ter, ponovil, da noče, da bd ee Dfili hlapec dreni 1 grajati njegovega sina zaradi zauibi-ce, ki ai jo je podteno zaslužil.
Ta odločaj sklep je čudovito pomiril užaljenega in oftaimega Libe rmana: preglatamnjo oskrtonikovega upravljanja po Valerijanu Padno-vlčii bi bila utegnile končati zanj z ječo, a kar je glavno, njegovemu izgonu bi sledilo izgnanje vse nemške salege, ki je sedela v udobnem gpoadu.
Pogumni oskrbnik si je namakal pobito obličje ki nabrekli nos s araiko ter se premislil. Posledica tega premisleka je bila ta, da je poeiai fteaio k geJieKalki.
Naslednjega dne je Mina Bogdaoovna skoči potoke so*z Izdavila, da njen mož is spoftttjiv* ljirf>e®ni in neizmerne udanosti odpuSfia Juriju Mihailoviču in bo molčal, prepuščajoč Gospodu povračilo za nezaslužene Žalitve.
Tet} izjavi se je Jurij nasmejal; toda po tem (ftogoidku se mu je dežela tako pristudila, da je takoj odšel, kakor hitro je uredil zadevo Petrova. DaJ mu je denar, da si je pripravil delavnico, mu podaril kravo in konja ter ga začasno naselil v Turovem, dokler mu stric ne dobi stadnegu mesta / tworaici pri 2nancih.
Paznik, nadpamik in policijski načelnik niso padli v poaabnost. Crez mesec in pol so bili vsi trije odstavljeni v veliko nevoljo kolonistov.
vin.
Posestvo na Poljskem, ki ga je kupil baron Leopold Rangrvald, je leftaio tik ob pruSki meji in gOBdovi Dembovke — tako je bilo ime pmiavi, — m m v dolžini nekaj vrfet raztezali prav ob mejni črti.
Velika, trinadstroprta gospoda hiša, ki je no-aHa ponosno ime gradu, je bila obdana z velikan^ skim parkom, ki je bil slikovito raspoložen na jprifiu.
^ v teku treh let, odkar je Dembovka predla v roka novegja gospodarja, se je na zunaj znatno fywnmtl« ter zadobile čisto -nemško lice. Vse aluiahnlSbvo, začenši z oskrbnikom pat do zadnge dekle so bili sami Nemci, po večini celo podaniki tttoaemsfri države.
Glavni gozdar je bil celo vpokojen pruski tnahitk in član Krieger-vereinHa, Bil je zelo priljubljen pri baronu in občeval je v n^egwi hifti.
Neprijetni dogodki preteklega leta so Mihaelu Petroviču in n^egcrvi družini docela priskutili Vee«f)e*eko in že zgodaj spomladi se je odpravila gimnlli c nevesto in s trojimi vnuki, — črez ilmo sa je rodil nasle<kiik, — na Poljsko. Obe sta oboiemli Dembovko, a baronesa je vsem pripovedovala, da se tu čuti srečna, kakor če bi Živeto v takosemstvu, ker ne vidi več tistih «atra>Snih, umazanih muiikov» z večnimi tožbami, zahtevami in s glupo zavistjo do vsakega inozemca.
Kiti in Meli sta imeli zdaj guvernanto — mršavo, afektirano in neprijetno Angležinjo, v hiši so govorili angleški in vse je bilo postavljeno na aristokratsko podlago. Šumno veselje, resnična gosposka gostoljubnost se je umaknila metodičnemu redu in malenkostnemu skoparjenju, dasi v lupini popolne dostojnosti.
V polovici avgusta sta prišla general in Leotpold, ki je imel dvomesečni dopust. Grmi je oživel, ker Mihail Petrovič je ime! rad družbo, hotel je imeti soigravce pri kartah in se ni zadovoljeval samo z gozdarjevo in pastoi jevo družbo. Proti koncu septembra je bil določen velik lov, na katerega so povabili nekaj rojakov mlade barone se iz Poznanja.
Jurijevo pismo, v katerem se je zahvali i za vabilo ter sporočil, da pride na lov, da si istočasno ogleda baronovo posestvo (nikdar ni rekel «imoj svaik»), je napravilo neprijeteai vtis. Ceinu prihaja semkaj njih nespravljivi sovražnik. Generalka in baronesa srta se celo razjokali od jeze; nadejali sta se, da bosta tu varni prod njegovim zbadljivim jezikom in vse premotrečem pogledu.
Toda v generalovi navzočnosti se ni nihče upal odkrito izraaiti svoje nevolje, tudi Leopold ne, dasi mu je bil Jurijev prihod zaradi nekaterih osebnih okolnosti posebno nadležen. Samo Mihail Petrovič se je veselil tegra in-pisal je sinil, naj privede s seboj tudi Milico.
Nekoč po obedu je privozila k pročelju «gra^ du» Stirivprežna poštna kočija, v kateri je sedelaj kneginja Repjeva z Moricem Milerjem in vnukoma, zadaj pa je Sel voz s sobarico, z lakajem in s prtljago.
Razume se, da so sprejeli goste z razprostrtimi rokami.
Kaj nam je naklonilo srečo, dei vas vidimo pri nas, draga kneginja? — jo je pozdravil Mihail Petrovič in ji poljubil roko.
V Trstu, đno i nuica m
vafla (v gtastol od višine tone), temveč edino le od sredstva, v katerem se vel Siri, in sicer od nJega prožnosti in gostote.
Valovna dolžina je obratno sorazmerna a številom nikajev, ki jih napravi posamezna točka v Časovni enoti (v eni se-kuodi). Soraamernostni faktor pa je hitrost, s katero se valovanje širi. Število »nihajev v eni sekundi imenujemo frekvenco. Ako poznamo torej dve od teh treh količin: frekvenca, valovna dolžina in hitrost, lahko določimo tretjo, ker je zmnožek valovne dolžine, in frekvence enak hitrosti.
Tako valovanje, kjer razlikujemo valovne hribe in dole, i-men-ujemo transverzalno valovanje. Ker naredi pri tem vsaka točka cel nihaj, in sicer tem kasneje, čim bolj je oddaljena od izhodišča valovanja, imenujemo ga rostopno transverzalno valovanje.
Drugačno je valovanje, ki ga opazujemo n pri pri valovanju žitnega polja, ko piha veter. Tur di tu gre za neko periodno spreminjanje, toda ne za periodno izmenjavanje hriba in dola, temveč za periodno izmenjavanja zgoščin in razred čin. Tako valovanje imenujemo longitudinalno, ker nihajo delci v smeri, v kateri se valovanje širi. D očim se namreč pri transverzalnem gibanju posamezne točke gibljejo navzgor in navzdol, se pri longitudinalnem med seboj približujejo in zopet oddaljujejo. Kot cel val smatramo zgo-ščino in bližnjo razr redčino. Sicer pa velja vse, kar smo rekli o transverzalnem valovanju, tudi z a longitudinalno.
Kot longitudinalno valovanje se prenaša n. pr. zvok od zvo-čila do našega ušesa.
Hitrost zvoka v zraku je normalno 340 m ali 34000 cm na sekundo. Osnovni ton, ki se po njem uglašajo glasbila, takozvani komorni ton, odgovarja celim nihajem na sekundo. Po više gori navedenem pravilu lahko določimo dolžino odgovarjajočega vala, ako delimo hitrost (34000 cm) s frekvenco (435). Znašala hi 78 cm.
Ni v prvem primeru transverzalnega valovanja vodne gladine ni v drugem primeru longitudinalnega valovanja zraka ne gre za premik materialnih točk od njihove lege, temveč le za priodo nihanja okoli nje. Pač pa prehaja pri tem od točke do točke energija. Ako bi se isu. prenašala samo v eni smen, bi bila jakost nihanja v poljubni razdalji od izhodišča povsod e-naka. Ker pa se širi valovanje pri vodi na vse strani v ravnini, pri zvoku celo na vse strani v prostoru, mora z razdaljo od izhodišča pojemati jakost valovanja in v primerni razdalji celo popolnoma izostati.
Ne samo mehanična, temveč tudi električna energija se lahko prenese kot valovanje.
Vsako električno telo ima namreč okoli sebe električko polje, kakor je to prvi jasno ličil Mihael Faraday. Iz telesa izjvirajo po naših nazorih električke silnice. Ako se izpremeni električnost telesa, se naravno mora Spremeniti tudi elektri-ško polje okoli njega. Ker se to ne vrši trenutno, temveč je v to potreben čas, se širijo te spre: menihe od telesa na vse strani v obliki vala, in sicer kakor izhaja iz raznih pojavov, .transverzalnega vala.
Ker pa vzbuja, kakor znano, vsaka sprememba elektriskega polja magnetno polje, spremlja to električko valovanje še mag--netno valovanje. Radi tega govorimo vedno o elektromagnetnem valovanju. Oboje je transverzalno. Ravnino magnetnega valovanja pa si mislimo pravokotno na ravnini elektriškega valovanja. Ako bomo v naslednjem govorili iz komodmosti le o elektriškem valovanju, naj čitatelj vedno misli na elektromagnetno valovanje, kajti iz-premembe elektriskega polja brez istočasne spremembe magnetnega polja enostavno ni.
Pri primeru transverzalnega valovanja j^ nihala voda, pri primeru longitudinalnega valovanja izrak. Pri elektromagnetnem valovanju pa ne more biti nosilec valovanja ne voda ne zrak ne nobeno drugo materialno telo, kajti elektromagnetni valovi prihajajo n. pr. k nam tudi od Solnca in od silno oddaljenih zvezd^stalnic, in sicer v obliki srvetlobe. Med temi telesi in Zemljo pa je prazen prostor. Radi tega smatramo za nosilca tega valovanja neko od materije docela različno snov, iki jo Imenujejo eter. Ali eter
obalo)! ali na, na} bo rešeno vprašanje. V se hočemo vedno teko kakor da bi obstojal in de bi bU nosilec elektromagnetnih valov.
_ L. C
Osodti poljskega rum
Kdor je opazoval razvoj poljskega romana, mora priznati, da je proza v primeri s poezijo za njo
zaostala; to se vidi Se tem jaanoje, če primerjamo francosko, angleško, nemško in rusko literaturo ne ne na zadnjem mestu. Ali je tega kriv narodni položaj? Tega moremo baš trditi. Zanimivo pa je na vsak način, da današnja kritika nalašč obrača vso pozornost na prozo. Eden izmed mlajSih kritikov piše: »Poglejmo, kako rast« iz daljave veliko morje proze za hrbti drobnih zrve^kov pesmic, se poni in kipi. Proza zavzema torišče! Moderna, s pridobitvami nove tehnike oborožena proza...«
Stanislav Racrynski je izdal o tem vprašanju celo knjigo z naslovom »Usoda rotaana». Ta pravi, da je pesem samo še okrasek za leposlovje, roman pa pomeni razvoj moči, ki se v svojem celotnem obsegu zlije z vsebino Življenja in in pomeni jedro ustvarjanja.
ProbJem romana je tesno zvezan s problemom modeme kulture in s perspektivami njenega razvoja. Reden razvoj poljske literature se more vršiti le v ozračju trajnih intelektualnih tokov, katerih eksponent je baš roman.
V	tem zmislu je napisana cela knjiga. Problem romana tvori o-srednjo nit misli. Pisatelj stoji na stališču modernega pozitivizma, Cointejevo filozofijo ima za trivijalno, in se ravna po Sorelu. Ba-czynski se izraža zelo določno , njegove misli so jasne, ima zmisel za jasno formulacijo in se trudi, da bi pridobil evropsko obzorje, dasi se mu tu pa tam le malo prerveč pozna francoski vpliv. To živo priza^ devanje ga pripelje do tega, da je proti domači literaturi precej strog kar mu seveda naivneži precej zamerijo. Komur pa je za resnJCeo napredek, mora priznati, da je tar ka kritika zelo zdrava. Pojrosto poudarja zaostanek za evropsko kulturo. ((Tu pa tam smo dali kako iznajdbo in tako rešili svojo čast-, toda poleg eksperimenta nesvobode in z njo združenih dogodkov nismo k človeški kulturi nič prispevali. Vse, kar smo naredili, smo rabili le za domačo potrebo; zdaj, ko »mo dobili naše politične pravice, leži bodočnost kot neraben materijal v naših rokah.» V bistva ne pove pisatelj nič novega, podobno so se izrazili drugi že daleč pred njim. Treba pa je, da se to vedno znova pove, dokler ne bo izvršena revizija idealov pretekle dobe. Ta revizija pa pomeni radikalno zanikanje tradicije.
Posebno je zanimiv uvod knjige. V prvih štirih poglavjih se bavi pisatelj s poljsko literarno preteklostjo, začenja s 16. in 17. stoletjem in konča z Reymontom in Zerom-skim, ki sta sicer umetniško najmočnejši pojav poljske predvojne literature, toda spadata s svojim naturalizmom bolj v preteklost kot pa v sfere modernih umetniških problemov.
Na tej zgodovinski podlagi je pričel pisatelj kritično opazovati današnjo poljsko literaturo in i-skati merilo za bodočnost. Začenja najrazličnejša vprašanja: Naloge literature sedanjosti. — Socialna vprašanja in umetnost. — Umetnost in proletarijat. — Socijalizem in izkušnje umetnikov zadnjih let.
—	Kriza evropske literature. — Ostanki naturalizma v ustvarjanju sedanjosti. — Skvarjenost literarnega jezika. — Problemi fantastične povesti. — Kozmopolitičnl snobizem in eks?otičnost. — Uvoz inozemskih novosti. — Razmerje pisateljev do čitajočega občinstva,
—	Tako se glasijo nekatera poglavja knjige, ki so več ali manj izčrpno obdelana, in zaslužijo vse pozornosti.
V	celoti se bavi Baczynski v prvi vrsti s sedanjim stanjem leposlovja in poudarja, da pisatelji svoji nalogi niso dorastli, da še vse preveč sloni na njih tradicija in da jih tudi kritika potrjuje na njih napačni poti. On je mnenja, da morajo poljski pisatelji zavihati rokave za delo v splošni delavnici človeštva v mamenju umetnosti, in ne podrediti svojega dela nacijonalnim idejam, ki nimajo trajne in občečloveške vrednosti. Tudi površnega posnemanja vsega tujega se je treba varovati. Pisatelj izpolni svojo historično misijo že s tem, da formulira estetske ideale svoje dobe in razveže njene kulturne energije. Šele potem 'bo našlo občinstvo v literaturi ideal svojega duševnega dela in merilo svoje kulture.
To bi bile v glavnem pisateljeve misli in želje. Ta knjiga je nova priča za prizadevanje, ki je v mlajši poljski kritiki posebno živo: spraviti poljsko literaturo na evropsko višino.
(LjaMjanskl Zvoiu
Izšla je 2. številka letošnjega letnika s sledečo vsebino: Cvetko Go-lar: Pesem koscev. - Binkoštni pozdrav. Fran Eller: Manon J. Lendovška. Janko Glaeer: Pesnik. Stanko Kosovel: Spokornlca. Anton Novačan: Celjska kronika, Herman Celski. Jože Pahor: Sere-nissima (Nadaljevanje). Dragutin M. Domjanič: Megla. Josip Vidmar: Umetnost in svetovni nazor.
lan: V rit: MikMft* dkuir Bartol: Zgodbi o skem tekaču. — Književne CUe. — Kronike. — teija Cvetka Golarja.
(Ljubljanski Zvon* sa Ljubljani- Prešernova Stane za vee leto 120 pot lete 60, za četrt leta SO Za jnoKemstvo 190 dinarjev mesni zvezek 15. Din.
v M.
se imenuje nova revija, ki je nadaljevanje prejšnje «Mladtae», kar tara je prenehala Izšla je 1-4. številka novega, letnika s naslednjo vsebino: Poslanica Antonu Župančiču. - Dr. D. Lončar: Za sksrie-aiiajo znanosti in umetnoeti ter narodno galerijo. - Vladimir Pl> mru-: Ceste. - Jože Dolenc: Pravica samoodločbe do odcepitve. - Alfonz Oropan: Iz Podzemlja. - Vinko Ko-Silvestrovo. " - Lojze Ude: Borba za priznanje slovenskega
naroda.--r—: Par vtisov. - Jernej
Stante: Justifikacija. - RedLjanee: Fašizem: «država* - kapitalizem. -Vinko Košak: Balada - Du9m Kermavner: Rusija in mi. - Fran AniČ: Slutnja. - I. R: RaamiSlj«**-nja o narodnih problemih.. - Alfom Gspan: O naši kritiki. - Lojoe U<14: Kaj je narod. - Bratko Kreft: Ruski teater. - Zapiski. - Opombe
Izhaja osemkrat v šolskem letu in stane letno 40 din., za dijake 30 din-, za inozemstvo 10 din. vet Naroča se pri upravi, Ljubljana, Miklošičeva cesta Št 4.
Kulturni vestnik*
Mog razmer.
Mladi ruski pisatelj GumUevekij, katerega prvi roman Pasja ulica je vzbudil veliko pozornosti, je priobčil pred kratkim nov romaš pod naslovom »Tkalci». Ta roman >• v idejnem oziru baš nasprotje totemu, kar je proglašal v prvem romanu za neoporečno. Obe ee pečata s problemom d) ruskega delavstva. V romi ja ulica» bežijo same temne stike mimo nas, pisatelj nam slika v živih slikah spolne zablode »vojih junakov, v «Tkalcih» pa nam pokaže pisatelj uprav drugo stran, njegovi junaki se svetijo v naj^ večji čistosti. Kritika pisatelja precej ostro napada in trdi, da ee G«-milevskijz igra s svojim talentom in ustvarja ljudi, kakor se eptob njemu poljubi in ne takšne, kst-koršni so v resnici. Kritika pa pozablja, da je baš ona, ki js ustvsr rii«. s svojim pritiskom take vrste literature.
Danes izide na Ruekem bres lterl-la knjig, romanov in novel, o katerih ni mogoče roči niti dobrega niti slabega. Ce pomi»lično, da je samo v teku enega tedna iztto kakih osem debelih romanov in dvajset zbirk novel, ki spadajo ▼ to vrsto, imamo dovolj jasno sliko pred seboj. Med vso to literarno poplavo je le težko najti kako delo, ki bi ga mogli rešiti za prihodnjoet. Med temi je pa vendar par pisateljev, ki uživajo med ruskim občinstvom precejšnje ime. Imenu jemo naj le Forševa, Budaiceva, Sergejev* -Cenekija in par drugih. Pfeateljf delajo neprestano vtis, da ss borijo s tendenco, ki po mnenju ruske kritike ne sme manjkati, in z notranjim nagibom ker niso tako niče vi, da bi se znali prilagoditi ko* Gumilevskij, in ne tako močni, da bi ignorirati moč razmer. Vendar pa je kritika nezadovoljna, če*: čemu tiskajo tako slaba dela! Odgovora, ki bi bil na obe strani zadovoljiv, ni mogoče najti.
V mestu molka
Velika, nepoznana Sibirija je že večkrat privabila učenjake, da so jo prepotovali, kar se je po sibirski železnici raaneroma lahko zgodilo. Kdor se je pe oddaljil od železniške proge, zapusti vš i glavno prometno cesto, je naletel na prečudna mosta s prečudnimi prebivalci.
Bolskaja Majka
Eno najbolj čudnih sihirakih mest je Bolska j a Majka, ki Šteje kakih tisoč prebivalcev in ki leži v okraju Jakutsku ob Leni južno od Siganska. Tu žive nemoteno po posebnih 7Akonih sekte Skopcev, begunci, ki so bili radi svoje vere pregnani iz svoje domovine.
Iz puste ravni se vedignjejo male bele hišice. V sredini jo mestna hiša s šestvoglatim stolpom, s katerega vihra veselo bela zastava. Ulice, ki vodijo na trg sredi mesta, so široke in izredno čedne. Na prednji strani nimajo hiše nobenega okraska, vrata in okna so mala, toda vse je čisto. Vsaka hiša ima v sredi vrata, na desni in na levi dve okni. Le malo je poslopij, ki bi imela še drugo nadstropje, po večini so hiše nizke in nudijo' prostora le eni sami družini-
Prebivalci so kaj čudni ljudje. Moški in ženske hodijo svetlo oblečeni, kakor sploh prevladuje bela barva. Bela, rosa, rumena in> svitlomodra so naj-priljubljenejše barve. Nofla obeh spolov je enaka. Pod fttrokim, do kolen segajočim jopičem a dolgimi rokavi se vidi nekaj
daljše krilo m svetlim pisanim robom. Glava tiči v debeli kosmati kepi, iaza katere ss nikdar ne vidijo lasje. Okrog vratu Je ovita dolga bela ovratnica, ki ss končno na prsih križa in ki lm* na obeh koncih pisana čipke.
Svoje daietue posle opravljajo jnođki In fcemka molče. Molk 'vlada po uttcah.; nrnogo govoriti ni dovoljeno. Kdor ima kaj nujnega. povedati, napravi to krut-Ido in Šepetaj e. Ne vidijo se o-"troci, ki 1)4 s svojim krikom in svojo razposajenostjo oživljali mesto. Vera zahteva od svojih privržencev čistost, zato se. ni Še noben otrok rodil v Bolska j i Majki. Moški in ženske Žive v end hiši, v enem stanovanju ekupno, žena pripravlja možu obede, skrbi za njegovo obleko, toda z nobeno prijazno besedo £ ne plača mož njenega truda. Spoštljivo se pozdravljajo, prijazno si odgovarjajo, toda samotno gre vsak sam po svoji poti.
Ooiobl
Ljurtafcvo je izredno pridno. Nič drugega ne potzna ko delo. Ker so vsi miroljubni, ni nikdar med njimi prebira. V vsem mestu ni nobenega redarja, nobene aodmje, a tudi ni nobenega časopisa. Mirno žive meščani v tem mirnem a tudi tako žalostnem mestu. Seveda prihajajo tu pa tam tujci, da si ogledajo te čudne ljudi, od katerih nobeden nobenega ne slepar! Gostoljubno se sprejme tujec, postrežejo mu z najboljšim, kar premora bite, in mu skušajo osla-ditl bivanje. Toda obisk ne traja dolgo, kajti svečani motit ne Ugaja nikomur in gre slednjič na živce Prebivalci sosednih krajev so nadeli tem čudnim svojim sosedom označbo «golo-bU, ker so ti-le v re*snici tako krotki kakor golobi. Ako jim pto»vedo kake novice iz držav«, o umorih, tatvinah in zločinih, omajajo meščani z glavo, povesijo pobožno oči in se moleče odstranijo. Alkoholnih pijajč ne poena jo in prav tako tudi ne tobaka. To sta dve postavi, po katerih se mora ravnati tudi v&ak tujec v Bolskaji Majki.
Novi meščani
Pri takem načinu življenja bi morali seveda meščani kmalu ieriknreti. Temu odpoanorejo na ta način, da se vsako leto od-pođje več mož po deželi, ki govore o rajskih razmerah srvoje-ga mesta in ki iščejo na ta način «otroke». Ti «otroci» morajo biti seveda že odrasli in neodvisni. čeprav ni mnogo takih, ki bi bili voljni živeti stalno v tem mestu molka, se vendar doeAej še ni pripetilo, da bi se bilo zmanjdaJo šitevilo meščanov. Novi meščani, «otroci» stmo jim prej rekli, se nastanijo v onih hiftah, v katerih je smrt zahtevala kako žrtev in podedujejo bree drugega vse, kar se nahaja v hiši, premoženje, po hir Sivo in obleke.
Po English-u.
Prometna sredstva
Katero postane prometno sredstvo bodočnosti? Na to se glasi večkrat odgovor, da se bo veliki promet posluževal vedno železnice. A tudi druga vozila imajo svoje ljubitelje in hvalitelje, ki jim prorokuje jo izreden razvoj. Pred vsem opozarjajo na hibo, ki jo"Tma
Žeieziiica kot prometno sredstvo t. j. na pomanjkanje svobode. K bistvu železnice spada dejstvo, da je navezana na tir, kar omejuje tako krajevno kakor časovno njeno prometno možnost. Ne glede na tr-goveko potrebo, zagotoviti vsakemu osebnemu ali trgovskemu vlaku vsaj povprečno neko najmanjšo težo, je težavno izpolniti željo po hipnem potovanju, naj bi tudi, recimo stroški ne igrali pri tem nobene vloge. Popolnoma nemogoče je, pripeljati vsako blago in vsakega potnika na njegov pravi cilj. Mi smo se Že privadili temu. da nas železnica ne pripelje tja, kamor bi mi hoteli priti, marveč da nas do-' vede tja, kamor nas more dovesti t j. na določeno postajo ali pa tja, kjer se ji zdi primerno, kjer se u-stavijajo njeni br zov laki. Teh ne-doetatkov nismo občutili, dokler smo imeli v železnici svoje edino veliko prometno sredstvo. Toda to ee je sedaj iepremenilo. Poleg želee niče 9Q se pojavila druga vozila, ki niso navezana na tir hi ki nudijo torej tako prostorno kakor časovno mnogo več svobode od želea-nice in ta vozila so: avtomobili, zrakoplovi in letala.
Avtomobili zamorejo neodvisno od vsakega tira pripeljati blago od odpošiljatelja do sprejemnika s samo tremi posameznimi dejanji; nakladanje, vožnja, razkladanje. Odpošttjan je blaga po železnici zahteva v najboljšem slučaju najmanj sedem, večkrat deset in še več takih posameznih dejanj: Nakladanje na voz pri odpošiljatelju.
motnja do kolodvora, razkladanja na postaji (naj se že postavi blago v blagovna skladišča aH pa naj ee razklada blago s vosa naravnost v žaleanffitt vagon), vožnja z železnico, razkladanje na zadnji postaji (s tetočaen. nakladanjem na voz), vožnja z vosom do naslovi jenca in razkladanje pri njem. Ta zamudna dejala lahko uničijo vee prednosti ki jih imamo od hitre vožnje tovora. vlaka, ker povečajo čaa, potreben ea odpravo blaga od odpošiljatelja do sprejemnika, najmanj desetkrat napram odpravi blaga z avtomobilom. K temu prihaja še nevarnost. da sa blago pokvari in njegova vrednost zmanjSa prav radi tega, ker ga fcre-ba toli krut nakladati in razkladati. Pri
esefenem prometa
je pri veliki vrednosti, ki jo ima čas v sedanjem gospodarskem Življenju, neodvisnost avtomobila od tira in urnika velikega pomena Pred vojno so se bogatini posluževali posebnega vlaka Dandan-es so posebni vlaki odpravljeni in pri železnicah se skoraj več ne spomnijo na take dogodljaje. Kdor ima silo, se vozi dandanes z avtomobilom. In to stori tem rajši, ker je vožnja danes cek> v najetem avtomobilu za več oseb cenejša kakor vožnja v prvem razredu železnice. Avtomobil je postal resen tekmovalec železnici za gotove, ne prevelike daljave: v blagovnem prometu, ko gre za veliko naglico in ohranitev blaga, v osebnem prometu, ako ne zadosti urnik navadnim potrebam in se potniku zelo mudi; posebno če potuje več oseb skupno in so stroški za skupno vožnjo z avtomobilom manjši, kakor bi znašala enaka količina železniških listkov.
Toda v najnovejšem času je vstal Železnici nov tekmec, ki se pa v nasprotju z avtomobilom ne veže na razmeroma kratke daljave, pač pa na velike in največje daljave in to tekmovanje prihaja od
zračne vožnja
Tehnična izpopolnitev letal v vojni jih je napravila v kratki dobi za prometno sredstvo, ki krta izglede, da postane prvovrstno veliko prometno sredstvo.
Na daljave od približno tri sto kilometrov navzgor prekaša letalo železnico, kar se tiče hitrosti potovanja v taki meri. da bo letalo v doglednem času pri enak iti, celo pri povišanih potninah prevažalo glav^ no množino osehnoga prometa današnjega prvega in drugega razre-reda. Pri tem se ne more vedeti, kako daleč pojde Se pocenitev pot-nine za vsako posamezno osebo. Saj je že sedaj polet z letalom cenejši na gotovih črtah kakor vožnja z železnico v prvem razredu med istima dvema postajama. Polet z Dunaja v Berlin stane toliko ko prvi razred brzovlalca. Ker imajo taka prevozna letala dosedaj le Se malo prostora, zmagujejo svoje polete 8e z državnimi podporami. Ko ee bodo pa gradila letala aa pet in dvajset do trideset potnikov, bodo zahtevala brez državne podpore manjšo potnino kakor pa železnice in še bodo izkazovale čisti dobiček.
Sedaj se tolažijo mnogi, ki razmišljajo o tem, na najrazličnejše načine, glede zračne vožnje s tem da tehnična varnost, zanesljivost zračnih črt še ni popolna in da je železnica popolnoma neodvisna od vresmensk. razmer in da je v tem o-ziru letalo visoko prekaša. Seveda sedaj Se prekaša, toda ali ostane vedno tako? Spomnimo se le na prvi poskus, preleteti Alpe, dne 23. septembra 1910. leta Drznemu letalcu Chavez-u je prinesel ta poskus smrt. Danes leti vsak dan več desetin letal nad Alpami. Pred Se ne dvajsetimi leti je zadržal ves svet sapo ob vesti, da je piVi prelete) Rokavski preliv med Anglijo in Francijo letalec Bleriot, danes obstoja tam poleti stalna in redna zračna služba in zdaj so drzni ljudje preleteli cek> ocean. Koliko Časa bo trajalo, da bodo omogočile radio — in druge priprave, da se bo letelo tudi v najhujši megli varno in da so bo varno pristalo? Ste-phensonova prva lokomotiva «Ra-cket» je peljala pri otvoritveni vožnji vlak, težak približno 170 ton, s hitrostjo enajstih kilometrov na uro. Sto let pozneje vlačijo naj težje lokomotive vlak, težak nad 15.000 ton in dosegajo hitrost približno sto kilometrov na uro. Ali zamore kdo navesti kak uvaževa-nja vreden vzrok, ki naj onemogoči enak razvoj pri zračnih vozilih? Tudi ni izključeno, da bc lepega
dne prekosil zrakoplov pri zelo veliki daljavi cek> letalo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
&B£«n|e BtcOf^a.
Delo čiščenja, prefekta Morl-ja se energično nadaljuje. V občinah Ctminna, Vil laf rate, Mezzojuso, Godrano, Cetala Dlana in Campo-feiiee di FtitaHa 90 orožniki p o zaprli 275 oseb, članov zloglasne «ma#ije», ki se bodo morali zagovarjati radi 51 umorov, 14 poskusov umora in 37 ropov.
Lindberg dobil nagrado
Letalec Lindberg, kri je prvi preletel ocean, je dobil sedaj nagrado «Woodrow Wilson» v priznanj« njegovega drznega poleta v Srednjo in Južno Ameriko. Nagrada znaša 25.000 dolarjev (450.000 lir).
Proti
TRAKULJ
Ugledni zdravniki priporočajo ie več let ln predpisujejo Kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TiSNIFtGO VI OL ANI ki ga izdetuje kcmik-Iekarnar a ViOLANI v Milanu
Z090ZĐI?AYN1H
■V TV T VV«
vvvvvv ▼ ▼ ▼▼
v v
IBSI
VIA S. LA2ZACO 23, IL
Lu droge živčne bol*r.ni se ozdravijo uspeAno s slovitliai pra&ki in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Gassa-drini v Bolonji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno.
1124
rssuE
i
3nsr
ZDRAVNIK
ordinira V TRSTU
VIA S. LAZZMO 23, n. n.
(zraven kavorne Rom«)
od 10. in pol predp. do 13
V NABRHŽINl ordlnir« samo popolda« od 14 do IS (na lastnem dom
sdbJ
registrovana zadruga t oinoj. porolt*oa>
uraduje v lastni hiši
Uia ToiT2 iilnncc 13, L
Telefon Stv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet In jih obrestuje
pO
Večje ln stalne vloge po dogovoru.
Sprejema .DINARJE- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne ccttce (sase)
Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprl.
! !
Centrala v Pragi PodrUŽflkd V TfStll Ustanovljena 1. 1886
Lastna palaia: (Jllca Roma 7
Dehttta glavnica Rt 200,001000- Rezerve Rt 250,000.000.—
PODRUŽNICE* Ml Bolesiav, BmtisUva, Brao, Nfeneckj Brod, Českć Bn-
d eto vi cal H o don in, Hradec, KrAlov«, Jibtava, Karlovy Varj, Koila
Koik«. Liberec. Mćlaik. Otomone. Mor. Owtwn. Pardubice. Plsek. PlieA,
PrSliiov^ rSat. Tcptice-Sanov. Trst, Usti n/L, Dunaj. EKSPOSITURE:
BracJav Opatija. ARlUJAClJE v Jugoslaviji. Neuiiki Avstriji, M Ogr-Bf«ci«v, vpmut*-	*tm |fl n Poljskem.
Blagovni oddelek MT Borzni oddelek tU Salei
bandi« p Sla pod najbolj imi pogoj L — Izdaja nakaz* (vaglla) Baaca cTltaUa ia Banco di Skllla prosto provizija.
Brzojavi; ZTVNOSTENSKA — Triesta/ TELEFONI: 1078, 1089, 2157, 3353, 3354, 4312. Bona (med zasedanjem) 205
I i !