SLOVENSKI vEsrn CELOVEC TOREK 4. OKT. 1988 Letnik XLII!. Štev. 42 (2402) Izhaja v Celovcu Erschelrtungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. Še 3 dni do izieta v Rovinj Btiža se odhod bratcev Stoven-skega vestnika na tridnevni VESTNt KOV HiT '88. Lepo jesensko vreme nam obeta prijetno bivanje na istrski obaii. Podrobnejše informacije o odhodu avtobusov v petek in soboto na 7. strani Predsednik jugos/ot/anskega Zveznega izvršnega sveta Branko Miku/ic v razgovoru z avsfu)sk/n7 zveznim kanc/egem t/ran/fzk/m. Super - Siovenski vestnik zda j vsak torek in petek! Uspe/; smo/ S/ovensk/ vestnik od danes da//e /zbaja dvakrat tedensko /n s/cer vsak torek /n petek. Z /zbajanjem dvakrat tedensko je uredništvo spreje/o /zz/v po krep/tv/ informacijske de/av-nost/ znotraj s/ovenske narodnostne skupnost/ na Koroškem terpo /ntorm/ranju nemško govorečega preb/va/stva na Koroškem /n po vsej Avstriji. Z nov/m konceptom je povezan/d tud/precej vseb/n-sk/d /n ob//kovn/d sprememb //sta. S/ovensk/ vest-n/k je tako posta/ še aktua/nejš/, bo//' /ntormat/ven. Mikuiic jasen: „Ljudi ne smemo toče vati!" Predsednik jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta Branko Mikuiič, ki seje prejšnji teden v četrtek in petek mudi) na uradnem obisku v Avstriji, je na tiskovni konferenci v Durn-steinu zavzet stališče tudi do vprašanja stovenske narodne skupnosti na Koroškem in dejal, da pričakuje, da bodo „vsa odprta vprašanja v manjšinski politiki rešena v dialogu med avstrijsko zvezno vlado in zastopniki manjšin". Zavzel je tudi stališče do pedagoškega modela, ki ga odločno odklanja velika večina koroških Slovencev, in se zelo jasno izrekel „proti ločevanju po jezikovnih skupinah". Branko Mikuiič je na tiskovni konferenci dejal dobesedno: „Ljudi ne smemo ločevati!" Jugoslovanski ministrski predsednik, ki se je v okviru svojega uradnega obiska dva- krat sreča! z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Franzem Vranitzkim, se je na tiskovni konferenci zahvalil Avstriji, da je Jugoslavijo podprla pri reševanju njenih problemov v zvezi z odplačevanjem dolgov, avstrijska podjetja pa je povabil k sodelovanju pri konkretnih jugoslovanskih projektih, kot na primer pri gradnji avtoceste Šentilj - Zagreb- Mikuiič je na svojem obisku, ki je brez dvoma poglobil dobrososedske odnose med nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo, imel tudi razgovore s člani avstrijskega parlamenta, med drugim tudi s poslancem Zelene alternative Karlom Smodejem, ki pa ob tem ni zastopal slovenskih organizacij na Koroškem, kot je o tem poročal „nt", glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev! Koroški Siovenci začudeni Koroška slovenska javnost je začudena: prvič v povojnem času predsednik jugosiovan-ske viade med svojim obiskom v Avstriji ni ime) časa in ni pokazat potrebe po razgovoru z zastopniki stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Pomeni Mikuti-čevo zadržanje odstopanje od jugostovanske potitične prakse, da so manjšine enakopraven subjekt, ki ga je treba upoštevati? 24 mesecev brez obresti! Za vse nakupe nad 4.000 ši). 1/3 plačate takoj-ostalo v 24 obrokih -brez kreditnih obresti. BREZPLAČNO § svetujemo § dostavljamo * montiramo. VSE ZA STANOVANJE Ambrozy pripravljen s Haiderjem... Nov/ koroški deže/m g/a var dr. PeterAmbrozy(s/;ka zgoraj/ je v nede/jski L/r/ f/ska na avstrijski fe/e viziji /z/a v//, da je zanj za koa/icijo sprejem///v tud/ /-/a/der. /z/ava je takoj na/ete/a na vrsto negativnih odmevov, saj je Ambrozy ed/n/ pomembnejši soc/a/ist v Avstriji, k/ je pr;prav//en sode/ovat/ s /-/a/der-jem. Kot je znano, je kanc/er l/ranitzky /eta 7 986 takoj, ko je /-/a/der prevze/ vodstvo v FPČ), razdr/ koa/icijo s to stranko na zvezni ravni. Ostro je reagira/ tod/ pos/anec Ze/en/h Kar/ Smo//e. Ambrozv ni nakaza! novih pnjemov v manjšmski poiitiki ..Nastopni govor novega deželnega glavarja dr. Ambrozyja je slovensko narodno skupnost razočaral", je dejal tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. „Če v času, ko na šolah postavljajo ločevalne stene in ko manjšina od štetja do štetja drastično nazaduje, govori o tem, da je uradna manjšinska politika zelo uspešna, potem lahko sklepamo, da Ambrozy v manjšinskem vprašanju očitno ne namerava spremeniti dosedanje koroške politike". Sturm je tudi zavrnil trditev novega deželnega glavarja, da so menda že uresničene vse pravice iz državne pogodbe: ..Vsebina poročila avstrijske rektorske konfe- rence in dejstvo, da se ravno v teh dneh Avstrija in Jugoslavija pogajata o uresničitvi 7. člena, jasno dokazujeta, da državna pogodba ni izpolnjena. K napovedi Ambrozyja, da bo v prihodnje pri vseh problemih iskal najširši možni kompromis, je Sturm dejal, da bi si tak konsenz želela tudi slovenska narodna skupnost. Konsenz z nemškonacio-nalnimi silami, kije naperjen proti interesom narodne skupnosti - kot npr. v šolskem vprašanju - pa Zveza slovenskih organizacij odklanja", je v prvi reakciji na govor novo izvoljenega deželnega glavarja dr. Petra Ambrozyja izjavil dr. Marjan Sturm. o /vcnrcrAArrA .S/orcrrsAc^r; r'c.s;/;AAr; v /nAA/;; Arr/t^Acc^a /ctr;, Aro ArsopAv s/rrcrr;cr;A/ swr;o z;;/;r;/;/'o oArAAAro An /brntn/, temveč .se je rnrAA v.seAnlrsA^ prAAagorAAA r/nnn.s7;/e/n mer/AjiAe/nn ^AanrAarrAu /n prAčaAcoru/pcm r;as'A/; Arra/A An ArruAccc, z cAnnnsvijo šte-t A/Ao začennjnto AzAtajafA dtr/kruA terAe/rsAo;/; s/lerga /)o.ste oJ.s/ej prejenn/AA v.saA toreA An peteA. /?nz/cg za to o<7/očAtev je nujno po tre A) n a A rep Ate v Anjbr/nnrA/.sAe cAejatn;o.st; za AoroAAe ^Aovence, pa turAA SPREJEL/ S/MO /ZZ/V.' za nent^Ao govoreče sor/e-/ezane ter za v.se zaAntere.sA-rane AraAce Azven oz A A/? Aoro.s'AA/; meja, AA že/A/o AAtA oMArno An aA/uaA;o oAvei-čenA o tAogajanju znotraj narorAno^tne .sAapno.stA An ^pAoA; na AčoroiAem. .S tem začenjamo novo oA^AoAje AnjormArunjn na ^foro^Aem An močneje prevzemamo svoje me.sto v njem. DrAAo-čAtev nagega uretAnAitva pa je turAA rezuAtat teme/jAte anaAAze stan ja AnjormAranju v cAežeAr AzAtajamo namreč Az rAej.sts'a, rAa nam čas An razvoj v poAAtAAA narekujeta taAo ArepAtev An/ormacA/sAre Jejnvno.stA, .saj /e Anjorma-cAj.sAo porAročje ena pomemAnAA komponent v A?ojn za okranAtev narotAne A^AentAtete ter A.stoča.s/;o /n.s-trtunent za zAAAzevanje m er A .so^crAnjAmu narodoma. V tem .sAAopu je rAvaAratno tecAen.sko AzAtajanje .SV .samo začetek ttre.snAčeva-nja AztAeAanega koncepta metA AzcAajateAjem, Zvezo s/oven.sktA; organAzacA/ na TAorosAen; An t/recA/tAstvon; ^AoventtAega ve.st/;AAa. Razvoj A)o seA rAaAje. Da ^mo prA tem na pravA potA, nam cAokazujejo tAo.se-tAanje Azkuknje. .S^tevAAo novAA naročnAAov je krepko nara.sAo, .SAovett.sAA ve.stt?AA je postaA jaktor na Aoros'AA metAA/.sAA .scenA. mAmo katerega tutAA nemško govoreča javnost več ne more. Do pogumno tAejnnje pa zaAueva se A?oAj zkrano tAeAo tako v uretAt;A.s'tv;t kot v tAskarnA Drava An tutAA v nekaterAAt tArugAAt AnžAAAMcA-ja/t sAovenske narodnostne skupnostA na Doroskem. AVovA koncept .SAorenskega vestnAka, kakršen se je v zadnjem Aetu že uveA/avAA, s tem korakom ne Ato spremenjen, temveč postavAjen še na šAršo zasnovo. AurAnn, odprtost ter pra-vAAen prAstop do novAnar-skega deAa pa je At rez dvoma zagotovAAo za uspešen razvoj, tako na časopA-snem kot tud/ na drugAA; področ/A/t narodnostnega žAvAjenja koroškAA: .S'Aovencev. Do je naša gAavna smernAca, za katero se Ato seveda treAta prAzadevatA Az dneva v dan. AVreduAštvo .SAo venskega vestnAka je sprejeAo AzzAv -sAcer z majAmjAm korakom, kateremu pa Atodo sAedAAA še drugA/ D At tem prosAmo vse AtraAke At; AtraAce da prA o/tAA-kovanju vseAtAne z namt sode/ujejo s predAogA, z že/jamA pa tudA z oAtjek-tAvno krAtAko. !van Lukan gtavni urednik Slovenski vestnik dvakrat tedensko! Cettjenje AtraAke, špoštovanA AtraAeA/ Z današt;/o sdevA/ko sto/ta .SAoveuskA ve.s*tt;Ak v novo oAtdo-Atje. Od danes daAje Ato prAAtajaA v Vaš dotn dvakrat tedensko, An sAcer vsak torek An petek. Z dvakratnim izhajanjem se bo deioma spremenila tudi vsebina dosedanjega časopisa. Najvažnejše spremembe so v tem, da Vas bo torkova številka SV obveščala v prvi vrsti o aktualnih dogodkih, v petkovi številki pa bomo poleg obveščanja o novicah iz vseh področij skrbeli tudi za razvedrilo ob koncu tedna. Glavna vsebina torkove številke (4 do 8 strani): # aktualno politično dogajanje znotraj narodnostne skupnosti # aktualne novice z vsega sveta # aktualne novice s Koroške in prostora Alpe-Jadran # rubrika v nemškem jeziku z najpomembnejšimi poročili # rubrika z novimi deviznimi tečaji, lotto, toto itd. # reportaže o večjih prireditvah na kulturnem področju # aktualna in obsežna športna stran z reportažami, poročili, nogometnim ogledalom, statistiko itd. Glavna vsebina petkove številke: (8 do 12 strani) # politično dogajanje v deželi in državi # tedenski politični ali gospodarski komentar # poročila iz prostora Alpe-Jadran # Obširni in informativni mednarodni obzornik # razširjena stran za naše nemško govoreče bralke in bralce # kulturna dejavnost koroških Slovencev # novice iz domačih krajev # koledar prireditev # tedenska križanka in Vestnikov roman # tedenski televizijski in radijski spored s posebno rubriko, namenjeno sporedu slovenskih oddaj v koroškem radiu # pestra in zanimiva „zad-nja stran" z novicami s Koroške in iz Slovenije # športni magazin, športna napoved fn še ena novica: tudi odslej boste lahko vsak mesec preči-tali uveljavljeno „Vestnikovo revijo" z bogato vsebino za vsakogar. Še nadalje bomo vključevali Zadružni list in tudi revija ..Gospodarstvo" bo vsaj enkrat četrtletno obogatila ponudbo Slovenskega vestnika! Prijateljske vez/ tudi z Nikaragvo! Vodja neodvisne raz-vojnopolitičnc poročevalne agencije AP1A v Srednji Ameriki Leo Gabriel je na predavanju v Tinjah dejal, da so v tem predelu sveta v žarišču napetosti tri države: Nikaragua, El Salvador ter Gvatemala. Povsod, tako je poudaril Gabriel, je družba konfrontirana z okrepljenim desnim ekstremizmom, katerega glavni cilj si je zagotoviti položaj še preden bi na volitvah v ZDA zmagal Dukakis, ki je napovedal, da bi prekinil z Rcagonovo politiko, torej tudi s podporo nikaragvan-skim contrasom. Gabriel je na tiskovni konferenci društva „Koroška solidarnost z Nikaragvo" obžaloval, da avstrijski zunanji minister Mock noče podpisati kulturne pogodbe z Nikaraguo (z Gvatemalo jo je). Helmut Stockhammer je najavil, da se celovška univerza namerava pobratiti z univerzo v Mana-gvi, društvo pa se prizadeva, da bi se pobratili tudi mesti Celovec in Managva. Kajžnikov Hanža: Najnovejši SnioHcjcv „dia!og" z Ambrozy-jeni pa res ni dolgo traja!: v sredo ga je začet, v nedetjo ga pa je že pokopat... Žitara vas: Enakopravnost še vedno ni uresničl jiva Frakcija Enotne liste v občinskem svetu v Žitari vasi je že pred več kot pol leta vložila zahtevo, naj bi občina postavila v poslopju občinskega urada dvojezične kazalce in s tem dokazala, da v občini, ki ima celo po Zakonu o narodnih skupnostih status dvojezične občine, to dvojezičnost tudi upoštevajo. Zdaj, več kot pol leta za tem, je bila ta zahteva na dnevnem redu občinske seje. Župan Posod (SP) je uvodoma dejal, da občinsko predstojništvo v tej zadevi ni sprejeto sklepa ter da za to glasovanje ne velja frakcijska disciplina, da torej lahko vsak odbornik glasuje po lastnem prepričanju. Toda to je bila seveda samo demagoška igra, saj je bil izid jasen: edino vsi trije odborniki EL so glaso- vali za dvojezična kazala, ostali občinski odborniki (med njimi tudi Slovenci na listah SPO in OVP) pa proti. Izid je bil torej jasen, pa čeprav sta npr. odbornika EL Tinej Hribernik in Franc Kukoviča še posebej pozivala odbornike, naj vsaj v letošnjem spominskem letu pokažejo kanček pripravljenosti za enakopravnost in upoštevanje slovenščine, in čeprav je Kukoviča celo dejal, da bi bil pripravljen plačati stroške za dvojezične kazalce v občinski stavbi iz lastnega žepa. S tem sklepom so žitrajski občinski odborniki ponovno dokazali, da nestrpnost do slovenske narodne skupnosti v občini ni popustila ter da odbornikom SPO in FP dejansko ne gre za demokratične, tolerantne od- nose do Slovencev. Svojo dvoreznost v odnosu do posameznih občanov so pokazali tudi s tem, da so prošnjo SPD „Trta" za finančno podporo za prireditev ob 80. obletnici društva spet predali v reševanje kulturnemu odboru, pa čeprav je ta že predlagal, naj občina Trti dodeli 5000 šilingov. Kulturni referent je nato sicer napovedal, da bodo vprašanje podpor raznim društvom nasploh na novo obravnavali, a že pri tej seji so nadaljevali s staro prakso: raznim športnim društvom so dodelili običajno finančno pomoč. V primeru prošnje SPD Trta so sicer obljubili, da bo društvo dobilo večjo podporo, toda kdo se lahko na to v Žitari vasi res zanese? Andrej Mohar Razpisuje deiovno mesto TAJNtCE POSLOVODJE Pogoji: ustrezna izobrazba, praksa na področju tajniškega de!a ter znanje nemščine, stovenščine iti po možnosti angtešči-ne. Prošnje z dokazih (spričevata, življenjepis itd.) nastovite na naslov: HAGO Trgovska družba z o.j. H.-Mai-StraBe 47/!!, 9020 Celovec Mo v/ c/eže/n/ g/a var c/r. Ee/er Amb/-ozy(s/ sred/), nov/ c/eže/n/ sve/n/k Rerbed Sc/i/7/er /n nova deže/na pos/anka Rosa Moser (vs/ SPO). s/z^e. Eggenberger Eno leto pred vo!itvami: „ Velika rokada" pri SPO Eno /eto pred dežek/ozborskon/ voZ/rvam/ na Eoro^kenr, k/ bodo po v.sej ve/y'e/no.s7/ o k/ob ra 7 %9, /e koro.fka .S'or/a//',s7;'