lïhaj^o 1. )D 15. veacega lueBeea. Cena jim je za celo leto 1 gld., 'Í.& pol leta ÔO kr. — Naročnino io dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu.
Kdor želi kako ozDaoilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Nekaj besedi o zavarovanju zoper âkoilo po ognju.
Og'eiij ill voda dobro služita, pa Imdo gospodarita, ako prestopila íjyoje meje. Kes velik, usmiljenja vreden siromak je pog-orelec. Kdo bi to tiijil ? Vsak pameten èlovek mora íedíij z veseljem porabiti pomoèek, da se obvaruje take Škode, ali jo vsaj xmaiijsa. Pa je-li to mogoče?
Je mogoĚe. Dandanes je mnogo družb, ki za male novce zavarujejo hiSo aH karkoli zoper škodo po ognjn, to je, ti plačaŠ vsako leto nekaj krajcarjev — ie lii pogorel, pa ti družba povrne škodo, dii si lahko napraviš novo pohištvo. Seveda te bode novo vselej slalo veíí, kakor bodeš dobil, kajti družbe plačajo le toliko, kolikor je bilo staro vredno — ali ko bi ne bil zavarovan, bi ne prejel popolnoma nič,
Gotovo je tedaj žalostno, da je vzlasti na Dolenjskem še mnogo gospodarjev, ki niso zavarovani. .lax vsaj sem vselej nevoljen, ako pride pogorelec prosit pomoči, pa pravi, da ni bil za-
varovan. lies je težka za denar, ali tisti krajcarji se vže nekako privarujejo — treba ti je odtrgati kje (inigje — vsaj ga vendar ni laliko človeka pose.stnika, ki ne bi dal nikdar krajcarja za manj potrebne reči, kakor je zavarovanje. Le resne trdne volje je treba, pa bode slo. Nikar ne tajimo, ne vselej, ali vendar prav velikokrat je kriva vnemarnost, da se liiia ne zavaruje. Vne-marnoat pa mora bežati — vzlasti se dandanes, ko je nevarnost za ogenj večja kakor je bila pred časom, ko se ni bilo klinčkov; znano je namreč, da največkrat zapalijo otroci dobivši klinčke v roke!
Vprašanje pa je, kje se zavaruje zoper ogenj? Prilike resne manjka; zavarovainili družb je dosti, njih agenti so vedno na potu — nad-legnjejo ljudi še prevei. (Juli smo od nekaterih strani n. pr. iz Belokranjske, da so taki agenti nekatere zapleli celo v tožbe, ker se niso znali odkrižati pravočasno njihovega nadlegovanja.
Družbe so različne, po.štene krsčanske, pa tudi v židovskih fjudovskilij rokah, ali sploli pri ljudeh, ki razširjajo naravnost zoper krsčanska načela. Pri prvih se zavaruj, pri drugih nikakor
Kako 8C je opekel stari Celesnik.
(ČrticB iz knioikega žÍTljenja; spinal —é.)
(Dftljo.)
Prišlo je pa drugače, liil je zopet ponedeljek. Stari (Jelesnik vstajal je vedno zgodaj, Vzdignil se je tudi ta ponedeljek zgodaj, pogledal v hlev, nakrmil živino, storil in odredil ěe to in ono, zajutrkoval, potem se pa napotil s krožnikom cvrtja in pa s poličem starine gori v podstresje, da tudi svojemu gostu postreže. Um, leta je vže imel stari Celesnik, zato se je pa tudi krepko oddahnil, ko je prisopihal po strmih stopnicah do vrat svojega gosta in potrkal po navadi z nogo na vrata, da mu 6ni, kakor vsakega dné odpre. Potrkal je jedenkrát, potrkal je drugikrat — nobenega glasu: — „Klek ga vedi, kaj je danes zaspal?", zagodrnjal je stari, postavil krožnik in steklenico na tla, zgrabil z roko kljuko, stresel
krepko vrata in zakričal; „Hej, prijatelj, sližite? Vstanite, čas je vže in zajuterk je pripravljen!" Zopet je sUiĚal in prisluškoval stari (Jelesnik, zopet ni bilo nobenega glasu. „ Kakov je ta sment?" zarentačil je stan nejevoljno in v drugič stresel se bolj krepko vrata; „Hej, kaj danes ne bodete vstali ! Vstanite vendar, saj vam vže solnce na postelj sije!" — A zopet ni bilo niČ, Sedaj je bilo starem» pa vendar odveč in zakričal je glasno; „Kaj se res norčujete z mene? Z mene starega Oelesnika? Sram vas naj bo!" in z vso moiyo in jezo porinil je slaba vrata, odletel je zapah in bil je v sobi.
Gledal je stari Celesnik, gledal, jutro je sicer bilo, vendar spal nij več, gledal je na postelj, gledal po kotih, gledal sem, gledal tja, a borme njegovega tujca nij bilo nikjer. „Hm, kam bi neki odšel vže tako zgodaj V, mislil si je stari Celesnik. Zdajci mu je Sinila strašna misel v glavo. „Kaj če bi potepuh pobegnil in z mojim
ne! To bi bilo celó zelo Jiaiiacno. Ke reci: denar velja jednako, naj mi dá jud ali pa ka-toliian. To je res; toda jud, protiIsrsřansk řlovek dela dobiček pri zavarovanju, ta dobiček pa obrača potem v to, da pobija to, kar je telii najsvetejše, vero ali pa narodnost tvojo — in ti mii dajeŠ orodje.
To je vzrok, da so nekatere dežele napravile lastne deželne zavarovalnice ii. pr Česka, Moravska, Galicija, Tirolska, kar je g-otovo jako pametno. Govorilo se je uže, da namerava država sama upeljati zavarovanje proti og-njn ter zavarovalnino z davki o\)jedneni pobirati, a zviti spe-kiilaiitje znajo to dobro ovirati, videč, da bi bile banke potem take uiiičeiie. Pred kratkim pa se je ustanovila zavarovalnica „Uiiio catliolica", ki ima vzlasti namen katoličane iztrgati od proti-krřČaiiskili zavarovalnic ter jih združiti pri sebi. Dobiček se razdeljnje za dobre namene in med zavarovance.
Ako si zavarovan pri kacej slabej družbi, zapusti jo, ali če nisi Se nikjer, zavaruj se pa pri poStenej drnžbi — vzlasti svetnjemo prej imenovano „Uiiio catbolica", ki ima za slovenske pokrajine sedež v Ljnbljani, Rečem pa k sklepu se prav posebno: ne verjemi agentom; poprašaj za svèt svojej,'-a župnika, župana ali kakei^a dru-zefja panietncfia človeka — gotovo ti bode praV svetoval, kje se zaranij zoper og-eiij.
Po TolItTah.
Slovenci, posebej še Dolenjci, sinemo biti z volitvami za državni zbor zadovoljni. V dolenjskili mestih je bilo popolno minio pri volitvah; na§ dosedanji g. poslanec — Suklje — je bil voljen
jediiog-iasjio v Novem Mestu, Metliki in Kočevju (nemšči Kočevarji niso volili, ampak samo ta-moSnjili 18 Slovencev) v Kostanjevici je bil jeden glas za nekega druzega gospoda, v Krškem pa trije niso volili g. profesorja Sukljeja. — Gospod sme biti pač ponosen, da je dosegel toliko zaupanje, vzlasti ako ])omÍs]i, da je imel pred Šestimi leti skorej polovico volilcev zoper sebe. Gosp. rfeifer je bil voljen jednoglasno povsod.
Vrla gospoda stii delala doslej res goreče za srečo in blagor nagega milega naroda po geshi: „Vse za vero, dom, (sesarja!", prejn'ičani srno, da bodeta isto tako ravnala tudi v novem državnem zboru.
Tudi ne dvomimo, da se jima boile v tem pridružil tretji dolenjski poslanec — vnovič izvoljeni g, Povše. Dobil je skupaj i>'2 glasov, njegov nasprotnik g. sodnik Golja 13 slovetiskili pa 48 kočevskih, skupaj 51 glasov. Novi poslanec je popolnoma neodvisen, samostojen in izobražen mož — pa tudi sam posestnik, sia kmečkih starišev. Zato brez dvoma pozna vaše težave, pa bode imel tudi voljo in zmožnost delovati z drnzimi vred na to, da se zlajsajo.
V ljubljanskej okolici je bil izvoljen jedtio-glasno g. Khin, v gorenjskih občinah ravno tako g. grof llolienwart, notranjske občine pa so izvolile z večino dosedanjega poslanca gosp. Fer-jančiča, mnogo glasov pa je dobil gosp. knez Wiudiscbgraetz. Ljubljana je izvolila soglasno deželnega glavarja dr. Pokiukaija, gorenjska in notranjska mesta pa z veliko večino gosp. pl. Globočiiika. Dobil je skupaj 513 glasov, njegov nasprotnik dr. Majaron le 291. Priznati moramo, da nas je ta volitev prav posebno ove-selila. Znano je namreč, kako vrl, veren in za
petdesetakom vskliknil je glasno, skočil k mizici, brskal, brskal, premetaval úne papirčice — nikjer njegovega petdesetaka. Pač so bili na onih papirjih vsakovrstni čiričari, ali bonne nobeden ni naličil cesarski podobi, se manj pa novemu, novcatemn petdesetaku. Sedaj je bilo Oelesniku jasno kakor beli dan, da ga je namazal pri-tepenec in pošteno namazal, njega starega Oe-lesuika. ïn kričal je Ùelesnik in npil, da se je razlegalo po celi hiši, psoval je potepuha z vsemi možnimi psovkami in kletvinami, tako da je pritekla njegova skrbna ženica prestrašena gori in ga poprašala, kaj se je za lioga pripetilo,
„Goljufal, okradel me je ta goljuf peklenski! okradel, vzel mi je nov, novcati petdesetak. Ti zgiiga pritepenska!"
„Kaj ti nisem govorila, da se ne pečaj z onim potepuhom, a ti si mu stregel in ga pital, kakor tica svoje mlade V"
„Kdo bi si mislil, da je tak goljuL saj je tako lepo govoril!", tolažil se je stari Čelesnik. „,\li čaj, jaz mu pokažem, precej grem k sod-iiiji, da ga iiaziuiiiim, pa. ga iiaj nlové, zaprejo in obesijo, da bode znal, kedaj je mene goljufal, mene starega Uelesnika, ta pritepenec pritepenski!"
In ogrnil je ('elesiiik novo siiknjo, vzel svojo palico in odhitel, kolikor so mu dopuščale stare noge proti glaviiemu mestu naše prijazne dolinice, za katero vam pa noČem povedati, kako se zove, ker drugače stavim, da se precej odpeljete, da vidite njegovo krasoto Le toliko vam povém, da bi morali vzeti voz seboj, posebno, če bi bilo deževno vreme, ker drugače ne bi mogli pre-bresti onega silnega blata, katero ga Čini skoraj povse nepristopnim. Vendar ne zabavljajte nam zaradi tega! Prebivalci glavnega mesta naše dolinice so kaj modri in pa skuženi ljudje, in dobro vedó, da se po mehkem ložje hodi, kakor pa po kamenju; a da se pa s tem tudi na obuvalu
blagor nase dežele vnet in zaslužen mož je goap. vladni svetovalec Giobof-iiik.
Na slovenskem Štajarskem eo izvoljeni v kmečkih obciiiaii slovenski poslanci; gg. iVIilia Vošnjak, dr. I.av. Gregorec i[i g*. Kobií. Na Goriškem v kmeřkili oličiiiali g. profesor dr. Gre-gorři(\ v Iržřiškťj okoHti g. Nabergoj, v zgornjej Istri g. profesor iSpiiiřič. Tudi veliki posestniki goriški 80 izvolili koiiservaiiviiegii Slovenca poslanca — ko pa iiaSi^ kranjski grajšfaki se vedno volijo neinčiirsko. Žal, da smo zopet propali na Koroškem — niti jednega slovenskega po.slanea ne liodo imeli iiaSi vrli bralje na Koroškem, nji!) kandidat gosp. Muri je dobil 108, iiemciir Kiršiter pa Til glasov. Tndi v spodnji Istri je propal slovan g. dr. Laginja za dva glasova proti labonu Vergotiiiiju.
Sploli ])a Slovenci nismo nic na slaljseni nego prej. Od poslniicev svojib pa prirakiijemo in zalitevamo, naj spolnujejo vestno svojo ime-nihio dolžnost — dve dragi svetinji ste, katere morajo varovati ; vera katoliška in jezik slovenski. Ako bi hil kdo v tem malomaren, nafi narod ne bode moléal, niarveř zahteval od taeega poslanca oster i'aiiin.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
0 državnozborskih volitvah zlasti po Slovenskem govorimo na drugem kraju. Sedaj so vže mocno pri kraju. V Gradcu je veliko posestvo izvolilo same liberalce; mesto Gradec pa same nem.ske nacijonalce t. j. može, ki škilijo iez Avstrijsko mejo na Nemško, s katerim bi bili
raje danes kakor jutri v državnej zvezi. — Voliti imajo tirugi teden samo se Dalmatinci, kar pa razmerja med poslanci ne bode kaj premenilo. Gotovo je. da vlada svojega namena ni dosegla, ampak štreno le se bolj zmešala. Verni konservativci sicer niso zgubili nié, marveč se pridobili nekaj glasov — razun na Ćeskem. Tu pa so zmagali skorej povsod liberalni Mladočebi, ki lie bodo hodili z nami v vseh rečeh. Kakošna bode sedaj vlada? Kedo ve? — S prejšnjo večino skorej [le hode hodila, ker ne mara Mlado-čehov. Potem pa pride nemška vlada, kojo utegnejo podpirati slovanski l'oljaki, ako se jim obljubi kaka posebna pogiiča. Ta vlada bode jia Slovanom, posebno Se Slovencem spletala le bič. Koga imamo zato zalivaliti? Mladočehe, s katerimi bi tako radi hodili tudi nekateri liberalni Slovenci. Ta reč se Imde še britko maščevala in obžalovala, pa bode prepozno. Veseli hodimo, da se v.saj pri nas ni posrečilo nekaterim priti do poslanstva, katerim ravno v verskih rečeh ni zaupati, dasi vse obetajo.
Cehi so si izvolili MladiSe ter vrgli vse svoje zaslužne može, dasi imajo vže nekateri sivo aii ceió jileSasto glavo. Vrli Kieger, ki je čez 40 lel delal in trpel za svoj narod nesebično, ni izvoljen več. Taka grda nehvaležnost se bode skušala oprati Še z grenkimi solzami, pa bode morda zastonj!
Znamenito je za nas posebno tudi to, da so na Dunaju in Nižjeavstrijskem zmagali po veČini pri volitvah možje, ki so odločni nasprotniki Židov — judov. Veselo je to, kajti dobro vemo, da je ravno židovsko početje po časopisih, denarnih zavodih itd. vzrok naše brde. Kristijan mora biti slednjič vendar gospodar na lastnih tleh. Oez
mnogo pristedi, řfga ne trebam omenjati — to je jasno, kakor beli dan! Zato pa tudi ni tako lepega in suhega dneva v letu, da ne bi našel blata v naši prestolnici, a v deževju, kakor sem že povedal, oj, tedaj ga je pa toliko, da tujec ne more drugače v mesto, kakor na vozu in to samo, Če ima dobre konje. Le domači sinovi naše prestolnice, kateri so že od svojega rojstva v blatu, le oni umejo bresti ono silno blato, pa kaj ne bi, saj jim je blato to, kar je ribi voda !
In prispel je stari Čelesnik naposled vendar v mesto. 1'rišel je vže ves utrujen do velikega poslopja, ko je prebredel nebrojno Število ulic in uličic s katerimi obiluje naSa prestolnica tako, da jim Častili mestni očetje vsem še imena izmisliti ne vedó, ker drugače, bi zagledal že davno po hišah bele ploČice z rudeČim obrohkom, na katerih bi se zlatili napisi : mačje ulice, kozja
pot, Benetke in drugi slični, seveda najpopreje v lilagoglasnem nemškem jeziku (s katerim se spoštovani naši meščanje, še bolj pa njihove pre-blagorodne gospe posebno hahajoj potem pa^še v našem domačem slovenskem, (»brisal si je Če-lesnik pot, kateri mu je lil curkoma po vročem čelu, kaj tudi ne bi, saj je lep košček pota od nase prijazne vasice pa do lepe prestolnice in korakal gori po stopnicah, kjer je potrkal na znana mu vrata, saj ni imel redko opravila tudi pri sodniji, ko je tožil svoje dolžnike. In stopil je v sobo.
„Katerega bodete pa danes, Čelesnik?" — povprašal ga je liolj prileten možiček, z dolgo prosivelo brado,^popravil si očale in ostro pogledal starega (Jelesnika, misleč, da bode tožil zopet kakega dolžnika. Po kaj bi neki prišel Ge-lesiiik, če ne, da toži kakovega reveža.
OdkaŠljal se je Čelesnik, stopil z nogo korak naprej in začel tako-le:
sest let bodo volitve v tem oziru gotovo še niiioffo boljše.
Zadnjič smo djali, da je »ijaiije, da dobi Istra dva slovanska poslanca. Zg'odilo bi se bilo, ko bi bili Italijani, bolj prav lalioiii, praviiiii; toda zavrg'li so samooblastno po krivici 11 glasov slovanskih, jako so zmagali s svojim liilionom Ver-gotinijem. Povemo pa, da s tem lahonska^ re6 èe Ili zmagala: državni zbor namreí potrdi se le volitve posameznih poslancev ; prepričani smo, da bode ta zavrgel izvolitev lalionovo, pa poklical Slovana v zbor.
()iije se, da lio6e (Jeli minister Pražak odstopiti, "ker so na Češkem tako slabo izpale volitve za vlado. To bi bilo zopet znamenje, da pridejo Nemci na konja, liomo videli.
Dunajsko mesto ima drugi mesec volitve v občinski zbor. Ker se je Dunaj jako povečal s tem, da so z njim združili predkraje, je to jako važno; še bolj pa zato, ker je upati, da bodo dunajcanje vrgli Hiienilno judovsko gospodarstvo — vsaj volitve v državni zbor priiajo, da smemo to pričakovati.
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbski bivèîi krai) MIlan je v nekem pismu obdolžil svojega nekdanjega ministra Garašanina, da je ta dal umoriti v jeňi dve ženski, ki ste na kralja Milana streljale, češ, da se je bal, da bi bile utegnile zoper Garašanina pričati. Garašanin pa je odgovoril, da tega umora [li kriv on, ampak" kralj sam. Lepe reči v tej slovanskej drŽavi! Sprijenost mora biti doli med nekaterimi imenitnimi ljudmi res velika! ïo kaže tudi sledeča do-godba : Na Srbskem so zaprli nekega StojanoviČa,
ki je skušal napraviti upor ter poklicati na kraljev prestol Karadjordjeviča.
PiSe se, da misli Rusija zopet poslati vojskini oddelek na naŠo mejo ; ako bi bilo to resnično, bi bilo slabo znamenje za mir. Drugi pa mislijo, da se utogne naša država vendar zve-•/ati z Rnsijo in Francijo, pa pustiti Italijo in Nemčijo. Da bi bilo res, bi bilo paČ veselo za nas ; kajti ti trije bi bili tako mogočni, da se nam vojske ne bi bilo bati, ako bi tudi poslali precej vojakov domov.
Bolgari mislijo baje utrditi svoje glavno mesto Zolijo,
V	Juíníj Ameriki Še vedno ni miru. Tukaj gospodarijo skrivne družbe; te podžigajo npore.
Na âpanjskem so se zadnje volitve prav dobro obnesle za katoliťSane.
Bismarck dela mlademu nemškemu cesarju vedno preglavice: v vse se meša, trdeČ, da gre vse rakovo pot, od kar ni več on gospodar. Pravijo, da se bode dal voliti v državni zbor.
V	Avstraliji se nekaj giblje, kar kaze, da nameravajo tamošnji ljudje odtrgati se od Anglije, kakor se je odtrgala pred 100 leti Severna Amerika.
Piše se nam:
Iz Idrije. — (Mladina čuj, ker ne veS ne dneva ne ure.) Ži pred mesecem dni prikazala se je tukaj davica (difcentis) katera pa je samo par malih otroćičev umorila io zopet zginila. Pa zopet se je prikazala. V torek po-poldné ob polu 2. je nmrla za davico 191etna, krepka, močna in cvetoča Zofija Podobnik. Še v
„Pripetila se mi je nesreča, gospod, okrali so me!"
„Kdo vas je okradel?"
„Neki pritepenec pritepenski, goljuf, ne daj mu lîog na zemlji dobrega, slepar, kateri se je teden dnij pri meni hranil in redil".
„Ilm, hm", pomajeval je gospod z glavo, „zakaj ste ga pa redili toliko časa takega potepuha?"
„I saj ga ne bi, da me ni preslepila ta spaka goljuiival", počel je zopet Čelesnik in začel pripovedovati sodniku celo stvar o goljufu, kako mu je dal petdesetak, da mu naredi celi kupček takih itd. Da ste videli, kako so si oni gospodje in gospodki, kateri so pisali pri okrajnih mizah, pomežikavali in pokašljevali, ko jim je pripovedoval stari Čelesnik to pripovedko o tujcu. Sodnik pa, pozval je pisarja, a Čelesnik moral mu je še jedenkrát vse na tanko pripovedovati
in opisali, a ko je pisar zapisal, dejal je bradati gospod z očali smehljaje Čelesniku:
„Dobro, dobro Čelesnik! Mi bodemo vže goljufa poiskali, a do ta čas pa ostanete vi pri nas!", in pozvonil je, a ko je berič prišel, dejal je beriču :
„Peljite tegn moža v zapor!" in odveđel je berič Čelesnika v tisto temno sobico, kateri pravijo zapor. Gledal je, gledal Čelesnik, čudil se, ali ni mogel pojmiti, kako, da so gospodje tako kratkovidni in da so njega mesto onega goljufa utaknili v zapor, ko on vendar ničesar kriv ni. Vendar tolažil se je, da ne bode dolgo tako, ogledoval svojo sobico in se vže veselil v duhu, kako bodejo onega pritepenca pritepenega, kateri ga je tako namazal, utaknili baâ v takovo, ěe še ne v slabejo sobico in za dolgo, dolgo. „Prav mu
bilo, sleparju!", vskliknil je glasno,
*
* * (Konec prihodnjlS.)
nedeljo je bila zdrava ? cerkvi — v torek pa že na mrtvaškem odru.
Na Bv. Gregorija dati je šel učenec IV, razreda, Janez Brumen okoli 8, ure zjutraj z jer-baaom žaganja iskat na cesarsko žago. Ko si je bil jerbas napolail, se vzdigne — a pri tej priči ga zgrabi lopata velikanskega kolesa in mu glavo zdrobi, V par trenotkih izdihnil je mlado svojo dušo — dasiravno je bila zdravniška pomoč takoj pri rokab. Pokojnik bil je tib in miren šolar.
Domaće vesti.
(Vprašanje iz Novega Mesta?) V „Slovenskemu Narodu" grdi nekdo tukajšnjo šolo T. Č. gg, očetov iraočiškanov pa Šolo ubožnih áolskih sester v Šmtbelu in gimnazijo novomeško, Češ, da iz njih prihajajo sami tepci, Prašam Vas pošteni meščani, zakaj pa potem zdihujete, Češ, zakaj ni dekliška Šola vsaj v Kandiji? zakaj pošiljate mnogi svoja dekleta v Šmihel? Zakaj so Sole gg, frančiškanov tako napolnene, da deca sko-rej nima prostora? zakaj silijo okoličani svoje sinove semkaj v Šolo? Odgovorite Dolenjci!
(t Dr, Fran Miklosić,) Dné 7. t, m, ob polu 9. uri dopoldné je umrl na Dunaji slavni naš rojak dr. Fran vitez Miklosié, previden B av. zakramenti za umirajoče. Pogreb je bil v ponedeljek popold&é ob 2. uri. Pokojni je bil porojen v Radomerščakn pri Ljutomeru na Šta-jarskem. Bavil se je posebno z jezikoslovjem oaobito slovanskim — ter bil v tem prvi učenjak. Od 1. 1848. je bil na Dunajskej visokej šoli profesor staroslovenšČine do 1. 1883., ko je vstopil kot 701etni starček v pokoj. V staroalovenŠČini je bil brez dvoma prvak v Evropi. Bil je član skoro vseh učenih družb po Evropi. Slovenci smemo biti ponosni nanj. Naj počiva v miru!
(Narodna čitalnicavNovem Mestu) priredi v prostorih „Narodnega doma" : dné 19, t, m, ob polu osmih zvečer gledališko predstavo: ,Na Osojah", igrokaz v petih dejanjih. Opomnimo, da se prične igrati točno ob napovedanem času,
(Podružnica sv. Cirila in Metoda T Rudolfovem) ima dné 23. t. m, svoj občni letni zbor ob 6. uri zvečer v tukajšnjem „Narodnem domn" s sledečim dnevnim redom: 1, Nagovor načelnikov. 2. Račun za preteklo leto, 3. Volitev novega načelniŠtva. 4, Posamezni nasveti, — Pričakuje se obilna vdeležba in pristop novih članov.	NaČelništvo.
(Pas j on.) Ćaj«mo, da nameravajo nekateri gospodje cvetno nedeljo po samostanskih litanijab T »Narodnem domu" predstavljati „pasijon" — trpljenje Gospoda Jez, Kr, Jako bi nas veselilo, »ko se to zgodi ; vsaj nam je znano, s kacim ve-
seljem so pred par leti hiteli Ijadje k tem predstavam.
(Deželni šolski svet) Je predlagal, da se podelé Metelkove vstanove sledečimi gg. učiteljem: Karol Dremelj, nadučitelj v Cirknici; Fr. Če rn ago j, učitelj v Šmartnem pod Šmarno Goro; Martin Potočnik, učitelj v Sori; Jernej Ravnikar, nadučitelj v Litiji; Jak Pretnar, nadučitelj v Vel, Dolini; Anton Likozar, učitelj v Goričah; Fr, Povše, učitelj v Osilnici; Fr, Jeglič, učitelj v Dovjem; Fl. Kalinger, nčitelj v Radovici; Val. Pin, nadučitelj v Kne-žaku; T. Petrovec, učitelj vČemŠeniku; Janez Lobe, učitelj na Krki.
(Za družbo sv. Cirila in Metoda) se Slovenci, hvala Bogu, bolj in bolj zanimajo. Ustanavljajo se nove podružnice n, pr, zadnjič na Vranskem, naklanjajo se jej darovi od posameznih družb, VzUsti dajo prelep vzgled naše rodoljubne gospe in gospodičine v Trstu in Gorici. Kedaj jih bodo posnemale naše dame drugod? Žal, da mnogim doni še vedno Ijubezni-vejše tuja nemščina, kakor mila domača beseda! Da bi se ta gorečnost posameznih poprijela vseh Slovencev — potem bi se pač napravil nepo-rušljiv jez onemn nemškemu navalu, ki nam dan na dan uničuje slovanske otroke, prestvarjevaje jih v Nemce,
(Z novim letom) so ustanovili v Gra-dacu poleg Podzemlja požarno brambo. Načelnik jej je g. Matija Macele; tajnik, župan g. Jan. StipaniČ, blagajnik g, Danijel Murn. Novi požarni hrambi želimo le dosti udov; do .sedaj jib je pristopilo 36.
(Iz Krke) se nam poroča: Dné 2, t. m. imeti smo volitev novega občinskega odbora. Volitev je bila zelo živahna, ker je prišlo jako mnogo volilcev. Ob tej priliki se izreka zahvala našej preč. dn-hovščini, ki se je jako trudila za blagor občine. Čast jej ! (Imena odbornikov nismo zvedeli. Vred,)
(Na zidanem Mostu) so prijeli dné 3. t. m. Jurija Bana in Josipa VlaŠiča iz črnomaljskega okraja, ki sta skušala popihati jo v Ameriko ter odtegniti se vojaŠkej službi,
(Od sv. Gregorja) se nam poroča, da se je pretečeni predpust poročil naš dopisnik in posestnik g. Fran Gruden iz Spodnjih Retij e Marijo Rigler iz Prapreč. Mi zaročencu želimo vso srečo v novem stanu s prošnjo, naj nam ob priliki sporoča kaj bolj „važnega"
(Vreme.) Debela odeja nam je krila hrib in dol, a večinoma se je morala umakniti gor-kemn jugu. Bila je pa tudi potreba, kajti delo vzlasti v vinogradih zaostaja — pomanjkuje pa drv in nastelje. Vsak vinogradnik hiti t goro režat — a tožijo, da je sneg napravil mnogo kvare: trte so moČno polomljene.
Ka/iie vesti,
♦(Drag pes.) Ne da^no je kupil anglež Greea heraardiDflkega psa za 65 OdO mark. Peo je 89 centimetrov visok in 100 kilogramov tožak. Funt pasjega mesa velja tedaj 325 mark. Pař drago meaol pa tudi anglež ut dal zanj zadnjih mark, Ko bi imdi mi Slo venci take pae }>a tako „pametuih" angležev, brž bi poplačali V8C svoje dolgove.
* (V A v 81 r i j i) je od 1. 1885 do 1890 prodalo eksekntivno 11.985 posestev za 27 milijonov gold, dolga vkujiženega pa so je uapravilo v tem íahu 1322 milijonov gld., t<iko da aedaj >8Í na posestvu vknjiŽeni dolgovi znašajo 3580 milijooov gld. — Gospodje novo-iïvoljeni poslanci, dovolj imate varoka premišljevati, kako bi se prišlo tema v okom; kajti »iccr bode slo vse »kupaj — rakom žvižgat!
Smeânica.
(Vso zastonj.) Župnik praíía : Janez, zakaj si tako žalosten? Janez: Muj Bog, moja žena uoie veťS pri meni ostati. Žnpuik : Ali nisi fle nió poukusil, da bi ji to misli iz glave izbil? Janez: Vse weti) že poskusil: sem jo že zmerjal, sem ji že jed preů vzel, ni še dolgo, ko sem jo topel, da bi dobila druge misli, vae nić ne pomaga, zmiraj mi pravi, da ne ostiine več pri meni.
Narodu slovenskemu!
v slavnoetih dneb 29. in 30. rožnega cveta leta 1889., ko amo odkrivali «poménik Valentinu Vodnik«, zaielnikn pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje negoli kdiij misel , d» bi ss takisto jostavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar ill je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornejaim proizvodom vseh narodov, jubljeneu našemu Frančišku Pre-šornut
Razpravljati ni treba posebe, kaj je Pvešera nam, niti kaj bode zanameom: ime Prešernovo je z neizbrisnimi Črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in občekulturnega razvoja našega!
Takemu veluumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti nasi!
Živo uverjcD, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor „Pisateljskega podpornega društva", da prične nabirati doneske za Preši rnov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do slebaraega rodoljuba po deželah slovenskih, iakratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti Častno nameni in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti npamo, da ae bodo čitalnico aloveuake na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale apo-jnonika Prešernovega!
Troski bi bili vsekakor znatni, vendar je podpisani odbor nverjen, da bode tolikrát izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Preiirnovo tako, kakor ii jfl leple ne moremo misliti I
Rojaki slovenski, na delo tedaj ! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerim bodemo rekli ponosno, da ga niao poatavili poaamičniki, nego vesol ni narod naš prvemn pesniku svojemnl
Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati „Pisateljskemu podpornemu društvu v Ljubljani"-
V Ljiibljani, dne 8. svečana 1891. leta.
Dr, Joief Voêitjak, prodrteduik
Anion Fiinkk,	Slmo7i Eutar^
bingajnik,	Ujnik.
V mesecu februvariju v Novo Mesto vračujoča se pismi;
Skulki Kontri, Amerika. — Laekner, Ncuatadtl.
—	Mosscr Josef, Graz. — Muhvič Ignac, Ljnbljani. — Fabikant, Terbubh. — Drobnič Martin. Vel. Lasče-
—	liodič Matbiiis, Oberdoif. — Erbtžnik Jože, Trifail.
—	Doack Franca, Banjs.uk». — Šute Marija, Sode-verh, — Aadolaehek Maria, Helena Montana. — Šati Marjeta, Kočevje. — Malnar Johan, Caiafonija. — Jordan Marjeta, St. Bartlmii. — Paeta Carlo, Milano, reeom. — Gudrovao Jožef, Ribnik, — Pungerčer FrsDC, Reka — Dežman Carl, Wien. — Pansic Franc, Ljubljana (dva). — Benčič Lavoalav, Zatična — KovaOiČ Prane, Golo, reconi. — Heller Peter, Lina. Teaten Fiaao, St. Paul.
Loterijske srečke.
Gradec 28. fehmvarija 65 V 49 11 87 Trst 7. marca	5 7 52 77 18
Darovi 14 hlifl „katol. družba rokodol, pamočnlkov" v Rudotfovein.
Goup Iv»ti Penea 1 gld.; [.TeS. goBj), kanonik K. Frank 20 gld ; g, Fr. Kos 2 gld. KudiĚni padpon.iki iz Nùyeg« Mtoita 40 gld 50 kt.

Zahvnla.
Za presrćno sočutje in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu moje drage nepozabljive soproge
Terezije Wasser, roj. Jnranz,
iarckani prečast. iarni duhovščini, veem sorodnikom in znancem, kakor tudi gg. pevcem za krasno petje na grobu, svojo iskreno zahvalo.
Grad Grundelhof, 12. marca 1891.
Karol Wasser,
02)	graSÓak.

Dobro ohranjeno orgije so na prodaj po primerni
štev, 3203.
Hazglas.
IV. gBO. ihso.
G. kr mest. deleg. okrajua aodaija v Radolforem naznanja, da se ie sa izvršitev z odlokom c, kr. okroŽDo sodnije v Radolfovem od 19. februvarija 1891, atev. 314, dovoljene prostovoljne javne dražbe v aa-pnšdino Janeza Kometa »padajočih zemljišči pod vlož. Btev. 259 in 260 kat. obč. Ždinja Vas po vložeoiti dražb enih pogojih določil dan na
7. aprila 1891, ob II. url dopoldne
pri tej Bodniji. ■— Vsak kupaželjni ima pred poiSetkom dražbo 10% varŠCine od izklicne ceae v roki draž-benega komisarja položiti
Ker je dražba prostovoljna, ostanejo zavarovanim upnikom njiti zastavne pravice ae gíedé na knpno ceno nespreuenjeae.
Dražbeoi pogoji se lab k o pri tej sodni j i pogledajo.
C. kr. mest del. okr. sodiáče v Rudolfovem,
(60—1) dnć 26. febrnvarija 1891.
Gos
ničar, a i pa natakarica,
na prođ.ij
Kje pove vredništvo „Doi, Novic".
[56-2]
Podpisani naznanja p d. občinstvu, da bode imel od 1. aprila t. I. naprej svoio Stacuno z drobnim blagom na glavnem írgu v hiSI flospodlcine Mazgon.
Pomnožil bode svojo zalogo ter skuhal z nizko oeno in dobrim blagom nstrezati dosedanjim kapovalcem ter si pridobi/ati novega zanpanja.
Z U'latlim apoËtoyanjOm
(68)	J. Knoll.
ki ima svoje Ijndi pri sebi, in tudi do 100 gold, varščine položiti Kamore, se takoj proti dobrimi pogoji sprejme. — TeĆ se izvé v Novem Meatn v gostilni štev. 75 na velikem trgu.	^eS)
Hiša štev. 50 v Kandiji
nova, lepa, v lepi legi z vrtom je na prodaj. Već
pové iz prijaznosti gospod Kastellc, žnpan in trgovec V Kandiji.	(40-2)
Krema s kovaCnico
Be daje v na;em ali na desetek Natančneje ae poizvé pri Jakobu Koâaku v Drullnskl vasi.	(âs)
Nakup palic.
Neobdelane drenove, glogove, belega in črnega trna in leskove palice s kljukami knpnje vedno in v vsaci maožini ter po najvišji cetii-(70—1) Janez Wakonigg, v Šmartnem pri Litiji.
Lepo posestvo
je naprodaj is proste roke. Isto obsega 9V2 oralov njiv, 2 orala gozda, 5 oralov travnikov in jeden mali vinograd, leži;6e na okrajni oesti v ravnini na Dolenjskem, bližaja železuična postaja Sovnioa. Tuđi je lepa hiša s cementno opeko krita, skedenj, kozolec in svinjak. Cena 7000 gold. Kje pové uredništvo „Dol. Novic.	(71-i)
Pošiljatelju 6 gold.
Pri najboljàej volji nisem mogel naročitve izvršiti. Prosim naslov, da vroem deoar.	(J7)
Dober harmonium
je na protlaj v Rii(iolt'ovem hišna štev. 82.
Več voz konjskega gnoja 32 novih vozov,
ee proda. Več o tem se poizvč na tukajSnji poiti.
p-
: Razprodaja
'laiS
različne velikosti, trpežnih in solidno izdelanih, naprodaj je pri Fran Wallandu v Žužemberku.	(55-2)
različnega manufakturnega blaga pod fabriŘlto ceno bo trajala le še do
25. marca
in to v moji manjši prodajalnlcl (filijali) na velikem trgu.
Večjo prodajalnico v lastnoj hiši na velikem trgu bom imel tudi nadalje vedno zaloj^euo z najboljšim mnogovrstnim blagom.
s spoštovanjem
Josip Ogoreutz,
sa v eno nadstrope
I.
na prilitnem prostoru v Novem mestu se takoj iz
proste roke proda. Kje pove uredništvo „Dol. Novic".
Hiša pri okrajni cesti
med LaélčamI in Ribnico, obstoječa s dvoma sobamk, dvema spalnicama, dveb obokanih kleti, poleg tega je tudi skedenj, hlev, svinjak j a ena njiva Vso je T dobrem stann Plačilni pogoji ao jako ugodni. Veé se poizvé pri	j^j^f Pollancil
(48—2)	PrapteÉo itev. 9 pofitft Ltéêe.
Podpisani opozorim slavno občinstvo na svojo zalogo belo tkanine, rumbnrških tovarn in iz baznilniee Lepoglava (Kiiuigl. Strafanatalt Lepoglava) ineioer: pražno iu domače platno; veiS vrst platna za arjuhe (Leintiieher) ; v eno širjavo t. j. 150 (io 165 cm. široko tanko pravo platno (Reinleinen) in mnogo vret belih éifonov; bele in barvane mizne DaprtB (TiitehtUcher) prtite in brissvtce (Serviette, liandtiiciier) itd.
Ob enim priporoiSim fudi mojo bogato zalogo črnega tlbeta in kašmira od 50 kr. do 2 gld, 30 kr. meter.
[50-2]
Fr. Božič,
trgovec v Kudoliovcm
o
»•Ml
Kmetijski stroji!
Vsakemu, kdor potrebuje kakorsiie koli kmetijBke stroje, priporočajo se isti iz obče znane dunajske tovarne J. líelerjeve, katere zastop ima
Franc Kastelic v Novem Mestu štev. 87.
Isti sprejema vse naroČbe in daja potrebna pojasnila.	t6ó)



Semenski krompir za seme in jeti iiajliiiejže vrste (oiiejida), pri-tlikftvi vinoarradski fižol, iini đu-
Tedenskl sejmi v Zagrebu.
Mestui zastoj) v Zagrebu naznanja, da se tudi T bodoče to leto v zagrebških todenskib sejméh ne bode pobirala nikaka pristojbina Brez dvoma je to važno za meato Zagreb — Se bolj pa za dotnaůo živinorejo. Z neznatnim trudom in brez vsaeega aliu»ka luoreju nawi Beljaki v denar spraviti veako sredo ob tedenskih sejmovih svojo govejo živino, svinje, konj« in vsakovrstne zemeljske pridelke. Kupcev za dobro robo je vedno dovolj; ceno pa se pouujaio bolje kakor na vsaeem drugem sejmu, kajti zagrebške živinske sejme obiskujejo Živinski trgovci in mesarji iz sosednih avstrijskih pokrajin, iz Tiiolske, Koroške in Avstrije ; tudi iz samega Dunaja in dunajskega Novega Mesta. Pa tudi zagrebški mesarji potrebujejo mnogo rogatega blaga in svinj. Tosebno, od kar so poskočile živinska cene na tržiáéih na Dunaju, v Požunu iu Uudim pesti, radi prihajajo tujci v Zagreb, da nakupijo dobrega blaga. Ko opozarjamo na vgodne razmere zagrebškega tedenskega Bojraa pa prosimo gg. žnpnike, učitelje in obfiusk« aastopuike, na podniSnjejo ljudstvo, koliko koristi more dobivati iz dobre, umno živinoreje, če svojo goved, svinje in kon)e priženó na zagrebški tedenski sejem, kjer vse to lahko prodajo brzo in dobro za gotove novce.	(64)
Andrej'
klepar v Rudolfovem
izdeluje razven druzih kleparskih dél tudi v „Dol. Novicah" štev. 5 I. 1890 in štev. 4 i 5 1. 1891 priporočeno:
Gosentne baklje komad 70 kr. Filtrirne stroje s 3 ali 5 roesingastimi trompetami od 9—10 gld komad (brez vreč) kakor tudi
Žveplalne kadilnice iz bakra (knpter) komad 'i gld. 60 kr.
Za kar se p. n. občinstvu najtoplejše pri-^ poroča.	(61—1)
pavski oves
(62)
se dobi na prodaj v deželni Vinarski, sadjarski fn poljedelski šoli na Grmu.
s:

4000 velikonočnih jerbasev (pletenic
ponuja	t42-2i
M. Pakič y Ljubljani.
Lep nov mlin
blizo železnice na Štajerskem, s tremi tečaji, dobro narejen, voda stoji osem metrov visoko in je je obilo, v «bližji tega mlina jo preniogokop, k mlinn spadajo trije orali zemljiška, proda se po prav nizki ceni ali dá tudi v najem.	(44—2)
Dobó se pri meni tudi razne vrste deli želez-nltie za milne In žage, velike kolesa z lesenimi zobmi (palci) in železnimi legami (lager), kolesa za jermena itd. Tndi prodam veliko skoraj novo žago (BandaSga). Kedor želi omenjenega kaj kupiti oglasi naj se pri
Janez Lonardu, Reihenberg (Štajersko).
rasmi MB
p U
in deske različne debelosti in dolgosti, orehove plohe in deske, kakor tudi druge vrste losa, deske, prodaja
Janez Pehanl,
(G9 —1)	ibbni (rgotee y Žuíembarkn (Dolenjsko).
Lovcem!
Dva lovska psa stara po 10 mesecev, istrijanske sorte, nju mati je istrijanka, stara 3 leta; izvrstna» lov na zajce ali srne, sta naprodaj. Veá se izvć pri Jožetu Vesol-u v Zamostec« pri Sodi-»žici. (ss)
Odgovorni iure<liiik, liđajatetj in saiožnik J. Krajec.
Navomesto. — Natlanil J. Kr^ec.