273. StEfftfe.
V Ljubljani, v torek II. novembra 1918.
Ll. leto.
»Sh>ven»td Narod* V*l|a po polti:
m Af/ifeD-Ogreko: za Nemaju:
telo leto ikupej naprej • . K 50- —
tSA.....
to mceec
13 —
4-50
cdo teto naprej  . . . .  K 55%-a Ameriko tn vse drage dežele: celo leto naprej  . ...  K 60-
Vprafenjcm glede Inaaratov ae naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. VprsTBiatvo (pritličje levo) KnaOora nllea št. 5, telefon it 85.
Uhaja veak dan sveder iavsanali nedelj« ki praznike.
Interati se racu na }o po porabijeien prostoru tn sicer   l mm visok, ter 54 ram širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte tn zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih fnserdfah oo dogovoru.
Mori nar očrniti saj sesljejo aarteaiso veSst s« nekssn^i.
!fi samo pismene aaroćbe brez postatre desarfa se oe aeresis atsaker ozirati, „flarodna tiskarna" tesalo i at. 89.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom aH če se bodi ponj: — I četrt leta    * •
cdo telo napoj .... K 48'— I P« leta...... 24-- |
na mesec
• • •
. 12,-- 4-
Posanezna Številka velja 39 vinarjev.
Doplst na) se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrealStvo:  Knaflsva ulica at. 5 (vi. nadstr. levo , telefon #t 94>
Italijani morajo z Reke.
Bel grad, 18. novembra 1918 Fra ricosko vrhovno poveljniStvo orijentska armada v Solanu javlja srbski vrhovni komandi v Belgrad, da je celokupna entanta izdala itali lanskemu poveljniku na Reki ukaz, da Imajo Italijani takoj izprazniti zasedeno Reko do zadnjega moža in da jo zopet zasede srbski bataljon, ki ae je moral umakniti v Kraljevico, in 1 divizija francoske vojake, ki je že na potu iz Soluna na Reko.
Takisto zasedejo Srbi skupno s Francozi neke sira-tegične točke v Dalmaciji.
Američani na Slovenskem.
Ljubljana, 19. novembra 1918.
Narodni svet razglaša:
Po avtentičnih nam doslih poročilih se nahajajo ameriške čete že v Korminu in na slovenski meji.
Pod zaščito entente.
SPOROČILO SRBSKEGA POVELJSTVA.
Zagreb, 18. novembra. Predsedstvo Narodnega vjeća je dobilo od delegata srbskega armadnega poveljstva Sirno-vića tole obvestilo: Gospod general Fianchet <T Esperav. poveljnik zveznih a/m a d na Balkanu, je dobil od vrhovnega ententnega vojnega vodstva v Parizu povelje, naj dirigira po en srbski in en francoski bataljon na Reko in v splitska pristanišča. Na Reko se vrne srbski bataljon, ki se je umaknil pred Italijani na Kraljevico. Francoski bataljon pride iz Smedereva.
Protestna nota Narodnega vijeća.
Zagreb, 18. novembra. Predsedstvo Narodnega vijeća se je obrnilo na kraljevo srbsko ministrstvo za zunanja dela v Belgradu z bratsko prošnjo, da takoj izroči ministrstvom zunanjih del v Londonu, Parizu, Rimu in Washingtonu naslednjo protesrno noto:
Narodno vijeće SHS smatra kot svojo sveto dolžnost, da stori vse, kar je v njegovi moči v zavarovanje koneČ-nega uspeha velikega dela, ki so ga dovršile Zvezne države in Združene države ameriške. Njim dolguje združeni narod SHS svojo osvoboditev izpod jarma svojih stoletnih tlačrteUev in osvoboditev jugoslovanskega naroda. V zavesti svoje dolžnosti se Narodno vijeće SHS ne pomišlja niti .trenutek, da stavi zavezniškim državam na razpolago vsa sredstva in vse pripomočke, ki so še potrebni v zasiguranje konečnega cilja, zlasti tudi vse svoje ladje, luke in obmorske trdnjave. Odredbe italijanske viade na suhem in na morju pa gredo daleč preko potreb, ki jih stavi ta cilj. Italijani si razlagajo konečni ciH vojne čisto drugače, kakor si ga predstavljamo mi. Mislijo, da imajo neomejeno pravico okupacije, kakor bi se nahajali v sovražni deželi, plenijo naše ladje, od-stavljajo nase častnike in nastavljajo mesto njih italijanske. Urade, ladje in ves materijal so sprejeli v svojo posest brez inventarja in brez zapisnikov. Na točkah, ki so jih okupirale italijanske čete. uvajajo italijanske vojaške oblasti rigorozno kontrolo v vojaških, administrativnih in policijskih zadevah. Narodnemu vijeću dohajajo neprestano pritožbe prebivalcev iz okupiranih okraiev proti italijanskim nasilnostim in perse-kucijarn.
Najboljši dokaz za utemeljenost našega protesta daje nasilna okupacija pristanišča in mesta Reke, ki so jo izvršili Italijani včeraj popoldne ob štirih. Dasi so jamčili srbski armadi, ki se je nahaiala na Reki, da mesta ne bodo zasedli, so se Italijani izkrcali v luki in se pripeljali tudi po kopnem, kakor hitro so se Srbi v zmislu dogovora umaknili iz mesta. Italijani so zasedli z voteško silo vse javne stavbe, urade in kolodvor; vpoštevaH niso protesta navzočih ententnih zastopnikov Železniško, poštno, brzojavno in telefonsko zvezo med Reko in Zagrebom je ItalHansk© vojaštvo prekinila
Narodno vijeće protestira najbolj energično proti taiam aktom nasilnosti, ki nasprotujejo priznanim določilom mednarodnega prava in ki posegajo globoko v naše življenske interese. Prebivalci mest in krajev, ki so jih Italijani okupirali, so — šele komaj osvobojeni iz lastnega robstva — že vnovič pahnjeni v brezupnost tuje c-kupacije, ki jih separira od ujedinjene države SHS., kateri pripadajo po svoji volji in zavesti, po enotgrafičnih in geografičnih načelih. To prebivalstvo ne bo moglo za nobeno ceno privoliti, da bi ostalo ločeno od svoje osvobojene domovine. Narodno vijeće odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi se mogle roditi iz teh nevzdržnih razmer. Šteje si v čast da obrne vso pozornost zavezniških vlad in vlade severoameriških združenih držav na te markantne dogodke.
Narodno vijeće SHS prosi bratsko srbsko vlado, da vzame tudi ona ta protest na znanje in podpira Narodno vijeće kakor do sedaj tadi še naprej v bratski ljubavi — Podpisala podpredsednika NV.: Pavelić in Pribiti e v i c.
JUGOSLOVANSKA MORNARICA POD ZAŠČITO AMERIKE.
Split, 18. novembra. Po zanesljivih poročilih so se ponudile Severoameri-ške združene države Narodnemu vjeću, da vzamejo v svojo zaščito celo nase brodovje in ga s tem rešijo pred vsakim napadom. Pod pogoji zahtevajo samo, da izobesijo ladje poleg jugoslovanskih tudi ameriško zastavo. V najkrajšem času pričakujejo tozadevnega pred-Joga severoameriške vlade.
PREPREČENO ITALIJANSKO IZKRCANJE V KOTORU.
Kotor, 18. novembra. Na kotorskih utrdbah in v zalivu usidranih vojnih ladjah vihrajo srbske, hrvatske In slovenske zastave. Utrdbe in ladje stoje pod varstom ameriške, francoske in angleške mornarice. Italijani so se hoteli tudi v Kotom Izkrcati, pa jim je to srbska posadka v sporazumu s poveljnikom ententine mornarice zabranila, Italijani so nato zahtevali, da izobesijo utrdbe in ladje tudi italijansko zastavo. Slednjič se je sklenil kompromis, da so izobesili poleg jugoslovanskih tudi zastave vseh zavezniških drŽav.
ENTENTA NE ODOBRAVA ITALIJANSKE OKUPACIJE.
Reka, 18. novembra Iz avtentične strani se poroča, da posvečajo Angleži, Francozi hi Amerikanci največjo pazljivost razmeram v jugoslovanskih pokrajinah. Odločeni so, da nastopijo proti italijanski okupaciji, kakor hitro se pokaže, da H ljudstvo nezadovoljno z njo ter da jo čuti kot sovražen akt tuje države. Italijani se sklicujejo sedaj vedno na to. da je ljudstvo z okupacijo zadovoljno in da izjavlja, da se rrm godi boljše, kakor bi se mu moglo goditi v Jugoslaviji. Težkoče za zavezniško pomoč dela sedaj samo še dejstvo, da popolno ujedinjenje države SHS še vedno ni izvršeno in da vsled tega napram ententi še vedno ne moremo postopati tako enotno in energično, kakor je nujno potrebno, da očuvamo nase vitalne interese velike usodne škode.
FRANCOZI   OBREZUSPESIU ITALIJANSKE SIK ANE.
Reka. 18. novembra- Več dni sem so se mudili na Reki finančni strokovnjaki, ki jih je Narodno vjeće poslalo v Švico, da se informirajo o važnih gospodarskih vprašanjih. Italijanska vlada delegatom ni dovolila, "da bi potovali preko Italije. Del odposlancev se je zato vrnil v Zagreb, da se odpelje v Švico preko nemškega ozemlja. f 'stalim delegatom pa je dal poveljnik en-tentinega brodovja v Sredozemskem morju, fiancoski admiral Oaucjbet na razpolago brzovozno vojno ladjo, ki jih popelje mimo Krfa v Marseilles, odkoder odpotujejo potem v Švico.
FRANCOZ!  NAM  POMOREJO  Z ŽIVILI.
Zagreb, 18. novembfa. Danes sta prispela v Zagreb delegata Narodnega vjeća Bukšek in dr. Cok, ki sta prevzela skupno z dr Tresić - Pavičicem bivšo avstro - ogrsko mornarico in odpotovala nato na Krf, kjer sta se mudila dalj Časa Dri admiralu Gauchetu. vrhovnemu zapovedniku ententi-nega brodovja v Sredozemskem morju. Delegata ne moreta prebvaliti prijaznosti francoskega admirala ter ameriških in angleških Častnikov. Dobila sta vtis. da so njihove simoatile na naši strani tudi v sporu z Italijo. Admiral Oauchet je delegatoma, ki sta mu slikala žalostne prehranjevalne razmere na našem ozemlju, obljubil, da bo storila Francila vse kar je v njeni moči, da olajša življenje prebivalcem prizadetih pokrajin. 2e prihodnji teden se pripelje ladja z živežem iz Marseilla v Dalmacijo. Pripravljeni pa so tudi že tovori živil za Istro in slovenske dežele. Delegata sta bila ves čas svojega bivanja r.a Krfu gosta srbske vlade, ki ju je sprejela z bratsko gostoljubnostjo. Na seji Narodnega vieća v Zagrebu sta oodala obširno poročilo o svojem delovanju.
ČRNA GORA ZA NARODNO VJEDI-NJENJE. — ITALIJANSKE INTRIGE.
Cetiuje, 18. novembra. Za jutri Je sklicana črnogorska narodna skupščina, ki bo proglasila državno združitev s Srbijo in državo SHS. Italijani so porabili vsa sredstva, denarna in moralna, da bi pripravili kralja Nikito k vrnitvi na Cetinje. kjer naj bi uvedel separatistično akcijo. Nikita pa se ni dal pregovoriti.
Vrhnika in Borovnica izpraznjeni.
Vrhnika, 18. novembra. Vrhniko so Italijani že popolnoma izpraznili. S seboj so vzeli tudi oklopni svoj avtomobil. — Na Vrhniki vlada vsled tega veliko veselje.
Borovnica, 18. novembra. T u d i o d An so odšle vse italijanske čete.
★
JUGOSLOVANSKE     ČETE ZASEDEJO CELOVEC?
Celovške ^Freie Stimmenc poročajo: Na zborovanju meščanske hrambe 15. t. m. ie poročal deželni odbornik dr. Anuerer možnosti, da jugoslovanske čete zasedejo Celovec in oze ml ie do Št. Vida Tudi ni izkliučeno zasedenie B e 1 i a -k a. Na to ie izvajal, da bo koroški deželni zastop podil siecr oster protest proti morebitnemu jugoslovanskemu sunku, ali kakih obrambnih ukrepov ne stori, držeč se stalila. . da nova nemško - avstrijska država se ni voie-vala in se tudi noče voievati, marveč pričakuje svoio pravico od mirovne konference. Radi tega ie brambni odsek sklenil, da imaio pri vsakem morebitnem zasedeniu kakega dela koroške dežele s strani ententnih čet ali komi-i i dotični vojaški poveliniki in poveljniki meščanske brambe izjaviti, da so oni in podrejene iim formacije določene ne za bojne svrhe, ampak v svrbo vzdrževanja miru in reda. — Jugoslovanske čete so zajedle Žit aro ves in Bororlie. Iz Boroveli se ie Jugoslovanski oddelek drugi dan umaknil. — V Kanalski dolini se nahaja večje število italijanskih čet.
Srbi v Sarajevu.
Sarajevo. 18. novembra. Včeraj dopoldne ie dospel v mesto vrhovni poveljnik srbskih čet v Bosni in Hercegovini vojvoda Stepanovič. Bil ie od prebivalstva svečano sprejet, in pozdravljen med grmeniem topov. Ko se ie peljal po ulicah, so ga obsipale žene in dekleta s cvetiem. — Sinoči ie odšla iz, Sarajeva čeho - slovaška legija. V kazini srbskih oficirjev se ie vršil r°-slovilni večer, na katerem ie prišlo do ganljivih prizorov. Danes so zaprisegli višji poljski častniki tukajšnjo poljsko legijo. Legiji so izročile poljske dame ob tet priliki krasen prapor. Skozi Sarajevo korakajo noč in dan srbske čete. namenjene v zar>idn~> P - «. in T>'lma-ciio.
Sanitetna misija za Srbijo.
Zagreb, 19. novembra Dosedaj se je javilo 14 hrvatskih zdravnikov za službo v Srbiji. Iz Zagreba se odpeljejo v četrtek. Njim se priključijo tudi slovenski zdravni-k, ki so namenjeni v Srbijo in dospejo v Zagreb v sredo zvečer.
Avgljeva metla v Zagrebu.
Zagreb 19. novembra. Na pritisk javnosti je odstranila Narodna vlada v Zagrebu vssto starih narodnih grešnikov. 2 V prv vrsti je šel znani Iso Kršnjavi, katerega je vlada suspendirala kot vseučiliškega profesorja. Njegov vredni drug prof. dr. Milan Sufflav se je pravočasno prostovoljno umaknil. Vpokojen je bil tudi županijski šolski nadzornik Ivan Malud. S svojih mest so odstavljeni prisedniki stola sedmorice Mlan Akurti, Josip Trabokija. Miha lieim in predsednik sodbenega stola Mirko Ko-šutič. Vsa ta imena so se več aH manj žalostna proslavila v znanih veleizdajniških procesih in naposled še ob priliki frankov-ske zarote proti hrvatski ustavi.
Srbf v Banovini m Dalmaciji.
Split, 1«. novembra. Z o žirom na napetost v Dalmaciji je srbsko vrhovno poveljstvo odredilo, da naj srbske čete zasedejo vse važne točke. Srbi so zasedli Dubrovnik.da izkliučijo vsako italijansko izkrcanje. V prihodnjih dnevih bodo zasedli mdi Split Metkevič in Kotor.
Požega. 18. novembra (u—s.) Včeraj je prispel semkaj en bataljon srbske vojske pod vodstvom majoria Tasića. Srbske čete so bile sijajno sorejete. Pozdravil jih Je veliki župan dr. Kirschner. Po sprejemu so odP'oraVale čete na blago^arenje v pravoslavno cerkev, nato pa k slovesnemu tedcu-mn v katol^ko cerkev.
Nova fJrarU^ka. IS. novembra, (u—s.) Semkaj je dospel oddelek Srbov. Srbi so bili svečano spreleti od županstva zastopstva nsrodne vlade In vseh krajevnih društev, ki so prišla k sprejemu z zastavami.
ITALIJA NT V IDRIJI.
Idrija, 18. novembra. Narodni svet v Idnii ie podal proti italijanski okupaciji/formalen protest in predložil spomenico, ki zahteva, 3a ostane avtonomija nedotaknjena in promet svoboden. Glede uprave rudnika in pjač uradnikom naj stopi italijanska vlada v stik z Narodnim viečem. Prišlo ie Italiianov okoli 2000, prišli so eez Crntvrh. prihajajo pa tudi iz Sv. Lucije proti Idriii. tako da bo v mestu in okolici obilo italijanskega vojaštva, ki zasede Godovič in drusre kraie, proti Žirem do Razpotja. V Idriii so zasedli pošto in drugi urade, poveljstvo se ie nastanilo y trradu. kier ie izobešena italijanska zastava. Občinsko gerent-stvo so pustili v miru. Nabili so lepake, ki zahtevajo, da se mora prebivalstvo vesti mirno in da bo vsak upor kaznovan s smrtio. Živil ima Idriia komat še za teden dni in ako dotle ne bo dovoza, ijrfbruhne lakota Mesto je povsem mirao. tako tudi okoliške vasi.
llaio osvoboditev pozdravljalo i - Boisan.
Sofija. 19. novembra. Novica, da žarki politične svobode obsevajo Slovenijo, ki si ie pridobila popolno narodno neodvisnost, je vzbudila v Bolgariji največjo radost. Slovanska društva bolgarske prestolice vam pošiljajo bratski pozdrav. Lepa Ljubljana je lahko ponosna na pridobljeno neodvisnost in zamore, obračajoč ponosni pogled na bodočnost prav tako svobodnih sosednih slovanskih zemelj, delati za procvit slovenskega naroda, za zbližanje in vzajemnost slovanskih plemen — za vzore, katerih glavna predbojevnica je bila v zadniih časih Slovenija. — Predsednik SMS.: Bob če v.
Slovensko - italijanska narodnostna meja.
Italijani se v nekaterih naših krajih olčnpiranesra ozemlja obnašajo tako, kakor bi hoteli ostati tamkai za vedno, izsili u jei o prisece uradništvu in svečano izjavljajo, da so ti kraji za vedno zvezani z Italijo.
Zadnja beseda o tem še ni izgovorjena, posebno še radi teca ne, ker imamo pred seboj popolnoma točno Wilso-novo izjavo, da naj teče bodoča meja Italije po jasno začrtani emojrraflcm meii. Zato prinašamo v naslednjem narodnostno mejo med Slovenci in Italijani na Goriškem in Benočanskem. Ako zmasa Wilsonovo nadelo, potem nimajo Italijani pravico niti do koščeka naše slovenske Goriške in odstopiti ftorajo tudi vso Beneško Slovenijo JugosU-^ viji.
Vsa obal od Trsta pa do Tržiča je popolnoma slovenska, sai ležijo tukaj popolnoma naši kraji Kontoveli. f^ro-sek, Nabrežina. Sistian. Devin in sti--v. n. Pri tem kraju ae prične narodnostna meja ki teče na i prvo na severo-zapad čez skrajni rob Doberdobske planote. V -plošnem lahko rečemo, da se vije narodnostna meja od Tržiča mimo Kormina, < edada do Humina (Ge-mona) ob Tilmentu ves čas po brdih tik nad furlansko nižino. Od Tržiča pa do Kormina deli oba jezika protra južne železnice in sicer so V6e^pustaic indijanske raz ven Rubij in Stan dreza tik Gorice. Pripomniti pa moramo, da ie ravno v eroriškem delu veliko več Slovencev poselienih na dru^i strani na; rodnostne črte. kot Italijanov na na£i strani. V splošnem lahko trdimo, da se narodnostna meia bistveno že trinaiet stoletij ni izpremenila ako izvzamemo nekatere malenkostne izpremembe.
Potek narodnostne meie ie slcl i (srlei generalko): slovenski obmemi kraji so že imenovani Siivan zapadno od znamenite Grmade. Media vas, Jam-lie, Doberdob. Devetakl. Gabriie, Ru->.iie. Sovodnie in Stnndrož tik Gorice. To je Rutarieva crta: a to se vjema tudi Czoernisr(oče). le s to razliko, da iii-števa. k slovenskim kratera rudi Z'
ščino, ki ie Rutariu že poitaliionceii;:. Italiianski obmejni krni i so Ti -.ič, {selce. Vermelian, Sredi polja, Polazzo in Zasrrad. Interesantno ie. da zaznamuje (T - »erniff (sin) na svoii mapi »Ethnp-srraphisehe Karte des dsterreichischon Kiistenlandes. Naeh den richtier«^ stellten Ersebnissen der Volkszahlung vom 31, Dezember 1880. Tri ost 18S5.C vso katastralno občino Vermelian kot slovensko, to katastralno občino tvorita kraja Vermelian in Seke. Od Zdrav-ščine deli oba jezika proti severo-vzho-du Soča do poitaliiančeneea Ločnika (Lucinico). Pri tem krajo se zaobrne meja na severo-zanad in pride do državne meie pri poiuiliian'enih Rutariih fRuttar). tako da ležiio na laški strani Ločnik. Moša. Sv. Lovrenc pri Mosi. Kopriva, Ružir. Spessa. Krmin in Bra-San (Brazzano), na slovenski pa'Podpora, Gradiškute, Trebež. Vioolže (Vi-polsano), Mcdana, B ur han a in Foiana (Fleana). Ozoernie (sini zaznamuje na
svoji karti katastralno občino Sv. Lovrenc pri ftfo&J kot slovensko. Od Rutar-iev teče meia uroti severu mimo poitali-iančene va->i Dolenie do državne meie. Na slovenski strani je pretežno slovenska vas Neblo (Nebola) in Mimik (Mirnioo). Tu prestopi jezikovna meia državno in se prične Beneška Slovenija Czoernie: (oče) prišteva Rutarie, Dolenjo in Praprotno (Prepotto) še k slovenskemu ozemliu. dasi so mešani. V Beneški Sloveniji ležijo ob meji sledeči kraji: Ibana (Albana). Selice (Cla-drecis). Cela (Cialla). Tije (S. Pietro di Chiazzaeco). Stara erora (Castell del Monte). Ažla ob Nadiži (Azzida). Sv. Peter Slovenov (S. Pietro al Nalisonel. Brnas (Vernasso), Vrh (Spiernon). Od Vrha teče meia na Sv. Lovrenca ("Monte San Lorenzo), objame slovensko Podcerkev (Valle) in slovenski Porčin CPoreus). Nadaljni obmeini slo ven.-ki kraji so: Solanda (Salandri). Čarneja (Cergrnen), Krnice (Montedi prato), Se-dilija (Sedilis). Čižeriia (Ciseriis). Smardeča (Sammardenchia), Ovšo (Cretto). Flipan (Flaipano), Breg (PersK Mužac (Musi), Sv. Juri v Rezi-ianski dolini (San Giorsrio) iu vsa Re-zijanska dolina s Travnikom (Prato di Resia). Stolvico (Stolvizza) in Koriti (Coritis). Od Kanina nadalie tvori je« zikovno meio ob enem državna meja tja do Pontaflja v Kanalski dolini.
Pravkar naznačena črta je tako točna, da io morata oriznati obedve v poštev prihajajoči stranki. Mešanega ozemlia ni. ki bi bilo sporno. Gorica ie središče slovenskega dela Goriške, tia se stakaio vse niti iz naših slovenskih krajev. Gorico izločiti iz njene slovenske okolice, se pravi mesto popolnoma uničiti. Sicer pa tudi po uradnem ljudskem štetin iz leta ^910 nima Gorica več italijanske večine. Vsa Furlanija gravitira proti iueru in ne proti Gorici. Gorica ie odvisna torej popolnoma od slovenske Goriške in pametni Italiiani. kolikor jih ie v Gorici, moraio sprevi-deti, da ima mesto bodočnost samo v Jugoslaviji. Ins. J. M.
Srbskim vojnicima!
Komanda srbskih trupa n Ljubljani dostavlja do znanja svima srbskim obveznicima, ma kog čina, roda, struke ornžja bili, a nalaze se ovde u Ljubljani ili okolini: da se imaju u najkraćem roku, najdalje do 22, ovoga meseca prijaviti u Domobranskoj vojašnici radi upisa.
Privatna lica kod kojih se nalaze slučajno ovakvi neupisani srbski voinici kao radnici uputiće ih radi upisa u pomenutom roku. Vojnici će im po tom biti natrag na rad vraćeni
/
Stran 2.
„SLOVENSKI NAROD" dne 19. novembra 1918.
273. stev.
ZosreKfio pismo.
• Zagreb B 17. novembra.
Prvi dnevi navdušenja so se polegli. Velika večina našega vojaštva je odšla na svoje domove ter uživa že leta pričakovan oddih od vseh grozot* minule vojne. (Kaka razlika je med našim vojakom in srbskim! Tu nediscipliniranost, vsak pohiti domov, srbski vojak pa, ki je po balkanskih vojnah užival le malo svobode,se na potu skozi svojo domovino ustavilpri svojem domačem ognjišču le par ur, potem pa hiti dalje, da brani našo zemljo * proti vpadom Nemcev in Italijanov.) Komaj pa se je prvo navdušenje poleglo, že se prične politična borba. Stranke stoje na vseh nogočih stališčih, povsod se pa že vidi, tako se razvija kristalizacija, ki dovo-Juje, da z upanjem zremo v našo politično bodočnost.
Iz stare dobe, ki je nehala šele vče-Taj, je ostalo pač mnogo elementov, nračnjaških, okostenelih ljudi, ki se iim ie pretaka po žilah kri, marveč črno-žolta mešanica, ostalo je nebroj koritar-jev. ki jim je razvoj dogodkov odmaknil korita, ostalo je mnogo avstro-ogr-skih plemenitašev, ki ne vedo, kam naj sedaj nosijo prodajat svoje plemiške •grbe. ostali so končno-frankovci, ki se ne vedo kam orijentirati. Vse to so ljudje, ki se lahko dele v tri dele: prvi, hi ne razumejo, drugi, ki nočejo razumeti in tretji, ki napačno razumejo novo dobo.
V zagrebških krogih se sedaj mnogo razpravlja 6 vprašanju: republika ali monarhija? Za republiko se povečini zavzema vse, kar do sedaj na republiko sploh nikdar mislilo ni, zanjo se zavze-mr:o ljudje, ki so bili do sedaj vse drugo, samo republikanci ne. Kar čez noč pa se jim je oglasilo republikansko srce! So to zlasti stari zagrebški pur-garji, uradniki, posebno državni, zidi. krščeni in nekrsčeni. oni iz meščanstva, ki so pred vsakim paragrafom globoko Klonili svoje glave, oni, ki so ob vsaki priliki in nepriliki izjavljali svojo globoko udanost do habsburške dinastije, do trona, do parlamenta, do bana, so to madžarsko navdahnjeni elementi, ki se vsled slabe madžarščine ne upajo v ogrsko republiko in oni kimavci, ki so pri vsaki vladni odredbi rekli da in amen, oni, ki jim je bila avstro-ogrska vlada bog. paragrafi pa božje zapovedi. Tu imamo znanega Stipe Radiča. ki bi v novi državi tako rad igral ulogo Lenina, ki se igra z zelenimi kadri, četa* šivom itd. Tu imamo Frankovce, ki so pri vsaki frazi o svobodi, samoodločbi narodov, republiki kar trepetali groze in sedaj so — republikanci z dušo in telesom. Ttt imamo vrhu tega še Dežma-novo skupino, ki jim je nova doba popolnoma zmešala glave. Spomniti se je treba lc Pezmanove brošure: »Jugoslavensko nitanje.- ki je izšla še letos, meseca marca, v kateri govori o rešitvi narodov v nekaki pametni, trezni Avstriji. — Družijo se pač pod republikansko zastavo vsi oni elemnti, ki jih je strah pred skupnostjo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jih je strah posledic njihove preteklosti. V zakup so vzeli anrodnost ljudje, ki so do zadnjega vzdihljcja Avstro-Ogrske še verjeli v zmago Habsburžanov in njenega zvestega zaveznika Viljema. So to ljudje, ki so verjeli v nadvojvodo Leopolda Sarvatorja, ki morda še danes verujejo v kotu svojega srca, da je Boroevič veliki hrvatski narodni general, ki je dal poklati toliko tisoče v narodnih bratov in v zadnjem trenotku. ko je bila že kači strta glava, skušal vprizoriti preganjanje in pognati može svobode v ječo! So pa tu tudi ljudje, okosteneli v birokratizmu. In vsem tem je ob dosegi svobode zaigralo v prsih republikansko srce. S tem, da so ti elementi, katerim se ima Hrvatska zahvaliti za več nego dvajsetletno gorje, prisegli na republikansko zastavo, so pač to idejo s svojimi umazanimi rokami oskrunili Vsa ta sodrga iz Vlaške ulice in druge periferije mesta nač nima poguma, da bi jasno pregledala položaj ter se s strahom ozira na vstajajoče ujedinjenje celega troedinega naroda pod vodstvom Karadžordža.
Večji del starčevičanske stranke se drži neodločeno ter čaka, čaka na odločitev, da potem krene v nova nota.
V bivši hrvatsko-srbski koaliciji se zbirajo vsi napredni in demokratični elementi, ki so za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pač je nekaj bojaz-Ijivcev z desnega krila, ki se boje za svoje baroniie.
Jako delavna je skupina okrog >01asa S. H. S.« ter grupa okrog katoliških »Novin«, ki bodo od danes narrej izhajale pod naslovom »Narodna politika«. Ogromna večina klerikov ie. kakor druge zavedne stranke, za popolno ujedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod kraljem kmetskega rodu, — rodu, ki je že f tretjem rodu revolucionaren in ki ga je ustanovil kmet Kara-Ižordžij.
Hrvatska socijalna demokracija je v principu republikanska, a sram jo je družbe, v kateri bi se morala boriti za svoje čiste ideale. Ta velika in zelo vplivna stranka je uvidela, da v taki Iružbi samo diskreditira idejo, zato je izjavila, da ji je državna oblika stransko vprašanje, glavno pa je, da se bodo * novi državi tudi res uveljavila demokratična načela, da bo jasnost v politiki, \ocijalni uredbi in edinost med vsemi aarodi. Šefredakter, socijalno-demokra-ličnega glasila je odstonil, na njegovo nesto je prišel Vitomir Korač, ki vneto nastopa idejo narodnega ujedinjenja. — Tudi sicer se je pričelo marsikaj svetiti, marsikaj ie še v kristalizaciji, mno-jro starih institucij se probuja. Tako je dobil tudi Narodni kazino novega načelnika, g. urednika Antona Schlegla. Anton Schlegel je šefredakter »Agra-ner Tagblatta«, ki kljub temu, da izhaja
v nemškem jeziku, kar najeneridčneje
nastopa v radikalno-narodnem smislu.
Konservativni Radič in drugi so sedaj uvideli, da so zelo v manjšini in da vkljub raznim grožnjam ne dosežejo ničesar, pa so se zjedinill na drugo taktiko. Hrvoj. Radič, Kempf. Došen in Segvič poskušajo sedaj mesto diskreditirane republike dirigirati v iavnost idejo federacije. Na ta način hočejo osamosvojiti Slovence, Hrvate in Srbe ter jih odtrgati eden od drugega. Pa tudi ta poizkus se jim je izjalovil, kajti ogromna večina našega troedinega naroda je že pod avstrijskim žezlom dovoli skušala dobrot takega ra/cepljenja, sedaj je napočil čas, ko na.Memo v unifikaciji vseh treh bratskih narodov končno svoj spas.
Iz CešKo - slauDSs republike.
Demonstracije proti Madžarom.
Praga. 19. novembra. Včerai. v nedeljo dopoldne so se vršila po celi Praei številna zborovania doc! devizo vPomoe Slovakomc. Udeležba ie bila na vseh shodih ogromna tako. da so se morali vršiti večinoma pod prostim nebom. Xa sofiiskem otoku ie eovoril ini-
nister za Narodno obrano Klofač Gh> \ orili so tudi voditelji ogrskih Slovakov, ki so slikali nnravnost obuone razmere v severnih oerrskih komitatih
kier divia madžarska soldateska. Po -hodih se ie razvil iz Vaclavskesra trga preko Ferdinandovke velikanski demonstraeii.-ki obhod
Masarvkove konference.
• Amsterdam. IS. novembra. Nizozemski tiskovni urad poroča iz New Vorka: Zastopnik lista >Associated Press« ie imel z Masarvkom. predno ie odpotoval iz Waahingtona, razgovor, v katerem je Ma>nrvk deial. da ie niegov prvi smoter konsolidaciia novesra naroda. On želi, da.se Čehi in Slovaki stope v enoten narod, ki nai se spričo svoje moči udeležuje ohranitve reda v Srednji Evropi. Masarvk ie pred svo-iim odhodom konferiral s predsednikom WiJsonom in ž ni i m pretresal mnoga važna vprašanja, ki naj pridejo na mirovni konferenci na razgovor. Med druerim sta se tudi posvetovala o svobodni porabi Donave in Labe po Cehih. Svobodna poraba teh dveh velerek ie potrebna, da dobi Češka izhod na morje in si na ta način zagotovi od okolice nezavisno tr*rovino s svetom. Tudi na ruskem problemu so Oeho - slovaki interesiram, že zaradi češko - slovaških čet v Sibiriji. Masarvk se vkrca v torek in se pomudi v Londonu, Parizu in Rimu. kier bo konferiral z ententnimi državniki, predno odide v Prago.
Prva Češka mednarodna pogrodba.
Prajra. 19. novembra. Češki tiskovni urad iavlia: Včerai so se vršila pogajanja med zastooniki češke vlade in delegati polisko gališkega Narodnega sveta o provizorični trerovski konvenciji. Doerovori so orivedli do popolnega sporazuma. Konvencijo mora odobriti še češka vlada v Praei in potem bo sklenien prvi mednarodni dogovor čeho - slovaške države.
★
Praara, 19. novembra. Češka vlada je poverila znanemu češkemu slikarju Adolfu Muchi nalogo, da napravi načrt za nove češke poštne znamke.
Praga. 19. novembra. Mesto Tere-zin ie prišlo v češke roke Voiaška šola v Hranicah na Moravskem je bila preustrojena v češki zavod.
Prasra. 19. novembra. Pri rekviziciji avtomobilov ie bil rekviriran tudi avtomobil praškeoa nadškofa crofa Huvna. Ta avtomobil rabi sedai minister za Narodno obrano Vaclav Klofač. Rekvirirane avtomobile nadvoivode Friderika rabi sedai noslanik češke republike na Dunaiu Tusar.
Budimpešta 19. novembra. Med poveliništvom čeških in madžarskih Čet na severnem OeTrskem ie ori šlo do komnromisa. Grlasom katerega se določi demarkacijska liniia. katere ne sme prekoračiti nobena armada. Madžari so bili zasedli mesto Senica, a so iim postojanko Čehi zonet iztrsrali. ko eo diobi li na pomoč artiljerijo. -,----. —-
Iz bratske Poliske.
Boii v Vzhodni Galiciji in Bukovini.
Dnnai 19 novembra. Po sem do-snelih poročilih traiaio srditi boli med Poljaki in Ukrajinci v Vzhodni Galiciji dalfe. Nekatera mesta menfuieio sko-rai dnevno erosoodnrie Lvov ie brez pravesra povelinika. ker se nahaio del mesta v poljskih del v ukrajinskih in še tretji del v rokah bivše avstrijske armade. Bivšega cesarsketra namestnika generala crofa Huvna so TJkraiinci internirali. Ravnnteli« Avstro - Ogrske banke na usmrtili. Pošta gori. Srditi poulični boii se vrše tudi v Pfzemvslu. Stanislavovu in Kolomeii Čmovice so zasedli že pred 14 dnevi Ukralinci.
Dunaj 19. novembra. Ukraiinei so zavzeli Lvov in Borislav. ter vieli tamkaj se nahaiaiočo poljske čete.
Berolin. 19 novembra. V Gdan-skem se je osnoval poljski Narodni svet.
Porod nove Rušile.
Kijev, 17. novembra. Kakor poročajo listi, se jutri v Jassvju začne veliko politično posvetovanje, ki naj razjasni nadaljno usodo Rusije in pa razmerje entente do posameznih ruskih drŽav. Iz Kijeva so v Jassv odpotovali zastopniki desnice, zmerne stranke ter nekaterih demokratskih organizacij. Tjakaj je odpotoval tudi nekdanji ruski zunanji minister Sazonov in so že pri-spelLzastopniki Ufe. Tudi ukrajinske naroune stranke odpošljejo tja svoje zastopnike. _
Iz nemike Austrije.
Pomanjkanje premoga. — Eatenta aa| intervenira pri Cehih, Donat 18. novembra. Državni svetnik za javna dela imr. Zerdik Je vladam Zedin-jenih driav, Anglije Is Prancje po#al brzojavko, v kateri izvaja, da Je preskrba alpska dežel vštevši Nllje Avstrijske, zlasti pa Dunaja * izredno kritičnem stanju, ker je CehoslovasJca država odredila, da se mora ustaviti prevoz nemškega premoga iz Gornje Šlezlje in rjavega premoga iz se-verozapadne Češke kakor tudi dovoz premoga za plin in koksa iz Ostrovskega In Karuinskega okrožja Premoga za ogrevanje stanovanj sploh ni več. Zaloge premoga za kuho jedi in zalaga drv zadostujejo komaj za nekaj tednov. Mlinom in pekarnam bo treba ie v nekaj dneh ustaviti obratovanje. Zalog za železniški promet ni. Plinarne in elektrarne na Dunaju morejo obratovati k večjemu še 3—3 tedne, ako se uveljavijo globokosežni ukreni. V drugih mestih plinarne že mirujejo. Ce se na Dunaju ustavi obratovanje plinaren In elektra-ren, to ne bo imelo za posledico samo izpad vsakršne razsvetljave, marveč tudi prenehanje obratovanja stotisoćerih aprovt-zacijskih in obrtnih naprav, vsled česar bi bilo na stotlsoče delavcev brez zaslužka in bi moralo postopati, prebivalstvo na bi bilo izročeno bedi in lakoti. Obupni položaj prebivalstva bi orivedel do teea. da bi nrelei-cuški elementi v državi dobili oblast. Nem-ško-avstrijski državni svet iskreno in nujno prosi, naj bi vlade vplivale na Narodni vvbor Češkoslovaške države v tem zmistu, da se dovoli izvoz ostrovskecra premoga in na razo^lacro daio potrebna prevozila in da se dovoli prevoz premoga Posebna^ važnost se polaga na dobavo ostrovskega premoga, in pa. Ver je pri ostrovskih premo-Rnvnltrih naknoičeneera mnocro nremosra za Dlin. tako da bi ga bilo takoj mogoče dobiti potrebno množino. Nainuineiša mese3na potrebščina /naša 25.000 vagonov ostrov-sVe^a premoga za plinarne in železnice ter sooo vaconov kolesa za Železnike oonrav-Halitiee Nujno notrebno ie nadalie, da se dovol! prevoz 75.0011 vagonov riaveca In črnega premoga za kuho in kurjavo, a^ro-
vizaclHke nanravc, elektrarne in najpo-frebne?5o industrijo.
Tudi Avstrija ci svoji zapadno Ogrsko.
Dunaj, 18. novembra. Državn svet se je v svoji današnji seji pečal s časniškimi glasovi z nemške zapadne Ogrske in je sklenil: !. Državni svet izjavlja: Strnjene nemške naselbine in županije Press -b u r g (Požun). VVieseibur , Oeden-burg in fZisenburg spadalo v zemljepisnem, gospodarskem in narodnem pogledu k Nemški Avstriji, so že več sto let v najtesnejši gospodarski in duševni zvezi z Nemško* Avstrijo tn so zlasti za Dunaj z ozirom na preskrbo z živili neobhodno potrebni Zato Nemško - avstrijska država na mirovnem kongresu ne bo odstopila od zahteve, da naj se ti kraji pridružijo Nem«"ko-avstrijski republiki V tem zmlslu pozdravlja Državni svet živahno gibanie za narodnostno in gospodarsko priključitev Nemcev na zapadnem Ogrskem in Jim kliče: Dobro do«li v zvezi NemsTco - avstrijske republike! 2. Državni urad za ljudsko prehrano naroča, da nai se v zapadne ogrske kraffne pošliejo nakupovale! živil, ki naj nakupovanje izvrše čimprej, da se od Dunaja odvrne neposredno preteča prehranjevalna beda
Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Korespondenca nemslco - avstrijske Narodne ^kimščine ie izvedela od posebne strani: Državni svet se ie v svoii današnji seji pečal tudi z zapadno - ogrskim vnrašaniem. Državni svet polaga veliko važnost na pri-latellske odnoSale do sosednje Ogrske m je zaraditeea kajpada moral odMnnfn*. da bi se zooer Ogrsko nodvzela neorPatelJska ali na ns»s'lno nrisoojftev mereča akcija. Seveda st^ii Državni svet na pravnem stališču, da velia pravica do samoodločevania narodov za Nemce pravtako kakor za vse ostale narod* ?n da se ima v sebi strnjeno rem-?kn naselitveno oremUe orimprno priklopiti Nemško - avstrijski republiki.
KrvniV nadvojvoda Friderik.
"Ena naivečiih sramot h^b^burSke rodbine rodbine v poslednjem ersu ie bil nadvojvoda Friderik, bivši sre-neralissimus celokupne armade. >Pra-vo Lidn-r piše o niem med druerim: Nai-krvaveisi predstavnik fcve*ovne voine ie bil v Avstriii brez dvoma nndvoivo-da F r i d e r i.k . ki ima na vesti vse one trrozne in brezštevilne žrtve iz časa, ko ie bil nemški in avstriisM absolutizem na vrhuncu. Tako. k«kor ie delal on. bi ne bil delal niti zRdni1" azijski barbar. Niesrova karakteristika ie razvidna dovoli iz pisma, ki ie nH51o v roke madžarskih revoluciionariev in katero ie pisal še pred kratkim cesarju Karlu:
^Vse be more še resiti. Odredi da bodo ustreljeni vsi. ki so za republiko Uporabi moja sredstva &e se dobi voi^štvo. ki te bo poslušalo in ki bo uvedlo železni red. Narode treba držati v strahu in ne bati se tih. Ako me bodeš poslušal, se bo dalo vse re?iti. prestol, dinastiia. monRrhiia. Ali treba delati brzo in brezobzirno.<
Tako niše krvnik, tako niše tiran, za katereca ni mesta v človeški 3rnžbi. Pod vlado te bestiie smo stokali skozi leta in leta. on ie bil nasilnik, ki ima na vesti persekitciie iz dobe crofa Stiircrkha. on ie bil duša vseea nresra-niania. ki ni nič zaostaialo za errozo krvaveera ruskesra carizma. Ta človek, ki ie zakrivil voino. ima ojrromua posestva in ie nesramno naviial eene pri surovinah, mleku in si erromadil bogastvo iz posestev in rudokopov. Potreba ie. da se teea Človeka vrže na obtožno klop pred narode, da sodiio o niem in niesovera velikem premoženiu. Nismo priiatelii nikakecra naeilstva. ali pravici se mora zadostiti. List zakliučuie: Kličemo narodom bivše države: Pazite, kje se nahaia Friderik, ki ie iz Tieši-na vladal narode s pomočio vešal skozi 2 leti in no česar krivdi ni bilo samo na boiiščih. marveč rudi za fronto usmrčeuih na desettisoče Hudi. dru/ri desettisoČi pa so srinili oo taboriščih internirancev i« zaporih. Primite sra. kier &ra dobite! Pred sodniio z nieeov:. mi zločini! Pravica naj govori!
Madžarska republika.
Madžari ae branilo ULaimburžanov. Budimpešta 18. novembra. Dunajske >Neue Freie Presse« ie priobčila članek. ▼ katerem aovori o možnosti, da se vrneio Hababuržani na čelo oar-ske države. Budimpeštanski listi registrirajo to poročilo z velikim ogorčenjem. Vsi zatrjuieio, da ie prelom med madžarsko in Habsburžaui deflnitiven in da nimaio slednii na Ocrrskem ničesar veo iskati. Prvi predsednik madžarske republike bo erof Karolvi. Popolnoma izključeno ie. da bi moerel priti za to mesto v po.štev nn^oivoda Jožef.
Strah pred Cehi. Požun. 18. novembra. K. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Profesorski zbor tukajšnje univerze je vladi poslal brzojavko, v kateri zahteva odločne ukrepe, da se prepreči, da bi mesto zasedli čeho-slovaki in Je izločili iz zveze ogrske države*.
Francoske čete v Budimpešti.
Budimpešta 19 novemhra. Voino ministrstvo razcl^Sa. da pride 23. t. m. v Budimpešto 11 000 mož francoske posadke. Mesto mora preskrbeti za stanovanja.
Nad voi voda   Jožef   postane plebeiee«. Budimrve^tM      19.  novembra. lArtl
poročalo. da ie zaprosil nadvojvoda Jožef pri notraniem ministrstvu za do-volienie. da sme izoremenili evoie ime v Jožef Alesut. V krfiu Alcsut ima namreč nadvojvoda svoja velika posestva.
★
Budimpešta. 18. novembra. (Kor nrml.) Pisatelj Ludovik Biro je postal državni tajnik v zunanjem ministrstvu. Hkrati mu ie Državni svet poveril or-iranizarito in vodstvo tiskovnega urada zun»niega urada
Budimpešta. IS. novembra. fKor. urad.) Ocrrski koresnondenčni urad poroča: Snoči ie na 200 tovornih avtomobilih na svoiem potovanju v Budimne-što pribDel del Mackensenove armade.
Prevrat na nemšKem.
Ruska vlada za boljševizem na Nemškem.
Berolin. 18. novembra- (K. uJ) Wolffov urad poroča: Ruska vlada ie razposlala nemškim mornarjem in vojakom naslednji brzojavni poziv: ^Vojaki in mornarji! Ne daite orožia iz rok! Treba je resnično prevzeti oblast povsod! in ustanoviti vlado delavcev, vojakov in mornarjev z Liebkneehtom na čelu. Ne veriemite nobeni obljubi narodnega zborovanja!< — Na pristojnem mestu meniio. da je ta poziv neopravičeno umešavanie v nemške razmere. Nemški narod more zahtevati, da se njegova pravica do samoodločbe državnega razmerja povsod spoštuje in da izostanejo vmešavanja od zunaj.
Interniranje nemMsesa kronprlnca. Amsterdam, 18. novembra. (K. u.) Kakor poroča »Algemeen Handelsblad«, bodo bivšega nemškega prestolonaslednika v kratkem spravili na otok VVieringen v nizozemskem Zuiderskem morju.
Riel. iS. novembra. Linijskim ladjam in križarkam. ki so tekom včerai-njega dne odplule v Severno morje, so danes dopoldne sledile flotilie ood-mornikov. Vozile so skozi kanal. Ldnli-ske ladie in kri žarke naj bodo v torek popoldne v zalivu Firth of Forth ob vzhodni škotski obali, kier iih preiščejo in iim izroče povelje, v katero pristanišče naj odpluiejo.
Razne vesti.
Posojilo <3ehoslovaški republiki. Amsterdam. 18. novembra. (K. uA Kakor poroča Reuteriev urad, so Z e-diniene državo ameriške češkoslovaškemu Narodnemu svetu dovolile 7 milijonov. Angliia pa posojilo 20 milijonov funtov šterlin-g o v.
Demobilizacija v Severni Amerik!. Amsterdam. 18. novembra. (Koresp. urad.) Reuteriev urad poroča iz VVashing-tona, da ie general March izdal povelje za postopni odpust vseh čet v Zedinjenlh državah, ki Štejejo vsega skupaj 1,790.000 mož.
Japonska.
Tokio, 17. novembra. Reuterjev urad lavlja: Japonska poslanika v Londonu in v Parizu Chinda ter Mantsui sta imenovana
za zastopnika Japonske na mirovni konferenci.
Pariz. 18. novembra. CK. n.) Rlav-nost povratka Alzacije-Lotarinsriie k Franci ii so obhajali svečano. Ob zvo-nenju zvonov in arromom topov se io premikal izprevod. med katerim eo hi^i angleški in araeričanski voiaki in odposlanstvo iz Alzaciie. od loka zmagoslavja po mestnih ulicah. Pred Strass-burekim kipom je bila estrada, kjer sta .bila Poincare in Clemeneeau. Ko se je premikal iznrevod mimo estrade, ie imel Poincare navdušen arovor. nato ie občinstvo priredilo navdušene ovaeiie.
Kronista hranilnica.
Z letom 1918. stopamo Slovenci kot svoboden narod v svetovno zgodovine. Skozi stoletja in stoletja hlapci in sužnji tujerodnim brezsrčnim eospodariem smo danes svobodni pod ponosnim pra-porjem SHS. države troimenega naroda Jugoslovanov.
Danes še le smo postali gospodarji svoje zemlje, kot gospodarji na svoii zemlji imamo seveda vse pravice svobodnega gospodarja, toda tudi vse dolžnosti.
Med te dolžnosti spada nedvomno tudi dolžnost, da korenito počedimo z onimi izrodki in nenaravnimi pred-pravicami, s katerimi nas je osrečevala v nesrečnih časih našega hlapčevstva in suženjstva v pokojni Avstriji nemška birokracija.
Povsod se mora temeljito pomesti 6 takimi anahronizmi in ustvariti za vse ono slovensko ozemlje, ki pripada k novi drŽavi SHS., take urejene razmere, da bodo vsepovsod   vladale za
vse državljane ore* razlike vere. narodnosti in stanu enake pravice in enake dolžnosti.
Predno moremo doseči to idealno razmerje, ie na^a dolžnost, da deluiemo z vsemi svoiimi močmi na to,-da ustvarimo s predhodnimi odredbami ugodna tla za dosego tega našega končnega smotra.
Ce se ozremo v naso belo Ljubi Jano, ki bo naravno središče k drŽavi SHS. spadaiočejia slovenskega ozemlja, kakor ie bila že poprej ona točka, v kateri se ie osredotočevalo vse naše kulturno in narodno - gospodarsko gibanje, opazimo še marsikaj takih stvari, ki kriče po takih predhodnih odredbah.
V beli Ljubljani imamo n. pr. denarni zavod v Knailievi uliol. ki že skoro celo stoletfe deluje pod imenom >Kraniske hranilnice«
Kakor kaže že ime tega denarneca zavoda, bil ie nstanovlien za del slovenskega ozemlja in njega ustanoviteljem gotovo niti na mar ni prišlo ustanavljati ž niim nekako trdnjavo za peščico ljudi, ki so se v polpreteklih č.i-sih kai radi postavljali na, čelo vsem smrtnim sovražnikom slovenskega ai-banja.
Toda pustimo na stran vse te zeo-dovtnske spomine za nas neprijetne^ značaja ter premotrimo raiši. ali pa1 ostane >Kraniska hranilnica« taka. kakoršna ie danes, še nadalie na svobodnem ozemlju v državi SHS. zhrane-ga troimenega jugoslovanskega naroda.
Po našem najboljšem prepriČAniu se to ne srne zgoditi, ker govore najtehtnejši razlogi zoper obstoj >Kraniske hranilnice« v sedanii sestavi.
i^Kraniska hranilnica«' nima tnorda za seboj države, dežele, kakega veriga okraja ali mesta, ki bi z vso s voi o davčno močjo in z vsem svojim imetjem iamčilo za vloge nienih vlagateljev — ona obstoii zgolj iz Članov, ki se med seboj po svoji prosti volji do-polnujejo in med katerimi danes ni niti enega Slovenca.
To ie crotovo tako nenaravno razmerje, da kai tdkeaa n£ more in rudi ne sme trpeti svobodna država SHS. Trpeti ne sme tesra, kor bi grešila proti svoii suverenosti in ker bi grešila proti onim vlagateljem slo venske pripadnosti, ki imajo v >Kran^-ski hranilnici« vložene svoie prihranke.
Sestav in ves ustroj >Kranisko hranilnice« ie bil sploh mogoč, edino le v oni pokojni Avstriji, v kateri se je postopalo in negovalo z ljubezniio vsakega Nemca in za Nemce nastopajoče odpadnike, za Slovane pa imelo kamen namesto kruha
V >Kranjski hranilnici« io peš< ljudi brez pravega državnecn in *• mani strokovnega nadzorstva nemoteno in no svoji prosti volji lahko razpolagala z milijoni zaupanega denarja. Nikakor ne trdimo, da ie ori tem delala lahkomiselno ali morda celo brezvestno. Toda vsled nieneea isieiuneira ustroja bila ie pri >Kraniski hranilnici« vedno podana možnost, da se 1 «M ■» zgodi kai nerednega, ker ie bila po svojih statutih takorokoč brez prave kontrole in ker ie imela popolnoma proste roke pri razpolaganju z onimi milijoni, ki so H bili zaupani.
Takih naravnost povedano nezdravih razmer ne smemo trpo I i v naši svobodni državi in to tem mani. ker je >Kranjska hranilnica« edin r vod na celem slovenskem ozemlju S1I> . ki ima to izjemno stališče z ravnokar omenjenimi   izjemnimi predpravicami.
Vse druge hranilnice na slovenskem ozemlju SHS. imaio enoten in popolnoma drugačen ustroi. ki izključuje vsako možnost, da bi se i zaupanim denarjem postopalo nepravilno in se morda še celo ogrožalo zaupano prihranke.
Kar pa velja za vse druge hranilnice na naseni slovenskem ozemlin SHS.. mora veljati tudi za vsemogočno gosnodo pri >Kranjflki hranilnioi« v Knafljevi ulici.
To smemo zahtevati že raz zgorai označeno načelno stališče, da moraio v naši svobodni Jugoslaviji, v državi SHS. našega troimenega naroda za \ državljane brez razlike ver**, narodnosti in stanu veljati do pičiee enake pravice in dolžnosti.
Zahtevati pa moramo to tudi /, ozirom na nepobitno dejstvo, da so se v >Kranjsko hranilnico« od nekdaj • kali krvavo zasluženi prihranki slovenskih žuliev in posebno, da so naša sodišča le tam nalagala denar način otrok — sirot in skrbovancev.
Milijoni   slovenskoca    denarja »
zaupani >Kran1ftki hranilnici«, ne da bi nad nienim poslovanjem čulo in bedelo ono nadzorstvo, ki čute in bedi nad hranilnico v najmanjšem trtru na Slovenskem ju no da bi imela s voi hrbet proti nevarnostim tako zavarovan, kakor ga ima vsak drug podoben / * vod na slovenskem ozemJiu.
Gotovo, tako pereče vprašanje, kie ima >Kraniska hranilnica« izposuiene-ga največ svojega denarja in aH ga nima zunai mej naše države SHS.. nai za sedaj še preidemo, dasi bo morda kmalu prišel Čas. ko se bomo morali tudi s tem vprašanjem jako temeljito baviti.
Toda že zgorai nanizani pomisleki proti sedaniemu iziemncmii n.^troiu >Kranjsko hranilnice« eo taki, da s« moraio takoj in brez obotavljanja ukreniti gotovi predhodni ukrepi, ki naj. če že ne napravijo konca ublaže vsaj v splošnem interesu vse zgoraj opisano nenaravne razmere pri tem zavodu in odpravijo občni blaginji nasprotujoče prodpravice.
Kot predhodne ukrepe bi nasveto-vali, da naj so takoj vnokllče v vodstvo >Kranjske hranilnice« toliko strokovno naobraženih mož slovenske narodnosti, da bo izključena že &b ovo vsaka možnost, da bi se mogel v kateremkoli ozi-ru lahkomiselno razdajati temu zavodu zaupani denar in da bo odstraniena vsaka najmanjša nevarnost za njegove vloge.
Ravnotako bi bilo potrebno, da se takoj in brez najmanišeea obotavljanja namesti kot poverjenik naše Narodne vlade na čelo »Kranieke hranilnice« mož strokovnjak slovenske narodnosti z najobsežnejšimi pooblastili ln močio ori tom zavoda,
273. Štev.
.SLOVENSKI NAKOU*' dne 19. novembra 1918.
Strnu 3.
* Napisan pbi<v te vrstice sine tra et
studio, ker smo imeli pred očmi edi-deistvo, da se- ttahaia v blasrainah >Kranjske hranilnice« naivno takega jggarla, Tci so tra krvavo zasluzile slovenske roko.
Da bj ta sad slovenskih žnliev, <\a
W denar slovenskih' otrok-sirot in bednih Bkrbovaneev ne prišel r naimaniso
nevarnost, ^tk'skrb nam ie potisnila v «>ke poro.
Od nase narodne vlade, ki v tek fttfkih. predhodnih časih izvršuje na siovetiakein ozenalrn države SHS svojo odjrctvorno dolžnost in vso — oblast, pa nričaknjemo. da bo do načelu Viadlan-irbus tura uvaževaia naše v najbolišein namena napisane vrstice ter takoj storila to. kar zahteva z neizprosno sito morda že danes ogrožena u^oda sadii slovenskih žnliev.
Prepričani smo. da bo naša Narodna vlada radi v p o 1 n i meri storila >vojo dolžnost.
Dr. Alojzij Kokalj.
Sl 03(    Jdob  V   n>iihn   Uh    trti.    i+i iit\r>
Prauosotlne zadeve.
■
Dr. Prane Mofcorlč:
i
Si) .
Hiti
->rrfr/c7c brusa hlfiifbjTVn • -
pito KfiJLsMs' \l lai av£*?hi>iy jiSniVfr**----
Prav. v enakem položaju se nahajajo odredbe .v zaačito naiemnikov.
Pravica do sklepu in razrušitve rshoiemne pogodbe temelji izključno na zaeebnopravni podlagi, predvsem ria lastnini. in prostem pogodbenem dogovoru strank.
Vsako omejevanje .državljanov v ^aseoni ^pravici ie možno in dovoljeno samo v izjemnih slučajih razlastitve. Iti ie dotrastna samo in izključno z ozirom na občne iavue koristi. Omejevanje zasebno p ravnih strank v prosti odpovedi in sploh razpolagi o rabo-ierpnih razmerah je kršivo omejevanje zasebnega prava na korist posameznikom torej ne na občno korist vseh državljanov, in se zato več ali manj opravičeno očita omejevanju raboiemnih pravic razlastitev v korist posamezni-gfevj OKarOma kolikor toliko Jftmfiska-dia- -zasebnih pravic.
Za.^ebno pravo drža titanov je njmroč saerOrtan<*tissimmn vsakega - - -:aterega se psvetr
tinte veljava državljanov, in rudi dajo trdni   teipelij za javno   pravo državo.
Pomoč, srjspodarsko siabejšim slojem ie soeiiarna nujnost države, in je .odporno« vsekako nujna iu neodloživa, de*.booe biti vspešna. f)*»gr,Ta nujnost se ne da doseči v sodnem, v slasti civilnopravnem postopanju, odvisnem od ponavljajočih se pred-1 o:'o v strank, težavnih dokazov po pri-er?b. izvedencih in dmgih s težkoča-mi rdrn7.*»nTh dokaznih sredstvih.
Rešitev te socijalne pomoči se ne 'da. in tudi iz pravnega vidika ne sme rtosezttfi s kršenjem zasebnega rsrava v oodroHu pravosodja ktero nra\:o5odie ie v prvi vrsti poklicano I] itifci nedotakljivost zasebnega prava. Vprašanje pri rešitvi stanovanjske stiske se oeredotocuje v deistvu. kdo je eosrKjdarsko. odnosno socijalno slabej-sL in mora lažje pretrpeti, in za kteri Nthejeni čas mora zaradi tega pretrpeti omejitev proste razpolage z gospodarskimi dobri.
Rešitev tega vprašanja ne "potrebuje težavnih sredstev pravosodja, zadostujejo v tem oziru povsem socijalne oblasti v področiu politične uprave, vilasti novo ustanovljeni in za to svr-uo kakor   nalašč  ustvarjeni najemni
Najemni, uradi namreč na "kratki poizvedbeni podlagi lahko in končno dekrerujeio, kdo ie socijalno sla.be. t si alf jačji. in kdo naj v križanju raboiemnih zasebnopravnih medsebojnih nravie začasno odneha, in za kteri -r/e naprej določeni omejeni čas.
Pri tem seveda vsako ugotavljanje ^rrogega prava, pravic in stroge upravičenosti posameznega . odpovednega razloga itd. odpade, in odločuje samo socjjaJno stanje začasno v stiski se na-hajajočega državljana ki zahteva nuj-n«3 zaščite in za kteri čas.
Seveda pri tem najemni uradi ne smejo zapasti neprilikam sodnega po-topania, vzlasti ne strogim 1 z k 1 j u č> b a m civilnolvravnega reda z zamudnimi rešitvami Oton tumači), dokaznimi sklepi, in enakimi s težkočami /iiLruženimi sredstvi, kakor se je to žal. veekra^ pojavljalo v postopanju pred najemnimi uradi.
Najemni uradi morajo marveč postopati pa podlagi objektivne resnice, morajo iz lastnega nagiba v ofic.i-'i o zn em (kakor izvenspor-nem) postopku kar po najkrajšem potrt ugotoviti dejstvenosti slučaja uradoma brez ozira na dani ■aLi n p d a n i predlog strank, in potem reševati končno na podlagi lastne uradne .ugotovitve vseh potrebnih dejstvenosti slučaja.
Gtavna smer novodobnega pravo-sodia .teži za tem. da se med državljani zatre vsako nepotrebno prav-carstvo. V enako svrho so ustanovljena in se ustanavljajo razna razso-«Ršoa" in posredništva;
DogodM zaradi navijanja cen in radi raboiemnih odpovedi j v rešitvi sodnega postopanja pa naravnost izzivajo p r a v d a r s t v a, in mu dajejo potuho, odpirajo vrata na stežaj najhujšemu, najbolj nagajivemu, I^ubovalnemu in nepri liko valnemu pravdarstvu, pod kterim ječe vsa sodišča, ki imajo itak dovoli opravka z "imi in važnejšimi stvarmi.
xKJmoqrp7 t jrilft HL foqrWMto2 sn -a n a k 3» z n b i i d v ', " bo* " _fih •Jsh Uspeh sodnega postopanja pri kazenskih činih radi navij a n j a cen in iatotako pri civilnih sodiščih v raboiemnih zadevah je ne samo stvarno nezadovoljiv, ^ ampak deloma na ravnost niče v, in za ugled pravosodja n a-ra v no«t škod 1-i i v. ,    . ■
Kazensko pravosodte ie obsojalo stranke xadi vinarjev, in te je glasila tozadevna, dosti pozno izišla sodba naravnost kakor smešna v očigled vsak dan se prehitevaioČiin cenam in draginjam. In ie bila nazadnje celo ri^Avosndna vrhovna uprava primorana
Povsem -enako osme sen je preti pravosodju v izjemnih raboiemnih zadevah, vrlaeti ker je premetenost strank že davno zrastla posameznim določbam črez glavo, in jih ume brezuspešni z najrazličnejšimi sredstvi.
Omejevan ie prostih raboiemnih odpovedi s celim sodnim postopkom sili nač rabodavce k odpornemu — pri-t prostemu sredstvu, da sploh ne sklepajo vee rabojemnih odpovedi j n a n e-določen čas. in s tem so še vse tozadevne naredbe obešene na klin brez-uspesnosti.
fii-iAjtt! en    oteiorn lSft> • 11 if      r f    tf   : m .41-
V sociialnem pogledu pride v po-štev končno zlajjti velik srospodarski nedostatek. da se©oraio za stanovanjske odpovedi pravdati najrevnejši sloj i. ^
Nerazmorno uarasčanie pravdnih stroškov naravnost brezuspeši vsak končni uspeh, bodisi za. rabodavca, ki ie že itak vezan na nezadostno vrednost nepremenljive rabojemnine, bodisi za revnega rabojemca, kterega spravi neugodni izid pravde naravnost v gospodarski polom.
Pravdanje se ze utemeljene ali neuternelieue odnovedne razloge stof5 y kričečem nerazmerju z najemninami itd. in pnmeni v gospodarski veljavi, strelianie na vrabco — s kanoni.
Te opoT-oritvo so pač toliki nujne m važne, da ie bilo neizogibno potrebno opozoriti nanie nače odgovorne Činitelje, kterim g^e težka naloga, ureditev sonjslnih odnošajev v opazni prehodni dobi.
ienie vsega pravoaodia.
Politična vesti.
= Primerne misli Veliko lepih, visokih besed smo čuli v preteklih dneh, porojenih iz silne ljubezni bratstva in svobode. .Poživljali smo trenutke nepo-z..hnega oduševljenja, ki ie planilo na dari kot poj?.v elementa, ali pa se je iztisnilo spričo našega pasivnega temperamenta v nemi solzi. Saj jc to naš najvišji dan, ki je prinesel svobodo robovom, mrtvim dušam Priznajmo pa tudi našo sramoto. Niti kaplja krvi ni tekla j za na*o svobodo. Niti kaplja? Valenčič, Gosar, ali sta vidva edina? Ali more Vajjna kri oprati našo sramoto?... Da teSimo sebe, smo ubijali sami. ubii^li one, ki ram danes prinašajo svobodo. Oni pa so nam odpustili, sprejeli so nas v svojo sredo in danes stojimo na strani naiknlturneiših narodov sveta, ki so umirali za svobodo sveta. Treba je, da se tega zavemo. Le ideja našega osvo-boienja ffi ujedinjenja nas zamore očistiti rrmoirih naših STehcv preteklosti. Prišel Je čas preizkušnje. Ne zlorabimo zaupanja, ki ga goje do nas naši osvoboditelji. Pokazati moramo, da smo vredni zaupanja in da razumemo čas. Ideja narodnega ujedinjenja je oni mogočni plamen, ki nas druži. Kujmo v. niem svojega duha. Ona. ideja ujedinjenja, mora prevzeti vsakega od nas tako globoko, đa nam narekuje vsako našo misel in vsako dejanje. Ona bodi naše najsvetejše. Zarreti moramo v sebi vsak osebni motiv po materijalni koristi Ne zlorabimo ideje. Ne sme biti pri nas ljudi, ki bi se s širokimi komolci silili v ospredje, izrabljajoč konjunkturo razmer v svojo sebično korist in ki mislijo, vzgojeni v birokratičnem duhu propale države, da je prišel njihov čas, da zadoste svoji pohoti po žunanie avtoriteti. Otresimo se svoje malenkostnosti, medsebojne averzije, ki sloni na nizkih instinknh osebnosti. Bodimo veliki iu plemeniti. Sedaj je Čas solidarnosti in dela. Vsak naj Prime za delo. vsi na plan za nas vse. Vsak posamnik naj pedredi ^voje koristi koristi naroda. Nobena pega korupcije ne sme omadeževati naše mlade svobode in svete ideje našega ujedinjenja- Pobuna idej svobode proti avfokraciji in pohod' ideje demokracije, svobode, enakosti in bratstva mora preobraziti %iašega duha. mora prekovati. naš značaj, ki je v tisočletnem robstvu izgubil dokaj naitioičnejših in najplemenitejših potez slovanske duše.
—---—I-1-—-
Poročila iz Istre.
.l-čr.n (in m *ob?i .Jn/!i coi^f .31 ej dii
18. novembra.
A" O p a t i i i ie bil Pokrajinski odbor Narodnega vječa imenoval ^a okrajnega glavarja dr. M. Tukr-a. Te dni ie prišel k njemu itaHianski -poveljnik in mu stavil take pogoje, da iiVni mogel sprejeti, ker so bili naperjeni proti hrvatskemu prebivalstvu. Dr. Cn-kor ie bil na to odstavljen. Sneta je trobojnJca z okrajnega glavarstva in z občinskega urada. Prevzeli so tudi aprovizacito. ali povedali istočasno, da niso pripeljali s seboj ničesar razven prepečenca. Prevzeli so železniško postajo Matulje - Opatijo, sploh se oola-ščaio povsodi vse uprave, tako da ie prebivalstvo izklfučno pod italijansko oblastjo, rtalijarri še pridno brotiio z domačimi Italijanaei. trdeč povsodi med slovanskim ljudstvom, da ie Istra italijanska in da ostane vedno italijanska. Grozovito pritiskajo na ljudstvo, da bi se začelo ogrevati za Italijo. Ko so prišle italiianske čete v Opati io. so bili TtalijannSi v skrbeh, da bi bilo premalo klicev >ew!Ta<, zato so povabili Italijane z "Reke. da tik ie bilo tako več, ks so pozdravljali italiianske vojake. Posebno ie bila razgreta neka dama ki je z neko revolverju podobno rečjo pretila proti hrvatski troboiniei na obeliskom nradu. Znani Stirn z Vo-loskega sin Kananičana. mesari a v Opatiji, se je kazal posebno gorečega Italijana. Sfov priimek je^ izpremenil v Frontini. — Ix Plomfnla poročajo, da so imeli JFtattiani taati posobno piko na telefonske ara in brzojavnega nadglednika Slovenca Ivana Drnovška, ki ie moral oditi od tam. Hrvatsko »traže poveljnik v Plominiu ni hotel, marveč je postavil italijansko stražo proti plenjenju. 3rzoiaviI je bil v Benetke po pomoč. češ. da je velika nevarnost, na kar ie priplula torpedov-ka. — Iz Pazina poročajo, da je bilo tam. kar je italijanskega, vse po konci. Prof. Sc h ni de r s i t z ie imel navdušen govor,  prof. Konti ie proslavljal
občana Hektorja Uicicha (TJičićl. ki se je boril v italijanski armadi in padel na K.rasu. Italijani so zasedli občinski urad in zahtevali, da se sname hrvatska zastava in izobesi italijanska Nastal je velik vrisč, ker se župan dr. Kurelić ni hotel udati.^ Njesrovo življe-nie ie bilo v nevarnosti. Nato ie podrera
nod vodstvom dr. Costantjniia e silo odnesla hrvatsko zastavo in izobesila italijansko. Italijanski vojaki so pretili Hrvatom s puškami, .da moraio sneti hrvatske zastave. — V Rovinju ie bila slovesna masa vsled >osvobodit-ve<. Prost don Francesco Rocco je imel propoved. v kateri ie proslavljal dan osvoboditve in poudarjal, da oblast prihaja od Boca in Bog ie tako odločil da so Italijani zagospodovali nad Jadranskim moriem. ki ni več srrenko. ker ie bilo očiščeno s krvio naših bratov. Poveljnik ladie ie bil tako ginjen. da je z izbranimi besedami čestital prosu* in ga povabil na ladio. kateremu vabilu se je prost takoj odzval.
Povratek Italijanov iz nemško-avstrtiskih krajev. Poslanec Pittoni je sporočil Arb. ZeitiuiR. da se bo potrudil, da spravi v nemško - avstrijskih krajih" se nahajajoče Italijane (vojake, begunce in privatnike) kakor hitro mogoče v domovino. Transporti pa niso mogoči, ker vozijo vlaki južne železnice samo med Dunajem in Ljubljano in v Jugoslaviji • samo med Ljubljano in Rakekom in na okupiranem ozemlju samo med Trstom - Št. Petrom in Matuljami.
Iz Opatije. Italijansko vojno poveljni-štvo je pozvalo vse ooštne uradnike, da prisežeio zvestobo italijanskemu kralju, sicer bodo nemudoma odpuščeni, akoprav je to v nasprotju s členom 45 haskega dogovora. Bivši črnožolti konfidont Lojk je ime-npvan za upravitelja pošte v Matuljah.
Razsodnost le boljša kot žamet.
Narodna vlada v Ljubljani se popolnoma zaveda položaja, v katerem se nahaja naš narod. Veliko smo trpeli po vojski ali glavno trpljenje se začenja še le sedaj. Dvoje je, kar provzroča najhujše skrbi: preskrba z denarjem, in preskrba z živili. Eno kot drugo stavlja take zahteve do vlade, da se te kopičijo pred njo kot dograjen babilonski stolp. Bivša Avstrija pustila je za sabo prazne kase, pa tudi prazne masracine. Mogočne plasti v narodu pa žive v prepričanju, da je sedaj konec vojne, in da povsod rastejo rožice, kjer je poprej poganjalo pomanjkanje. Tudi nastopajo krogi, ki so sploh z vsem nezadovoljni, in ki menijo, da izpolnjujejo vse svoje državljanske dolžnosti če pišejo anonimne karte ter polnijo kavarne z domačo svojo malkontenco. Kaj so jim mar finance, kaj se brigajo oni za prehrano! Važnejše kot vse to so jim ljubljanski cestni napisi, nujnejši pred vsem nesrečni cesarjev spomenik na Slovenskem trgu Vlada naj se za ta spomenik bolj briga, nego za denar, ki ga potrebuje za podporo in -plače! Cestni napisi ljubljanski so pomenljivejši od živil, ki jih v nezadostni meri le s #žavo za mesto pridobivamo! Čudni možje! Nebroi pouličnih tablic hočejo imeti, kje pa se nai nove tablice dobe. kdo naj jih izgo-tovi, o tem pa ni nobenega nasveta! Nič ne de. stare tablice je takoj odstraniti, in še nastane potem zmeda nad zmedo v iavni orijentaciji, v javni knjigi i. t. d. to pa je tem gospodom postranska stvar! In ubogi cesarjev spomenik! Ko so se bolše^iki polastili Petrograda in Mos'kv2. niso podrli niti enega spomenika* ki je bil v zvezi s prejšnjo carsko dinastijo! Pri nas pa naj pade cesarjev spomenik, izdelan po domačem umetniku. Na ta spomenik se sedaj strelja, nos so mu odbili in energično se zahteva, naj ga mestna uprava odstrani Rav-noisto se zahteva od spomenika v Zvezdi. Po tem bo pa svet rešen! Eno pa se ne premisli, da odstranitev teh dveh spomenikrw zahteva mnogo časa in mnogo delavcev. Mestna uprava pa danes n!roa nit! toliko cfclavcev, da bi be-raško aprovizaciisko blago vsaki dan sproti s kolodvorov zvoziti mogla! Go-snodje vsega tega ne premislijo, ter huj-skajo dalje k dejanjem, ki nas morejo pred vsakim kulturnim človekom, posebno pa tudi pred Wilsonom v najslabšo luč postaviti. Pozneje ko ne bo 100 kg moke več vrednih nego je danes vreden cesarjev spomenik, se bodo neprijetni spominki brez vsake dvojbe odstranili tako, da nam ne bo treba prenašati očitkovr starega kardinala: Ouod non fecerant barbari, fecerunt barba-
rini!                                        —r. _,__t_
!z seje Narodne vlade SHS
v Ljubljani, z dne 16. listopada 1918.
Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju vabi Narodno vlado, naj se udeleži po svojih zastopnikih konferenc glede likvidacije dosedanjih centralnih uradov na Dunaju. Naroči se dr. Sch\\ege-!u. naj sporazumno z Odborom južnih Slovanov na Dunaju pooblasti po enega ali dva zaupnika v vsakem bivšem avstrijskem ministrstvu (razen skupnih ministrstev), ki nai varujejo interese Narodne vlade. Njih naloga je. da se udeležujejo sej in informirajo Narodno vlado.. .
Upravna komisija pod vodstvom dr. viteza 2olgerja je predložila načrt za prehodno upravo v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V načrtu so zarisane smernice, v okviru katerih naj se izdelajo nadaljnje naredbe za posamez-~ ne oddelke. Načrt se sprejme z malimi* izpremembami.
Vz drževa 1nine se izplačajo tudi onim rodbinam, katerih vzdr-žcvatelji so se sicer vrnili domov, a so vsled bolezni za delo nezmožni. Za izplačilo teh podpor je treba doprinesti tozadevno zdravniško potrdilo in potrdilo občinskega urada.
Odobri se naredba poverjeništva za uk in bogočastje glede plače učiteljstva v prohodni dobi. učnega jezika na ljudskih, meščanskih in utrakvističnih srednjih šolah in glede manjšinskih šol. Naredbo objavljamo na drugem mestu.
Nato je poročal osebno odvetnik dr. Ferdinand Muller iz Celovca o položaju Slovencev na Koroškem. Ukrene se vse potrebno, da se dokaže rojakom na Koroškem ,da jim hoče nuditi Jugo-sJavija varnost, red in prehrano.
Razglasi Narodne vlada.
VSEM ŽELEZNIČARJEM.
Opravičen je bil strah, da.se razlije polmilijonska soška armada brez reda in discipline preko naših pokrajin. Opravičena je bila bojazen, da izpremenijo izstradane tujerodne čete našo lepo domovino v pogorišče, puščavo in morišče, iz katerega bodo izbrisani za več let sledovi slehernega urejenega kulturnega in gospodarskega življenja.
Državnopravno razmerje k sosednim narodnim državam s skupnim železniškim omrežjem ni moglo biti v dnevih naglo se menjajočih dozodkov rešeno Sosedne države so pričele zadržavati železniške garniture. Samo v Trstu je okupacijska oblast zadržala več sto vagonov in lokomotiv.
Narodna vlada je imela zaupanje na nestrto silo in rodoljubje dobro organiziranega našega železničarstva, kije krepko prijelo za delo in s skrajnim * napetjem svoje duševne in fizične sposobnosti prepeljalo dnevno 25.000—60.000 vojaštva preko našega ozemlja. Železničar je ostal vdano in požrtvovalno na straži in ie zvesto branil svoj dom. Ves narod se veseli te zmage miru in reda in ne sme nikdar pozabiti izrednih zaslug našemu železničarstvu.
Narodna vlada SHS v Ljubljani izreka vsem železničarjem za domoljubno požrtvovalnost priznanje in iskreno zahvalo.
V Ljubljani, 18. novembra 1918.
Josip Pogačnik 1. r.
predsednik Narodne vlade. Dr. Pestonuk 1. r. poverjenik Narodne vlade za promet
VOJNIM INVALIDOM!
Brezvestni ljudje širijo med vojnimi invalidi vest, da bodo le-ti vsled izvršenega državnega preobrata izgubili dosedanje pokojnine, vzdrževalnine, podpore in sploh vso socijalno pomoč.
Narodna vlada SHS v Ljubljani se zaveda, da je ena njenih prvih socijalnopoli-tičnih nalog rešitev zamotanega vprašanja o preskrbi vojnih invalidov, nadalje vdov in sirot v vojni padlih. Da se to vprašanje uredi taka kakor je nujno in potrebno z vidika moderne zakonodaje, je treba, da se poprej izvrše potrebne predpriprave in poizvedbe. Znano je, da je bil doslej osrednji razvidnosmi kataster vseh vojnih invalidov v bivši Avstriji na Dunaju; ta osrednja centrala je tudi nakazovala vse invalidne pokojnine, vzdrževalnine in razne doklade sama potom pošmohranilničnega urada na Dunaju naravnost upravičencem.
Da se izvrše potrebne iniormacije in dogovori o tem. ali je morda dosedanja osrednja centrala voljna, do končne ureditve tega vprašanja še dalje izplačevati že priznane zneske aH pa ne; nadalje, da se ugotovi vsaj pripližno število oseb slovenskih vojnih invalidov, pa je treba nekaj časa. Narodna vlada je odločena, vprašanja o preskrbi vojnih invalidov, vdov in sirot temeljito rešiti, ker se zaveda svoje velike naloge v tem pogledu.
Narodna vlada SHS v Ljubljani izjavlja že danes; da bodo njene tozadevne naredbe prežete z duhom človečnosti, izhajajoče iz načela, «a imajo zlasti tisti, ki so v svetovni vojni izgubili svoje zdravje In de-lozmožnost polno pravico do preskrbe v največji meri. ki je sploh mogoča.
Narodna vlada v LJubljani, dne 15. novembra 1918.
Pogačnik, s. r., predsednik.
VOJAŠKE ZADEVE.
Aktivni voiaški sodniki (avditorjO poživljajo se, da čimprej javilo svoje bivališče poverjeniku za narodno hrambo v Ljubljani (Dvorec).
Dr. Lovro Pogačnik 1. r.
ODREDBA.
Poverjenik za narodno obrano Narodnega vječa Izdal le sledečo odredbo: " - Dovoljujem, da morelo vse osebe, ki so vpisane v listini zagovornikov pri pristojnih civilnih pravosodnih oblastih zastopati tudi pri voiaških sodiščih brez ozira na to^ da so U vpisane v dosedanjo listino vojaških zagovornikov ali ne.
V Zagrebu, dne 11. novembra 1918. Poverjenih za narodno obrano p. z.:
Dr. VVlnterhalter v. r.
RAZPRODAJA SANI IN VOZIL IZ DE.MOBILIZACIJSKEGA MATERIJALA.
Prehodno - gospodarski urad je pooblastil komisijo pod vodstvom gg. stavbenega mojstra Ivana Dgrina, tesarskega mojstra Franc Ravnikarja in kolarskega mojstra Martin Terlepa. da na licu mesta med južno železnico In Marije Terezije cesto ležeča vozila, sani, kakor tudi posemez-ne dele prodajo naravnost interesentom. Interesenti, zlasti kmetovalci se opozarjajo, da zamoreio kupiti pri tel komisiji potrebovana vozila v last. Priti morajo z vozom, oziroma vprežno živino, da kupljeno bla^o takoj odpra\*Jo. Komisija Je na mestu vsaki dan od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure. Ko bo razprodana zaloga na tem mestu, bo poslovala komisija na drugih skladiščih podobnega blaga.
NAREDBA POVERJENIŠTVA ZA UK IN BOGOČASTJE.
1. V Narodna vlada prevzame vse lavno šclstvo in učiteljstvo začasno v svojo upravo. Do definitivne rešitve materijelne-ga vprašanja se urede plače v območju Narodne vlade SrIS v Ljubljani enotno.
2. ) Ugotavlja se načelo, da bodi izključni učni iezlk na vseh ljudskih in meščanskih šojah slovenski. Drtnrorodnim narodnostim se za^otove ob zadostnem Številu šoloobveznih otrok manjšinske iole z državnim jezikom koi obveziim predmetom.
3. ) Zasebne drugojezlčne šole s pravico javnosti so dooustne ob Izkazanem zadostnem števcu šoloobveznih otrok dotične narodnosti.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1918.
Dr. Verstovick s. r.
NAREDBA POVERJENIŠTVA ZA UK IN BOGOČASTJE.
1. ) Na vseh doslej utrakvističnih srednjih šolah se avede slovenščina kot uradni jezik.
2. ) Za učiteljišča velja isto načelo kakor za druge srednje sftle.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1918.
Dr. VerstovSek s. r.
NARODNI VLADI SHS V LJUBLJANI POVERJEMŠTVU   ZA   UK  IN BOGOČASTJE
naj se javijo vsi tisti učitelji (učiteljice) njenega območja, ki so bili (bile) za časa vojne iz političnih vzrokov od službe suspendirani (suspendirane) aH pri svojih plačah prikrajšani (prikrajšane). Navesti je natančni naslov, predmet disciplinarne preiskave in zadnji tozadevni odlok prejšniih deželnih šolskih oblasti.
Ljubljana, dne 16. novembra 1918.
Poverjenik za uk In bogočastje: Dr. Verstovšek L r.
NAREDBA POVERJENIŠTVA ZA KMETIJSTVO.
Ukaz bivšega avstrijskega poljedelskega ministrstva z dne 13. maja 1918 o nredbi prometa z lesom domačega kostanja, razglašen v držnvnem zakoniku za leto 1918 pod šr. 170. se razveliavi.
Odslej dalje veljajo glede sekanja d^ mačega Vnctariia d^'rvčbe gozdnega zakona kot poprej.
Ljubljana, dne 16. novembra 1918.
Poverjenik: A. Kalan I. r. NAREDB \  POVERJENIŠTVA ZA KMETIJSTVO.
Ukaz bivšega avstrijskega poljedelskega ministrstva z dne 19. oktobra 191S, o varovanju oreha, razglasa v državnem zakoniku za leto 1918 pod Št 364. se razveljavi.
Ljubljana, dne 16. novembra 191S.
Poverjenik; A. Kalan 1. r.
USMILITE SE UBOGE ŽIVALI!
Ljudje iz ljubljanske okolice se pritožujejo in nad tem zgražajo, da še vedno po polju in gozdih vse polno konj brez hrane okrog hodi. Razumljivo je. da mora ta uboga žival brez hrane v sedanjem času na prostem poginiti. Ako bi se kje pokaral ogenj, bi biio takoj vse alarmirano in teklo na kraj nesreče v pomoč, kar je seveda le pohvale vredno, a vendar tukaj, ko se gre za ogromno premoženje cele drŽave, se pa nikdo «e zmeni. Ako je bilo mogoče v času vojnih vaj spraviti v vsaki mali vasici po več sto konj" pod streho in jih preskrbovati s krmilom, zakaj bi sedaj kaj enakega ne bilo mogoče.? Dolžnost vsakega je skrbeti, da se narodno premoženje ne uniči, v prvi vrsti bi morale za to skrbeti občine in druga oblastva. Ker se s prošnjami in pomilovanjem nič ne doseže, bi bilo potreba nemudoma se poslužiti takih sredstev, katera bi imela zadosten uspeh in ne čakati tedea za tednom, ko zamore vsaka ura provzro-čiti veliko zla
Če drugače ne gre. naj bi se nakazalo vsaki bližnji občini proti primerni odškodnini gotovo število konj. katere bi morala nemudoma pospraviti za prvi trenutek, da se ovamjejo pogina. In potem se bode že drugo odredilo. Mislimo, da bi bila poraba narodne hrambe tukaj bolj potrebna, nego marsikje drugod. Človek bi mogel Že iz usmiljenja do te uboge živali, katera je v vojni grozno veliko morala prestati, kai storiti, da bi nazadrie za lakoto In v zimi na prostem «ie poginila. Ni dolgo od tega. ko so se konji po 30.000 K In še več prodajali In sedal se jih" pa pusti, da po jarkih okrog crkajo. kakor da bi bili brez vrednosti, bilo bi treba boljšega gospodarstva v tem ozira.
Vizije iz Slovenske šume.
Iz uspomena.
Lutao sam, išao tamo amo po pojju l potom udjoh n obližnju šumo što se odavde pružala. Sunce letnje bilo je na zahodu, polako se spuštalo osvetljavajućJ svojim zracima divnu okolinu prijatnog mesta a kome sam se bavio već nekoliko dana. Na ove l ako nešto zamorne šetnje bejah se upravo navikao.
Išao sam tako sve dalje i dalje, nosila me neka želja, unutrašnja snaga i sve se više širila ogromna bujna dubrava slovenske šume a dušu mi opijao večernji", prijatni zrak ....
Sunce se sve više klonilo .naglo spuštalo te je suton osvajao. Crne sence se gomilale, isprepletale i predmeti se nekako slabo raspoznavali. Jelovo, hrastovo drveće prostiralo se svuda okolo mene u nepreglednoj daljini. Ništa drugo nisam mogao videti, niti čuti. Bilo se utišalo, jedva s puta obližnjeg slab se šum čuo od kojih kola ilf putnika, prolaznika.
I kakvi su "ti časovi kad se čovek osami, kod ga jedino priroda okružuje i oko sebe ne čuje do ŠuŠtanje grana i drhtanje bujne trave! Opijao me vazduh jele-' no lišće Je širilo naokolo svežinu. kakva se samo ovde u šumama stoletnjih hrastova oseća.
Unutarnji moj život kao da Je prestao da radi. Priroda I okolina behn me svojim slikama svog obuzele, u mene se upile . . .
Bio sam toliko umoran da sedoh na jedan oboreni ogromni hrast, a odakle sam još bolje mogao posmatrati Igru večernjih senki. koje su čudne oblike, nepojmljive, neshvatljive stale dobijati. I neki glasovi još jači, snažniji, tajinstveniji do mene stadoše dopirati. Da li su to vizije bile. samo utvarama Ja ne znam, ali meni je šuma, ova lepa slovenska šuma ovo tih časova ispripovedala:
>Davno 1 davno kako ja ovde rastem, kako se dižu moji sinovi, snažni ovi hrastovi Koliko je to godina proteklo Bog će znati! Vekovi protfcu. Ja rastem 1 pomlad-julem se, padaju, obaraju se stari hrastovi a novi se dižu, obnavljaju. Nekad su nas pokušali iskoreniri pa nisu mogli, nzalud: snažni smo. ne dajemo se lako.
Dolazili su Iz daljine, nekuda iz tudji-ne drugi stranci, došlid i ovde se ngnjez-dlli. Počeli me obarati, šeći. gaziti, paliti 1 rušiti. Kako je ružno bilo. kako Je teško bio pogledati kad se sinovi, deca moja neka zašturiše, pobegoše ispred ovih tudjtna dok je on do meni nemilosrdno gaz\> . .
Neprijatelj Je nekod bio savladllvan. uzmicao. na Je iznova ojačan_strašniJI t groznUi silazio 1 spuštao se u ove krajeve da robi. pali. rlačka, I uvek Je to tako, ve-člto ovde trajalo ,
Sinovi sn moji mnogo morali trpeti, pa su u svet daleko neki otišli ne mogući gledati što se zbiva.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD\ dne Id. novembra 19UL
Slovenski jezik samo se gde srde čuo.
proredio se. Teško ie bilpt nesnošljivo.
Ali doci će ipak vreme, i ja čekam to doba. Vratiće se dani, kao predje što su bili. Osvestiče se deca. sinovi moji, prigrlite ovu zemlju i mene jer ih hranimo, Čuvamo i bdimo nad njima. Krepiću ih snagom, nedrima mojim što su neiscrpna .
Doći će u* dani, naše slovenske moći, kad će tudjin zamuknuti i nestati ga!-
Trebalo je strpljenja, trebalo mnogo muka i patnji pa ipak je došlo to vreme, evo ga mi smo to doživeli i već mu se radujemo.
Da li su mi se ti vizije pričinjavale, kakvi so ono šumski glasovi bili. Ko bi sebi to umeo objasniti. Ja sam se tih Časova i trenutaka uvek posle sećao i opominjao oni su mi s« Često u pameti navraćali pa 1 sada kad ih ne mogući odoleti više te ih n reči stavih oblik in kako umedoh dadoh. Uspomene su bile iz dana pre prilično godina ovde provedenih, na koje me mnogo šfo šta još opominje . . .
Novembra 1918.
Dnevne vesti.
— G. dr. Marcel S zarota* pooblaščenec poljske vlade pri narodni vladi v Liubliani, ie danes posetil naSe uredništvo. Goii velike simpatije do Jugoslovanov in zastavi vse svoje moći. da cim najbolj poglobi politične in gospodarske odnošaie med Poljaki in Jugoslovani.
— Narodna vlada v Zaarebu ie vzpostavila docenturo za slovenski jezik in "literaturo. Pol leta pred voino ie hrvatski ban dal dr. Fr. T 1 o s i ć u v Liubliani veniam legendi« (docenturo). a začetkom vojne io ie. ko ie bil dr. I lesi ć tožen veleizdaie, na pritisk iz Du-naia iz voino-politi«-nih razlogov razveljavil. Narodna vlada ie sedai na predlog filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. Ilešiću vrnila docenturo.
— Imenovana sta dr. Fran Pavlin začasnim konceptnim uradnikom v IX. činovnem raz^^du z naslovom tajnik in absol. eksp. akademik Marko Težak začasnim konceptnim uradnikom v X. činovnem razredu z naslovom komereiielni pristav. Pov. za trg. in industr.
— Osebne vesti. Pri poverieništvu za socialno skrbstvo so bili imenovani: sodni oficial Albin P r e p e 1 u h za ko-rnisarja ter odvetniška kandidata dr. Milan L e m e ž in dr. Bogdan Žužek za konceptna praktikanta. — Državni živinozdravnik Vilko, Jedlička ie bil začasno dodeljen okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru.
— Opravila pri poverieništvu za socialno skrbstvo so razdeljena takole: Vodstvene stvari, mladinska skrb. organizacija zasebne dobrodelnosti in boj zoper beraštvo. ureditev ciganskega vprašanja: višji deželnosodui svetnik Milcinski : skrb za vojne poškodovance in zaostale sorodovince. kolikor niso ta opravila že poverjena ravnatelju državne obrtne sole Ivanu Šubicu. komisar Prepeluh : obrtno delavno pravo in varstvo delavcev, posredovanje dela. skrb za ljudi brez dela in varstvo, izseljence v: konceptni praktikant dr. L e m e ž ; skrb za oeerunce, stanovanjsfvo, socialno zavarovanje: konceptni praktikant dr. Žužek.
— Srbski častniki v vjetništvu. Srbski častniki, internirani »v viet-niškem taborišču v GrSdinc na Solno-graškem. so se mnogo bavili tudi s književnostjo. Imeli so svojo književno glasilo >Srbski glas<, ki ie izhajal že drugo leto. Urejeval ie list major Gjorgie Čirić. ki ie znan našim čitateljem v zadnjem času s prispevki v našem Hstu. >Srbski glas« le izbaial vsak teden. Zadnja številka tega lista ie izšla meseca oktobra t. 1. Zanimiva je vsebina, ki ie razvidna iz naslovov posameznih prispevkov. Na prvem mestu eitamo Čirićevo razpravo: Nekoliko književnih pitanja. Živančević priob-čuie razpravo: >Bol kao faktor isto-riskog razvitka«. Curčić: Uloga Srbije v boducoj Jugoslaviji in nien zadatak«. Snačie: >Oslobogienie Srbije«. Curic: >Navika in njen značaj«. Jurist: >0 centralizaciji in decentralizaciji«. Babic: >fz moga dnevnika«. Tesanović: >Širi i uži lokalni patriotizem«. Ivezi6: vMadžari i Balkan«. Čočič: >Svet ie s nama«. Čirić: >Naš duhovni život v logoru« in končno Markovicev prevod iz ruščine: >Ctac Vasiliie in Jablanićev prevod iz nemščine: >Album brez slik«. >Srbski glas« ie bil seveda pisan. Pisali so ga kapitan Mihajlović in podporočnika Miladinović in Milivoiević. 42. številka tega lista ie izložena v izložbenem oknu Narodne' knjigarne. Poleg je videti tudi ovoj za ta književni list. Na ovoju v sredini lavorjevega venca je videti silhueto Belgrada. Spodaj na levi ie sodobni srbski iunak. na desni srbski vitez izza časa Dušana Silnega spodaj je Kosovo polje s cerkvijo Gracanico, kier so se srbski junaki pred bitko na Kosovem dali obhaiati. Slika zraven ie priloga 40. številki »Srbskega Glasa«. Na obelisku ie napisano >Sinovima Srbije, koli braneči majku izgubiše slobodu i tuguiuči za njom svenuše u tugjini.«
— Proč z nemškim izzivanjem! Pišejo nam: Izzivalno se blešči z nemškega gledališča še vedno nemški napis in nemški gledališki plakati še danes onesnažujejo 'stene ljubljanskih ulit*. Kaj nai res trpimo še daiie to nepotrebno izzivanje? Kdo jih plakatira? Kdo si upa opravljati tak poeel? Kdo vzdržuje to nemško gledališko šmiro dandanes, ko ni tu več nemških častnikov z njih damami in >damicami<r? Treba si bo obiskovalce ogledati, da zvemo, kdo podpira to nemčursko >Trutzburg«. Vsi vemo, da je Kranjska hranilnica vsa leta pokrivala deficite tega gledališča, ki se je vzdrževalo le vsled zabite nezavednosti nekaterih ljubljanskih krogov. Deficite so plaikovali iz dobička slovenskih hranilnih vlog Kranjske hranilnice. Ali nai pre-našamo mirno to sramoto še v svobodni Jugoslaviji? Dovolj ie bilo po n "rvanja! Proč z zadnjimi sledovi nemške nekdanje prepotence!
— Italijani se z Vrhnike umaknejo na demarkacijsko erto. Ljubljanski ko-respondenčni* urad nam poroča: Polkovnik CasaroUi. poveljnik italijanskega polka, ki ie zasedel Vrhniko in okolico, Je. 3XhfližkflBM Jamami
18. t. m. poslal dopis, v katerem pravi: ^Dovoljujem ai vašemu blagorodju naznaniti, da meni podreiene čete na višje povelje tekom iutršnjega dne zapuste Vrhniko in se umaknejo na črto, označeno v pogojih za premirje. < — Poseben pooblaščenec tega poveljbtva bo <»>krbel izplačila nastanitvenih pristojbin in odškodnino za morebiti svršene rekvizicije.
— Železniška zveza z Zagrebom. Potniki, ki so zadnje dni prispeli iz Zagreba, pripoveduieio, da so se vozili z Zidanega mosta v Zagreb celih 24 ur, dočim se železniški promet proti Gradcu razvija že malodane docela normalno. Z Zagrebom pa še vedno ni direktne zveze, a vrhu te^a še vozijo vlaki tako, da bi lahko prišel preje v Zagreb peš. kakor pa z železnico. To so neznosne razmere, katerim je treba napraviti konec in to tako j. Zadnji čas je že, da se uvede direkten brzo-vlak iz Ljubljane v Zagreb iu nazaj To je v javnem interesu, v interesu zlasti trgovskega prometa katerega rezi.-če je sedaj, ko so padle politične in gospodarske meje med slovenskimi in hrvatskimi pokrajinami, Zagreb. Da nimamo z Zagrebom niti poštene poštne zveze, nam ni potreba še posebe naglasa ti. V Zagrebu nimajo že več nego teden dni nobenih slovenskih listov, hrvatski listi pa prihajaio v Ljubljano šele po petih, šestih dneh. 'i razmere krioe vsekakor po odpomoči. Nobeno odlaganie ni več na mestu!
— »Ljubljanski Sokol«. Jutri odbo-rova seja in seia vaditeliskega zbora v Narodnem domu. Dnevni red: m Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročilo predsedstva. Poročilo blagajnika. Slučajnosti. Poročilo zadnje seie vaditeliskega zbora. Vsak član dobro dosel! Na zdar!
— »Sokol» I. Sklepom včerajšnjega sestanka vabim sestre članice na razgovor, ki se vrši iutri v sredo ob sedmih zvečer v društveni sobi trg Tabor 2. Predmet: Društveno poslovanje. Na zdar! Podstarosta.
— Poraba državnih avtomobilov za zabavo. Veliko ogorčenje vlada med občinstvom, da se vozijo v državnih avtomobilih naloženi z ženskami in gospodi posebno ob nedeljah po vseh cestah na zabavne izlete. To opaziti io imel vsakdo priliko posebno v nedelio. opaziti ie bilo celo. da ie ženska tak avtomobil vozila. V teh resnih časih ne gre na noben način delati take eksperimente. Pomisliti ie pač treba, koliko dragega materijala se s tem pokvari dalje pa rudi bencin ni zastonj. Narodna vlada se poživlja, da naroči pristojnemu oddelku, da se privatne zabavne vožnje z državnimi avtomobili in kočijami pod nobenim pogoiem več ne vrše. Mir in red hočemo, sicer se vtihotapi anarhija v našo državo.
— Šoferska šola. Pri avtokadru v Ljubljani, pivovarna Union, je usta* novljena šola za šoferje. Tisti, ki hočejo biti sprejeti, morajo dokazati, da niso stari manj nego 18 in ne več nego 30 let in da so vešči čitanju in pisanju: nadalje morajo izjaviti, da se podrede vojaški disciplini. — Sprejeti učenci bodo kasernirani v vojašnici: izjeme se dovoljujejo v posameznih primerih tistim, ki stanujejo v Ljubljani. Služba traja ves dan Prednost imaio prosilci, ki so se izučili kakega strojniškega obrta (elektrotehniki, ključavničarji, kovači itd.) Vsak učenec dobi hrano, vojaško plačo in, ko bo definitivno sprejet dve kroni doklade. Priglasila sprejema takoj pisarna avtoltadra v Unionski pivovarni.
— Natečaj za telovadnega nČitelia.
Na državni višji realki v Ljubljani, ie izpraznjena stalna služba učitelja za telovadbo z dohodki X. činov-nega razreda državnih uradnikov. Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potom Narodni vladi v Ljubljani — oddelku za uk in bogo-častje do dne 15. decembra 1918. Prosilci moraio biti izprašani iz slovenskega učnega jezika Na zakasnele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bode oziralo. Poverjeništvo za uk in bogočastie.
— Razdelitev ohrtniškesra sukanca med domače šivilje v Ljubljani. Domače šivilje v Ljubljani (ne tudi v okolici), ki so se svoičas ori gladile glede dodelitve obrtniškega sukanca pri Zadrugi krojačev v LJubljani in ki si hočejo kupiti obrtniški sukanec, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi nakaznic v pisarni krojaške zadruge. Gospodska ulica št. 5, pritličje od 8. do 12. dopoldne. Izdava nakaznic se prične v četrtek, dne 21. novembra 1018. Nakaznice veljajo do vštetega 30. novembra t. 1. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki je v tem časa niso porabile.
— Kranjski volni invalidi, kateri bi potrebovali posredovania za del"> aH službo se lahko obrnejo na pisarno podpisanega urada osebno ali pismeno (potom občine ali okr. glavarstva) Kranjska deželna komisija za preskrbo v racajoči h se voinikov v Ljubljani. Turjašk* irg 4
— Z ljubljanskega observatorija. Včerai zvečer po 8. uri so zaznamovali V6i instrumenti potresne opazovalnice katastrofalni potres iz daljave kakih 5000 kilometrov.
— Okoliš trgovske in obrtne zbornice v ^Ljubljani se zača^pp razširi na vse ozemlie v območiu Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Nadalinii ukrepi glede odkazania zborničnih doklad. predpisanih v razširjenem okolišu, slede.
— Društvo zasebnih nradnikov in uradnic v Ljubljani onozaria one člane, ki so čevlje naročili in se še niso zglasui. da pridejo tekom prihodnjih treh dni v društveno pisarno med 1. in 3. uro opoldne, da prevzamejo čevlje. Kasneie se čevlii ne bodo delili in zapade vplačani znesek. Vna-njim članom, pa se s tem poroča, da se vsem, ki so 6vojeas cevlie naročili isti rezervirajo in se naprošajo, da če mogoče, sporoče društvu. kedH pridejo ponje.
— Polini.sk;; Jura Od danes dalje smejo biti gostilne odprte do 10.. kavarne do 11. ure zvečer,
— Razpinana služba. Xa državni višii realki v Ljubljani ie izpraznjena stalna služba učitelja za telovadbo z dohodki X. cinovnega razreda. Prošnje ie treba predložiti po bredoTsavii poti Narodni vladi v Liubliani. oddelku .3* uk Id bogoča»tje, do dne 15, decem-
bra 1918, Prosilci morajo biti izprašan!
iz slovejiskeea učnega jezika.
— Šolskim  oblastem v prevdarek.
Sole v Ljubljani so pričele s poukom. Po nekaterih ie uveden nerazdeljen dopoldanski pouk, i»o drugih zopet ne Umestno in potiebno ie, da so uvede zlasti za &edanie razmere no vseh ee-lah nerazdeljen dopoldanski pouk in sicer iz didaktižkih^raz-logov. Mladina mora imeti čas, da se za šolo pripravlja. Dopoldne naj 3e uči v šoli. popoldne nai izdeluje pri dnevni s v i 11 o b i svoje naloge. Pri pomanjkanju s v e 6 a ve, ie mladini skoraj nemogoča doma kaka priprava za šolo. — Pri dopoldanska-m in popoldanskem puiiku mora mladina štirikrat prekorakati blatne in snežene ulice, tedaj štirikrat namoči že itak slabo obutev, štirikrat prezeba v slabi obleki, ^a io to na kvar zdrav iu nate mladine, mi bo vsakdo potrdil; mladina trpi že tako ve!:.Ro radi slabe pretrrane*. sedai naj se na iz postavlja še nepotrebni prezebi. To iz sanitarnih razlogov. Tudi v aprovi/ač-aih zadevah bi bilo ljudem s poldnev-::iim poukom ustreženo. Tudi ekonomski razlog je uvazevanja vreden. S o 1 e bi se kurile dnevno le enkrat, popoldne pa se porabi za temeljito prezračen je. Gospoda, uvažujte to! V demokratični Jugoslaviji nočemo S*V* ljenske razmere tako ura v a at i, da f>o ljudstvo zadovoljno. Mladina ie našo najdražje, kar premoremo, ohraniti io moramo jadravo ipladi svobodni državi.
— Usmilite se koni! Pišejo nam: Konii bi se morali oddati, čeprav prisiljeno, posestnikom, da ne poginejo zu-nai v mrazu in snegu. Vsak posestnik nai prevzame primerno   število koni.
da so žival reši in ohrani liudsko pre* moženje. Po barju in travnikih leži obilo koni z zlomnienimi nogami. Milo stokaio od bolečin pa nihče Jih u« reli.
Poginolih koni ie tudi obilo oovaodi Treba jih zagrebsti. Po Brezovici m tam okoli ie baie polno volov in pr ši-6ev na prostem. Ako ie to res, nai se oddajo ljudem, da se porabijo za ljudsko prehrano. Prosimo nuino potrebnih ukrepov v navedenih zadevah.
— Občni zbor društva notarskih kan* didatov v Ljubljani se bo vršil dne 1. decembra 1918 ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani z naslednjim vzporedom: a) poročilo odbora, b) volitev članov načefstva in preglednikov ra* čunov, c) določitev prispevka za prihodnje leto, d) sprememba pravil, e) sjttfajnosti. Tovariši, udeležite se tega zborovanja.
Odbor.
— Čevljarska   zadruga  v ' Ljubljani
opozarja gg. člane, kateri so sedaj od vojaščine prosti, da naj se vsak priglasi pri zadrugi z obrtnim listom, da se jih priglasi pri trgovski in obrtni zbornici za - dobavo usnja. Tudi vsi čevljarski pomočniki, katerih ne veže vojaška dolžnost naj se priglasijo pri zadrugi v zadevi posredovanja za delo. Priglasiti se je pri Karlu Kordeliču, Rimska cesta 5.
— Kdo ve kai? Kdo izmed šoferjev ali voiakoV bi vedel kal povedati o podporočniku Rudolfu Junowiez, slednjič pri Feldpost 195, naj blagovoli sporočiti na naslov: L. Aubell, Vegova ulica 4. 1. nadstropje.
— Narodni davek. Odbor za prireditev dr. Krekove slavnosti v št. Janžu 600 K, neimenovani, ^jubno, 500 K. vesela druiba v šoli na Brezovici pri Ljubljani 200 K, Ciril Mask, nabral na dan Narodnega praznika v Mozirju med tamk. domačini In soriško beg. kolonijo 181 K 14 v, Radoslav Knaflič, nadiičitel? v Doblu od svole vejno-draginjske doklade 100 K, Ivan Jeras nabral v krogu na Tirolskem se nahaiafočih Jugoslovanov 94 K 50 v, Vladimir VTančič. nabral med uslužbenci južne žel. na postali Trbovlje 90 K, dr. Josip Jerič, odv. kandidat za pjsarno dr. Frlana, odvetnika iz neke kazenske poravnave 50 K, Benedikt Poniž, Rihenberk 30 K, Lolze Kusold. trgovec, Dunaj, 30 *K. dr. teh. Milan Vidmar, Dunaj, 20 K, Barjanl, ki bi tudi radi oomagalf domovini, pošiljajo 1020 K narodnega davka in sicer so vplačali: nadučitelj Črnagof 1.14 kron, Janez Jevc 100 K, Jože Selan 50 K. Jernei Strle 45 K. po 40 K: Jaka Jarc Marija Križman, Metka Rozman, po 20 K: Jože Ponlkvar, Andrej Ciber, Franc Mellk ml., Miha Jeršin, Lovro Zajec, Jože Brglez, Jože Javornik, Jaka škraba, Matevž Zadni-kar. Janez Oven. Marija Rozman. Jera Vidmar. Anton Žitnik, Jože Ordadolnik, Tera Borštnik, Fr. Vidmtr (Črnavas 27), Matej Vidmar, po 15 K: Jože Dolnšek, Ivan Pet-kovšek, Ana Križman. po 12 K: Marija £fve, po 10 K: Janez Boltežar. France Jevc. Ivar, Jankovi č, Anton Skraba. Franca Žitnik, Ana Prime, Marija Mlhevc (Tlov. 24), Mari !a Mihevc (Hov. 4). Anton Škafar. Ma-riia Urbani}a, Jože Keršič. Janež ŽitniV (Črna vas 46). France Vidmar (črna vas 2), Anton Jevc, Mariia Žitnik, Jaka Vidmar, po 5 K: Marija Dolinar. Frančiška Zupančič!, 4 K Mariia Jevc (Črna vas 5). Srčna hvala! Posnemaite!
— Vojne poškodbe v upravnem okrožju mestnega magistrata v LJubljani. Da se sestavi seznamek voinih poškodb, ki so bile v tukaJ*niom unrav-nem okrožiu povzročene po vojnih dejanjih lastnih, združenih ali sovražnih vojnih moči, so poživlja vse zasebnike, društva itd., da nai^asneie do 85. t. m. te poškodbe pismeno inviio pri mestnem magistratu (gospodo rsRi urad). Izkazati je le stvarne poškodbe in sicer: 1. Poškodbe, ki po bile neposredno povzročene po voinih deianiih lastnih, združenih ali sovražnih voinih moči. 2. Poškodbe vsled uožierov ali drugih podiranj, vsled tatvine, rooa. izsiljevanja ali nI ena, v kolikor obstoii neposredna zveza z voinimi deianji. 3. Poškodbe, ki so nastale vsled bega ali razvlačevanja prebivalstva ali vsled odstranitve niecove imovine iz od sovražnika zasedenih alf neposredno ogroženih krajev 4. Stvarne prisilne dajatve sovražniku ali aeonravičene rekvizicije lastnih ali združenih čet. Ločeno io izkazeti na podlagi približne cenitve pridobiiena svota skozi neposredno vplivanje vine nastalih takozvanih uonudnih vojnih Doškodb Oa-
i eublieni dobitek, izguba ivriemnine. zakupnina itd.) Pri sestavi vojnih poškodb ie natančno navesti: 1. Vrsta poškodb (hiFP. mrtva imovina, žetev na polju, travniki, gojzdovi. obratne ndr prave. 2. Število oškodovanih poslopij. 3. Vrednost v kron ih a) v mirnem času in sier najmanjši in naivečii znesek. 4. Vrednost neprave, oziroma obnove (naimanlši in največji znesek). 5. Kdo je poškodbe povzročil
Nesreča • ročno granato. Da* li.r5t. m. le vozil posestnik Janez Vrh crv ec teftaka« niče, občina Horjul, gnoj aa njivo.:A tkwk potjo je nalet ročno granam, katova (tinto kone umikajočo se yo(alrvo rafcttto lačaat Iz neznanega vzroka %m je granatam red— tela in Vrbovca tar njegova dwa 5» m 71et-na sinova ubila. Nasvetnlemo Ijidstvu 6a pusti vsakdo vojaikl materija* aadotabijea« da se ne bodo dogajale talca^aasaelep^tfTO
Sokolski zlat v Krškem, li?škt >o-kol ie povabil aagrebike Sokole na; ao* set. Le ti se se rade volte ocfczvssi v iav redno velikem številu in tako ta iriio Krško nemara prvo'" mesto na našpni lugu. ki je po krvavih, v^juk 4#go<lk i h
zopet videlo preteklo n^nelio goko.Uki zlet. Zagrebški Soka ^ *c v vci^kH; avtomobilih pripsljOT najprvo pM dem, kier so ce vrMTe prvo rnanife^ia-
za-
ciie.   Xa ćelu sprevoda ie KjfffrkAi ' greb. Sokol Javand I£o        ^fcOia p grnili na vaškem trgiL i^VJe ^oadra1.,-starosta krškega čo^oJ? fc.pmvfk*. to so sokoli oakoriikaii ^umllajijlp. ogromne mnoiice   r^vdnjenega JTtt£-stva. v Krško, Jrter ee. ie vT^I -kQ0wX3 in koncert. KrsTco ie   bilo   f>lčtySefco Z zastavami in. preluvaJ«tvQ ie gA*i* ^* vdušeno pozdravljalo, dume p&;-£A Mfe obsipale § cvetlicami, ^ r kupne« stanku kratuh in. z»gx^t-SUa ?<sJt^ov te bila na, predlog $jt. JBu^L suSlt^o spreieta resolueiia, v kateri *e qotu<v jo vsa srbska,   hrvaisj^a ip ^fov^usl^ sokolska druStva, nai Sv preU>i>uo sokolske organizaciji: aa jiujii^v eilea edinstven jugoslovanski SoJtoi.
Španska bolezen štfaaoviia 4Taz^ saja v Dragntušu pri f rnormiu. r*.inc4 imamo   5   mrličev.   Pokopali"" =mo ~o
pitani Štefani;-?* tr^ovjnJ, W|U ^ 5
brara mrtva. Komat fo vr>\6/j\T v T: r sto
kletnega JofceraJliik ia ti* fcjrllaii mo opravljal poštno siužbo, ae -\a uh I 4ebudiu. »imnaticni ~ii\k<> Loi^e. icuio^i 17 let staj*. Vodil i& z vao «Protnoa4o
trgovino, točen, prijazen, t><ntre2luY dečko, ki ga je vse lrnollo. Hes nenadomestljiva izguba za hiso. Počivaj v miru z Jata duša. Po fari ie kakor >n»4 izrnrlo. edini zvonček pa, ki ra nam 1^ pustila svetovna voi na. na^nania vqpo-mer obhajilo in nove žt- ve te atraane kuge- Oel črnomaliski okrat iu:* na razpolago samo 2 zdravnika. Ki tteiu
noč in dan. brv jsia ila laeoU
Iz Cel i a. V Celiu v Uda mir. Kemci so ee začeli gibatL zbirajo podnica v protest proti slovenskim >nasjliitvom<, slov. trradovanro, zlasr! prot! zattranlu CeljBkeea nemštva Od švoifn-uslužbencev iu najemnikov poant *e izšHiu-ieto. Ka podlagi samoodločbe zahtevajo, da ae jih upošteva na mednarodni konferenci. Mnpvss £^st *>>.
Kino »Ideal*. Spored aa dane*, torek 19. t. m. Vprizori eo iavrsio* nordijska drama v 4 deianiih: -*Ptt minut prepozno«. Slika iz družabnih, kro-
§ov, sestavita sta io Joe Ma^f Jn Rudolf arom Režiser V^e. J. W. liCfaft. Glavni igralci: gg. Benzr^nger, Beofc. Riemann, Ka^rner in Plcka ter dame Paul sen. Mi a M a v. Khoda in Potz. Spored zak:itaeuje enodeianka nordijska burka ^Liubim Vas. Ta^ ne Id ar najboljšimi nordijskimi jcemiki, spored se predvaja do četrtka. 2L norem-bxa ter mladini ni priatoneo. Kiuo Nagrada. V Nabrežim je bilo orOpaUv iz vagona: dragocen gospodski ko*uh, velika perzijska preproga, zaboj z pismi rn druge reči. Kdor ledno ah* drugo spravf nazaj podpisanemu lastniku, dobi kot nagrado 500 K. za druge reči pa po vrednost!. Rudolf grof Paca. Gradec Hotel OoJdene Biro.
V Umonu. V aoboco a-vvooi ie feila vzeta pri mizi srednjih stranskih vra? velike dvorane, yelika m turška ruta. Osebo, ki fo le vzeJa. se ie zasledilo ;n se io nozivlia, nai 1o takoi vme v trgo vino Bonač, v ^elenburgovt ulici, da $e izogne zeJo neltunim nenrillkam. 1
Poziv. Ona »rana oseba W je preteklo nedeljo v kavarni Cvropa zairfeafata svoj stari deinik s popolnoma novim, tb poživila, da ga nemudoma vrne v kavami, kjer dobi svoj era. V nasprotnem slučaja se bode /adeva naznanila sodišču.
Ukradena ie bila v noči 15 t. m. na dvorišču skladišča r^tfgamske otvovame na pol pokrita kočila, črna, sivo preoblečena brez kozla. Kdor hI tzsledit tatu. se PTO*f sporocJtl proti 500 K nagrade .Mak*« Peč*-nhVti. nrwesmiku Sred. Oftmellne % Rt. Vid
nad Ljubljano.
lTfcradeno i* bilo 18. t. m. ob 4. popoldne v GosDoaki ulici nar koni z malim vozi Sk ona s sedete m. Odpeljal jih ie 16. leten, fant. Kdor bi iih našel, nat bi to Hporočil ▼ trgovini G. Čadež. proti dobri nagradi.
Gospodična, ki je v petek ecer vzela ora ko^uh. ovratnik pri g. Stefv nar na Kimski cesti 10 ae posivi ju. da aa ta ko i vrne v uredništvu »Slov. N.^-rodav. ako nai se izvrfci ovadSa. k«r |e oseba cnaoa. — Takoj drugi dan se 10 Je videlo z ovratnikom n*.rp5tj.Bj
Pri koncerta Glasbene Matice Uc«bila se io podolgovata zlata zaponk^ in bela korala a ukana. Proti &* oddati proti nagradi v upravnistva »Slov, Naroda*.
Zgubila se ie siva ptetne&a denar niča listnica^ z veliko vsoto deaar^a v soboto zvcoer na posiaii LinMiana glavni kolodvor ali v ▼e/eruem dolenj-skem vlaku do postaje Badohova vaa Ker ie zzubiteli raven in zgnbHeni denar ni niegnva last, -fe najditelja prosi, da nai zgubljeno vaoto proti na-
gradi nošlie ali odda na na slov Anton .oleoa. sklad,   mojster iu^. zei. Izubijana. Jenkova ulica 14.
Zgubila ae je denarnica a priblifiK) SO K denarja in Ustkom za perilo. Odda naj se eroti nagra^r upravniaivu.
Iaaubil ee ia zelenka^* - rjav suknen pa* od ženskega pla«oa. Odda. nai aa proti nagradi. Sodna ulica io. II. desno ijoiu idfr^a" ol>~
Boo M nalla neka gosje v vedarnem vlaku dne 30. oktobra. Pabi ae lafeta Jenkova uUca 30 v LjubUaah
)*4&m   aa i n*rujr tm »Lf.
"išammšU   V.UkUisjBPado .<AmTS( JvmiM tržna*   sa aooaoeoit --ola m*jihlaaliTai nnraiiaai a>ar aUmnmm
i gledaliSču«.'V smislu nalog. kj>4i>i5 -lOL-.nm MiradMag« ^riocl^iaiav,g aTiaaji na kortdral' reivot- naših- ošioM* ; PUaia. li iprUert a^redtr p<moMae Vilkam frktlMan w peaaasm vrti-a  maaedira  • Mam tat«, m ven ! abonnementa ob znižanih cenah. Fradttm ; ja -tid* joti ia mtti\r%am ataišt^a io a drugi aa*ti - njihovim šaran! i cT&atenv ttsj gfc v^dnr    da šete, tkakor aa dam [ mi ae^nadip ■lniarf aa rit a se o l kfar bi «n r^Kl* • <T»roo rakvij I aa duie. ar nai Tartt v rrroU ~.   tmK n io?j^m ^n W$>TdTtm rrmuiaaiuia^ Jc^lfamni -uDjavav.- Kat tHiako Se *Wt 1* -"je &f     n o*" prapKtten acaiob araite. katr-šni meri sj jo on sara "leti. eoaafttnt brez aa» vodil' fn f?«aaet»ev.   \ oast\ a «tertal*ia je a*i^#'aj^a" arta^r j**r.. d i s^pHkafaafaat dira« ildli predstav mnoco <^dpnnloaa'kaazCl|jaB» mf, a ieanJtnii .nriajEanfu adadih duš po l?-puti.ter., iim da ^liiiko^v.dobJu kojg najsprejemljivejsc,  poglobjti ^ se^ v ve^Hi dela svetovnih mojstrov^'",!Sa)§wl*'',Sr> ^aj
bod^'v^r^^ srla^t^uT^^^
in ^eveda   predvsenijl dijaki sami pravilno stave Uir ji izkaza]! ono "T* (5%^arta fh^* wi ovtl
j»v. ^ortfeV T$ak *e-
noroono
iJuoi'i »a»a ab
Iz fpW»fl6V« pisar««. T3ane^ «veeer ?»e penovi 3» 8. ^vefcer OgrlnSeva ve«e?otgra v treh dejanjih »V UiflflDatfe fe daj me- fn Aleševčeva mtrka >Nem§W t?e znajo« «a ♦A* - abonnemeat. — V sredo, *te 20. novembra prva kfasiena predstava »rfamjet«, popoldne   ob žd   <*fiake   in nfTOove
spremljevalce ob znižanih   cenafr: '5fvef<žr Ostane gleda!isl!e zaprte. — V četi *fiš. zvečer se prvtfc v sezoni tifiri" sagerfeva   fraacdska   orfer^ta r haerki« aa abemitrtietrt Kftr^ 9{
i
Tiar
Tim&rssT   trt£5ut* nrrrm??rxi—r anta« /so a  M<ko* )ta eet«M BL ?"V*» ■ zrlenfrni rž^«rri!«rmj fT ifr^-trjclp 'NoJ'cjćtn^O a srciicj, dne »t. m In vutncfc anč, n. t. m r sv, Jc^^-poU^h j« Wc.r^<t-V stedo dne &l ■ m.      1. Uo,DoJ^f -OopoKLoa atv. Ini«      od 9<A^. ć<>2,4m..M do 40ih Od 2. do     A*6tcifc 481 do tKki od pot 3. rJo -3. dtev. tfcl cso m\ oxi A *> prtf    štev. «nr*i!f> tooa od po4 4. ck» 4. štev. 1Q0I do 1?WV, VW 4. dO f40» ?twv. T?f>1 do 1400, Od pol 5: 6>» 3. ^tev.
dopoldno od no! S. do.5. lom od    4u no! 9- mgv. IrAU Uo od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2500, y$, da>Po»lCk.J^.^^^^0r^wl Rt rib ki. šl«rA>x^»^ tki kr>tKaijift->oa j- v^t<4Llxi(n raz Jarkri 11 ur aoero ar s^v. Jožeja pjihajaj^«rranke ved«© prw-noz^|(3L rw5ebnV ^fe^fttrtltSlPe*' VMmajo
prit! v - ^<rfr^;.t?pii, ^ffiŠff: hor norelo taviiafl Dg.predtfSaacrrv rc-4w. Vsled hatoeno^ti .^tpauk twstane pri oddaji masa na eokjrai naral m ^epo-Uf^bflo Čakatiic .tat p4Qraj^ ysl?4 ^rez-fe«ino^tL uekatcrSi tlMti wcI|..QBi.. ki nt tocrv> drea /eda. .V^fed *ef a, ao*§jui*r mo fse nnpadnika ubo^nib akeri. kt do brvaj6mesoK'vt'eerlratrsv. Jožef a i da ptv IfOJaJo tf>CfKy' ofp i«a«)rla§efiew ćasu \ razdelitvam. kt*r se zamttkncem ti ii#TiJ ns "bo 'date mes^, v ^ — Krompir za «• okral StenjceH. bkraia^P^^naejo krompir v Jetrt^k, Jtvc 2L t ni* in v petek. d»e 22. t. m. pri Mubleisriu na Dunajski cesti^ JJi5|pcain taioced: \ čotrtek. dna M t m. donol-dnt od S. do 9. štev. i do od 9. do in. itev. m! do 3on. rtd i«l rfo 11. *t«v.
90T 46 45*\, popoldne od 2. do 3. 45! <fo «1, od 3. oV> 4. ^te\-. m Št"
o*1** Bo ^«W.^5rW^7lT^HL
popolotie r>d 2. do^« Stew 135i do &QQ. od 3. do 4. Stav, 1501 do IhSB. od 4. dr.
Wea. 15hldo konca. Stranka Aobt vsako f>«erv> ir>     kyoiwrrfa. W}$fTrf* ^trtie W \inarjer.
Kislo relfc z* Vjf. olrraL Strani Dre&celo ^lslo ^ci/e na za-l^na jiatia^Ua za krorunir v sr«do> Un^ ^0, t. m. doroi^n^ pri Jakopiča na Mir-in. Določen ie taK' r**0l od S. do 9. Šfav. 4-da3W, fKi 9. do ia st^v. M do 6on, od !ft do il. *tev. hOl do konsa. Suapv fta dobi 2a v^ako ceebo d ka kisforu
ztHa. Ht JtTHrr stane K 1.50.
■ '4- Premog ▼ VII. nkralu se dobi pri g*. MavvTJu HAfel Ve^a. Sp. ^ka,
_—_—_lOilA3i_1  j a nO tU     i p i".......
v.. - -
'foaaojen
■00 9evt r
G0!D0to!tVd
aiaK
— .tu£Oslovajiskiai tn-anilnicam.
Doc ^S. ot&pra ^ 1. poalala .je Zveza ii4»i»ltwanskib liranilnic v LjnWiani vsem naiim hr^piotcaiii dooiso s wo6-njo 2a nazntfiiilo podatkov o vojnih po-stiiiMh, ki .tih poKedujeio hrammrcc. In o pfačari ter (lrairifff*kflT dcfcladati hranil-rti?kfm rrshf*'Txmoere. Na ^4 m^posfartfh dopis       5  jr^lo sarno 12 odgovorov.
Ker zre z* važne, vsem hranJlnic-ini sfcuDiie težnja .H lih. i/ve^a-. irior^ lb itdui usodno stopati, #a r-azpolana z vjerni potrobiumi podaskj, 4>rosi »Zveza« tem potom ponovno^ da ^a vabilu odzovejo »e orte nranilfiice, ki doslej tega niso storile. — Zve« juKoakv vahsknT hruhilnjc V LjuHlja^?.
— 4*A cefko * slovafto narodno aom>-ffp svobode. Ceiki rHH objavljajo te dm nc^lv rra snbskrfpeffo prvega češkega dr-ravnega nosotila. katern se bo fzdalo v *©e-.^ku 1 miFnarije kron "po a! pari f. [. # K 10* se ho obrestovaM s +f* tet bo urtvajb vn~ pilarno varnost» Oporarfamo Tn+ere*«**© na subskripcijo tect posojila s pripombo, da sprejema prijave L"j u b 1 j a n s k a^ k r e-4ltH$ larvu v Ljukttanl ao origi-»amift pOg^Jia.' J" o r 5 a i d:rtr5 n
Kranjska in#rs#r?lslra dnrzba hi ja» •ealeafi ima sredeea t#r*amiiDice Irdelk« v Ve6fth fn mSapiK množmaH' v ivnl* jfafif \1e^tte flcr v razlUalh" drmenttfaf, «»fkOv rfeh!jev>. np»?lo va\|aneKa neja ^eleza v raznih dfmenzilaSi, vali«TW» riee ?z ^cle/a. vsJtane «lce \% jeMa, ebro6-ne?a bi pallčastega fejeza. elekrrovodov, Jrvarsjdh l?def^ev iz feVaf*i5avo&*s*'
iof£Š?$2 f«f^ktanrje v ohroo* ^Narodne vfade SHS v Lrobljani«, ki se lettral'-? n*? de^cfo fn Id preskrbujejo r olttrižfa z železom opozarjajo z v^f da'pojejo c1rpbwje;'paJl^i
naro^đa, *
273. Star.
.SLOVNESKI  NAROD" dne 19 novembra 1918.
Stran 5.
Prosveta.
— Slovensko - antfeška stovuica, pri-
--.      rs s.-vč-.v-a narod. Prodajaasa ;en5
5 K 50 via. komisiji pri Kleinmaver 6c Barr,-" L —  Slovenska nskovna
črazDi v Ne*aryozkB je izdala za aa<e r>
;r-ke.     prihajajo v Arr.ćrikc že Ie:a 19L2 to -sko - angleško   slovnico. Natisnila 5-i   fen   si "v::to   Klelnrr.aver & Bamberz-S: vrtića ima namen Slovencu aa lahek ■ pregleden n ačtn podati slovnico argleslcega a in rrru omogočiti, da se čimpreje ra-■.- feeaa* jeziku.   Siovmca je   vseskozi se-v/e-a prakOČK) in ni dvoma, da bo do-bf   r-Iužila svojemu namena. Knjigo je cc-daj dobiti ▼ komisiji rudi pn gori označe-ansld tvrd ki. Marsikdo ki bi se rad .    ancleicioe, bo gotovo rad sege! po
Darila.
Zaklado za podporo žrtvam političnih per^kneii bo darovali: g. Vinko Veršec iz Celja nabral 110 kron. s. JLn-dovik Petek iz Celfa nabral 25 kron. ffdč. Milka Sleiko z Dun&ia 10 kron. K. L VerLovc Poljanska GCSU) 52. S kroni in s* Ivan Arhar, vi&ii rev. đ Sol v Ljubljani 50 kron. ^kupai 237 kron Darovalcem naiiekreneiža zahvala: dolžnost v=eh zavednih Slovet- °v pa bodi. da &e zaai z rn^in^i prispevki spominjajo nedolžnih trtevl Prišnevki na naslov dr. Viktor Sušnik. Lmbljana. Gruoenevo       r*??. >■
Za oslepele vojake so poklali deželni npravi darove: Davčni urad za LJubljano, okolico, zbirko 206 K 60 vin.: predsedstvo
nr.ar.5r.ega ravrateHstvZ 50 K v spomin ra pokojnega finančnega svetnika Valentina
Zona, g. Pes<ia>; v Ljubljani g. Marija Uotz-
Lukesch v Gradca 10 K: dr. V. Pegar. 36 kron iz dveh ktrmskih zadev; g. polkov«
nik pi. Polajnar v Ljubljani, 30 K: potom mestnega magistrata je darovala ga. Amalija   Sdaaid^va.   restavracija   pri »Rofi«
40 kron. _____
Umrli so v Ljubljani:
Dmjl 5. novembra. Božidar Sd&ou. UjučavTOarsld   rajeacc   15   let Gajeva
ulica 14.
Dne 8. novembra: Helena Pe-rnJt, po-sestnfkova hči 29 let Zaloška cesta 11.
Dae 9. ncverrJjra: Josipi ne, Dermeij. -»ducate! jeva vdova. 72 let Poljanska cesta
13. — V2."i:a Ravni ar. žena vrosarskesa Ifcmo&uka. 54 ieL K!a dežna klica 20.
Dna 11 acvembra: darila MHavec zona unrirovljer.eza ždezniifceca podurad-nika, 74 let, Zalo* aneva t?ica 9.
Dne  12.  aoiat^fi:    Pranja Trrafk. vdova deželnega b'agajmka ia 67 IeL Cerkvena alica L
Dae   13. novembra:   Josip Desetak stro:arjev sin. Z ieo. Nadvojvode Friderika cesta L — Josip Andrerto. posestnik, hira-ec S5 let. Kade:Keca cesta 9. — Plerijac ftsbaz, cigar   5S te*. Sbvea^i trg L
Dae 14. aoveeabra: 'vara Malic, črv -tjarja^a vdova. 70 IeL Start trj 21. baza Vidmar, posestrikova bcx, S let, dna \"as 36. — Bogomila Lapajne, h 5! ofici?ar.iL_ 6 let, Sv. Petra nasip 7L
Dne 14. aoveaabra: Rezina. Kosanec mestna zbora. £2 let- Ja pljeva ulica 2 — Marija Usemk, zasebcica. 72 let Mestni trg i
Dne 15 B^eatrna: Marta* Krašovec delavcev sla. 3 dat VeUka coJnarska aftca
TO — Anton RoMS. bivS! posrstnflo hiralec 79 let. Raoeckega cesta 9. — Antonija Bizjak, bolniška devica 40 let Radeckega cesta 9.
V dežela! bolatšaici:
Dne i novembra: Jaazaza. Petje, rz-i_- o%a hzi. 10 ur.
Tmr 5   novembra:  Marija PodohmTt. a§ *cc — Uriiiia la^i*. ao*cj»Lni-
ca 62 !e? - Manja Ttrrk. krva-ra 47 ysL Dne   a aota aaaa    Maroai   Mer- a.
Jastrfs-d aaanestV:   57 let — hraaa P kavie. delavka  1   let — Katarina Ko* ^ kar.artca, 2*
Dne 7. iimnifl   ?ak3Z» Vw?ka, p H
ski dninar 4* 1«. — Ivana Prtmr. «f*?kl-aii. 4fi M.
Daa H novembra: Fran ?rr!esmt premocar, 42 let.
Dae *. mri i pazili Jaaer Bizjak, elek-irosiroadk. 33 let — Fram Orlic. r>T«e*tn4-kov sin. 30 mesecev
Dae 10. pu^etum a: Josfp aamU- saa ka;farja. 6 let. — Ir^acii Bregar. delavec* 46 let.
__ ___ - --a
Izdajatelj ba odgovorni aredaik: Valentin Kopitar.
La«tnlrta In r!*k »Narodne tiskarnec!
Ilova moška ob'eka in vim
kosi   se prodz. Naslov
pve orrav. .,5'ov Naroda*. 657
Proda te
si!a m 5 mladih mM
Studenec št 35 pri LJubljani Dva g sioda itC3ta
MEBLOUANO SOBO
takoj Ponudbe nodf,rĐra goapoda 6 6 i 2*§   na   urravo   _S4ov. Naroda".
Dre zelo lepi
nemeblovani SOBI
brez kmtaiafa sredi mesta ze oddaata
1—2 osebama P snene conudne na nrr.  Si. N. pod »^raznalega 6806",
II BITO RIJE NT
~?'t primernega mesta. Nastop tako;. P saaeae ponudbe na oorav.n .Slov. Naroda"  rod , Abirarlient 8578».
V mešani stroki e*cana
PRODAJALKA
z dobiin-.i scrićevali, zdra.a, motat vs'ed ocustitve tf20vine brez mesta, Š.r  z"i neroe služre,  —  Dopisi na Komar, Kolodvorska nL 11.
v S' Mrenip a**dn o
znoč 300 do V}) HP Porrcdbe pod .Vodna moč*   na upravništvo .S'-'venskega Naredi* 6602
Prodam
okoli 380 1 dobrega rdečega vina po K 9.    (aadacano) > dam v zameno patrole] za premog. — N a - i o v pod Ljubljana 6525" na upr »51 Sar«
Hlapec
se takoj sprejme
k dvema konjema — Hrana v biči. — Vpraša se iz prijaznosti v trgovini Kette. Franca Jožefi cesta 3. 8888
ra tujske sobe, znati mora šivati. — Plača po ćoeovcr-. — Naslov pave upra-.-nistvo .Slov. Naroda*.
Strojnik
izučen ključavničar, vajen elektrike, akumulator jev in telefonov, z dobrimi izpričevali, iice  st*'ne službe. — Naslc
■jp/av. .Slov r-aroda*. t: 56
z dolgoletno prakse lice primerne a aibe. Dopisi pod .Samostofoa moč* na uprav. Slov. Naroda*
Proda se
koklja s 13 piščeti
starani tri tedne in 6 mesev staro
doma zrejeno žrebe.
Polfanska cesta 46. v Lhibl aal.
+
Eranflni ia posojilni koasorcif, I. iploine-ga uradniškega društva Avstro-Ofrrske v LJab-ljani javlja pietfesujočo vest. da je njega dolgoletni član, odbornik in zaslužni predsednik, gospod
Albin Semen
magistratni svetnik
dne 17. t. m. preminul.
Pokojnik združeval je v sebi najlepše lasnosti kot
kolega in družabnik. Društvo izgubi z njim spretnega, vestnega in neumorno delavnega načelnika. Blag mtf spomin!
6670 ODBOR,
Pozor!
irzameai v osipa] aH na rav-caa dobro ▼peljano gorlloo v L ibl aaj i
bližnji oko'icL Kar im tudi dobra pristna vina Paaiiel%i z jed"'* ia dobra p:;a:i za;arr.:=na. ?.- s:m prsmene ponudbe na oprali .S e- Hm ' , dobra goa lina 8609".
Proda
po niiki ceni -t-
SB  •i?>rfc° rarov nov.'-moških
Ćerljer, medtemi par izvrstnih okova-rjr* > Tx> ■."?'*:•Tiči'- t i-i m: i • . .• . pristnega lodna, nekoliko novib rjuh ba za 2 k? nsn.'a za podpiate. — Izvanredno ugodna prilika. — Breg 9 L leao. 6-592
Kupim
ski in dvosede2ne 9nnke
i. ?o 3 a car, liirzaa aU 29 X. 8516 fi^s*>o d I BfaZ
domačo brano
tera« aafitrtcaf p4a-a do  400 K ne
se:: Ponudbe pod r>Idf*ta 100 8817*4 *:ravtn'ltvo . Slov. Narcra
SOIPODIĆIA
vešča s'ov. in nem. jez:ka v govoru ■ fisav', ter vešči stro er> a, z eno-ietao pra«so, tada aaaatef na i raje Ljubljani, in scer v pisarn'. Po-r: -  MOospodi6na 8581f* -a upravn Jpov. Naroda"
Proda se
m mm m\w.
o Tratnik ta vat. Poizvc se v H aro dni kejigarni 6Se.3
SflMVil}€ v ttHd
se laaenla za
stancvin'e v L]ubl)aaL
aMetto 10 wr.
a aajaaa ali na racoa   Naslov op*«
upravaistvq ^Sov. Naroda*.
Golenka
se s-rej
krana in
11L
raata •
6614
M ad trgovaki
?.??¥^"V-*?:^?^^ gostilno sli knviirnti
r sz"e. spet'abst ia cgrazbo mostov ' * i;- *  * - : te H saeata. D: - _cbe : : jStavbai tebaalk 859SKna npr  3 N "
lica sa™
soba z 2 posteljama
- t-   še-*    ■*■'ta-n■»»-kaa
ro   . L 65691 £        „S ^r-
Ponudimc siivovko, tropinovec, brinje-vec,  rum, konjak.
V. Spitser, t*ablj - as, Soli sel- WM
Konjski hlapci in delavci
ze spra'eaaa.a proti dobal :
prehrani vsak dan v tornicsrs-■» ■— '        -S't se  c str * a m v pisarni. Tcp: :-rsit poraliatro.
Preda se nekaj Kg
lepeja svežesc fpehn.
Vablfana, Klmzka c 5, dTorizce
vrata 4 levo
•praTzemerr
setrniiihistlallsiBit
teli prJnerae arstba* PoBt*d>e ta .r- :  -   Špacarlizt §S81".
I nt emir laze eleTantao opremljeno,
mimo SOBO
f mđb* r : ^JĐeaaatao 6590*'
uprarnistvo   ¥ 5 ovcns«e*r2 Naroda*'.
Ifa 3 roda{ sta
Bva večja kovčega
za že no>eoo per d. P>ixva vratari u ktataU MCaaaatM. 8M
Invalid
žel   vstopit  kr: praktikant  v - :
''Z '":. *:: r : : ž: t  r : - - - i r-*o
r sa-**.:. ever.t   rodi  brezptačaa, iz-• r§ I  je s loven sk o- rverr ž ko   U ampak šolo Naslov . .S Nar.
■Z STAHOUAHJE deški voziček
3 ©2ir  2 sob is kraibinje ter kaplai te frMmotoa r ?. «e      • r = rrec'-'. We'pahiitra.  Puiudfci  -a   niormse :.: f^adiace
Skalar, Oradlite 15 L eter. 14. obitatf aniaalfaa« «0
"-TO
Bival  trgo?ski po ta i k, voj2§čir.e -r-ost   teli pri
mene službe rudi kot
sotrudnik ali skladiščnik,
Gerr. jx>nt;đbe na npravniitv"  c "fnsk«??fa Naroda'
strojepiska in stenografinja
iKe saaata. Naskn Grete Ba^-jberet' Orsd^ciGraz!, Ko^e^itosffzsze 18. 6607
Dorl šifro *
trgovaki potirl^ SS2S11.
V dno srca potrti in neutolažljivi javljajo Vladi08 Breskvar ter rodbin: Skuikova in Breskvarjeza
prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo preljubo mamico, edino hčerko, sestro, sinaho, teto, nečakinjo, sestrično in svakinjo
Valči Breskvar
vdovo magislratnega komisarja
rjrćv'đeno S sv. zakramenti za umirajoče, v ponedeljek dne 18. t m. ob poltreh popoldne, po kratki in muent bolezni, staro 29 let, poklicati ra njenim možem, da sta združena tudi po smrti.
Pogreb nepozabne in nenadomestljive se mM danes dne 19. novembra 1918 ob : ;3. uri popoldne iz iz hiše žalosti Gradišče št. 15 skupno z njenim soprogom na pokopališče k &v. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
oseb3 zmotna p o d u će vati
Por.-dre m pošm: preda* ftev. IS3 L; ubijana 6627
Naznanilo.
OpaafJ se roari^faktnrr.a tr-oviaa rr.--.c Hec "5 :"•" = '•. v L -S sni, S t-; ur jeva u\ics št. 3. vsled smrti nasledmka Av-gsaia Jagodica Avgust Jagodičevi de-di6 pcos:.: s.av. občinstvo, naj se obrata zaradi rforerrtnib pa|ainll na gospo Marijo Kramarii? v Ljubi ani, Kuhaovz cesta 51 21. ! naistr. (poieg Domobranske vojašnice). *S596
Vsaka množina raznovrstnih
Velika, moderno zidana
vogelna hiša
r Ljabljsal   ki se dobro obrestaje. se u z - dno proda« Pismena vcraSanja : : »Vogalna kida 653I1« takoj oddati apfavnsStvu -Slov Na'oda"
Na prodaj imam
G. trgovcem v Ljubljani!!!
Imam partijo pralnega mila, Irt gz oddam t nadrobna
razprodajo proti naknadnemu obračamo. laVifl
Valentin Urbancic,
trgovina z IndiaztrUzkimi potrebsTlPiaml     pro4raf>fJt raa
LJubljana, Frančevo nabrežje It. 1.
Cena po dofovora. — Oglasit: se *je pri Anton  Kržlsnik, poa-fflnlcz! Ka koz;sM trgovec — ŽircnTJca fOo-
reofsko>. 66II
finih bonbonov Zakupniki
za najbolje IdočI hotel1
po ri^i-1- ce.-iv :e rob; pr rr-ct
Fran MerJica, 6619 Liub^iana,    Trla$xa c 4.
«redrj;ih let, va et;a v*seh gospodin;s ^-h 1  večletnimi   Uprž6eval1 iača služba. — Ponudbe pod .Kuharica* 66IS r.a npaavništvo .So\en. Naroda*.
V Ljabli&ai, dne 19. novembra 1918.
e-5-55
Proda se stavbiiie
Knezi! duoric
(Fiirstenhof) ^2?
v Gosposki mVz v Ljubi i" v izmeri okraći o 3600 m* n trav t k na Banu z izmeri okroglo iS ha. Pojasnila v od-^•etnfski r^arn? dr. ldsrla Aaaaro-s*tsch v Ljubljani,   Knafiieva al. 4.
r.Ofctro rim prva vrst nitn Jr. r -iroiL v dr jgt m večjazn raestu Hnra' * ae tita. Potrebna glavnica 150 0C 0 K
r*t e !   :" !fa 1919   Resa sf soba i  strrKCvn 2ki naj vpraša o na i j?ra?e ..S   Na,a . Prror r ;.v
poaae €3S7M.
Proda se;
|ata ae 9fO Htrsf bete** mi k «ti T5U.
azzaj rdaaZasa attečta (llaizrartratta), m  BzdpaaZf za tiaaja, „   sranja tr-.-trca, •  s«#asafca (*#aailnsaX . kisa.
ataa
i ti lata ir Darc
ter rs! sts raz^S! - = tanc-a.
- crecajaae
srne fris^kz aasM.
m  laaaft.a ma.
Nzs'ov pove npr. ..Slov Ra
Louis Krawagna
- P:rr      ■    " ve.ctrr/ovcc
Irma Krawagna roj. Islakar
poročena ^ \ Bmck n. M.        1?  nov. Ljubrtana.
Podaljšaj svoje življenje!
Mogoče ye poda »al   si življenje, preprečiti bolezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčari, nestanovitne trdne in nesrečne ve?*.e
Kal tiSI za vsako boleznijo t
Osiabenje zivčnin moči, poir.os: duba. izguba dragih prijateljev in soroinikov, razočaranje, strah pred boiezrujo, r.epravilno žive: e ia drugi vzroki.
Veselo srce
:e :c' š: : i ravnik. Je neka poL ki ie privede do radosti in te poživi z novimi trpi, in ta pot je opisana v knjiga ki jo poSjem vsakomur kčer piše porro
popolnoma zastonj.
V tej knjižici je pojasnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri poklicu, moč živčevja in arasi-čevja nadomestiti, ntrnjenost, potnost, raztreseno«!, oslabelost spomina, nevoijo do delt in drage znake bolezni pa
odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.
Nas!o. :
€xpsž;tiaz čer DMl-jJpfcfa Bilapest, VI, fhi. 451
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
imr PeniiK» guvnualo.ooc.ooo.. kren. BbT* Stritarjeva ulica štev. 2« ~^Bfš
Rezervni fondi nad 2,000.000.- kron.~faaj
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
_ - Sprejema ___
vloge na knjiiice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, financira eraricne dobave in dovoljuje
APROVIZACIJSKE KREDITE.
i I
I
čtran 6*
»SLOVENSKI NAROD*, dne 19. novembra 19 Ig.
273 Stev
PRISTNO VOLNENE OBLEKE
100 kron nagrade
dam za acaekraa atanovan|a 1—2
sob t kuhinjo. — Naslov v upravni-siva »Slovenskega Naroda«. — 6530
Fin hrušovec
sekaj drugega iganja proda 65<X 1* rnrsager v R*doTlilcl.~WB
Radi preselitve
podajam pa znižanih cenah karamele« aaaaUa, kolerab la, ms line bon-sfior na kg. O. DAR BO, Mestni trg 13. — 6440
653!
Najfinejši portlatid o e men t za
cementno strešno opeko
oddaja vsako množino tudi oele vagone tvrdka
šknt Kašman, Skof ja Loka.
Ifče se dobra
Šivilja no dom.
Hrana v hiši. Plača deloma v živilih. Ponudbe pod „Domaća Hrlila 6573" jaja  upravniStvo   „Slovcn. Naroda".
-       Mo dobro ohranjen
samski paleto
' • proda. Ogleda se lahko pri A. Oestrtnn. BMiaSkeme mej etre v L|nblfaal, >vi|aaaaxl naala stsv. 8. 6597
■gvaia sehensiUča 8v. Krita v L|abMani sprejme
več HLAPCEV
oziroma delavcev proti dobri dnevni plači. Istotam se sprejme tudi mladenič za cerkvena opravila. 6408
ČEVLJI
%1 gumastimi podplati kakor tudi u sni a ti
anbrtkl se zopet dobe pri Peter i osina a Ca. ▼ Mnaljanl, aa Brega 20.6462
Sobna, napisno in tiru$a pleskarska delo
(mirovni materijal) prevzema
Ivan Pirkerindra
ttajbljana, Reber It. 11.
|i iBiritatc a Ijaijea M
raj Jsgtslif iji S.
Slobodni promet
Hrv- slov- dalm. Uzorna Pivnica Aurel Prevendar, Zagreb.
Nudi slivovko tropinovoc. konjak, ram, palinkovac, liker vse pristav roba po nizki coni. — Vino otaro ln novo.
3221
I Ornega I
I Schaffhauaen \_
j Union ^Hortogere |
trgovina zlatnine
nudi specialna trgovina zlatnine ur in Oriljantov
F. Čuden Sin~W
nasproti glavno po I ta  v LJubljani.
JOSIP STARIC 66i3
ces. kr. oroŽ. strajmojster
LINA STAR1Č roj. PANGERSIČ
poročena
Palj, 5. novembra 1918. Istrija.
Touarna peči]
na Viiu pri Ljubljani
H Anton Kovaiič £
vljudno naznanja zopctno poslovanje in se priporoča. NaroČila M sprajemajo ttMM M
Marije Terezije cesti it. 6.
J
Pozor vojakHtopustniki! ~e«
F. POTOČNIK,
Šelenburgova ul. št 6» I* nadstr*
Is deluje) oblatite aa g o sp osle In dame, slntake pluli«, površnike, zimske auknjo sa p os a osle. — O bratenja lerobe ae goapode in sleme.
Voiekl, ki pridejo na dopust« dobijo obleko
o 8 dneh.
Konjak.
Za oslabele vsled starosti, za slabosti V želodcu in proti izgubi telesne moči |a star rlsakl keatak pravo požl-vJjeaje. Pošilja 2 poflitrski steklenici ffenko z zabojčkom vred za 00.— X. dikt BarCL graaeak na gre* Osile prf Konjicah, Štajersko.
Jngolnilo za pranje
poboljšana vrsta, belo v komadih po Ve kg. 1 zaboj s 25 kg (to je 100 komadov) K 110.— franko zaboji iz Zagreba. S pošto ►4 kg netto K 28.— franko. Razpošilja po povzetju zavod za eksport M. JOnker, Zagreb br. IS rstrinlska 3. Z naročilom vred Daj se pošlje polovica iznosa. —
lliejo se
tehniki
kot konstruktorji ali
risarji.
Pavatdbe in prepisi spričeval naj se MagovoCjo vp esl a ti na postni prodal Stov. III v Lfablfart
Cas ie že sedai
da si nabavite pravočasno kot najbolj primarno
Božično darilo
Sa pravo izvrstno dišečo toiletno milo vsoti vrst pri firmi MHen HoCevar, Sv. Petra cesta Stav. 28.
-4 : i'"aarr
TOVARNA ZAMASHOV
LJUBLJANA
JELACIN&K2
flAJSOUDriLISAiNliAJCBiEJŠA ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTrti UVOZ PR0BKOVINE IZ ŠPAN U E in PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE!
pod Šifro 6571
— f
iz sušenih in mletih zrn, je edino nadomestilo za oves, ker vsebuje maščobo, beljakovino, sladkor in alkohol. Oslabeli konji to krmo strastno jedo, razvajeni konji se pa te krme v 3—4 dneh tako privadijo, da jo predpostavljajo vsakemu drugemu zobanju. Potrjeno je, da se oslabeli konji s to krmo v 3—4 tednih vidno okrepe ter postanejo za delo vztrajnejši.
Krepilna krma „Kavalkada* se prideva navadni krmi prvi teden pol kg, drugi teden 1 kg, tretji teden 17» kg. dnevno in od tu naprej poljubno 1—V/t kg.
Cena krepilne krme .Kavalkada" je za 100 kg, K 200°— brezobvezno s postaje Celovec. $555
Natančna pojasnila daje in naročila sprejema trg. agentura
Ivan Stockl, Ljubljana.
Usnjate nabitke
k V/ v*
ai
priporoma
Peter Kozina & K
trgovina s čevlji
LJubljana :: Breg 20
5886
ti
■
loto.
V Nar. gledišču, prvo nadstr. ae odda 1 sedež v abonma B. Ponudbe pod „Lota 22 6575* na upr. „Slov. Nar.M
StoronemSkn kredenca
dalje trumean s ogledalom in fin
!porcelanast servis!
ae proda. Naslov v upr. „Sl Nar." 6554
tas ieseflaj za Miklavževa darila!
Naprodaj {a več moških nogavic cena od a K lt> — do K 20,— in več ženskih krasnih predpasnikov (etiket) in volnenih črnih čipk, cena a K 18.— Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 6510
150 kron nagrade
onemu, ki mi preskrbi moderno stanovao le v sredini mesta, obstoječe iz treh sob in z vsemi prvtiklinaml (etek. razsvetliavo) za takoj aH najkasneje za februar 1919. Pismene ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „150 kron11. 6527
Proda se:
novo Puchovo kolo s novo pnevmatiko, večja množina boljSih norih vrač tli dvovrstne kočila, atrol za čiščenje žita in vrtni sklopni atoli ter dalmatinsko Tino. — Povpraša se: Prešernova ulica str. 54 L med 4. in 5. uro popoludne. 6479
LEP SPOMIN
na dan proklamacije naše Jugoslavije so fotografski posnetki STeoanoat-nega poklona lir 4skih mnoile Narodnemu Svetu * Zvezdi. Razpošilja jih proti naro^lu trgovcem na deželi r. Oraaiets, fotograf, Mlklo tičeva cesta, LJubljana. 6445
Valentin Maček
tov. slamnikov v Domžalah,
priporoča s), občinstvu slamnatih solnov, slamnatih podplatov,  slamnatih pred-prainikov ln perila, temno, modro In črno,
Vsled prevzetja tovarne ee proda v Ljobijanl
s
z veliko zalogo blaga in lepimi veliki prostori. Trgovina se nahaja že 20 let na istem prostoru. IV Istotam aa proda ^fJvO
velika hiša.
I   Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda*. 6524
U
L|nbl|ana, 13/11. 1918.
Z ozirom na objavo poverjeništva za trgovino in industrijo z dne 12. novembra opozarjava slavno občinstvo ii mesta in z dežele, da odslej ne potrebuje nikakih .izkaznic o potrebi" več za nakup blaga. — Obenem naznanjava cenj. odjemalcem in drugim, da imava v zalogi ie rasne sva« nnlaktnrno in galsntorilsko klasja ter se še v nadalje priporočava kar naftopleje vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati še v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti.
Z velespoštovanjem
Hediet & Koritnik
6447
Sv. Jakoba mabretje iS.
POZOR!
Prima papirnato spago In trakove za čevlje lz papirja, pavole in tinte dobavlja na|-eenoie razpoiilfalnloa — 6160
Kfittner, Gradec,
■jsnT* Grazbachgasse 56.~Or*l
:: Enakomerna::
vodna moi
aezamrzn;oća, sedaj samo deloma izdelana, 70 PS, z velikim tovarniškim poslopjem (praznim, dobro ohranjenim z dvema stanovanjema, vrtom i. t. d. se i a proste roke
BSF" ceno proda."aa
Primerno je za lesao lndnstrrto (zobotrebce, lesene podplate, tovarno sa asate, žganje itd. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav. .Sloven. Naroda" pod: „JT. 0. t. 5S01**.
zJimiiiiiiiiifHimiiiiiimimiiiiitmiiituuiiiiuinu
I Zopet
I se sprejemalo vsa kaUgo- = I v sika, galantariiaka ln i = Unejsa kartoaataa dala i I sa g. ivvalirla ln dr. "Vja | I — Za vstavo kaflg Imam 1 I pravo angleško alatno. ~
A. BABKA,
I KONGRESNI TRG 13.
HiiiiEf ciiiiiiutiiiJiiiiiiii tiiiiiiiiiititsiittiiiniif niffr= i
Delniška stavnica: K 20,000.000.
♦ "♦„"♦"♦ v>I>Zv~^Z#^Z<oZvZ^^
IADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana.
J/ll/I\/tllkJI\/l pe,,,,.. okrCfl k 3k,ooo,000.-.
, Vloga M ka}iftk>e in jih obrestuje po čistih 4%. Vlogo mm tokovi ta Uro račva proti atJagodnelSona obrestovan ju. Drifa se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega*
PBODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. ie srefte c. kr. razredne loterije.____
i
Trot.
PeOraialee i
ik
aaetkevlO
Opatij«
Opii«t
Slkonlk
Brxo|sivni naolovi JslDRAMICJL
i Menice, devize, vrednostne papirje itd. JUA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, i na Nago, ležeče v javnih skladiščih, i Borzna naročila in jih izvršuje najkulaotneje.
Telefon št. 257.
rOTf>v;?. ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ "♦""♦"> <► ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦     ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4r ♦ o ♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦
3U
7755