Številka 108 TRST, v petek, 19. aprila I907. Tečaj XXXII Izhaja vsaki asu » d efe nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj f*ff»*ni1čr.e Številke se prodajajo po 3 btč. etotinki * tih tot atarnch v 1'ratu in okoliri, Ljubljani, Gorici, tr-rju Petru. Sežani. Jiabrežini. iv. Luciji, Tolminu. " Ajdovščini, Postojni, Dorubergu. Solkanu itd. CK\T OGLASOV se račnnajo po vTStah (iiroke73 mm, visoke * t mm» : za trgovinske in obrtno oglase po 20 stotink ; ra orm rtn:ce. 7&hvale. poslanice, oglase denarnih ravodov ftt 50 btot. Za oglase v tekBiu lista do 5 vret 5 K, vsaka na-daijna vrst« K Mali oglasi po 3 stot. beBeda. najmanj pa ft> 40 frtot. — Oglase eprejema ln?eratni oddelek uprave ždinosti". — Plačuje Be izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moć l Naročnina znaša za v«e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece U K —, «» uaročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista. Nefrank vnn» pisma se ne sprejemajo In rokopisi so lie Tračaj o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo l.»ta UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Gal&tti IS. (Narodni Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. La^tn: k konsorcij lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci » lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fit. IS. s^sssi PoStno-hranilntfini račun 5t. 841'65a. —— TELEFOS štev. 1157. ■■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. PRAGA 18. Cesar je danes predpoludne delil splošne avdijence. PRAGA 18. Zvečer je bil pri cesarju dvorni obed. PRAGA 18. ( esar je danes popoludne obiskal soprogo namestnika grofa Coudenho- j Grško in sestanek v Gaeti so dogodki, iz ka ve. višega deželnega maršala kneza Jurja | terih je razvidna plodonosna unanja politika „Trinacriji" podal na jahto „Victoria and Al- obišče tudi ladijdelnici Vickeso and Sons ter bert". Pozdrav je bil prisrčen. Maxim v Barro\vu, da se določi, ako se novo RIM 18. Glede sestanka v Gaeti piše japonsko vojno ladijo zgradi tamsaj ali pa r Tribuna" : Ko se je italijanski kralj Viktor pri tvrdki Armstrong v New-Castlu. Emanuel mudil v Atenah, mu je kralj Edvard j ^ ~ : T sporočil, da bi na svojem povratku rad videl U S 1 J Italijo. Vsled tega je bil dogovorjen sestanek Duma. v Gaeti. Sestanek {v Rapallu, potovanje na PETROGRAD 18. (Petr. brz. ag.) Iiuma je sklenila, da povodom pravoslavnih veliko- Lobkovica, grofico Sitta-Nostiz, tajnega svetnika grofa Erwein-Nostiza in soprogo ter kne^injo Matildo AY indiscbgratz. PRAGA IS. Centralna zveza združenih čeških pevskih društev je danes ob 3. uri popoludne priredila cesarju pred kraljevo palačo serenado. na kateri je pelo okolu 1000 pev-bev in pevk. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Pragi. PRAGA 18. Nadvojvoda Fran Ferdinand e ob II in črtrt dopoludne dospel semkaj ;er se je takoj podal na Hradšin. Italije. To dokazuje, da se nahajamo na dobrem potu. GAETA 18. Na „Trinakriji" je bil opo- nočnih praznikov prekine svoje seje od 30. aprila do 12. maja. Zbornica ie nadaljevala debato o agrarnem vprašanju. Izmed današnjih govorov sta dva govora znamenita, ki ludne na čast angležke kraljeve dvojice obed, sta ju imela kmeta, pripadajoča desnici. Go med katerim sta si oba vladarja napila. Po vornika sta hudo napadala Poljake in Žide obedu se je angleška kraljeva dvojica prisrč- ter sta slednjič stavila zahtevo, naj se lastno poslovila od angležkega kralja ter s prin- 1 nikom zemljišč odvzamejo njih zemljišča ter cesinjo A'iktorijo in spremstvom zapustila razdele med kmete, pri čemer se vsekako ne jahto. Ob 2 uri so jahta „Victoria and Al- sme lastnike previsoko odškodovati. Ker nima bertu in angležke rojne ladije odplule, nakar se je kralj A'iktor Emanuel podal na kopno ter se po železnici odpeljal v Rim. GAETA 16. Ob 10. uri 45 min. pred- car dovolj zemljišč, treba jih je odvzeti drugim posestnikom. Ako bi se pa isti branili, bo treba uvesti silno visok zemljiški davek, da se trdovratneže spreobrne. Govora sta bila Spremembe v vojaštvu. i peludne je italijanski kralj zapustil angležko s pohvalo vsprejeta od desnice in levice ter 1 UN A.] 18. A'ojaški naredbeni list jej jp.hto ter se t]e cb hurra klicih angležke po- sta napravila precej utiša, objavil:. Umirovljeni so: FML Adol^ Hor-: sadke in groženju topov vrnil na „Trina-: Kozaki napadeni >etzkj pl. Horr.thal, poveljnik prvega zbora i-rijo \ Ob 11. uri je prišel na „Trinacrijo" j KATOVIC 18. Sinoči so v Sosnovicah z in zapovedujoči general v Krakovu, o tej pri- i angležki kralj, ki je bil vsprejet z največjimi! revolveriji streljali na neko patruljo kozakov, ifci je dobil red železne krone I. reda; FML častmi, ter je ostal v salonu kralja Viktorja ki jo je vodil policijski nadzornik. Nadzornik Josip Doilcrpl. W olframsberg. nadzornik orož-1 Emanuela 10 minut. Ob 11. uri 20 minut ie ; je bil ubit, dva kozaka pa hudo ranjena. ..i;>tva za dežele in kraljestva zastojiane v dr- j ob gromenju topov in huira-klicih posadke j Krvav spopad v Odesi žavnem zboru, istočasno mu je podeljen vi-težki križec Leopoldovega reda; GM Karol Klamer, poveljnik 8. pešbrigade in Pavel Jrass pl. olienegg, poveljnik sanitetnih čet. prvi je dobil vojaški zaslužni križec, drugi red železne krone 111. reda. Imenovani so : FML Steinsberg, poveljnik 2H. infanterijske divizije poveljnikom prvega zbora in zapovedujoči m generalom v Kvakovu ; GM Mifcael Tišljar, namestnik orož-riškega nadzornika, orožniškim nadzornikom zapustil -Trir.akrijo". Potres ~a dežele in kraljestva zastopane v državnem ; tičnega zbora in mnoge druge osebe, se je za- ODESA 18. Včeraj popoludne je prišlo na pristaniščnem trgu do krvavega spopada RIM 18. Z več observatorijev so ol> 10. med nek0 skupino členov bojne organizacije uri 45 min. predpoludne signalizirali potrese i „Zveze zares ruskih ljudi« in pristaniščnimi v Kalabriji in severo-zapadni Siciliji. delavci. Pri tem je bilo ranjenih pet oseb, Javni konzistorij. :mej temi dve smrtno. Vojaštvo je aretovalo RIM 18. Papež je imel danes javen 13 oseb. konzistorij, na katerem je izročil novoime- PETROGRAD 18. Tukajšnji listi poro novanim kardinalom kardinalski klobuk. Slo- £aj0 iz Odese, da je delavstvo vsled izgredov vesnost. kateri je prisostvovalo mnogo drugih wZveze pravih ruskih ljudi" zelo razbunjeno kardinalov, škofov in prelatov, členi diploma- Pristanični okraj so zasedli kozaki in redarji ODESA 18. (Petr. brz. ag.) Vsled vče- zboru: polkovnik Kukič, poveljnik pešpolka! ključila s papeževim blagoslovom. V konzisto- rajšnjega spopada med pristaši „Zveze pravih št. 61, je premeščen k sanitetnim četam ter! riju je bil prekoniziran tudi zaderski stolni Ruskih ljudi" in pristaniščnimi delavci je da- imenovan poveljnikom sanitetnih čet. prošt Borzatti naslovnim škofom. jnes delo v pristanišču ustavljeno. Pričakuje Ogrska zbornica. Aehrenthal pri Viljemu II. I se, da pojdejo delavci jutri zopet na delo. BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je nada-; BEROLIN ,18. Zatrjuje se, da dospe Vprašanje O amnestiji. !;evala debato o nedržavnih ljudskih šolah, avstro-ogrski minister unanjih stvari baron ' PETROGRAD 18. Parlamentarna sku-liešeni so bili paragrafi 4 do 12, nakar je ; Aehrenthal dne 30. aprila semkaj in da ga pina stranske ljudske svobode je razpravljala bila debata odgojena na- jutri. Seja je bila maja vsprejme cesar v avdijenci. Mi- o amnestiji. Z večino glasov je bilo sklenjeno zaključena ob 2. uri popoludne.^ nister ostane tukaj tri dni. ! staviti v dami predlog, naj bi duma napro- Magnatska zbornica. Nemški državni zbor. sila carja, da pomilosti vse, ki so obsojeni BUDIMPEŠTA 18. Magnatska zbornica j BEROLIN 18. Nemški državni zbor je radi političnih ali agrarnih zločinov. Manjšina ^e imela danes opoludne kra.ko sejo ter je nadaljeval razpravo o proračunu državnega je bila zato, naj bi se glede vprašanja o am-brez debate vsprejela novelo k odvetniškemu urada za notranje stvari. nestiji stopilo pred ljudstvo s posebno dekla- re,lu xr ^ * v 1 1 Nemiri radi podelitve žnpnije. 'racijo. , ST- JAG0 (Pokrajina Coruna) 18. Vsled ; ^ Postaja napadena. BUDIMPEŠTA 18. (Ogr. biro). Trgo-1 ra2lo5nosti mnenja med prebivalstvom in stol- VARŠAVA 18. (AVolffov biro). Dvajset vnaski mimeter je danes^ po noci zopet obolel^ kapiteljem radi podelitve neke župnije, je i oboroženih mož je danes napadlo postajo ter mora ostati v postelji.^ ^ ! prišlo do velike manifestacije. Bati se je ne- Suhedniov, razbilo blagajno ter jo oropalo. Avstro Ogrska in Srbija. mirov. Istočasno so razdejali brzojavno in telefonsko Vulkan začel bruhati. BELIGRAD 18. Avstroogrski poslanik je obvestil srbsko vlado, da se pogajanja radi < NEAV-VORK 18. „Sun" poroča iz Val- . sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko paraisa, da je pričel vulkan Puyehue v pro-Srbijo zopet prično koncem meseca maja. vjnciji Valdivija silno bruhati. Vulkan meče Novo črnogorsko ministerstvo. v zrak velike množine lave, pepela in vrele CETINIE. 18. Novo ministerstvo je se- vode. Izbruh vulkana so spremljali podzemsko stavljeno nastopno : dr. Tomanović, predsed- i bobnenje, potresu enaki sunki in električni fatvo, pravosodje in unanje stvari ; general zračni pojavi. Toki lave so vžgali gozde. Marinović. vojno in topništvo- vojvoda Voj-} Prebivalstva se je polastila panika, vodić, notranje stvari ; Vukovid : finance ;; Dementi. Plamenac, uk. i MADRID 18. Na kompetentnem mestu zvezo. Storilci so pobegnili. Naša narodi stranka in socijalna demokracija. Na shodu v Barkovljah se je za drom. Rvbarem oglasil za besedo zastopnik socijalne demokracije, g. Regent: Najprej je izjavil svoje zadovoljstvo, da more odgovarjati na takov govor, kakoršnjega je izustil dr. Rvbar, ke kraljeve dvojice je bil velečasten. Jahta Japonski princ Fušima na An- gospodovalni stranki (Tega tudi ni trdil no- ^Victoria and Albert*4, na kateri sta bila ■ gležkem. ben slovenski list). Nadaljevaje svoj govor je kralj in kraljica in ki sta jo spremljala kri- j LONDON 18. Princ Fušima dospe sem- govornik trdil, da narodna stranka ne zastopa *arja „Manchestei" in „Suffolk*4 je priplula i kaj dne maja. Princ obišče tudi kralja interesov delavstva, ampak meščanstva. De- v pristanišče cb gromenju topov in pozdravu Edvarda ter mnoge druge dostojanstvenike ter lavci da ne bodo nikdar mogli braniti svojih Žo.Ooe oseb. Kralj Viktor Emanuel se je na j se bo mudil tukaj več časa. Princ Fušima interesov, ako se ne bodo mednarodno dru- žili. Zanimiva je bila izjava govornikova, d a njegova stranka ne pričakuje ničesar od parlamenta, ker ta ^a jim je le sredstvo, dočim je glavna moč delavskih mas — ulica! Ljudstvo mora stati za stranko, potem je stranka močna. Govoreč o programu socijalne demokracije je povdarjal govornik, da bo socijalna demokracija delala na to, da se volilna pravica še bolj razširi, tako, da bodo imeli volilno pravico vsi, ki so dovršili 21. leto in pa tudi ženske. Nadalje je govornik odločno oporekal trditvi, da bi lašH delodajalci proganjali, oziroma odpuščali delavce radi njih narodnosti. In če se to morda res kje dogaja, so to le posamični slučaji. Na to je govornik napadal liberalno in klerikalno stranko na Kranjskem, a v pod-krepljenje svojih napadov na slovensko narodno stranko se je govornik skliceval na postopanje — poljske žlahte. (Kako deplaci-rano je bilo to, priča notorična resnica, da je ravno naš list dosleden in ojster nasprotnik poljske žlahte in vse oficijelne politike Poljakov proti bednemu narodu maloruskemu). Kandidat socijalnodemokratične stranke bo znal — tako je zatrjeval govornik — zastopati interese vsega okoličanskega ljudstva, ker ga bo podpiralo delavstvo izven parlamenta. Govornik je vskliknil patetično : da vlada ni nasprotna samo Slovencem, ampak vsemu delavstvu. Ne zato, ker so Slovenci, ampak za to, ker je nasprotna delavstvu sploh, je nasprotna tudi Slovencem ! Iz te trditve je izvel zaključek, da bo ljudstvo dobro zastopano le tedaj, ako se bodo zastopali ljudje iz delavske stranke. Na ta izvajanja zastopnika socijalne demokracije je odgovarjal dr. R y b a r : Najprej se zahvaljuje na komplimentu, ki mu ga je napravil predgovornik. S tem je priznal, da narodna stranka deluje v smislu socijalne demokracije, v kolikor stremi ta po zboljšanju položaja širokih mas. Potem pa je opravičeno vprašanje : zakaj je tako ojstro napadal našo narodno stranko kakor kapitalistično. Kar se tiče govoric o prodajanju socijalne demokracije, mora naglasiti, da naš list ni nikjer trdil, da se je socijalna demokracija prodala, ampak je zabeležil le govorico, da je ta stranka sklenila z itai'jansko liberalno stranko pakt za prihodnje voat e in je zahteval pojasnila. (Klici: tako je !) t akt pa je, ki ga ne more nikdo utajiti, da se je tržaška italijanska socijalna demokracija zelo čudno vedla o raznih prilikah, tako, da je moralo vzbujati sum. (Burno pritrjevanje). N. pr. ob vprašanju tržaške volilne reforme. Fakt je, da smo bili na mnogih shodih v popolnem soglasju z govorniki slovenskih socijalnih demokratov, fakt je, da so nastopali naši zastopniki v deželnem zboru v debati o volilni reformi v smislu zahtev socijalne demokracije. (Zopet burno pritrjevanje). A kako je pisalo glavno glasilo italijanske socijalne demokracije ? Najhuje je napadalo in smešilo naše poslance in jim celo grozilo. (Neopisen vrišč). Fakt je tudi, da je celo vaše glasilo pisalo o vprašanju tržaške volilne reforme taTfo. da je iz njega pisanja zvenela najstrožja obsodba postopanja laške socijalne demokracije. Dočim je „Lavoratore" kričal, da se ta načrt — če tudi je krivičen — mora vspre-jeti še v tem zasedanju in je vsakogar, ki bi hotel preprečiti, označal kakor sovražnike delavstva, je pa „Rdeči prapor" izrecno izjavil, da je predloženi volilni načrt tako monstruozen, da ne more biti vsprejet tudi če bi imeli radi tega še enkrat voliti po starem. (Frenetičen aplavz). Fakt je tudi, da so socijalno-demokratični govorniki na naših shodih glasno povdarjali, da naša okolica ima pravico do 12 zastopnikov, dočim PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER. Fanika je molče stopala poleg sestre, aii kolikorkrat se je ozrla proti severu, je uprla pogled ostro na kraj, kjer je cesta prodirala iz skalovja. Zdajci se je prikazala na tej poti nosilnica, se počasi pomikala po dolini in se slednjič ustavila pred dvorcem. Fanika je večkrat izpr-emenila barvo in ko je spoznala žensko osebo, se je začela tako tresti, da se je morala opreti na Saro. Iz hiše je prišla teta Ivanka pozdravit novega gosta. Tudi sestri sta pristopili in jo prijazno sprejeli — j in Fanika ni mogla niti hip obrniti očij od obličja mlade dame. i Bila je nežne postave, oko veliko, črno,! prodirajoče, včasih kakor zmedeno. Bujni lasje so bili nepopudrani in so ji v gavranje-črnih ' kodrih valovih čez tilnik. Dr. Pipec ji je pomagal iz nosilnice in uprla je vanj vprašujoč, rosen pogled, na kar terega je odgovoril z besedami : ..Vaš brat je izven vsake nevarnosti in Vas želi videti, gospodična Singelton!" Svidenje med bratom in sestro je bilo prisrčno, vendar se je slednja premagovala, tako da ni bilo preveč burno, česar se je dr. Pipec toli bal. Izabela je našla, da izgleda brat bolje in da je manje videti v nevarnosti nego je domnevala. ..Kje je Dunvud ?" je vprašala zdaj. „Ta izvrstni človek!" je rekel brat. „Ne-vtrudljiv je v svojih pozornostih in plemenitih činih. Po talco napornem dnevu kakor je bil včerajšnji je mislil najprvo na-me in predno je odšel, mi je še poskrbel za strežnico, katere navzočnost sama zadostuje, da me popolnoma zopet popravi..." Izraz v lepih potezah Izabelinih se je naenkrat izpremenil. Divje je švigalo njeno oko po sobi in vzkliknila je: „Torej Dunvuda ni tukaj ? Menila sem, da ga najdem tu pri mojem bolnem bratu !" „Njegova dolžnost ga je poklicala drugam. Baje so Angleži pri Hedzenu. Nič drugega bi ga ne moglo odstraniti od bolnega prijatelja. Ali Izabela, to razburjenje je bilo za-te preveč ... ti trepečeš!" Izabela ni odgovorila, ampak samo iztegnila roko po mizi in pozorna Fanika je takoj razumela njeno željo. Kozarec vode je zopet poživil Izabelo in rekla je zdaj : „Gotovo, njegova dolžnost je. Slišali smo, da marširaj o kraljeve čete ob Hedzenu. Jaz pa sem šla komaj pol' ure odtod mimo sovražnika." Zadnje besede so bile komaj slišne in skoro jih je govorila sama za-se. „Ali si jih videla na maršu?u je vprašal brat naglo. „Ne, bili so razjahali in so menda počivah." Mladi dragonec je gledal čudeč se v sestrine oči, ki je povešala k tlom pogled, a ni našel nikakega pojasnila. Njegov pogled je splaval od nje do Fanike, ki je jadrno skočila s stola in vprašala, če želi česa. „Oe hočete biti tako dobri," je dejal, „tedaj bi Vas prosil, da pošljete za hip stotnika Lavtona k meni." Fanika je takoj stekla po Lavtona, a nekaj jo je gnalo, da se je vrnila zopet. „Lavton," je zaklical Singelton nestrpno dragoncu naproti. „Ali ste slišali kaj od majorja?- „Njegov fant je bil dvakrat tukaj," se je glasil odgovor, „vprašal, kako je kaj v lazaretu." „In zakaj ne pride sam ?" „To je vprašanje, na katero zna odgovoriti on sam najbolje. A to veste, da so rdečesuknježi tod blizu in Dunvud vodi komando v tem okraju. Treba paziti na to bando." „Gotovo," je dejal Singelton. „A kako je potem, da Vi postopate tod okoli, ko je toliko dela?" „Moja desna roka, veste, je malce hroma in tudi moj konj šepa. Sicer bi laliko navel j še drugih vzrokov, a gospica Hvartonova bi mi tega ne odpustila." „O, govorite brez skrbi! Prosim," je rekla Fanika, dobrovoljno se smehljaje. „No, torej: Vaša imenitna kuhinja me zadržuje !" „Ah, res je : teta stori kar more, da bi 'delala čast gostoljubnosti mojega očeta," se je smejala deklica. „Jaz pa zanemarjam svojo dolžnost, da sedim tu in kramljam," (Pride še.) Stran II ^ EDINOST« štev. 108. V Trstu, 1H. aprila 1907 je „Lavoratore" trdil, da to, kar nudi okolici predloženi načrt popolnoma zadošča (Vrišč) in je svoje nasprotstvo proti okolici utemeljeval rekši, da je okolica gospodarski slabeja nego pa mesto. (Neopisen vrišč). Kje je ostal tu mednarodni in socialistični princip ? ! ! (Frenetičen aplavz). To navskrižje med nastopom „Lavoratora" in ^Rdečega l>rapoijau potrja le, kar mi vedno pravimo : italijanski socijalisti smejo biti tudi narodni šovinisti in le od slovenskih delavcev se zahteva, naj bodo mednarodni! Predgovornik je zatrdil, da ni možno zastopati interesov vseh stanov, a je vendar zatrdil, da le zastopnik delavske stranke bo zamogel zastopati vse okoličansko ljudstvo! Pal je torej v kričeče protislovje sam s seboj. (Glasno pritrjevanje). Socijalni demokratje trde vedno, da je narodni boj neploden, sterilen, ker poojstruje nasprotstva med narodnostmi. Isti socijalni demokratje pa napovedujejo dan na dan razredni boj : boj sloja proti sloju ! Mari tak boj ne izzivlje nasprot-stev! Če je narodni boj poguben, ker izzivlja nasprotstva. pa je še pogubnejši razredni boj, ker izzivlja nasprotstva med posamičnimi razredi v človeški družbi. (Viharno ploskanje). Obsojati treba torej tudi tak boj. Vsi stanovi so udje istega organizma, a organizem se more razvijati vspe-šno le tedaj, če 60 vsi udje zdravi, i Frenetično pritrjevanje). Ce trpita trgovski in kmečki stan mora neizogibno trpeti tudi delavski stan. Če bi vsi stanovi — razun delavskega — propadli, kdo bi potem kupoval, kar izdelujejo delavci ? ! In narobe : če bi delavski sloji ničesar ne imeli, kdo bi kupoval, kar prideluje kmet in kar prodaja trgovec ?! ! Na teh izgledih vidimo, da smo vsi potrebni eden drugemu in da eden brez druzega ne moremo živeti. (Vsestransko odobravanje, le navzoči Rociialni demokratje so glasno prigovarjali;. Nasproti prigovorom socijalnih demokratov je naglašal dr. Rvbar, da v tem smislu, kakor je govoril on, pišejo tudi razne socijalno demokratične avtoritete, na kar so nekateri socijalni demokratje zaklicali: To ni res, to je laž ! A dr. Rybar na to : Laž je j to J Mesto da me gospodje proglašajo za' lažnika, naj bi raje čitali razne socijalistične publikacije. Posebno jih opozarjam na zna-j menito revijo ..Socialistische Monatshefte", ki1 izhajajo v Berolinu. V zvezku za mesec maj ■ najdejo spis znamenitega socialističnega av-j ktorja Schippelna! To naj čitajo, pa i bodo videli, da sem govoril jaz resnico ! (Pio-; skanje in odobravanje). Socijalni demokratje govore tudi, da istotako, kakor se meščanstvo mednarodno združuje, se mora mednarodno združevati tudi delavstvo. Kar se tu govori o meščanstvu, je le do neke meje resnično. Združuje se mednarodno le kapitalizem, ne pa meščanstvo kakor tako. Ko se že toliko govori o mednarodnosti in bratstvu med delavci po vsem svetu, moramo že vprašati, zakaj da socijalna demokracija v Nemčiji tako sovražno nastopa proti slovanskim delavcem — posebno iz Galicije, Rusije in Češke — ki prihajajo tjakaj iskat dela ? ! Zato, ker našinci delajo (ker so skrom-neji) za manja plačila in škodujejo domačim delavi em! Imamo torej isti slučaj kakor pri nas v Trstu z regnicoli! (Vsestransko odobravanje). Če se torej v Nemčiji cela socijalna demokracija vzlic vsemu mednarodnemu načelu brani tujih delavcev, pa bi se mi tu ne smeli braniti regnicoiov ?!! ! (Glasno pritrjevanje). Tudi socijalisti v Rusiji so bili ob vo-litvi v prvo dumo zavzemali stališče, da njih duma nič ne briga. Ali pozneje so uvideli, da je to stališče povsem krivo in so se udeležili volitev v drugo dumo. Temu nasprotno je zastopnik socijalne demokracije tudi danes zatijal, da od parlamenta ne pričakujejo oni ničesar, da ta jim je le sredstvo, a njih moč da je ulica. Zakaj pa se potem toliko pehajo za državnozborske mandate ? !! (Viharna veselost in ploskanje). Socijalni demokratje govore, da se delavci morajo mednarodno združevati v obrambo svojih interesov. Ali tu je treba razločevati med strokovnimi in poetičnimi organizacijami. Proti strokovnim organizacijam ne more imeti živ krst nič. Narobe, mi smo pripravljeni podpirati vsako tako organizacijo. Odklanjati pa moramo vsako politično organizacijo, ki je nevarna kulturnim in narodnim interesom našega naroda !!! (Glasno odobravanje). Dr. Rvbai-je zaključil: Vsakomur je pravica in dolžnost, da skrbi za svoje materijalne potrebe, ali s tem ni rečeno, da sme človek živeti samo za trebuh. Človek ni žival, ki kadar se je nasitila, polega na tla in nima drugih potreb. Človek je više bitje, ki : poleg materijalnih tudi etične potrebe. V borbi za materijalne koristi je pustno vsprejemati vsacega zaveznika, ga le moremo najti, za svoje politične trebe pa moramo sami skrbeti! V tem smo sami in samo na-se navezani. (Zaključne odstavke tega polemičnega govora so spremljali zborovalci z neprestanim viharnim aplavzom, da se je videlo, kako je govoril vsem iz srca). Podajanja med Avstrijo in Ogrsko. Minister Košut je bil naglašal v nekem govoru v seji stranke neodvisnosti, da so vse vesti, ki se širijo o njegovih novih pred- lma do-kjer poboju J logih, le kombinacije, kajti pogajanja so strogo tajna in zaupna : Vendar prodirajo v javnost razni podatki, ki bržkone odgovarjajo resnici. V prvo je smatrati kakor gotovo stvar, da Košut dopušča podaljšanje nagodbe le še do leta 1917. Po letu 1917 se imajo postaviti carinarske pregraje in prenehajo skupni dohodki na carini. Obe državi bi potem vsaka za-se pobirali carino, tako da bi bilo za blago, uvoženo iz inozemstva, plačati carino na avstrijski meji in potem zopet, ako bi imelo iti na Ogrsko, tudi na av-stro-ogrski meji.To bi pomenjalo velik korak do uresničenja ideje-ljubljenke Madjarov ; do gospodarske neodvisnosti. Nasproti temu pa se ne čuje še nič zanesljivega, kako si minister Košut po letu 1917.* misli razmerje obeh držav do inozemstva ? ! Vendar pa se dozdeva, da Košut ne misli še na popolno odpravo carinsko-politične skupnosti med Avstrijo in Ogrsko. Razun tega, da si obe državi vzajemno dovoliti prednosti pred drugimi državami, naj bi bil — po predlogih Košutovih — carinski tarif v obeh državah jednak in se bo mogel spreminjati v skupnem sporazum-ljenju. Če tudi bi državi vsaka zase sklepali v svojem imenu trgovinske pogodbe, vendar bi jih imel posredovati skupni minister in bi jih obe državi skupno pripravljali, tako, da ne bi ne Avstrija ne Ogrska mogla skleniti trgovinske pogodbe z inozemstvom brez privoljenja Ogrske oziroma Avstrije. Ali tudi ti predlogi Košuta, ki vendar pomenjajo velik korak do gospodarske samostojnosti Ogrske, so naleteli baje na velik odpor v njegovi lastni stranki, ki je neizprosno zvesta svojemu programu, težečemu po p o-polni samostojnosti Ogrske. Tako že v konferenci stranke neodvisnosti so baje nastopili proti Košutovim predlogom, istotako jih odklanjajo tudi strankini listi. Položaj je torej skrajno nejasen in zamotan in zelo verjetno, da pogajanja, ki se bodo nadaljevala v Budimpešti, ostanejo brez-vspešna. In tako poraja dalje svoje sad greh, ki se je storil leta 1867 z ustanovitjo duva-lizma, tega nesrečnega deteta — sovražtva proti Slovanom! _ Dogodki na Ruskem. Novi Hetman donskih kozakov. Hetmanom donskih kozakov je bil mesto odpozvanega Odojevski-Maslova imenovan dosedanji štabni načelnik varšavskega vojaškega okraja, generalni lajtenat Samsonov. Isti je bil v rusko-japonski vojni poveljnik kavale-rijske brigade v Mandžuriji ter se je večkrat odlikoval. Avtonomija Poljske. Kakor javljajo iz Petrograda, je poljska frakcija v dumi izdelala načrt o avtonomiji Poljske, ki se predloži Dumi. Poljaki se nadejajo, da jih bo levica podpirala. Konflikt med ministerskim predsednikom Stolipinom in dumo. Iz Moskve javljajo : Glasom neke došle vesti je Stolipin osebno obvestil predsednika dume Golovina, da noče poojstrovati konflikta radi dopuščanja veščakov v komisije dume. Pripravljen je odjenjati. Kakor se je pokazalo leži glavna krivda na tem konfliktu na pomočniku načelnika varstvene straže dume, Ponomarevu, ki je v svojih poročilih slikal položaj v poslopju dume kakor zelo vznemirljiv, ter je govoril o pogostih shodih, živi agitaciji in propagandi revoluciji prilog, katere agitacije da delujejo zelo demoraliza-torično na kmečke poslance. Vsa poročila Ponomareva se pošiljajo v Carsko selo, kjer napravljajo velik utis. Pod utisom teh poročil, ki so silno vznemirila dvorne kroge, je nav-stal konflikt med Stolipinom in dumo. Obsedno stanje. Minister za notranje stvari in vojni mi-nist nameravata po vsej Rusiji dvigniti obsedno stanje. Financijelni položaj Rusije. Kakor poročajo iz Petrograda, je grof AVitte že dovršil svoje obsežno delo o finan-cijelnem položaju Rusije ter predloži prvi zvezek carju. _ Drobne politične vesti. Ministerski svetnik proti Slovanom inMadjarom. Z Dunaja poročajo, da je ministerski svetnik Kamil Kuranda, sin nekdanjega znanega politika, imel kakor kandidat za takozvani „Kaivier-tel" na Dunaju govor, v katerem je na nečuven način napadel Slovane in posebno še Madjare. Ogrski ministerski predsednik je od dunajske vlade brzojavno zahteval, da Ku-rando nemudoma izpuste iz službe. Volilno gibanje na Dunaju. Pri dunajskem namestništvu je bilo vloženih 38.411 reklamacij. Krščanski socijalci menijo, da bo okolu 5000 reklamacij vsprejetih, vse druge da bodo pa odklonjene. Minister Bvlandt-Rheid je vsprejel kandidaturo v 43. okraju. Črnogorski k on z ulat v P eču. Kakor javljajo iz Carigrada je črnogorski di-plomatični zastopnik v Carigradu, Drecun, storil pri porti shodne korake, da bi se v Peču osnoval črnogorski konzulat. M e r r y del Val ne odstopi. Iz Rima poročajo, da so vesti o bližnjem odstopu državnega tajnika Merrv del Vala, neosnovane. Kardinal Merrv del Val vživa v najveći meri poverenje papeževo. Velike vojaške vaje v Italiji. Rimska „Tribuna- poroča, da se bodo letošnjih velikih vojaških vaj udeležili trije armadni zbori in divizija kavalerije. Vaje se bodo vršile v okolici Novare. Tržaško volilno gibanje. Volilci 8 Kakor smo zvedeli, so naži politični nasprotniki uložili nešte-vilno reklamacij, s katerimi zahtevajo izbris naših volilcev iz volilnega imenika. Ze veeraj je mnogo naših somišljenikov prejelo od magistrata poziv, da tekom 24 ur po uročitvi dotičnega poziva dokažejo s potrebnimi dokazili svojo volilno pravico. Ker je rok 24 ur zelo kratek, in ker si je večinoma še le treba nabaviti kako potrdilo (potrdilo policijskega ravnateljstva, potrdilo o bivanju, domovinski list, vojaško knjižico in slično) opozarjamo naše volilce, naj takoj, čim prejmejo poziv magistrata, ukrenejo potrebno, da si pravočasno preskrbe dokumente, in si s tem zagotovijo svojo volilno pravico, za katero — kakor se zdi — nas zavidajo naši nasprotniki, bodisi rudeče, črne ali zeleno-belo-rudece barve ! .-Zavedni volilec". Da si to poučno in za vsacega volilca potrebno knjižico tudi siromašni sloji lahko nabavijo, se bo ista prodajala odslej po 20 (mesto po 40 stot.) Knjižica se prodaja po raznih tobakarnah. Volilci III. mestnega okraja so vabljeni, da pridejo nocoj ob 8 Vs- uri v prostore „Trž. podp. in bralnega društva" (Via Stadion) na pogovor radi kandidata. Radi važnosti tega pogovora je želeti obilne udeležbe. Iz druzega mestnega okraja nam poročajo: Doznajemo od povsem zanesljive strani, da se za socialističnega kandidata v tem okraju, kapitalista Skabarja, agitira s tem, da se raznaša vest, da ta kandidat (če bo izvoljen) sezida delavski dom, „tudi bi ga imel stati milijon" ter da bodo v njem stanovanja brezplačna ...!! Dalje vam javljamo, da so volilci tega okraja, ki so uslužbeni na železnici, dobili nalog, da prinesejo svoje glasovnice na kolodvor, kjer jim napišejo kandidata, da bodo oni vedeli koga je vsaki volil. Zavedni ljudje pa odgovarjajo : Mi znamo sami pisati in nimamo potrebe, da bi drugi za nas pisali. Mi bomo volili, kogar bomo mi hoteli! — Zago-tovljamo vas, da bo vsaj polovica železniških uslužbencev glasovala za slovenskega kandidata. Dnevne vesti. Kako slepari delavce tovarna cementa Portland v Hanoverju. Tukajšnje c. kr. namestništvo opozarja delavce, da kroži neki agent, ki najemlje delavce za tovarno portlandskega cementa v Hemmorju v Han-noverju. Ta agent obljublja] delavcem zlate gradove, da jih zvabi v Hemmor. A ko pridejo delavci v tovarno, jim ravnateljstvo iste javlja, da jih ne more sprejeti na delo pod obljubljenimi pogoji. Delavcem, ki so se dali zvabiti, tako ne preostaja druzega, nego delati pod najslabšimi pogoji, ali se pa vrniti na svoje troške nazaj v domovino. Seveda je to zadnje možno storiti le onim, ki imajo seboj kaj cvenka, če pa tega nimajo, se morajo udati pod pogoji, ki jim jih stavi ravnateljstvo tovarne, ah se pa obrniti na avstro-ogrski konzulat in prositi tam, da se jih odpošlje v domovino. Tako se je zgodilo, da je šlo 60 delavcev iz Galicije v Hemmor. Agent jim je obljubil, da jim tovarna poskrbi tudi stanovanje, a ko so prišli tja, so jim odkazali za spalnico neko podstrešje, v katerem bi bili skoraj zmrznili. Hrano so morali jemati v baraki" tovarne, a ko je prišel dan plačila, se jim je pridržala skoraj vsa plača za stanovanje in za hrano. Slednjič so morali na avstro-ogrski konzulat prosit, da se jih odpošlje v domovino na državne troške. A ti troški so znašali preko 1000 kron. C. kr. avstrijske državne železnice. Otvoritev postajališča Belapeč. Dne 1. maj-nika t. 1. otvori se med postajama Trbiž in Rateče-Belapeč, v kilometru 6.482, železniške proge Trbiž-Ljubljana, juž. kol. ležeče postajališče Belapeč za promet oseb in prtljage. Prometni časi vlakov, ki se vstavljajo na 'tem postajališču, so v dotičnih voznih redih i že objavljeni. Izdaja voznih listkov se vrši na j postajališču samem. Odprava prtljage vrši se I doplačilnim potom. Dosedanja zaznamba na progi Stajnah-Ird-Šerding ležeče postaje „Išl" izpreraeni se z dnem 1. vel. travna 1907 v rT o p 1 i c e jI š 1". 50-letnica tehničnega zavoda v Trstu. Ta zavod (stabilimento tecnico) bo slavil v ; soboto 50-letnico svojega obstanka. Tem povodom bodo v soboto praznovali vsi delavci ladijedelnice pri sv. Andreju, sv. Marku in sv. Roku. Seveda se jim izplača polno pla-i čilo. Vrhu tega je zavod določil 100.000 kron 'za letne podpore obnemoglim delavcem in vdovam umrlih delavcev. Katastrofa Llojdovega parnika Impe ratrix. Državno pravdništvo je opustilo kazensko postopanje proti poveljništvu in moštvu ponesrečenega parnika „Imperatrix", ker je dognano, da se je zgodila nesreča vsled tega, ker se je naenkrat pokvaril kompas, in vsled silnega viharja. Pristaniška oblast bo tiste j mornarje, ki so se svojevoljno polastili rešil-| nih čolnov, kaznovala disciplinarnim potem. Za ostale ponesrečencev parnika j „Imperatrix" se je nabralo skupno 130.000 : la-on. Osnoval se je poseben odbor, ki to 1 svoto razdeli. Popravek. Na strani 111. kol. 1. vrsta 12 od zgoraj včerajšnje številke se je r tiskarni po nesreči zrušil stavek, ki pričenja z besedami: „Njima, ki vedno... vsled česar nima isti nikakega pomena. Omenjeni stavek se ima glasiti: „Njemu, ki vedno kriči o »volkovi h", ki jih v resnici ni, se utegne zgoditi, da mu iz krotkih ljudi, postanejo — volkovi !" Naše gledališče. V nedeljo je repriza šaloigre v 3 dejanjih „Pri belem konjičku", spisala O. Blumenthal in G. Ka-delburg, z zopetnim gostovanjem g. Verovška iz Ljubljane, z isto razdelbo vlog in z isto opremo kakor na premijeri, kakor je razvidno tudi iz plakatov. Začetek predstave zopet točno ob 8. uri zvečer. Druga predstava „ Divjega lovca". Pišejo nam : Druga predstava „Divjega lovca", ki so jo uprizorili pri Sv. Ivam; minole nedelje diletantje Čitalnice pri Sr. Jakobu v Trstu na korist družbe Sv. ('irila in Metodija nadkrilila je sploh prvo uprizoritev toliko glede recitacije kolikor glede izvajanja posamičnih igralcev. Z zadoščenjem sem opazil, da so opazke v moji prvi kritiki obrodile sadu v pogledu igranja, ker so se igralci bolj uglobili v svoje uloge in jih izvršili primerneje. Tako je bila minole nedelje g.ca K. Požar v svoji težki ulogi ,.Maideu prav dobra, da je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo njenemu igranju in jej aplavdiralo. Dober vspeh, kakor na prvi predstavi, so dosegli tudi gospodje : Angelski, ki nam je predstavljal pravi tip „Janeza", Celski, dober tip starega „Zavrtnika", Kavšek, pristen ..Tonček", Bavdaž, Dobčnik, J. Bizjak, in drugi. Istotako gospice Besednjak, Miler in Talmajner. Ne smem pozabiti tudi na mladega pevovodjo E. Perhavca, ki je vodil orkester in pevce ter se trudi z resno ljubeznijo za prospeh Čitalnice. Vojaški orkester nam je ustregel to pot z izključno narodnimi komadi. Dvorana je bila dobro obiskana, toda ne tako, kakor je zahteval namen, v kateri je bil namenjen čisti dobiček. V. V. K poročilu o občnem zboru ženske podružnice sv. Cirila in Metodija. Poročilo, priobčeno na tem mestu o tem občnem zboru, nam je popraviti v smislu, da se je našemu poročevalcu vrinila pomota in da. zadnjič priobčeni govor ni izustila tajnica, ampak predsednica podružnice, gospa Karla Ponikvarjeva. Iz poročila tajničnega posnem-ljemo : Podavši poročilo o delovanju odbora, oziroma podružnice v minolem letu in izrekši iskreno zahvalo vsem dobrotnikom in povspe-ševateljem družbinih namenov, je tajnica, go-spica O. D e k 1 e v a, naslovila na zborovalke ta-le apel : Drage in častite zborovalke ! Tu Vam podajam to kratko poročilo o našem delovanju v letu 1906. Ni sicer veliko, a odbor je storil svojo dolžnost, kolikor mu je dopuščal čas in razmere. Lahko bi se v tem pogledu storilo še več, ako bi se za našo stvar vnemale tudi one, ki se sedaj ne brigajo za nič preko praga svoje hiše. Poglejte drage, koliko delajo druge slovanske žene na polju svoje šolske mladine ! Ne čitate-li kako se zbirajo v svoj krog rodoljubne in požrtvovalne Letinje ? 1 Niste-li čule, kake požrtvovalne so do srca plemenite narodne Poljakinje ? I Srbkinje in Bolgarke ? Zakaj naj bi zastajala slovenska žena ?! Kjer je narodna žena, tam je vrl rod in ustrajen ! A tak rod ne more poginiti, temveč hoče živeti častno, nesmrtno ! Ne izgubljajmo se, drage, v ničevne malenkosti, delujmo za našo šolsko družbo povsod kjer nam je dana prilika ; v posetih. na veselicah, na izletih, na krstu, pri poroki, ob vsaki priliki, tudi kadar imamo počastiti spomin svojega ljubljenega pokojnega ! Povsodi bodi nam geslo : ne zabimo naše plemenite družbe ! Naša podružnica ne sloni samo na enemu ali dveh stebrih, tako da bi, če bi se en steber podrl, to pomenjalo smrt. Ne, naših stebrov more biti veliko, naša podlaga naj bo široka in močna ! Radi tega je vse odvisno od Vas, drage, častite zborovalke. Naj živi, naj se širi naša podružnica bolj in bolj, naraščaja je vedno več; zato pa potrebujemo Vas, mnogo Vas, pridite in pomagajte nam, saj me smo vedno z Vami, saj me smo Vaše ! Novoizvoljeni odbor se je sestavil tako-le: g.a Karla Ponikvar predsednica, g.a Maša Grom, namestnica, g.ca Irma Štrekelj, blagajničaricu, g.a Ema Bartelj, namestnica, g.a Olga De-kleva tajnica, g.a Mira Engelman namestnica, g.ca Milka Mankoč in g.a Marica Bartel, pre-gledovalki računov. Poverjenice so : Za Prosek : g.ca Erme-negilda Luxa; za Bazovico : g.ca Ana Sva-gel; za Opčino : g.ca Olga Kariž ; za Bar-kovlje: g.a Evfemija Pertot in g.ca Angela Jan; za Skedenj : g ca Lota Gregorič in Olga Sancin. Za mesto : g.ca Lizika Krstnik. g.a Franja Ferjančič, g.a Josipina Katern. g.a Zotka Trošt, g.a Marija Istinič. Za sv. Ivan : g.ca Tončka Odinal in Evelina 4.Valen-! tič; za Rocol: g.ca Tončika Čarga. V Trstu, dne 19. aprila 1907 »EDINOST« atv. 108. Stran IIT tržaška mat.a kronika. Nepojasnjen slučaj. Poročajo nam: Neki uslužbenec na južnem kolodvoru je pre--jel brzojavko, da mu je umrl oče. Vsled te žalostne vesti se je odpeljal se svojo sestro, ki služi tu v Trstu, na svoj dom na pogreb. Istotako je prišla domov tudi druga sestra, ki biva nekje pri Ljubljani. Prišli so vsi trije domov in so našli očeta, ki je ravno — cepil drva! Kdo si je dovolil to hudobijo ah grdo šalo ? Ali kdo na Rakeku, ali v Cerknici. Stvar še ni pojašnjena. Ali naj je bila hudobija, ali neumna šala, na vsaki način je tako početje brezvestno ! 23 praznih vreč sta ukradla včeraj popoludne neki ženski v ulici Pondares 20-letni Štefan M., stanujoči v ulici Dante Ali-^bieri, in 20-letni Silvij F., stanujoči v ulici del Bosco. Ženska, ki je to opazila, je pa pozvala redarja. To videča, sta ona dva trzla vkradene vreče od sebe in začela bežati. Vendar sta bila aretovana in odvedena na policijo, kjer so ju vzeli na zapisnik inju pridržali v zaporu. Samomor. Truplo samomorilćevo najdeno četrti dan po smrti. V ponedeljek v jutro je neki orožnik našel na razklanem hribu mrtvo truplo moškega spola. Mrlič je imel rano na desnem sencu. Poleg njega je ležal revolver. Orožnik je obvestil svojega postajevodjo v Bazovici, ki je dal mrliča prenesti na pokopališče na Katinari. Ko so mrliča pozneje še enkrat natančneje reiskali, so našli v enemu njegovih žepov pismo, naslovljeno materi, iz katerega je izhajalo, da je bil pokojnik 23-letni mehanikar Ivan Brezovic, ki je delal v Llovdovem arze-nalu in stanoval z materjo, sestrami in enim bratom v ulici deli'Istria št. 310. — Njegovi domači so bili pred par dnevi prijavili na policiji, da je izginil od doma še dne 2. t. m. Zdravnik, ki je pregledal mrliča, je izjavil, da je mrtev že štiri dni. — Na željo sorodnikov je bilo samomorilčevo truplo prepeljano na pokopališče pri sv. Ani in tam pokopano. Tatvina. Dober plen so neznani uzmo-viči napravili v stanovanju krčmarice Marije Dajmović v hiši št. 25 v ulici della Guardia. V času od 11. ure predpoludne pa do 8. ure zvečer, ko je bila ona odsotna, so se tatovi s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v njeno stanovanje ter so iz neke zaklenjene omare, ki so jo odprli nasilnim načinom, ukradli raznih dragocenosti, v skupni vrednosti 209 kron. — V kuhinji so pa iz neke omare ukradli njenemu bratu Petru Bučiku srebrno uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti 36 kron. Tatvina z ulomom. Tvrdka S. Levi ima trgovino z manufakturnim blagom na trgu della Borsa št. 11. Včeraj v jutro je neki agent te tvrdke, takoj ko je odprl prodajalno, konstatoval, da so isto tekom noči ol»iskali tatovi. In res se je dognalo, da so tatovi najprej ulomili \ neko skrambo pod stopnjicami hiše št. 26 v ulici delle Beccherie ter da so v tej shrambi predrli zid, ki meji s prodajalno. Skozi luknjo, ki so jo tako napravili, jim je bilo lahko priti v prodajalno ; na poti jim je bila le še navadna lesena omara (škancija) kakoršne so sploh v vseh prodajalnah ob stenah. No, to so jednostavno prežagali. in bili so v prodajalni. Po kratkem inventarju je gospod Levi izjavil, da mu manjka 16 popolnih moških oblek in pa 28 kron denarja. SmeSnica. Mej zakonskima. Mlada žena: Moj notranji glas mi pravi... Soprog: Za božjo voljo, notranji glas imaš tu
  • 1. uri popoludne -j- 14° 1'elzius. — Vreme včeraj : oblačno. Vesti iz Gori6ke. Iz Kobarida. Dne 15. t. m. se je nastanila v Kobaridu 6. stotnija c. kr. deželne brambe iz Celovca in štab 2. bataljona z 8 Častniki. Poveljnik bataljona je podpolkovnik Sauenvein : ena stotnija je odšla v Breginj in ravno tako v Volče in Kanal, kjer ostanejo do 15. septembra t. 1. — Tukajšnje olepševalno in pogojzdovalno društvo nasaja drevored in popravi tudi pot na grič sv. Antona, vsled česar bo ptujcem in domačinom prav lahko priti po lepi složni poti na imenovani grič. kjer je prav lep razgled po kobaridski okolici. — Dne 13. t. m. so se zbrali župani tukajšnjega sodnega okraja na poziv deželnega odbora na posvetovanje v Kobarid radi licencirani a bikov v smislu novega govedorejskega zakona. Po predavanju deželnega poslanca gosp. Berbuča in dež. šol. nadzornika slov. kmet. šole v Crorici, gosp. Klavžarja. izrekli so se župani, da je potrebno, da se uvede licenciranje bikov v povzdigo govedoieje tudi v tem okraju. Dne 18. t. m. se bo vršilo licenciranje bikov za ta okraj v Kobaridu. — Obč. starešinstvo na Trnovem pri Kobaridu je odposlalo protest proti novemu d e ž e 1 n o z b o r s k e m u volilnemu redu za Groriško-Gradiščansko na c. kr. namestništvo. Proti novemu volilnemu zakonu na Goriškem. Občina Rodik je vložila protest na vladi proti novemu volilnemu redu, ki ga je sklenil deželni zbor goriški. x Občni zbor. Slovensko narodno-poli-tično društvo veleposestnikov na Goriškem imelo bo dne 25. t. m. ob 11. uri predpoludne v gostilni pri „Zvezdi* v Gorici svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom : Poročilo društvenega odbora. Pretresovanje resolucije glede novega deželnega volilnega reda. Pretresovanje morebitnih predlogov v smislu § 2. lit. C. društvenih pravil. Volitev društvenega predsedništva in odbora. Določitev društvenega glasila. x Društvo za ohranitev oglejske bazilike. Njega odbor bo imel sejo dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v knezoškofijski palači, pri kateri bosta poročala načelnik in blagajnik o dosedanjem delovanju društva. Dalje bo na daevnem redu: posvetovanje, katere poprave na baziliki naj se najprej pričnejo. Razgovor, kako bi se nagradilo še enega cerkovnika. Posvetovanje, da bi se poklicalo dunajskega arhitekta Castelliza na lice mesta. Razgovor o izdaji voditelja po baziliki in razglednic po Ogleju. Posvetovanje o določitvi posebne takse za vstop in ogled bazilike po dovršeni božji službi. Naznanitev sv. Očetu o ustanovljenem društvu in prošnja za apostolski blagoslov. Morebitni predlogi. — Kakor že znano, je predsednik društva knezo-nadškof dr. Fr. S e d e j, načelnik general topništva Albin baron Teufi'enbach, tajnik nadškofijski kancelar Aleksander Z a m-p a r o. d Občinsko blagajno v Rihembergu so ukradli neznani lopovi v noči mej 12. in 13. aprilom. V blagajni so bile razne važne listine in hranilne knjižice, v gotovini pa samo 60 kron. Blagajno so našli drugi dan razbito v nekem jarku. d Umrl je dne 17. t. m. vpokojeni nad-učitelj Ivan Gerželj v Vrtovinu. d Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev imela bode dne 29. aprila ob 10. in pol uri dop. svoj redni občni zbor. d Volilno gibanje. — Laška liberalna j stranka bo imela v nedeljo velik shod v goriškem gledišču. Prav primeren prostor, ker komedijo igrala bo gospoda na vsak način. — Socijalni demokrat Scabar sklicuje shod na isti dan v hotel Central. Slovenski socijalisti se menda za moža ne ogrevajo. d Proti deželnozborski volilni reformi, kakor je sklenjena, protestirale so v zadnjem času tudi občine v Tolminu, Mavhi-njah, Mirnem, Vrtojbi, Biljah. Vsega skupaj odposlalo je svoje proteste doslej nad 40 občin. d Goriški vodovod. Lansko leto popravili so vodovod, ki dovaja vodo iz Krom-berga v Gorico. Zajeli so nove studence in napravili nove cevi, kar je stalo ogromno denarja. Mislilo se je, da bo vsaj nekaj časa pomagano Goričanom. Toda glej, gospodje na našem magistratu so tako natančno pre-vdarili vso strar, da že letos pomanjkuje zopet vode. Naravno l Vsak veščak bi bil lahko povedal, da 8000 hI na dan, kolikor premore kromberški vodovod največ, ne zadostuje za mesto kot je Gorica! Kdo se ne spomni slavnih Abderitov? Iz morja so potegnili pri Tržiču 31 letnega Fr. Ungra s Češkega, ki je bil delavec pri pomorskem podjetju v Pancanu. V Tržiču je v nedeljo spremil svojo ženo na kolodvor, ki sc je imela odpeljati v Trst; ; potem ga niso več videli. Ne more se soditi, kaj je vzrok njegove smrti. Dva volka so videli minoli teden v j Cepovanu ob vznožju Kobilice, kakih 300 metrov od hiš. Volka sta bila vjela srno ter jo raztrgala, nato sta jo mahnila proti Lokvam. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 14. aprila 1907 je prišlo v Opatijo 17.906 J oseb. Od 11.—14. aprila 1907jenanovo došlo 560 oseb. Dne 14. aprila 1907 je bilo navzočih 3283 oseb._ Gospodarstvo. Tovarna umetnega gnojila. Na Reki nameravajo zgraditi tovarno za umetno gnojilo, ki bi proizvajala pepelnikov apnenec. Prometna glavnica znaša 4 milijone kron. Sodelovale bodo na tem podjetju nemška državna banka v Berolinu, banca commerciale v Milanu in neko italijansko društvo, ki ima v Italiji že več takih tovarn. Tovarno zgradijo nasproti tovarni torpedov. Promet na primorskih malih železnicah meseca februarija 1907. Na lokalni železnici Trst-Poreč seje prevozila 15.400 oseb in 2300 ton. blaga, dohodkov je bilo 29.800 K; vipavska železnica 6100 oseb in 3300 ton. blaga, dohodkov 12.200 K, furlanska železnica 5800 oseb in 4200 ton. blaga, dohodkov 18.400 K. Električna mala železnica Trst-Opčina je prevozila 12.064 oseb in 39 ton. blaga, dohodkov 6527 K ; tržaški tramvaj 691.047 oseb, dohodkov 76.344 K. K vprašanju o mesu. (Oest. Rundschau) je priobčila neki članek, v katerem pisec dokazuje baron Ehrenfels, da zamore avstrijsko poljedelstvo popolnoma preskrbovati Dunaj z mesom. Da bi se zamoglo sploh še pomnožiti produkcijo živine, o tem navaja pisec nastopne podatke. V Avstriji za-koljejo .na leto: 2,800.000 telet, 330 000 mladih goved, 132.000 opitanih bikov, 365.000 krav, 225.000 volov. j Povprečna starost klavne živine znaša, pri kravah 13 let, pri volih 7 in pol let. Ako bi se povprečna starost pri prvi skupini! zmanjšala na 10, pri drugi na 6 let, tedaj bi. se zamoglo vsako leto zaklati 110.000 krav in 55.000 volov več. Temu primerno bi se moralo vzgajati tudi več telet. Razne vesti. Štiri teleta je vrgla v Goricah na Koroškem krava najemniku Alešu Globočniku. Bila so vsa štiri mrtva. Važna razsodba. Državno sodišče je razsodilo, da je državnim uradnikom vojaška služba (tudi enoletna) šteti v pokojnino in da je tudi pri napredovanju v službi vojaško službovanje računati. Poroka dveh alepcev. V Wormsu na Nemškem sta se te dni poročila dva slepca. Ženin je star 32, nevesta 39 let. Ženin plete stolice. Skalovje se udrlo na Arlbergu. Iz Inomosta poročajo: Z južnega obronka gorovja Almezin se je udrla ogromna masa skalovja. Vas Nasserein ob Arlbergu je bila v največi nevarnosti. Deset metrov pred zadnjo hišo je udrtega skalovja na hišo visoko. 80.000 štirjaških metrov senožeti je zasutih. Cenijo, da se je udrlo skalovja za milijon kubičnih metrov. f Petar Nikolić. Znani trgovec s slikami v Zagrebu Petar Nikolić je umrl 15. t. m. v starosti 40 let. Število protestantov na Hrvatskem in v Slavoniji znaša 43.992. Od teh je 30.082 Luteranov in 13.910 Kalvincev. Protestantov je bilo leta 1869 le 12.970, leta 1880 — 15.241, leta 1890 — 23.362 in leta 1900 že 30.682. Po narodnosti se razdele luterani nastopno : 1796 je Madjarov, 28.286 Nemadjarov, in sicer 17.127 Nemcev, 9994 Slovakov in 518 Hrvatov. Kar se tiče Kalvincev, je med njimi največ Madjarov, namreč 9342. 45 let stari rekrut. V mestecu Šubin na Nemškem so te dni vzeli v vojake nekega 45 let starega moža ter so ga uvrstili v 140. pruski pešpolk, ki je v posadki v Ho-hensalzi. Mož je pred kakimi 25 leti dvakrat prišel na novačenje, potem se je pa podal v inozemstvo in od tamkaj se je še le nedavno povrnil v domačijo. Star dolg Napoleona III. Cesarico Evgenijo, vdovo bivšega francoskega cesarja Napoleona III., toži Pierre Thierry, da mu izplača 4,600.000 frankov. Ta dolg je navstal nastopno : Leta 1885 si je cesar Napoleon III. izposodil pri bogatemu brodolastniku Pierre Thierry-ju tri milijone frankov z obvezo, da izplača tekom enega meseca posojilo s pripadajočimi obrestmi. Med tem je cesarjev upnik umrl in ves imetek je podedovala njegova rodbina. Dolg Napoleonov je pripadel istoimennemu nečaku Thierry-jevemu. Leta 1870 je isti reklamiral povrnitev denarja in tedaj je prišlo do poravnave ter je bila za-dolžnica obnovljena in podaljšana na 15 let, priračunavši jej vse obresti. Za časa nemško-francoske vojne je Thierry izgubil obveznico, a sed;.j so jo zopet našli in zato je storil potrebne korake za pravdo, ako stara bivša cesarica ne izplača dobrovoljno zahtevane svote. Velikost in stroški tujih armad. Največo in pri tem najcenejo armado v razmerju s svojim prebivalstvom ima Danska z 187 možmi na vsakih 10.000 duš. Posamičen mož stane deželo na leto le 490 mark, do-čim mora plačati Anglija za vsakega vojaka 2300 mark. V združenih državah prihaja na vsakih 32 kvadratnih kilometrov še le en vojak. Popolnoma brez vojaštva je kneževina Lichtenstein. Republika San Marino ima le 40 mož pod orožjem.] „Armada" kneževine Monakovo sestaja iz 75 gardistov in orožnikov. Tudi velika vojvodina Luksemburška ima le 135 orožnikov, 170 dobro vol j cev in 1 vojaško godbo sestoječo iz 39 mož. Vsa južna Amerika s skupno 9 državami razpolaga za slučaj vojne le z 89.000 možmi, ki so zares izvežbani, dočim, zamore mala Švica s 3 in pol milijona ljudi postaviti- na noge armado 500.000 mož. Glasom neke ne-: davno v Angliji objavljene statistike je v | Franciji vsak 59. človek prebivalstva, v Nemčiji vsak 89., v Angliji vsak 100. v Italiji vsak 126., v Rusiji vsak 134. mož izvežban za vojaško službo. Leta 1810 je bilo na An-gležkem od vsacih 10.000 duš 171 regularnih Št : 4336. F. 4 Oglas dražbe. Dne 24. aprila t. 1. oddado se potom javne dražbe na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lovi tu doli imenovanih občin za osemletno dobo v zakup. Vzklicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba začne ob 10 uri pred pol. oziroma ob o. uri popoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne oziroma do 3. ure popoludne. Natančneja pojasnila daje podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. Ob 10. uri dopoludne: Skopo..... 220 kron Krajnavas ... 200 „ Mavhinja .... 160 „ Gabrovica .... 50 „ Ob 3. uri popoludne: Kobilaglava ... 71 kron Avber.....130 „ Ces. kr. okrajno glavarsfvo Sežana, 16. aprila 1907. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. ia pol do 6. iu pol pop. Tovarna pohištva v TRSTU ulica della Tesa itev. 46 ZALOGA Fl&zza - -Rosario it. 1 KATALOGI, NACRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Hahov zamorejo dobiti ose-J/vUCtl be vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo tigodnirhi pogoji. Obrniti se je na Josipa ZidariČ-a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol. ANT ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trsi, nlica Torrente št, 34 pr koti Ml) „Jtlla trnova citta di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke = vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novost- r-rr. (Dalje na 4. strani. JOSIP ROŽE mizarski mojster Tnt. ulica Giulia itev. 10, Trat izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim kon3umnim, posojilnim in drugim zf*-vodom po deželi za nove stavbe. k I i RAFFAELE SPAZZALI Posebnosti: Slikanje na emailu. 4. OLJA TRST via Cassa di BIsparmio št. 11 ogel Via Knora Povlake za 4. POVLAKE 4- pode. Povlake za ladije, jahte itd. 1 in elegantno A A ^ A 9UIIUHU ■■■ cicyaiitiiu ||l||f|la||| po zmernih cenah "i-H OIUSIVP Rafaele Italia AJUU^UUUU^UUU^ TB8T — Via Matcanton 7 Siraa IV »EDINOST« atev. 108 V Trstu, dne 1 i>. aprila 1907 OTE Ij 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeftji Cene zmerne. SSMSS HOTEL BALKAN rojakov, Povprečno najveće ljudi v armadi j ima Noveška. najmanje pa Japonska. i Koliko kruha pojedo posamični narodi. Statistik Sunberg ]e proračuni], koliko kruba da pojedo na leto posamični narodi. Po teh podatkih je do leta 1890 nsj-vcč kruha pojedel Francoz, namreč na leto 258 kg, nji mu je sledil Danec z 256. Belgije z 240, Nemec z 211, Švicar z 205, Holan-, dec z 210, Kus s 173, Avstrije s 155 itd. j Najmanje kruha je pojedel Portugalec, nam-; reč 107 kg. na leto. V minolem desetletju se i je ta statistika malo spremenila. V tem de-, setletju je največ kruha pojedel Danec, namreč 287 kg, na leto, na drugem mestu je bil Belgije z 274 kg, in Francoz z 254 kg na tretjem mestu. Nemec Je pojedel na leto 230 kg, za njim je prišel Švicar z 212 kg. Posebne vrste ženitbena pogodba je bila nedavno sklenjena v Des Moines, glavnem mestu ameriške države «Towa. Obe stranki sta določili, da se ima zakon po 15 letih razdružiti brez ločitve, ako ne bosta zadovoljna. Število otrok je določeno na tri, in sorodniki moževi smejo obiskati rodbino samo dvakrat na leto, to je meseca maja in oktobra. Brez dovoljenja žene ne sme mož dovesti nobenega gosta v hišo, posli so pod-l©žni ženi, ki določi tudi vsak dan jedila. Opojne pijače so prepovedane možu in ženi. In potem se še govori, da nimajo ženske dovolj pravic ! Nlžeavstrijska je imela leta 1890 — 2,1)61.799 prebivalcev, leta 1900 pa 3,100.4&:i. Prebivalstvo je torej naraslo za 438.694 duš, ali za 16 odstotkov. Leta 1890. so na Niže-Avstrijskem našteli 93.481 Čehov, leta 1900, pa že 132.968. Čehi so se torej pomnožili za 30.487 oseb oziroma za 42°/o« V teh številkah so uvaženi le oni Čehi, ki rabijo češki jezik kakor občevalni jezik. V resnici je pa na Niže-Avstrijskem mnogo več češkega prebivalstva. Največ Čehov je seveda na Dunaju. Svečanost device Orleanske. Dne 7. in 8. maja proslavijo v Orleansu spomin »a devico Orleansko, Jeanne d* Are. Mini-sterski predsednik je moral vsled nezadovoljstva, ki je zavladalo v vseh slojih prebivalstva, umakniti prepoved, da ne smejo uradniki inj vojaki sodelovati na svečanosti, kjer nastopijo i škofje in duhovniki v cerkveni obleki. Sedaj j je vojaškim oblastnijam dovolil, da prirede j posebno slavnost. Bivši veliki župan v Konkurzu Iz Budimpešte poročajo, da je nad imetkom bivšega velikega župana Bele Horvata in njegove soproge odprt konkurz. Pasiva znašajo 1,100.000, aktiva pa 300.000 kron. Soproga Horvath sta vodila tudi po njegovem umirovljenju razkošno življenje. Največo škodo bodo imeli pokrajinski denarni zavodi. Samomor okrajnega glavarja. V Zborovu v Galiciji se je umoril tamošnji okrajni glavar Josip Ziemba, ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. Ziemba je zapustil vdovo in tri otroke. CREiVSA MARŠALA DEPAUL TRST CORSO ŠL 4 GORICA Crrsa Verdi 15 M. Gal Elastični ovitki rodeči ali črni za trlne cepiče I.n vrsta trou 25 50 | ... _„ ; za kilogr. 11 a „ „ 23 50 | ° Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem. Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično. Giovanni Sardotsch & Co. ("prej v službi tvrdke Zenuaro e Gentilli) Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst (ogel San Spiridione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na dom. V/\V KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figiio Trst, Via Porporeila št. 5 - opi Via đella Sanita VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, yia n kakem „Kon- ! loLCIll OlU£UU sumnem druS vuu. Položim I malo kavcijo in dobra spričevala. Naslov pove „ln- j freratni oddelek Edinosti". 441 j l?|ptniknm' Sedaj, ko bode braniška dolina i IfclvlIlIRUHI ■ v bujnem cvetju sadnega drevja, i je najlepši čas ogledati si spomenik (.'e h o v i n a. „Slov. plan. društvo" je zaznamovalo najkiajio pot z rudero barvo in £e dospe tja v trieetrt ure. (442 nlacnifir inaenitne tovarne, primeren za dru-uldoUVir štva, proda se za polovično ceno. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 445 Pri Ctf luanil v Vrde:iJe Da prodaj lepo ■ II Of. IVClIiU posestvo, hi5a z letno na- jemščino 1600 kron. Vrt in vinograd s pridelkom 25 hI dobrega vina. Vsega zemljišča je nad 10.000 m5 iklaft. 2975 72) z dvemi vodnjaki. Oglasiti se je v hiši Št. 424 v sv. Ivanu. 133 SlOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO [□Hal POSTREŽENI IN S TEM l=ZJI=£J BODETE PODPIRALI TUDI „EDINOST". xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx * TRST - ulica Farnefo štev. II - TRST § s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU. Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranju. Močenje pana na par. — Perfektno likanje zagrinjal z modernimi statvami po 40 »tot. komad. — 0 isti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhca pogrinjala itrl^po ^^ najnovejšem zistemu, z največo natanjčnostjo in brižnostjo. ffi^ Cena Jako nizka. ii Odjemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v ulici Farneto štev. 11 Samo za maio časa!|mmt \ Samo za malo časaj Prodaja izgofovljenih oblek = za otroke in odraile = v velikej izberi in po vsaki meri v prodajalnici ul. Farneto 5 (Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila talca cena v Trstu Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali! Odhajanje in pnhajanje viakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 napro; Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 0 Herpelie—Rovinj—Pula. i 7 20 0 Herpelje— Divača—Dunjj. 8*50 0 Herpelje—Rovinj—Pnla. ' — 0 Herpelje—Rovinj—Pnla (Divača—Dunaj B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50,® q'20, 3, 815' Ob nedeljah in praznikih: 2 26 BorSt— Dr^.--He rpeljc—Divača. Trst—Buje—Poreć. o'ia 0 Koper—Eujc—Poreč in tnetiposUijt. 0 Koper—Buje—Poreč in 1r.edpost.1je. 0 Koper in rcedpo^tnje (le do Buj) Trs —Gorica— Jesenice— Cefovec— Beljak—Mon kao 6-— 0 do Gorice in medpostaje (Phafin—A : Sčina : 9-57) ! 7"25 B Gorica (Prvr.čina—Ajdovščina y;7) jc P.cljak—Celovec—Praga. — 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Je?cni : Beljak—Monakovo. 12'^J 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) iPrv.ivi-Ajdovščina : 3'^) Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) G r (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovcol'r... 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine—Gorica (Pivačina—Ajdovščin.i : 9_ Jesenice—Beljak—Monakovo. Ol- nedeljah in praznikih : 0 do Gorice č na—Ajdovščina : OI 'HOD iz Gorice v Ajdovščino: 915, S j Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj) 7*45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medp--T 0-46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpost:. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Hcrt-medpostaj. 10'^ B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Her-> Ob nedeljah in praznikih: iz Herpelj in P; ače. Poreč—Buje—Trst. ^•20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. j 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9'S5 0 iz Poreča, Bnj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst 5*— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opči a i* 7*15 0 iz Gorice in medpostaj, [ 2.— R iz Prage, Dunaja, Celovca. Gorice. 12.05 0 iz Celovca, Trbiia (Ajdovščine) Gorice, O7."ia. 6 ^ 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, O . 8-jjjj R iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine; ' t-oo 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob redeljah in praznikih: 0 iz Gorice (zvcji Ajdovščino) in inejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjana in Benetk 5*50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Korrainr. mons) preko Nabrežine. il'jO 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (-■ na Videm in Čedad). B preko Červinjana v Benetke, Milan, Ki.:, zvezo na Videm). V Italijo preko Kormlna in Vidma S'25 B preko "Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Kim £•55 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in A ?čino) Vidtm, Btnke. 4*25 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Vi_e:n-Milan itd. Do Gorice—Kornaina— Červinjana. ; 0 do Gorice, preko Nabrežlne (se zvezo v dovščino) |-oo 0 do Kormina preko Bivla. 9*^ B do Kormina (se zvezo na Červinjan . Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-BudlmpešU) O&tende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budi» :< 9"55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. B'22 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6-2 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8'30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte 11 >30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Prihod v Trst. Iz I alije preko Červinjana in Kormina. 7-40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. — B Iz Kcrmina preko Nabrežine. lO-jS B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz ( .r-vinjana. i 1*28 0 iz Kormina preko Nabrežlne. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino in iz Čtr vil jana. 7'0 iz Červinjana. 7-4« B iz Kormina (zve^a z Ajdovšč.) preko Nabrc B-35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nab.-t ,0 - 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Z Dunaja (Oatende in Londona) Ljabljanp, Zagreba Budimpešte in Reke. c/30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in London^ 7*20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budim" 9-— B z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpe.^- in Reke. 1C25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5-36 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, BudimpiŠte. g-65 g z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst m Reke. I -——-- IO p a z k e : Debele in podčrtane številke zn-.ijo popoludne. 0 — Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica« ODHOD iz TRSTA: 6.02«, 7.20", 8, 8.42,907**, 9-50 10.44, n.30, 12.20, 12-52**, 1.32*. 126, 2.28*, 2,44» 3-O8*, 3-32'*. 3-56*. 4-32**, 5-°7 5.56, 6.28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.9.56**, 11.20 ' ODHOD iz OPČIN: 5.30, 6.26, 6.51*-, 6.56, 7.36 S.19, 9-^7, 9-5°^. 9.56, 10.44, 11.42'% 11.47 12.20, 12.44*, 1.08, 1.32*, 1.44**, 1-49. 2.04* 2.20*, 2.44, 3,08*, 3.56, 4-26**, 4.32, 5.07,5.31* 5-59**» - 04, ć.44, 7.32, 8.07", 8.12, 9.07, lo.3<**\ 10.44. * Samo ob nedeljah Ln praznikih tet ob lepem vreui«:i .. Do kolodvora JržATDe železnic« ozir. <*lbod z i»te poi & *