95. Številka
I nabijali, i pttik, Zfi. aprila NIZ.
XLV. leto
.Slovenski Narod' velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
čelo leto.......K 24 —
pol leta........12*—
četrt leta    ......   . 6-—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejeraan:
celo leto.......K 22*—
pol leta  .......   . 11-_
četrt leta.......5*50
na mesec......1-90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Iskal« vsak dan svtcor lsvsnaatt aoasljo ta praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št. §5.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko
celo leto.......K 25*—
pol leta .... 4 .  .   . 13*-
četrt leta.......650
..... 2-30
na mesec
za Nemčijo:
celo leto....... K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 35'-
Vprašaniem «Iede inseratov se nai priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo i Enaflova ulica št. S spodaj, dvorišče levo), telefon št. 89
V zmislu § 17 društvenih pravil se sklicuje
©beni zbor
delniškega društva
Narodu® tiskarne
na dan
14. maja ob 6. zvečer v prostori!) tiar. tiskarne.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev računskega zaključka za leto 1911.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1911.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajni predlogi.
Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice saj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico.
Državni zbor.
Odvetniški in notarijatski red. — Zakon o zakotnem pisarstvu. — Zvišanje eksekucije prostega eksistenčnega minimuma. — Situacija. — ^Sovražniki« kanalov. — Sejno poročilo.
Dunaj, 25. aprila.
Zbornica je danes po prav kratkem prvem branju izročila justične-mu odseku tri važne predloge. Ju-stična uprava se je končno odločila za pravovarstveno reformo, ki odgovarja neštetim in že dolga leta prednašanim željam odvetniških in notarskih zbornic ter v mnogem ozi-ru tudi interesom najširšega občinstva. Gre za tri zakonske osnove: novi odvetniški in notarski red, ter nove določbe proti zakotnemu pisarstvu.
Reforma kaže stremljenje po zenotenjn justičnega poslovanja. Trije stanovi: sodnijski, odvetniški in notarski bodo v bodoče še bolj kakor danes le tri veje skupnega debla, ne le pripravljalne študije (ju-ristične) temveč tudi dokaz sposobnosti bo za vse enak. Dosedanje po-sebne odvetniške, oziroma notarijat-
ske skušnje, odpadejo in sodniki, advokatski ter notarski aspiranti bodo polagali svoje izpite usposobljenosti pred isto komisijo in pod enakimi pogoji: sodnijski izpit postane splošni justični izpit.
Advokatura in notarijat pa ostaneta tudi še nadalje strogo ločena. Vladna predloga zavrača one reformne zahteve, ki so stremele za odpravo tega razločka, in upravičeno vztraja pri dosedanjem sistemu; advokatura in notarijat sta ji dve in-komnatibelni funkciji, obe sicer pra-vovarstveni, toda prva strankarsko privatna, druga objektivna z javnim značafem. I e v izjemnem, slučaju prepušča tudi novi zakon notarju zastopanje strankarskih interesov; pri okrajnosodiških razpravah v onih krajih, kjer se ne nahajata najmanj 2 odvetnika. Od mnogih strani se je bila zahtevala odprava notarijata sploh, funkcije javnega overovatelja bi se naj izročile sodiščem; justična uprava to zahtevo ne smatra za upravičeno in to pred vsem iz javnih interesov.
Reforma odvetniškega reda se tiče predvsem notranjih stanovskih uredb, zlasti glede nastopa advokature, disciplinarnega postopanja itd. Za širšo javnost je zanimivo dejstvo, da odklanja predloga zahtevani nume-rus clausus tako za odvetnike same, kakor tudi za kandidate. Predloga tudi vzdržuje 71etno pripravljalno dobo ter jo v stvarnem oziru še po-ostruje. Krivica pa je, da ne obsega nobenih prehodnih določil. Zanimivo je tudi. da nova predloga zabranjuje prestop starejših, dosluženih sodnikov v odvetniški stan. Dosluženi sodni svetniki bodo lahko poštah odvetniki le tedaj, če so doktorji in če se izkažejo z vsaj 41etno odvetniško prakso.
Posebno važna pa je določba, da so poklicani odvetniki ne le stranke zastopati, temveč da so tudi pravni nasveti izključno odvetniška funkcija. S tem so za bodočnost izključene vsake koncesije za javne agencije in kdor se obrtniško peča z dajanjem pravnih nasvetov, zapade kazni kot zakotni pisar.
Za odvetniški posel pripušča zakonska osnova, kakor prej, prosto konkurenco, za notarijat pridržuje princip državnega nastavljanja. Predloga reformira pripravljalno dobo notarskih kandidatov ter jo zvišuje na pet let, od katerih nora kan-
didat vsaj eno odslužiti pri sodniji in vsaj 2 pri notarijatu. Predloga tudi razširja notarski delokrog, lajša formalne predpise glede notarijatskih listin i. p. Posebne določbe reformirajo notarijalni testament ter odpravljajo razliko, da je pred notarjem napisana ozir. njemu izročena poslednja voija enkrat javni, drugič le privatni testament. Obširno skuša predloga urediti predpise glede vodstva uradnih notarskih poslov.
Kot dopolnilo k notarskemu in odvetniškemu redu more veljati predloga o zakotnem pisarstvu. Ne le kdor se po obrtniško peča s spisa-vanjem vlog za sodišča (kakor do-sedaj) temveč tudi za upravne urade, ter zastopa stranke pred temi uradi se bo smatral za zakotnega pisarja ter kaznoval z zaporom 3 dni — 3 mesecev, z zaporom more biti združena denarna kazen do 1000 K. Zakon o zakotnem pisarstvu bo sprejet kot § 330 a) v kazenski zakon.
Prvo branje teh predlog je pokazalo, cia se reformi odvetniškega reda skoraj nikdo ne protivi, pač pa reformi notarijata, katerega odpravo zahtevajo nekateri agrarni poslancu Oporeka se tudi določbam zakona o zakotnem pisarstvu, češ, da so preostre in da bodo onemogočile vsako zasebno pravovarstveno pomoč.
V celoti pa je razpoloženje zbornice za vse tri predloge ugodno.
Prav naglo je zbornica rešila danes v drugem in tretjem branju malo. toda socijainopolitično važno predlogo.
Trajni prejemki (plače, penzije, itd.) privatnih in javnih uslužbencev so bili dosedaj do gotove višine obvarovani pred vsako eksekucijo. Dosedanji eksistenčni minimum je znašal pri plačah, penzijah javnih uslužbencev in njihovih zaostalih 1600 K oziroma 1000 K, pri privatnih na-stavljencih, 1600 K ozir. 1000 K, pri penzijah, provizijah, rentah i. pod., ki jih izplačujejo zavodi, družbe in društva na podlagi posebnih zavarovalnih pogodb 1000 K. Ta eksistenčna minimuma sta se izkazala za povsem nezadostna, novi zakon Jih zvišuje pri prvih dveh kategorijah na 2000 K ozir. 1200 K, pri tretji kategoriji na 1200 K. Ker je predloga tudi v gosposki zbornici že sprejeta, bo skoraj sankcijonirana. V veljavo stopi 3 mesece po publikaciji.
Tudi današnja seja je bila tiha, zbornica prazna. Vsi dunajski poslanci se nahajajo zunaj v volilnih taborih, kjer se bije oster boj. Razpoloženje v parlamentu postaja nekam neorijetno. V brambiiim odseku nadaljuje dr. Tresić svoj obstrukčni govor, množijo pa se glasovi, ki hočejo vedeti, da se tuAi med Cehi pripravlja za grofa Stiirgkha jako neprijeten preobrat. V čeških krogih je jako nemilo dirnilo dejstvo, da smatra ministrski predsednik za samo-obsebi umevno, da se bodo Čehi nahajali v dvetretjinski večini, katera je za brambno predlogo potrebna. Grof Stiirgkh se pogaja z Rusini, pridobil je slovenske klerikalce, s Čehi pa ne išče nikakih stikov. Ne da se še dognati, v katero smer obrne češka taktika, dejstvo pa je, da so se v brambnem odseku oglasili vsi češki člani k besedi in da nameravata posl. Klofač in Fresl prav obširno govoriti. V čeških krogih se je danes nekako glasno poudarjalo dejstvo, da »Enotni češki klub« svojega opozicijonalnega stališča še nikakor ni opustil in kdor pozna avstrijski parlament, ve, da ste besedi opozicija in obstrukcija tako sorodni, da kaj radi postanete — synonyma.
Zbornica je danes izvolila tudi 52članski vodogospodarski odsek, ki bo razpravljal o vodocestni predlogi. Stranke iz južnih dežel tej predlogi, kakor znano, ostro nasprotujejo ter so napravile danes poskus, dobiti usodo odseka v svoje roke. Načelnik »Nationalverbanda« je v konferenci parlamentarnih senijorov predlagal, naj bi se na čelo odseka postavilo reprezentanta kake »nevtralne* stranke — morda Jugoslovana. Toda ta poteza je bila premalo fina in preslabo pripravljena in med glasnimi protesti Čehov in Poljakov, je bil ta »naskok« sovražnikov kanalov odbit.
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Zbornica je najprej dognala razpravo o notarskem in odvetniškem redu.
V to razpravo je posegal fajme-šter H 1 a d n i k, ki se je z vnemo potegoval za — zakotne pisarje.
Sprej?t je bil zakonski načrt o zvišanju eksistenčnega minimuma iz službenih ali penzijskih dohodkov, ki
je zavarovan pred eksekucijo in sprejet zakon, ki priznava mohame-dansko vero po hanefitskem ritmu.
Zbornica je nadaljevala tudi razpravo o reformi hišno - najemninskega davka, a te razprave ni končala.
*
Proračunski odsek je razpravljal o centralnem računskem zaključku. — V brambnem odseku je delal dr. Tresić obstrukcijo, domobranski minister pa je v dolgem govoru predlogo priporočal. — V železniškem odseku je delal obstrukcijo Biankini.
Prihodnja seja bo jutri.
Ožje volitve na Dunaju.
Včeraj so se vršile na Dunaju ožje volitve iz 4. volilnega razreda. Oddati je bilo 11 mandatov in so jih dobili krščanski socijalci 7, socijalni demokratje 3 in liberalci 1 mandat. Dosedaj so imeli v 4. volilnem razredu krščanski socijalci 14 in socijalni demokratje 7 mandatov, po današnji ožji volitvi imajo krščanski socijalci 11 mandatov, socijalni demokratje 9, liberalci pa 1 mandat. Krščanski socijalci so torej efektivno izgubili v tem volilnem razredu tri mandate.
Izgubili so manj, kakor se je pričakovalo. Poglavitni vzrok je ta, da so jim pomagali nemški naci-jonalci in da Čehi pri ožji volitvi niso glasovali. Nemški nacijonalci so že pri zadnjih državnozborskih volitvah pomagali krščanskim socijal-cem proti socijalnim demokratom in so tudi zdaj šli ž njimi. Sicer je ta zveza med krščanskimi socijalci in med pročodrimovci, med črnorume-nimi katoliškimi patrijoti in med oznanjevalci »Los von Rom« in »Heil Hohenzollern« prav nenaravna, ali presenetiti vendar ne more nikogar. Čehi pa se ožjih volitev niso udeležili, ker so jim v narodnem oziru vse dunajske stranke enako nasprotne in ker vlada med češkimi in med nemškimi socijalnimi demokrati na Dunaju največje nasprotje.
Tako so nemški krščanski socijalci pri ožji volitvi iz 4. volilnega razreda nekaj več rešili, kakor je bilo pričakovati. Rešili so to pač le slučajno in si pomagali z največjimi
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel- Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Spalnica je bila tako tesna, da ji Je jemala postelja tri četrtine prostora. Stala je zadaj, šla od stene do stene; bila je velika postelja, kakor ponavadi v opremljenih sobah, zastrta s težkimi, sinjimi zavesami, ki so bile tudi od ripsa, in pregrnjena s pernico od rdeče svile, kjer je bilo videti sumljivih madežev.
Durov, vznemirjen in zlovoljen, si je mislil: »To me bo stalo lepega denarja, to stanovanje. Zopet bom moral na posodo jemati. Prebedasto je, kar počenja.«
Vrata so se odprla, in Clotilda je privihrala v sobo, s šumečo obleko, z razprostrtimi rokami. Kar očarana je bila: »Ali ni ljubko, povej, ali ni ljubko? In brez stopnic, kar na cesti, v pritličju! Prihajaš in odhajaš lahko skozi okno, da te hišnik niti ne vidi ne. Kako se bova ljubila, tukaj notri!«
Poljubil jo je hladno, ni se upal
sprožiti prašanja, ki mu ie sililo z jezika.
Na okroglo mizico sredi sobe je postavila velik zavitek. Razvezala ga je in vzela iz njega milo, steklenico lubinske vode, gobo, škatljico z lasnicami, odpenjač za čevlje in ko-dralne klešče, da si bo popravljala s čela pramene, ki si jih je vselej skuštrala.
In igrala se je »sobo opremiti«, in izredno jo je kratkočasilo, ko je izbrala vsaki reči svoje mesto.
Odpiraje miznice in predale je govorila: »Nekaj perila moram prinesti, da ga lahko preoblečeni, kadar bo treba. To bo zelo udobno. Če bi me po naključju ujela ploha, kadar bom opravljala svoja pota, pa se pridem semkaj sušit. Imela bova vsak svoj ključ, poleg tistega, ki bo visel v loži za slučaj, da pozabiva svoje. Najela sem za tri mesece, pa veš, na tvoje ime, ker nisem smela dati svojega.«
Tedaj je vprašal:
»In povedala mi boš, kdaj moram plačati?«
Odgovorila je preprosto: »Pa saj je že plačano, ljubček moj!«
On je povzel: »Torej sem tebi dolžan ?«
»Beži no, mucek, to ni tvoja stvar, jaz sama hočem narediti to prijetno neumnost.« *
Delal se je hudega: »O, ne! Kaj pa še! Tega nikakor ne dovolim.«
Proseče se mu je približala ter mu položila roke na rame: »Prosim
te, Georges, to me bo tako veselilo, tako veselilo, da bi moje, to najino gnezdo, čisto samo moje. To te vendar ne more žaliti? Kako le? Jaz bi to rada prispela za najino ljubezen. Reci, da ti je prav, Georgek moj, reci, da ti je prav! . . .« Milo ga je prosila s pogledom, z ustnicami, z vsem svojim bitjem.
Dal se je prositi, zavračajoč jo z razdraženim obrazom, navsezadnje je pristal, zakaj pravzaprav se mu je zdelo to v redu.
In ko je odšla, si je mel roke in je momljal, ne da bi iskal po tajnih gubah svojega srca, odkod mu je prišla baš danes ta misel: »Ljubka ženičica, vkljub vsemu.«
Nekaj dni zatem je prejel drugo urno pošto, ki mu je naznanila: »Moj mož ' pride nocoj, po šestih tednih nadzorovanja. Imava torej cel teden odmora. Oh, ta tlaka, dragi moj!
Tvoja Cio.«
Duroy je ves strm obstal. Res ni več niti mislil na to, da je omože-na. Tega možaka bi bil rad videl, samo enkrat, toliko, da bi ga poznal.
Vendar je čakal potrpežljivo so-progovega odhoda, a bil je dvakrat v Folies-Bergeres in obakrat je zaključil večere pri Racheli.
Potem pa nekega jutra nova brzojavka s štirimi besedami: »Popoldne ob petih.*— Cio.«
Oba sta prišla na sestanek pred uro. S prekipevajočo ljubeznijo se mu je vrgla v naročje in ga strastno poljubljala po vsem obrazu; nato mu
je rekla: >,Ako boš hotel, ko se bova prav naliubila, pa me popelješ kam na dine. Oprostila sem se.«
Bilo je ravno začetkom meseca, in čepravr je bila njegova plača že davno zanaprej porablj:na in se je pretikal od dne do dne s posojili od vseh mogočih strani, je bil Duroy slučajno z denarjem založen; in prav mu je bilo, da se mu je ponudila prilika, potrošiti kaj za njo.
Odgovoril je: »Kako pa, draga moja. kamor boš hotela.«
Šla sta proti sedmi od doma in sta dospela na vnanji bulvar. Krepko se je naslonila nanj in mu je šepnila na uho: »Ko bi vedel, kako rada hodim s teboj, kako sem srečna, da te čutim ob strani!«
Vprašal je: »Ali hočeš iti k staremu Lathuillu?«
Oporekla je: »Oh, nikar, prego-sposko je. Jaz bi raje kaj veselega, navadnega, takole restorant, kamor zahajajo uslužbenci in delavci; strašno so mi všeč priproste pivnice! O, da sva mogla iti kam na kmete!«
Ker ni poznal take vrste krčme v tem okraju, sta blodila po bulvarju, in stopila nazadnje v vinarno, kjer je bilo videti dve gologlavi punčki, ki ste sedeli z dvema vojakoma za mizo.
V ozadju ozke in dolge sobe so jedli trije izvoščeki, in neki človek, bogsigavedt kakega posla, se je zvi-ral na svojem stolu z iztegnjenimi nogami, roke za hlačnim pasom, glavo oprto na naslon in je kadil pipo.
Na jopiču je imel celo razstavo madežev, iz nabasanih žepov mu je gledal vrat od steklenice, kos kruha, v časopis povezan zavitek, in iz enega mu je bingljal konec motvoza. Lasje so mu bili gosti, kodrasti, razmršeni, kar sivi od nesnage; čepica mu je ležala na tleh pod stolom.
Klotilda, elegantno oblečena, je vzbudila pozornost, ko je stopila v lokal. Ona dva parčka sta prenehala s svojim šepetanjem, izvoščekom se je pomenek utrgal, in čudak, ki je kadil, je vzel svojo pipo iz ust, pljunil predse, obrnil nekoliko glavo in je gledal.
Gospa de Marelle je zamrmrala: »Preimenitno! Prav dobro se bova imela; drugikrat se preoblečeni za delavko.« — In brez vse zadrege in brez vsakega studa je sedla za leseno mizo, vso mastno od iestvin in polito s pijačami, ker jo je natakar kar samo po vrhu obrisal s prtičem. Du-rovu je bilo malo nerodno, malo ga je bilo sram; iskal je kljuKe. da bi obesil svoj cilinder. Ker je ni našel, ga je položil na stol.
Jedla sta bravino v obari in ko-štrunovo stegno s solato. Klotilda se ni mogla nadopovedati: »To mi je neizrečeno všeč. Jaz imam malce pouličen okus. Tukaj se zabavam bolje, nego po angleških kavarnah.« — Potem je pristavila: »Če mi hočeš napraviti prav posebno veselje, pa me povedeŠ na pogrošno plesišče. Blizu tukaj poznam zelo vesel lokal, ki se mu pravi »pri beli kraljici«.«
6
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
95 štev
sleparijami in nasilnostmi, kar si jih je mogoče izmisliti.
Pri včerajšnji ožji volitvi je bilo v dotičnih okrajih oddanih vsega skupaj 149.496 glasov in so dobili kršč. socijalci'76.666, socijalni demokrat je 58.033, liberalci pa 14.797. Socijalni demokratje in liberalci so torej imeli skupaj le 3836 glasov manj kakor kršč. socijalci. To je pa vsekakor dokaz, da kršč.socijalci na Dunaju strahovito nazadujejo.
Kritični časi.
(Iz gozdarskih krogov.)
Pod tem naslovom čitamo zadnje čase dan za dnevom članke o raznih strokah  splošnega življenja.
Smelo lahko trdimo, da so tudi za gozdarski stan nastopili časi, ki vzpodbujajo vsakega posameznika k vztrajnemu delu, oziroma k odločilni borbi za lastni obstanek.
Za slovenski narod je gozdarski stan in tega razmere takorekoč še popolnoma tuj; zakaj, to lahko pojasnim.
Ze pred enim stoletjem so Nemci prišli do prepričanja, da leži v gozdu zaklad, a mrtev, in skušali so na razne načine, izkoristiti ta zaklad. Počeli so nedohodne gozde in zastarela drevesa porabljati v industijalne namene. Do takrat le za medvede in volkove dostopni kraji so se spremenili tako, da dajo danes ljudem narave najboljše razvedrilo. Gozd je tudi velikega pomena v klimatičnem oziru, kar najbolj dokazuje Kras. — Če bi bili Italijani, oziroma Rimljani bolje skrbeli za obstoj gozdov, ne bilo bi danes toliko opustošenih krajev, kakor nam kaže naše primorsko ozemlje. Mogoče je bilo zgraditi Benetke tudi na hrastove stope in jih dobitizracijonalnim sekanjem. Da se je tako zgodilo, ne bi bilo potreba danes zasejati pusti borovec: stala bi lahko na kraških tleh najlepša hrastova drevesa. — To najbolj dokazuje potrebo spretnih in izvežbanih gozdarjev in takozvanih gozdarskih šol.
Osobje, ki je v prejšnjih časih gozde opravljalo, ni bilo strukovno tako izobraženo in izvežbano, kakor danes, ko se je splošno izorevidelo, kako velikega pomena za blagor naroda je gozd. — Pozno za ustanovitvijo drugih strokovnih šol so se počele ustanavljati šole za gozdarstvo. Za nas Slovence so bile te šole popolnoma tuje, ker so bili ti zavodi le v nemških krajih, to je vzrok, da so razmere v gozdarskem stanu Slovencem ostale nepoznane.
Komaj pred 20. leti so se počeli slovenski dijaki posvečati študijam gozdarstva; njih število se je do danes znatno pomnožilo. Leta 1890. se je ustanovila na Slovenskem v Idriji i prva gozdarska šola, ki je bila v glavnem oziru postavljena za slovenske pokrajine.
Največ dijakov se posveti gozdarskemu poklicu s trdno nado, da bodo imeli v gozdarski službi zlato prostost, slobodno gibanje in vse lovske užitke. Toda razočaranje dobe koj pri nastopu službe, kajti vsak je dodeljen v pisarno, kjer izgubi najlepša leta. Z imenovanjem kot gozdar pride pa vsak navadno v take kraje, kjer bi moral dan in noč delati, da bi zamogel ugoditi službenim predpisom, oziroma, da bi izvršil pravilno njemu naložena dela.
Lahko se reče, da je tudi gozdarski stan skrajno nehvaležen. Pečati se hočem le s službenimi razmerami državnih gozdarjev, ker le te tišči
zavest, da služijo brez pravic In ugodnosti, katere se enakim kategorijam drugih stanov po njih zaslugah lepim potom dovoljujejo.
Državni gozdar z dovršeno spodnjo srednješolsko izobrazbo z dve do štiriletno brezplačno prakso, dovršeno strokovno šolo in javno državno skušnjo, torej povprečno s sedmimi leti studiranja, je danes uvrščen v kategorijo poduradnikov, ako-ravno ima po službenih predpisih vso odgovornost za ves materijal v okrajih, ki jih oskrbuje, katerega vrednost v največ krajih znaša na milijone kron. Njegova služba zahteva samostojnost in delo, ki je opravlja, odgovarja značaju uradnika. Ce vzamemo v pretres revirje, ki so več kilometrov od oskrbništev oddaljeni, pridemo do zaključka, da je eventualna kontrola od predstojnikov malone izključena. Državni gozdar je navezan na pomoč samega sebe in od njega je odvisna rentabiliteta gozdnih posestev.
Ne bodem navajal drugih podatkov; ker da je gozdar opravičen zahtevati uradniški značaj, dokazuje nam dejstvo, da je 14. februarja 1908 v seji finančnega odseka takratni najvišji šef, nedavno umrli poljedelski minister dr. Ebenhoch, dela gozdarjev kot uradniška priznal in se izjavil, da se ima zahtevam gozdarjev ugoditi, in pripomnil, da ta izvedba je v interesu države neobhodno potrebna. Čeravno se je to priporočalo in dokazalo, da je ta izvedba na podlagi dokazane izobrazbe in službenih predpisov opravičljiva in potrebna, stojijo gozdarji še danes v kategoriji poduradnikov. Pri vojaški upravi dospe gozdarji (certifikatisti) do VIII. razreda državnih uradnikov. Pri davčnemu in drugih uradih dosežejo z istimi študijami kot jih imajo gozdarji, tudi ugodnost, da dospejo do VIII. plačilnega razreda državnih uradnikov.
Tudi državni zbor je zahteve gozdarjev že pred 19. leti kot pravične priznal, ker je v 221. seji (81. zasedanja) dne 13. marca 1893 in pozneje v 222. seji dne 26. novembra 1S96 sprejel soglasno resolucijo: »Vlada se poživlja, da nemudoma uvrsti državne gozdarje v XI. in X. razred državnih uradnikov.«
Nadalje se je tudi sprejela ista resolucija dne 20. majnika 1902.
V zadnjem zasedanju državnega zbora so se za uvrstitev državnih gozdarjev v uradniško kategorijo vložili sledeči predlogi, ki čakajo rešitve:
Predlog državnih poslancev Perweina, Krennwallnerja in tovarišev v seji dne 10. oktobra 1911 predlog Serbu, Keschmann in tovariši dne 16. novembra 1911 in nujni predlog poslanca pl. Pantz in tovarišev dne 7. decembra 1911.
Vpraša se nas lahko, kaj je pravi vzrok, da ne dosežemo cilja, ko nam stoji vendar ministrstvo na strani.
Kar se pri drugih stanovih pripetiti ne more, to se godi pri gozdarskem stanu, kajti noben stan nima sebi tako sovražnih predstojnikov, kakor ravno stan gozdarjev.
Gozdni te'iniki so faktor, ki nas črti in sovraži in nasprotuje vsaki naši, še tako opravičeni prošnji. Njih nasprotstvo sega že tako daleč, da se že zadnje čase o njihovem okrožju javno zboruje proti našim akcijam.
Da, še več! Radi bi dosegli opustitev kategorije državnih gozdarjev in pomnožitev oskrbniških mest.
Da širša javnost natančno i /ve vzrok tega nasprotstva, pripomnim, da je gozdnim   tehnikom v glavnem
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer.
Šesti del. (Dalje.)
III.
Cveti med grobi.
Adrian se je prepričal, da so po-grebci poskrbeli, da lakota ne prehiti kuge. Banket umrlih je bil odstranjen in na mizi so stala sveža jedila in vsakovrstna vina, saj je bilo takrat v Florenci vsega v izobilju. Užil je pokrepčila, a le jako zmerno in groza ga je bila, iskati počitka v posteljah, pod čijih krasnimi odejami ie imela smrt v zadnjem času toliko opravka. Zaprl je skrbno vrata in okna, se zavil v plašč in se vlegel na blazine v tisti sobi, kjer je naše' jedila. Vsled utrujenosti je kmalu zadremal, a naenkrat ga je vzbudilo drdranje voza in zvonenje. Slišal je, kako se je voz ustavljal pred posamičnimi hišami... To noč ni več zaspal.
Ne dolgo potem, ko je solnce vzšlo, je zopet nadaljeval svoje poizvedbe. Bilo je še zgodaj zjutraj, ko je prišel mimo cerkve, iz katere sta tedaj prišli dve bogato oblečeni dami, ki sta ga skozi svoji krinki skrb-
no motrili. Ustavil se je, ker je rekla ena teh dam:
»Lepi gospod, vi ste preveč pogumni, da ne nosite krinke in ne du-hate cvetlic«
»Dama, jaz ne nosim krinke, ker hočem biti poznan, kajti v tem nesrečnem kraju iščem bitje, ki mi je ljubše življenje.«
»Mlad je, prikupen, brez dvoma odličnega rodu in kuga se ga še ni dotaknila,« je šušljala dama svoji spremljevalki. »Za naše namene bo, kakor nalašč.«
»Tudi jaz mislim tako,« je dejala spremljevalka in se obrnila do Adri-ana. »Gotovo iščete neporočeno damo, ker jo iščete s tako nežnostjo.«
»Da, tako je!«
»Mlada je in lepa, temne lase ima in snežnobelo polt; popeljem vas
k njej.«
»Gospa!«
»Pojdite z nama!«
»Kaj veste, kdo da sem in koga
iščem?« »Da!«
»Ali mi veste kaj povedati o
Ireni?«
»Vem; pojdite!« »K njej?«
»Da, da, le pojdite!«
Dami sta šli naprej, kakor da bi jima bilo nadalnje pogovarjanje neprijetno. Začuden, ves v dvomih, kakor bi se mu sanjalo, jima je sledil
ležeče na tem, da postanejo bolj samostojni in absolutni gospodarji in
da se jim dodeli tako osobje, da ga bodo lahko kot nekdaj porabljali kot svoje sužnje, ki bi se jim ne moglo zoperstaviti in bi moralo tiho in mirno prenašati vse zapovedi. Na tak način bi gospodarili lahko z državnim imetjem, kakor bi hoteli sami, a dvomiti je, če bi država imela tiste uspehe, katere ji ob ljubu je jo gozdni tehniki.
Stroški za osobje bi bili isti ali še večji, kajti oskrbniška mesta v 9. in 8. uradniškem plačilnem razredu bi se morala podvojiti, da, celo po-trojiti in pomožno osobje. Četudi nekvalificirano, bi zahtevalo znatne plače.
Za nas pride v poštev le glavno vprašanje in sicer, kakšna bi bila služba takozvanih samostojnih oskrbnikov. Najbrže taka, kot nam kaže naslednji slučaj: Neki oskrbnik na Kranjskem je imel nedavno dodeljenega gozdnega čuvaja, ki je varoval en okraj gozda. V popolnem prepričanju, da bode čuvaj molčal, je vzel oskrbnik od njega ves letni vinski pridelek, za kar mu je v njegovem revirju odkazal hrastovega lesa. Torej tukaj je moral erar plačati za suhi želodec oskrbnika. Ker je bila oskrbniku plača premajhna in izdatki so vedno presegali dohodke, je nastal naenkrat konkurs. V nadi, da bode njegova čast in visoka karijera dosegla pri dobro stoječih kmetih v okolici upoštevanje, je poslal čuvaja nekega dne h kmetom z ukazom, naj mu do večera prinese posojilo, saj dvatisoč kron. Ubogi, brez vsake podpore stoječi čuvaj, ni mogel izvršiti naloženega mu ukaza, kajti prinesel je, ves hoje utrujen, komaj 20 kron. Rešitve ni bilo in drugi dan je bil polom!
Za danes toliko, drugo prihodnjič!
Vidi se iz tega, da bi bilo predstojnikom oskrbništev ljubše, če bi imeli v manipulaciji gozdnih pridelkov več svobode, in ne zahteva se brez vzroka opustitev državnih gozdarjev.
Vsak gozdar je za svoj revir sam odgovoren, torej ne more priti na dan tako sleparstvo, kakor je zgoraj navedeno. Gozdar sam zase ima pa tudi vezane roke, ker dolžnost vsakega oskrbnika je, da natančno izvršuje kontrolo čez gozd. Po sedanjem sistemu je torej gozdar izvršujoči in oskrbnik nadzorovalni organ.
Ta uvedba je na vsak način za državo koristna. Državni gozdarji ne stremijo po oskrbniških karijerah, oni hočejo doseči le pravico, ki se jim odreči ne more. če država natančno njihovo službeno razmerje upošteva.
Vlada je predložila državnemu zboru službeno pragmatiko, da z isto uredi natančno službene razmere državnih uslužbencev. Upamo, da je tudi za državne gozdarje prišel čas, da se končno ugodi njihovim željam. Gospode državne poslance torej nujno prosimo, da se ozirajo pri razpravi službene pragmatike na tužne razmere državnih gozdarjev, in jim končno izvojujejo pravice, ki so drugim kategorijam podeljene.
Našim vrstam pa kličem na tem potu: »V boj zoper sovražnike!«
Hercules.
Italijansko - turška vojna.
Dardanele.
Dunaj, 25. aprila.
Pošto, ki se nahaja na parniku »Urania«, odpošljejo   s posredova-
Adrian. Obleka teh dam, njih vedenje in lepa toskanšČina, ki sta jo govorili, to je pričalo da sta odličnega stanu, vse drugo je bilo za Adriana uganka.
Dami sta dospeli do mostu, kjer je je Čakala nosilnica in kjer te služabnik držal žlahtnega konja. Da*H sta se vsedli v nosilnico in sta Adriana povabili, naj zajaha konja.
»A povejte mi vendar«... je začel.
»Nič ne izprašujte, gospod vitez,« je rekla dama nestrpno. »Sledite molče živim, ali pa ostanite pri mrličih — kakor vam drago.«
Nosilnica se je začela Dremikati. Začuden je Adrian zajahal konja in je sledil čudnima voditeljicama. Pri-šedši čez most so krenili navzgor in kmalu namesto temnih zidov in praznih ulic zagledali zelena drevesa in cvetlice. Čez kake pol ure so -zavili na stezo, ki je tekla čez travnike in naenkrat stali pred stebri lepe in mogočne palače. Dami sta zapustili nosilnico in Adrian, ki ie bil zaman poskušal od služabnika kaj izvedeti, je stopil s konja in je sledil damama čez prostorno dvorišče in skozi veliko dvorano v notranji prostor, ki je bil tako mičen, da kaj podobnega ni še nikdar videl. Tu so cvetele oranže, tu je rasel lovor, tu so duhtele plemenite cvetlice in za vodometom so se vzdigale terase, ki I
njem avstrijskega poštnega urada v Solunu po železnici v Carigrad. Sploh je avstrijska pošta v Turčiji preskrbela vse, kar je bilo potrebno zaradi zatvoritve Dardanel.
Turška vlada je vprašala na Dunaju, ali zasleduje avstrijska vlada z odpoklicanjem Llovdovih parnikov iz turškega vodovja kak poseben namen. Avstrijska vlada doslej še ni odgovorila. Ravnatelj Llovda v Carigradu pa je izjavil, da se je to zgodilo, ker je promet po morju vsled zatvoritve Dardanel povsod moten in ker so morali predpisati ladjam nova pota. Odpoklicanje Llovdovih parnikov je napravilo vsekakor velik vtisk.
Dardanele so še bolj zavarovali ter postavili na obalih nove močne topove.
Otoki v Fgejskem morju.
Rim, 25. aprila.
»Agenzia Stephani« poroča: Razni listi še vedno razširjajo vesti o zasedenju otokov v Egejskem morju, zlasti o zasedenju otokov Lemnosa, Tenedosa in drugih otokov na severu Astropalije. Vesti, ki prihajajo skoro izključno iz Carigrada, so popolnoma neresnične.
Razpoloženje v Italiji.
Rim, 25. aprila.
Razpoloženje vsled bombardiranja vhoda Dardanel ni tako, kakor bi se bilo pričakovalo. Izpočetka je bilo seveda navdušenje velikansko, ker je ljudstvo mislilo, da gre za veliko akcijo proti Carigradu ter je pričakovalo, da bo ta korak kar hipoma izpremenil situacijo. Tudi oficijozni listi so storili svoje s tem, da so vzbujali v ljudstvu mnenje, da bo nastopalo
rusko vojno brodovje
skupno z italijanskim. To upanje pa se je kmalu razdrlo. Prvi uradni komunike je bil skrajno nerodno sestavljen, kakor sploh kaže italijansko ministrsko predsedstvo globoko nerazumevanje ljudske duše. Komunike je v suhih besedah povedal, da je italijansko vojno brodovje izvršilo svojo nalogo in da se vrača v Italijo. Kaj je doseglo, o tem ni bilo besede.
Pozneje šele se je nekoliko izvedelo izza kulis. Italija si je bila v svesti, da turška vlada lahko odgovori na posredovanje velesil, kadar hoče, poleg tega pa je bila v inozemstvu raztresena vest, da Italija ne more začeti z nikakršno akcijo na morju predno ni izvršena akcija velesil. Zato je javnost že mislila, da bo porta kolikor mogoče dolgo odlašala z odgovorom, da Italija ne more začeti na morju s svojo akcijo. Zato je priplula italijanska vojna mornarica 18. t. m. pred Dardanele. Zlasti v inozemstvu pa se je tudi domnevalo, da je Italija upala, če začne dregati v dardanelsko vprašanje, da se bodo velesile bolj aktivno brigale za svoje interese. Če je imela Italija ta namen, ga ni dosegla v svojem smislu.
Javno mnenje inozemstva se obrača povsem proti Italiji in zlasti mnenje, ki sta je izgovorila lista »Times« in »Journal des debats«, je Italijanom skrajno neljubo, med tem ko proti Avstro - Ogrski in Nemčiji še vedno igrajo vlogo razžaljenega prijatelja, češ, da ti dve državi nista tako malo interesiram na Turčiji.
Edini dobri prijatelj je »Novoje Vremja«, ki ne more prehvaliti italijanskega nastopa. Morda ravno vsled tega navdušenja enega dela ruskega časopisja je nastala vest o
so vodile na zelen griček. Vse naokrog so žvrgoleli ptiči. Na trati so počivale štiri bogato oblečene ne-zakrinkane dame, — najstarejša je imela kvečjemu dvajset let — poleg njih pa je bilo pet mladih lepih ka-valirjev, katerih zlate verižice in z dragimi kamni okrašene obleke so izdajale njih stan. Na mizi je bilo sadje in vino, instrumenti so bili tam in igrače. Tako mičen prizor je zagledal Adrian tukaj v času, ko ta divjala po Italiji najstrašnejša kuga; prizor je bil to, kakor si ga moremo predstavljati samo pri čitanju veselih Boccacciovih povesti.
Čim je družba zapazila Adriana in njegovi spremljevalki, ie takoj vstala. Dama, ki je imela na glavi lovorov venec, je šla drugim naprej in zaklicala:
»Dobro si opravila, Marijana. Pozdravljeni pri povratku, moji lepi podložnici. In tudi vi gospod — dobrodošli.«
Colonnovi spremljevalki sta sneli svoji krinki. Tista, ki je prej govorila z Adrianom, je stresla svoje črne kodre, da so ji padli čez vesele oči in zatemnelo lice in predno je mogel Adrian še odgovoriti na pozdrav, mu je rekla: • »Gospod vitez — zdaj ste tam, kamor sem vas hotela speljati. Pri-j znajte, da je tukaj prijetneje, kakor I v mestu. Začudeno me gledate? Po-
skupnem nastopu Rusije in Italije in to vest so italijanski vladni krogi hlastno pograbili, dasiravno ni pričakovati od Rusije, da bi hotela stopiti iz svoje rezerviranosti ali pa celo kljub nasprotnemu mnenju cele evropske javnosti demonstrirati pred Bosporom.
Danes so v Italiji prepričani, da niso prišli s svojo demonstracijo vojnega brodovja niti za korak naprej in zato se tudi zavzema »Giornale d* Italija« za energično akcijo v Tripo-litaniji. Kako bo to mogoče v sedanjem času, ko začne pripekati ekvatorijalno solnce, je še veliko vprašanje. Morda prineso poletni meseci v Tripolitaniji »dolce far niente«.
Velika nesreča na morju.
Glasom raznih izpovedb pred senatno komisijo, je bilo baje več parnikov v bližini potopljenega »Titanica« v času katastrofe, in katere je »Titanic« baje klical z raznimi znamenji na pomoč. Toda te izpoved-be so se izkazale netočne. Že včeraj smo poročali, da je trdil četrti častnik »Titanica«, da je nedaleč pred ponesrečenim parnikom plul danski parnik »Hellig Olaf«. Toda dokazalo se je, da je »Hellig Olaf« plul več sto milj pred »Titanicom« in ni niti vedel da se mu približuje kak parnik, ker je »Titanic« vozil s
tako hitrostjo,
da bi ga bil brezdvomno res v kratkem dohitel.
Včeraj je poslal poročilo senatni komisiji kapitan parnika »Califor-nije«. On poroča, da se je nahajal takrat njegov parnik kakih 20 milj od »Titanica«. Ni pa vedel, da je »Titanic« že tako blizo in ni opazil nobenih znamenj. Aparati za brezžični brzojav na parniku »California« niso funkcijoniraii. »California« je naletela približno ob času katastrofe na silne množine ledu. Kapitan je stroje ustavil in čakal do jutra na mestu. Šele zjutraj je odplul z vso previdnostjo naprej in Šele zjutraj je dobil tudi poročilo o grozni katastrofi. Takoj je obrnil kurz parnika in je peljal na mesto nesreče. Sploh se strinjajo poročila vseh kapitanov parnikov, ki so bili v usodni noči na morju, da niso dobili tik pred katastrofo neposredno od »Titanica« nobenih poročil, kar potrjuje
velik nered v službi
na ponesrečenem parniku, kar smo. včeraj poročali glasom izpovedi spe Astorjeve in mornarja Kleina, ki sta potrdila, da so bili mornarji in službujoči upravitelji na parniku večinoma vsi pijani.
Stanovanjski mojster
na parniku »Titanic« še ni bil zaslišan. Včeraj je dobil od družbe poziv, da naj se vrne nemudoma domov, toda ameriška vlada mu je povratek zabranila. Prepeljali so ga pod policijskim nadzorstvom iz New Yorka v Washington, kjer so ga izročili preiskovalnemu sodišču.
Predsednik Ismav in podpredsednik Franklin sta včeraj ponovno prosila, če se smeta vrniti na Angleško, toda preiskovalna komisija je to prošnjo
odločno zavrnila
in vztraja pri svoji zahtevi, da morata biti navzoča, dokler komisija ne izvrši svojega dela.
Na mestu nesreče
so dobili kmalu po katastrofi prvi parnik »Karpatija«, ki je sprejel poglejte, kraljica, kako je čar vašega dvora našemu novemu tovarišu sapo zaprl. Zagotavljam vas. da bi prav hitro govoril, če bi imel samo z nama opraviti, saj sem mu morala na potu zapovedati, naj molči.«
»O — torej ga še nista podučili o postanku in o navadah na dvoru, na kateri je zdaj prišel?« je vprašala dama z lovorjevim vencem.
»Ne, kraljica! Mislila sem, da bi bilo tako popisovanje v takem kraju, kakršen je zdaj Florenca, samo škodovalo mojemu namenu. Rešila sem svojo nalogo, prepuščam ga vaši milosti.«
Dama je odhitela in ogledajoč se v jasni vodi mramorne posode urejevala svoje kodre, a zdaj in zdaj je skrivaj premotrila tujca in estala vedno tako blizu, da je mogla slišati vse, kar se je govorilo.
»Dovoli nam gospod,« je rekla dama, ki so jo imenovali kraljico, »da te vprašamo za tvoje ime, za tvoj stan in za tvoj rojstni kraj.«
»Madama,« je odgovoril Adrian, »ko sem prišel semkaj, se mi pač ni sanjalo, da bom moral odgovarjati na vprašanja, ki se tičejo mene samega. A če se vam zljubi vprašati, moram pač odgovoriti. Jaz sem Adrian di Castello iz rimske rodo-vine Colonna.«
(Dalj*1 jrlhodnjift.)
95 štev.
SLOVENSKI NAR JD.
Stran 3.
uečence iz 22 rešilnih čolnov. Dva na »Titanica« sta manjkala. Ta
i sta se najbrže potopila. Takoj za i so pripluli parniki: ruski parnik rina« in angleška parnika »Virman« in »California*, ki pa nista Šla na mestu nesreče drugega, kot jiKanske grude ledenih plošč. Morje bilo viharno in je bilo brezpo-fTibno, ostati na mestu nesreče i časa.
Preiskava   v   NVashingtonu je ;o zanimiva, senat je jako strog natančen. Delajo od jutra do veČe-i malimi odmori, preiskava je jav-Občinstva je toliko, da morajo ažiti vhode močni policijski od-Iki. za vstopnice v dvorano in na lerije se vrši pravi boj. Državni kcijonarji in vsled katastrofe pri-sdeti sorodniki imajo stalne vstop-:e. Zanimiva je bila včeraj izpoved mlajšega častnika ponesrečenega mika, poročnika Lovveja.
Lovve izpove
vzrokiti katastrofe analogno s prejem izpovedbam. On je opazil prečo nesrečo že pol nre pred kata-rofo, vendar se je moral pokoriti peljem predstojnikov. Tik pred ptopom parnika je skočil in si je s o priboril sprejem v bližnji rešilni jln, v katerem je bilo komaj 20 po-srecencev. Ker je uvidel, da je re-ini čoln res v nevarnosti, je ukazal niarjem, da so odpluli iz
gneče plavajočih
koiiko v stran, ker bi bil drugače oin gotovo izgubljen, V oddalji par : korakov je čakal s čolnom sko-no uro. Cul je
vpitje in klice ponesrečencev,
jda ni si upal s čolnom med nje, ker j ga bila v obupnem boju za življe-in smrt v silni gneči gotovo za-ela katastrofa in bi bili rešeni v čol-t gotovo delili usodo utopljencev, ez eno uro se }e počasi bližal mestu esreče in je rešil v svoj čoln več ot 30 utopljencev, ki so bili še živi nlavali med trupli ponesrečenih varišev. Njegov rešilni čoln je bil dini, ki je bil popolnoma izrabljen n gotovo se je samo njegovi hladno-rvnosti in previdnosti zahvaliti, da e je rešilo več kot 50 ponesrečenci.
Prva odškodninska tožba.
Prvi je tožil paroplovno družbo AVhite Star Line« za odškodnino nemški baron Alfred Drachstedu On
se je rešil v zadnjem trenutku. Tik
l katastrofo je spal v svoji kabini r je prišel na »Karpathio« v sami fmi, v spodnjih hlačah in z rešilnim
^m. Vse drugo je izgubil. On toži jružbo za odškodnino v znesku 3320 dolarjev.
Vsi so radovedni, kako stališče bo zavzela družba White Star Line proti tej tožbi, kateri bo sledilo še nebroj podobnih tožb.
Preiskava se nadaljuje.
Štajersko.
Iz   Celja.     Moška podružnica *Branibora« priredi jutri, v soboto, 7večer ob 8. pri »Zvezdi«, poleg ro-a sestanek, na katerem se bo čalo o splošnem gospodarskem položaju Slovencev v Celju in bližnji okolici, posebej pa še o trgovstvu in obrtništvu v Celju in okolici. Sesta-bo torej nudil mnogo zanimivega gradiva vsakemu   zavednemu Slovencu in ie pričakovati obilne udeležbe.
Iz Celja. Klerikalci se trudijo tu
ustanoviti lastno tiskarno, da bi kolikor mogoče oškodovali že obstoječe slovensko tiskarsko podjetje (»Zvez-
skarno«) in da bi eventualno izdajali za Celje in Savinsko dolino poseben klerikalni časopis. Uvideli so, da s »Slov. Oosp.« in »Stražo« ne opravijo veliko v Celju in po Savin-ski dolini. V ta namen se trudijo dobiti sem brežiškega tiskarja _ Seka Celjski občinski svet pa je Šekovo prošnjo zavrnil, češ, da ni za novo ti karno v Celju lokalne potrebe, —-Kakor čujemo, se tudi mariborski klerikalni krogi z ozirom na Cirilo-vo tiskarno in njene liste nič kaj ne strinjajo z dr. Benkovičevimi tiskalniškimi načrti v Celju. Sedaj imajo >voje štajerske liste in razne politične koritarje popolnoma v oblasti — kako bi pa bilo lahko kdaj v Celju, &e še nič ne ve.
Iz Celja. Prihodnje zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča se prične dne 20. maja. Ker pride na vrsto znana Kregar - Štefetova afera glede sleparij pri predzadnjih volitvah v kranjsko trgovsko - obrtniško zbornico, vlada seveda za to porotno zasedanje že sedaj veliko zanimanje.
Iz Gleichenberskih  toplic nam
Pišejo: Dne 22. aprila popoldne smo imeli tu silovito nevihto s točo. V vasi Hofstiitten je padlo toliko ledenega zrna, da je bila krajina čisto nela in je imela popolnoma zimsko lice. Po sadovnikih je veliso škode.
Iz Maribora. Vabila za »Ipavčev večer« dne 5. maja so že na potu k prijateljem slovenske   umetnosti. Iz
programa tega večera posnemamo sledeče: Spored: Dr. Benjamin Ipa-
vec (1829—1908): 1. a) Kdo je mar? Moški zbor s spremljevanjem klavirja, b) Ej tedaj! Mešan zbor. 2. Slavnostni govor. Govori gosp. dr. Schwab iz Celja. 3. a) Mak; b) Pomladni veter; c) Menih; d) Nezakonska mati. Samospevi s spremljevanjem klavirja. Poje gosp. dr. Bela Stuhec. Dr. Gustav Ipavec (1831 —1908): 4. a) Vse mine; b) Milada; c) Kukavica. Mešani zbori. — 20 minut odmora. — Dr. Josip Ipavec: 5. Možiček. Pantomima. Dirigira gosp. skladatelj. — Začetek ob 8. zvečer. — Pesmi, ki jih poje čitalniški zbor, so vzete iz prve in tudi iz zadnje dobe skladateljevega ustvarjenja, tako da nudijo nekakšno sliko njegovega razvoja in napredovanja. — Nihče naj ne zamudi, preskrbeti si pravočasno vstopnice, ki se dobe pri gosp. Weixlu, Gosposka ulica 33.
Maribor. (Slovensko gledališče.) Mariborske Slovence opozarjamo še enkrat na gostovanje članov slovenskega gledališča ljubljanskega. Uprizori se v soboto, dne 27. aprila drama »Reka«; v nedeljo, dne 28. aprila burka »Nebesa na zemlji«, ter v torek, dne 30. aprila drama »Tekma*. Začetek vseh predstav točno ob 8. zvečer.
Odkrita graja, ki pa ne bo zalegla. Celjski kapucini so si povečali cerkev — seveda le z denarjem, ki so ga naberačih med Slovenci. Sedaj je začel cerkev slikati — laški slikar Berti. To je tak škandal, da celo klerikalna mariborska > Straža« vprašuje: »Ali ni mogoče dobiti domačih slikarjev za slikanje naših cerkva?« — O seveda jih je dobiti, saj naši priznani slikarji stradajo. Toda potem bi naša duhovščina ne bila dosledna v izvajanju gesla: »Svoji k — Nemcem in Italijanom.«
Razpust graškega občinskega zastopa. Jutri, v četrtek ob 4. uri popoldne se vrši zadnja seja graškega občinskega sveta, v kateri bo župan dr. Graf naznanil, da je vlada graški občinski svet razpustila. Zadnja pogajanja s socijalističnimi obstrukci-ionisti niso torej imela nobenega uspeha.
»Heimstatt«, vsenemško »obrambno« društvo, ki si stavi nalogo od »Siidmarke« opuščeno kolonizacijsko delo ob slovensko - nemški meji nadaljevati, snuje sedaj po Sp. Štajerskem podružnice. V nemških listih čitamo poročila o takih ustanovitvah v Ptuju, St. Ilju in Marnber-gu. Vsled hudega nasprotovanja »sudmarkovcev« pristopa le malo članov. Na ustanovnih občnih zborih se pojavlja tisti Fraiss, ki so ga pri »Sudmarki izbacnili zaradi njegovih velikanskih »uspehov«- pri naseljevanju nemških kmetov v Št. Ilju. iz odbora. Ali bo spravila ta »Heimstatt« tudi kakega pol milijona skupaj, da bo potem z njim Fraiss koloniziral? Ravno ker igra v tem društvu Fraiss veliko vlogo, se ga nam ni treba posebno bati.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Nek dopisnik toži v zadnji številki »Marb. Zeit.<?. da število otrok na lenarčki »prepotrebni« nemški šoli neprestano pada in da }e danes manjše ko ob ustanovitvi šole. In to navzlic velikemu številu nemških sirot z Dunaja in drugod, ki jih je spravila »Siid-rnarka« k Sv. Lenartu, da bi pomnožili število otrok na nemški šoli. Omenjeni dopisnik pravi, da je to posledica nesloge v nemškem taboru, povzročene od ničvrednih ornigijan-skih agitatorjev iz Ptuja. To izjavo je gotovo razumeti tako, da lenarčki nemškutarii vsled medsebojnih bojev ne najdejo Časa za agitacijo med nezavednimi kmečkimi starši, da bi pošiljali svojo deco V »finfar-sko« poneumnjevalnico.
Gostovanje ljubljanskih igralcev v Ptuju. V sredo, dne 1. maja uprizore po svojih prejšnjih gostovanjih že dobro znani igralci deželnega gledališča v Ljubljani, v »Narodnem domu« v Ptuju velezanimivo igro »Nebesa na zemlji«. Začetek ob 8. zvečer. Komur je za umetniški užitek, naj pohiti ta dan v Ptuj!
Drobne novice. V Ormožu se naseli nov slovenski odvetnik gosp. dr. Ferdo Lašič. V Ormožu bodeta odslej dva slovenska odvetnika napram enemu nemškemu.— Na T e z-ni pod Mariborom je bil znova izvoljen za župana Simon Schebe-der. Prvi svetovalec je nadučitelj Loschnigg, drugi gostilničar ligo. — Iz Celja. Ob petdesetletnici naše čitalnice je poslala tudi mozirska posestrima sledeči pozdrav: Slavni celjski čitalnici ob 50Ietnici narodnega in prosvetnega dela kličemo iskreni »Zivio«! — Iz, Gradca poročajo: V sredo popoldne se je oripeljala z brzovlakom sem delavka Marija Tomažin iz Konjic. Hote!a ie iti v porodišnico. Ko se je pa peljala že proti mestu, so jo prijele bolečine in porodila je zdravega dečka. Obvestilo se je rešilno postajo, da je spravila mater in dečka z vlaka v bolnišnico. Brzovlak je imel radi tega precejšnjo zamudo. — V Brezi-c a h je ukradel nekdo v samostanski
cerkvi križ v vrednosti 30 K. Sumi se neko vagantinjo Žerjav. — Umrl je v Puščavi nad Mariborom posestnik Peter Korman, po domače Štefan.
Koroško.
Zastrupljene ovce. V okolici Labuda je zastrupil nekdo posestnici Pirkerjevi celo čredo ovac. Štiri ovce so takoj poginile, ostale bodo morali poklati. Brezdvomno je storil to nekdo iz maščevanja.
Aretirana požigalka. V Št. Vidu so aretirali posestnikovo hči Otilijo Bugelsheim, ki je na sumu, da je iz maščevanja zažgala posestvo Salb-reehterjevo.
Novi poštni uradi. Trgovsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev novih poštnih uradov v St. Rupertu pri Celovcu in pri Sv. Lovrencu.
Primorsko.
Iz gozdarske službe. Gozdarski svetnik pri gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici Anton Stram-mer je prestavljen na Dunaj, namesto njega prevzame nadzorništvo kranjskih državnih in zakladnih gozdov gozdarski upravitelj Franc Pirker.
Občinske volitve v Tržiču so se končale s strahovitim porazom laške liberalne stranke. Stranka župana dr. Rebule je dobila v tretjem razredu 345 glasov, Lahi pa 42 glasov. V
H. in I. razredu se volitve niti udeležili niso. S tem je žalostno končal njih boj za »laški Tržič*.
Umrla je včeraj v Solkanu pri Gorici vrla, zavedna in požrtvovalna Slovenka Avgusta Pirjevčeva, soproga vpok. računskega ravnatelja. Smrt je povzročil nesrečni padec.
Cigani so ukradli iz hleva posestnika Antona Racmana v Groča-nih dva konja, vredna 500—600 K. Ko so cigani slutili, da jim je orožni-štvo za petami, so konja v neki vasi pri Gorici izpustili in pobegnili čez mejo.
Umetniška   razstava   v Trstu.
Češki akad. slikar F. Veseiv je priredil in otvoril začetkom tega meseca na trgu Goldoni 6. maja razstavo svojih del in del nekaterih drugih slovanskih umetnikov, med njimi naše slovenske slikarice H. Šantelo-ve, prof. Saše Šantela in kiparja Iv. Zajca. — Ta zanimiva razstava, ki nudi po bogati raznovrstnosti izloženih umotvorov najrazvajenejšim ljubiteljem vpodabljajoče umetnosti izvanreden užitek, naj bi bila le začetek trajne razstave slov. umetnin v Trstu, a kakor kaže dosedanja bilanca, ji je usojeno le kratko življenje — kaj življenje — hiranje. Ah naj drugače imenujemo ta žalosten pojjav, da tekom meseca ni posetilo niti 200 oseb razstave kljub smešno nizki vstopnini 30 vin., ki je za ubož-nejše sloje še znižana. — 2e ta minimalna vstopnina jasno priča, da je prireditelju razstave edino-le ležeče na tem, da vzbudi tudi v tržaških slovanskih krogih malo zanimanja in ljubezni do slikarske in kiparske umetnosrti in da si ne namerava kovati z razstavo zlatih novcev. Niti bakrenih. Meceni in taki obiskovalci razstav, ki drže v levici katalog, v desnici pa odprto denarnico so itak dandanes, vsaj pri nas Slovencih, izumrli. Večna jim Slava! In vendar bi mnogo teh lepih slik, akvarelov, lesorezov, bakropisov, umetn. fotografij in ostalih raznoterih umetnin zaslužilo lepšo usodo, kakor je sko-rajšen povratek v njih rojstne aieli-jeje. Toda, če že ne kupovalcev, vsaj obiskovalcev bi slovanski del Trsta lahko mobiliziral v malo izdatnejšem številu, kakor doslej. Kdor se torej količkaj zanima za procvit slov. upodablj. umetnosti v Trstu, naj si ogleda to razstavo, dokler je še čas.
Požar v Tržiču. Kakor smo že včeraj poročali, je gorela predvčerajšnjim dopoldne tovarna za kotran v Tržiču. Ogenj so pogasili, kakor se S' laj poroča, že ob 2. popoldne. — Ogenj je bil bržkone podtaknjen, nevarnost je bila velika, škoda na blagu znaša 3500 K.
Stavka krojačev v Trstu še vedno vztraja. Včeraj so imeli krojači zborovanje, na katerem je bil sprejet predlog, da se stavka nadaljuje. Število stavkujoČih znaša 400. Delodajalci so odklonili zahteve pomočnikov in so zaprli do sobote delavnice.
Žganjarne   brez   miz in stolov.
Namestništvo v Trstu je izdalo odredbo, v kateri prepoveduje v smislu § 54 obrtnega reda v žganjarnah stole in mize. Lastniki zganjam, ki bodo kršili to naredbo, bodo občutno kaznovani.
Polet iz Trsta v Benetke. Včeraj dopoldne je poskušal tržaški aviatik
I. Vidmar s svojim Bleriotovim letalnim strojem poleteti iz Trsta v Benetke, kakor je že pred enim tednom objavil. Toda dopoldne se vsled hudega vetra ni mogel dvigniti. Popoldne se je ozračfe pomirilo in Vidmar
se je dvignil v Zavijah ob 5. popoldne. Obletel je najpreje Trst v velikem krogu in odletel nato v smeri proti Benetkam. Polet se je popolnoma posrečil Ob 6. uri 19 minut je Vidmar srečno pristal na otoku Lido, kjer ga je čakala velika množica, občinski zastop z županom in več dostojanstvenikov.
Ogenj v pristanišču. V Franc Josipovem pristanišču v Trstu je izbruhnil včeraj v spodnjem krovu Llovdovega parnika »Nippon« ogenj. Vnelo se je manufakturno blago. — Ogenj so kmalo pogasili, parnik je le malo ožgan, pač pa je pokvarjenega veliko blaga. Zažgal je bržkone kdo iz neprevidnosti.
Maščevalec svoje sestre. Pred 14. dnevi se je zastrupila v Trstu 22-letna Antonija Giacomini, ker so ji starši vedno očitali razmerje z nekim oženjenim uradnikom. Včeraj je srečal njen brat ljubimca od svoje sestre na obrežju Grtimula in ga je napadel z nožem. Z vso silo so ga odtrgali tovariši od svoje žrtve. Napadeni ie dobil le lahko poškodbo. Prijatelji mu svetujejo, naj zapusti Trst.
Ukradena poštno - hranilna knjižica. Brezposelni 201etni elektrotehnik Anton Kralj je ukradel posestniku Rebeku v Trstu poštno hranilno knjižico, vredno 215 K. Ko je hotel dvigniti na pošti 40 K, so ga aretirali.
Zverinjak na otoku Brioni se je
zopet izdatno pomnožil. Pripeljali so iz Afrike 22 različnih vrst opic, 35 flamingov in več vrst nojev. Rodbina nojev pa se je tudi doma že precej pomnožila. Nasadili so do sedaj 25 jajec, izmed katerih jih je 20 ostalo. V Egiptu stoji parnik, na katerem so tudi živali za zverinjak na Brioni. Med temi se nahajajo posebno lepe antilope in cebre.
t 3osip Gorup vitez Slavinski.
Včeraj je umrl na Reki v visoki starosti Josip Gorup vitez Slavinski.
Z njim je legel v grob mož, ki si je pridobil za slovenski narod ne-venljivih zaslug. Zlasti slovenska učeča se mladina se bo še v poznih časih spominjala njega kot svojega največjega dobrotnika.
Pokojnik se je s svojo marljivostjo in jekleno vztrajnostjo dvignil iz skromnih razmer in postal eden najimovitejših mož na Slovenskem.
Cesto se dogaja pri nas, da še naši ljudje izneverijo svojemu narodu, čim se jim zasmehlja zvezda sreče. Gorup ni bil tak. Dasi si je ustvaril sijajen socijalen položaj, vendar je ostal zvest svojemu narodu do zadnjega vzdiha ter imel vsikdar odprte roke za najrazličnejše narodne in dobrodelne namene. V mlajših letih se je udeleževal tudi političnega življenja ter je eno zasedanje zastopal v deželnem zboru Postojno, Vrhniko in Lož. Kasneje se za politično gibanje ni več brigal, ni pa skrival, da je odločen somišljenik narodno-napredne stranke.
Z bivšim ljubljanskim županom g. Ivanom Hribarjem ga je vezalo tesno prijateljstvo. Temu prijateljstvu se je pač v prvi vrsti zahvaljevati, da je Gorup storil vse ono, za kar bo njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v slovenski zgodovini.
Pokojniku je bila zlasti pri srcu učeča se mladina. Ko je bil nekoč Hribar pri njem na Reki, sta govorila o slovenskih dijaških podpornih društvih.
Pri tej priliki je Gorup naglašal, da bi bilo silno potrebno centralno podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Ljubljani, češ, da bi bilo tako društvo še večjega pomena za Slovence, kakor »Družba sv. Cirila in Metoda«. Ivan Hribar je takoj izrazil svojo pripravljenost, da ustanovi tako društvo, ako daruje Gorup večjo vsoto za ustanovno glavnico tega društva. Gorjup je takoj nakazal 5000 K. S tem je bil položen temelj za društvo »Radogoj«, ki razpolaga danes z glavnico 45.000 K ter je že desetletja prava dobrota za našo akademično mladino.
Pokojni Gorup se je zanimal tudi za slovensko književnost. Po Hribarjevem posredovanju je nakupil Gregorčičeve poezije II. zvezek ter izplačal pesniku zanje 6000 K, vsoto, ki je pač ni dobil za svoje pesmi še nobeden slovenski pesnik. L. 1888. ob cesarjevem jubileju je Gorup sklenil napraviti kako večjo ustanovo in je v to svrho povabil Hribarja k sebi na Reko. Hribar mu je nasvetoval, naj omogoči, da se v Ljubljani ustanovi nujno potrebna višja dekliška šola. Gorup je bil takoj pripravljen k temu. Nakupil je poslopje stare bolnice za 220.000 K ter je daroval za višjo dekliško šolo. Kasneje je daroval 60.000 gld. za ustanove na ljublj. dekliškem liceju in 60.000 gld. za  ustanove  v prid
revnim slovenskim visokošolcem. Vsa dotična ustanovna pisma je dal napraviti svojemu prijatelju Ivanu Hribarju. Vobče je imel pokojni Gorup vselej odprte roke za vsako dobro narodno stvar, a tudi sicer je bil izredno darežljiv. Kdorkoli se je obrnil nanj s kako prošnjo za podporo, ni našel pri njem zatvorjenih vrat. Rad je podpiral vsakogar in mu pomagal iz stiske. Šele ko je sprevidel, da se je njegova dobrota izrabljala, je postal previdnejši. Vsote, ki jih je pokojnik žrtvoval v narodne namene so ogromne, a ne manj veliki so novci, ki jih je daroval posamnikom, smatrajoč za svojo dolžnost, da z bogatimi svojimi sredstvi podpre tudi bedne svoje rojake. Za to ga upravičeno lahko imenujemo enega največjih dobrotnikov slovenskega naroda.
In sedaj je umrl! Mož, kje tak je še med nami?
Ob njegovem odprtem grobu žaluje ves slovenski narod, zlasti pa Ljubljana, katere častni član in največji dobrotnik je bil pokojnik.
Pogreb viteza Gorupa   bo jutri v soboto ob 5. popoldne na Reki.
Večen spomin velikemu narodnemu dobrotniku!
* * *
Josip Gorup je bil rojen 6. aprila 1834. v Slavini pri Postojni, kjer je imel njegov oče Matevž večjo kmetijo. Gimnazijske Študije je dovršil v Gorici in Ljubljani. Po maturi je vstopil kot komtoarist v službo pri svojem stricu Ivanu Ka-listru v Trstu. L. 1862. je bil pri tej tvrdki imenovan za glavnega pro-kuratorja in je kot tak vodil zgradbo železniške proge Maribor-Celo-vec. Ko je 1. 1864. Ivan Kalister umrl, je testamentarično odredil, naj Gorup prevzame vodstvo njegove firme. Po razdruženju tvrdke »Kalister in dediči«, je Gorup L 1876. ustanovil svojo samostojno tvrdko, ki se je bavila z bančnimi posli, železniškimi zgradbami in užitninskimi zakupi. Podjetje je sijajno prosperiralo. Gorup je bil med ustanovitelji predilnice v Ajdovščini in Kranjske stavbinske družbe.
Ko se je preselil na Reko, je kmalu postal ena najuglednejših oseb v tem mestu. Bil je podpredsednik ogrsko-hrvaške parobrodne družbe, pri kateri je z deležem v znesku po 600.000 kron vdeležen, ravnatelj »Hrvatske štedione i banke« in zavoda »Banca Fiumana«, upravni svetnik društva »Societa fiumana del Dock« itd. Bil je tudi eden glavnih akcijonarjev avstrijskega Llovda.
V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja je Gorup daroval 60.000 K za ustanove slovenskim dijakom na trgovskih akademijah. V svoji rodni občini Slavini je zgradil na svoje stroške novo šolsko poslopje, ki je stalo 40.000 kron.
Gorup se je 1. 1866. poročil z Ano Perghoferjevo. Po mrti prve žene se je L 1881. poročil s Klavdijo Keesbacherjevo iz Ljubljane. Pokojnik je zapustil 5 sinov in 8 hčera. Gorup je imel 5 hiš v Ljubljani. 5 v Trstu, 7 na Reki in krasno vilo ob Vrbskem jezeru.
Dnevne vesti.
+ Klerikalci se jeze, ker smo njihovo postopanje proti Hrvatom, krstili tako, kakor zasluži, z izda-jalstvom in efijalstvom. Ne moremo pomagati! Ce se kdo komu hlini za največjega in najiskreneišega prijatelja, ako to prijateljstvo tudi vsestransko izrablja v svojo korist, potem pa tega prijatelja v času nesreče, ko mu je nujno potrebna bratska pomoč, hladnokrvno zapusti ter ga z najmirnejšo vestjo prepusti usodi, takšen Človek pač ni vreden drugega imena, kakor efijaltskega. Kaj bi na primer rekli in storili Šusteršič in njegovi hlapci, ako bi se dogodilo to-le: Vladi bi kar čez noč prišlo na misel, da bi razgnala deželni zbor kranjski ter bi na ŠusteršiČevo mesto imenovala cesarskega komisarja, ki bi kratkomalo iztiral iz deželnega dvorca ŠusteršiČa, Lampeta, Zajca in Pegana. Ta komisar bi prepovedal vse politične shode ter uvedel za časopise preventivno cenzuro — po hrvaškem vzorcu. Ali bi Šusteršičevci na to v parlamentu molčali? Ali bi se zadovolili s krotko interpelacijo? Prejkotne, da, stavili bi celo sto proti eni, bi se Šuster-šičeva garda kar davila od ogorčenja in edini njen bojni klic bi bil: »Z najskrajnejšimi sredstvi v boj, v ob-strukcijo proti vladi.« Kaj pa bi bilo v tem slučaju, ako bi dalmatinski in srbski poslanci izjavili: »Vložili smo o stvari interpelacijo, to zadostuje, pa mirna Bosna. Če vam to ni prav, pa hajdite z bogom, za vas se ne bomo eksponirali. Kaj nam mari, če vas na Kranjskem pritiskajo ob steno. Nam se godi dobro, vlada je nam naklonjena, a da bi se radi vas sprli z vlado, nam ne prihaja na misel. Naša pota gredo narazen, hajdite z bogom!« — Kaj bi bilo, če bi tako-le
Stran 4,
SLOVENSKI N4RCD.
yo štev.
govorili hrvaški in srbski poslanci? V »Slovencu« bi ne bilo nobene druge besede, kakor — izdajalci, Efijalti, Iskarijoti! Da ali ne?
+ Davčna administracija in morala. Zadnjič smo zabeležili, da smo dobili od davčne administracije »vljudno vabilo«, naj denunciramo svojega stanovskega tovariša gosp. Franca Terseglava, pri katerih listih sodeluje in koliko utegne imeti pri tem dohodkov. Mi smo takrat to »vljudno vabilo« vrgli v koš in javno povedali, da nismo ne vohuni, ne konfidenti, da bi odgovarjali na takšna vprašanja davčni administraciji. S tem smo mislili, da je stvar odpravljena. Danes pa smo dobili od davčne administracije nov ferman, ki se glasi tako - le: »Vabite se v novic, da ali tekom 8 dni na drugi strani tega dekreta stavljena vprašanja v rubriki »izjava« odgovorite, isto tudi podpišete in potem dekret tu sem pošljete, ali pa se v istem roku tuuradno zglasite ter pokažete ta dekret, da se bo Vaša izjava vzela na zapisnik. Ako bi temu vabilu ne ugodili, bi se Vam v uporabi § 250. zakona z dne 25. oktobra 1S96. naložila kazen zaradi nereda v znesku 50 K. — C. kr. davčna administracija v Ljubljani, dne 20. aprila 1912. — Podpis nečitljiv.« — Kakor se vidi, so gospodje pri davčni administraciji zelo moralni ljudje, da groze celo z globo, ako bi se jim kdo zo-perstavil ter bi ne hotel postati denuncijant. Je pač stvar okusa, če je v interesu države, ako se sistematično deluje na to, da se vzgoje denun-cijantstvo in vohunstvo.
+ Iz gasilskih krogov. Kaj je s podporami za gasilna društva, katerih deželni odbor še sedaj ni nakazal za leto 1911? Kakor znano, se podpore zbirajo iz 2% doneskov zavarovalnic, in deželni odbor samo oskrbuje ta denar, ter ga je do sedaj vsako leto razdelil med gasilna društva, da so si kaj opomogla, ker nekaterim je to edina podpora Zdaj pa se povprašuje: Kako je gasilno društvo, ali je načelnik liberalen ali klerikalen, ali je podpore potrebno ali ne in še več drugega. Vprašali bi deželni odbor sledeče: Ali vprašajo gasilci, pri kom gori? Mar ii r.e gredo vsi, ko začujejo o požaru, na pomoč? Kdaj se je to čulo o kakem liberalnem ali klerikalnem gasilnem društvu? Gasilci ne poznajo političnih strasti, gredo in pomagajo. Izven društva je vsakdo svojega mišljenja ali v društvu to odpade. Res daleč je napeljala dr. Lampcta in dr. Pegana ta politična strast, da še na polju človekoljubnosti hočeta imeti stranke in strankarstvo, ali bridko se bode to maščevalo. Ljudstvo uvi-deva in bode previdelo ter razločilo čedalje bolj svoje prijatelje in neprijatelje, ki hočejo še koristne naprave uničiti, s tem da zadržujejo podpore, ki jim po pravici gredo.
+ Sestanek naprednih občinskih volilcev v Mostah bo v ponedeljek, 29. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Geriolu«. Vsi napredni volilci, ki se zanimajo za občinske volitve, se vljudno vabijo, da se tega sestanka udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih stvareh.
— Naše dolenjske pošte. Dan na dan dobimo iz Dolenjske pritožbe, da naši naročniki »Slov. Naroda« in »Slov. Doma« ne dobijo lista pravočasno, osobito okoli Škocijana pri Mokronogu, Vinice itd. Naše uprav-ništvo temu ni krivo. Za dolenjske naročnike se oddaja prav vsak dan list točno od pol 6. do V4 na 6. uro na glavno pošto v Ljubljani za dolenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7. zveer. Naročniki morajo dobiti liste drugo dopoldne. Pritožbe pa pravijo, da ga dobe naročniki eden do dva dni pozneje, sobotni list pa kar 3 do 4 dni kasneje. — Obrnili smo se do vodstva glavne pošte v Ljubljani, da dožene, kje se vrši ta nerodnost. Upamo, da bo pomagalo. Ljubljanska pošta je bila vedno vzorna v odpravi listov. Krivda mora biti vsekakor po nekaterih poštah na deželi. Ako ne bo redu, se energično pritožimo na ravnateljstvo v Trstu. — Cenjene naročnike pa prosimo, naj nam vsako netočno dostavo lista takoj naznanijo.
— »Dom«, glasilo hrvatske seljačke stranke, je, kakor znano, prenehal izhajati v Zagrebu, ker list ni mogel položiti varščine. Danes je izšel v Hribarjevi tiskarni letak hrvatske seljačke stranke, kateri naj nadomesti »Dom«. Letak nosi naslov »Što se je dogodilo v Hrvatskoj?« Morda je to začetek za izdajanje »Doma« v Ljubljani?
— Škrlatinka nastopila je v zadnjem tednu v pomnoženem številu. Tekoči teden priraslo je še pet slučajev. Dva otroka sta umrla, tako da ostane še danes 14 otrok bolnih. V zvezi s temi slučaji zaprle so se vse notranje uršulinske šole, dva razreda nemškega šolskega kuratorja in evangelski vrtec. Da se zabrani na-daljne razširjanje te bolezni, je pred vsem resna dolžnost staršev, da pri vsakem, tudi lahkim obolenjem otrok preskrbe zdravniško pomoč,
kajti le tako je mogoče preprečiti prenašanje bolezni po lahkih nespornih slučajih.
— Pri jurjevanju na ljubljanskem gradu bo točila šentjakobsko - trnovska podružnica Ciril - Metodove družbe izborno vrhniško pivo, ki Je izvrstne kakovosti in je zadnji čas marsikod že izpodrinilo tuje neslo-vansko pivo. Ta podružnica je dobila na razpolago velike italijanske in francoske klinčke, kakršnih v naših krajih nikjer ne rase jo. Kinematograf v posebni dvorani bo pravi kinematograf, samo da bo vstopnina manjša kot v drugih kinematografih. Posebne predstave so za stare samce, da se jim oživi kri. Da tu ne pride zraven kak nepoklicanec, bodo skrbeli reditelji in policija. Kdor se bo hotel dati slikati, mu bo fotograf v par minutah izpolnil to srčno željo v zadovoljnost obeh. Poleg tega bo na razpolago najboljše vino — čigavo, smo že povedali predvčerajšnjim, — slaščice, jestvine in vsakovrsten drobiž, med njimi migajoče razglednice in druga ljubeznjivost. K vsemu temu ni nobene vstopnine ali izstopnine, sprejemajo se le prostovoljni doneski. Zato bo v nedeljo zbrano na ljubljanskem gradu vse, ki si želi razvedriti dušo in srce za par ur, ne da bi ga zato bolel žep. Začetek zjutraj ob 7.
Jurjevanje na Ljubljanskem gradu se vrši ob vsakem vremenu, ker so za slučaj vsabega vremena na razpolago velikanske dvorane za vsakim prostorom na dvorišču.
Iz Jezice. Dne 22. t. m. popoldne je pri nas nenadoma izbruhnil silen požar. Ker je brila zelo močna burja, se je požar v par minutah sdno razširil. Domače gasilno društvo »e bilo takoj na licu mesta. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Stožic, Ga-melj, Ljubljane in Vižmarjev Iz Ljubljane je prišel tudi oddelek tep-ničarjev in potem še drug; vojaki. Orožniki iz Ljubljane, Šiške in Št. Vida so oskrbeli vzoren red. Na lice mesta je prišel tudi okrajni glavar g. vladni svetnik dr. pl. Cron z okrajnim komisarjem. Gasilci, vojaki — posebno vrlo so se obnašali gospodje častniki — in mnogi domači in tuji civilisti so z največjim naporom požar omejili in preprečili še večjo nesrečo. Prav iskreno zahvalo izrekamo tem potom gasilcem iz Jezice, Stožic, Gamelj, Ljubljane in Vižmarjev. dalje vojakom — osobito vrlim gospodom častnikom — in vsem. ki so nam pomagali na ta ali drugi način v tej stiski. — Županstvo Jezica, dne 24. aprila 1912 — Vilfan.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 26. aprila specialni večer s sledečim sporedom: 1. Veselica na Skaseru pri Stockholmu. (Krasen naraven posnetek.) 2. Zigotto poslušen soprog. (Velekomično.) 3. Rešilni čoln. (Lepa drama.) 4. Vsiljiv pregledovalec knjig. (Humoreska.) 5. Geirangerfjord. (Norveška potovalna slika.) 6. Njegovo vzordelo. (Prekrasno kolorirana drama.) Samo zvečer. 7. Koga varajo? (Krasna amerikanska veseloigra.) — Jutri v soboto, dne 27. aprila »Mamzelle Ni-touche«. (Senzacijska veseloigra v treh dejanjih.) Maks pri dineju. (Velekomično.) Mirko prisluškuje v kuhinjski omari itd.
Na cesti onemogla. Včeraj se je na Rimski cesti zgrudila nezavestna na tla 721etna Helena Novak iva iz Železnikov. Ko se je zavedla, so jo prepeljali k sinu na Glince.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 AJacedoncev in 49 Hrvatov, 40 Hrvatov je šlo v Inomost, 300 Lahov pa na Ogrsko.
Izgubljeno in najdeno. Marija Kraparjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 20 K denarja. — Angela Verčičeva je našla zlat poročni prstan. Posestnik Daniel Bat-tolino je našel črno denarnico z malo svoto denarja.
»Mladika.« Današnji številki »Slov. Naroda« smo priložili za vna-nje naročnike prospekt vzgojevalne-ga in naobraževalnega društva »Mladike«, da s tem prepotrebnim in za naše ženstvo velekoristniin društvom seznanjamo javnost.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Naprednega političnega in gospodarskega društva za poljanski okraj« se je vršil snoči v gostilniških prostorih ge. Dolinškove na Mesarski cesti št. 4. Po pozdravnem nagovoru predsednika gospoda Kozaka je ta naznanil, da je društvu dana šele sedaj prilika, da se uspešno razvija, ko je dobilo svoj lokal. Slavnost, ki io je priredilo društvo na sejmišču, je pospešila tudi ustanovitev knjižnice, ki pa se ni mogla še otvoriti, ker še ni bilo primernega stanovanja. Društvo je imelo glasom poročila tajnika gospoda š a p 1 j e 14 odborovih sej in dve javni zborovanji, zastopano pa je bilo tudi pri sejah centrale. Tajnik je omenjal tudi lanskoletno politično delo-
vanje, za katero so se pred vsem zavzemali gg. Babnik, Kozak in Pust. Društvo se je zavzemalo tudi za boljša prometna sredstva v poljanskem okraju, zavzema se za hodnike, za odstranjenje cestnih jarkov, razširjenje Poljanske ceste, za dohode do Gruberjevega prekopa in drugo. Kdaj bodo vsa ta vprašan ;a ugodno rešena, se danes še ne more določiti, da pa bo storila mestna občina svojo dolžnost tudi napram poljanskemu okraju, je brez dvoma. V novem stanovanju bo tudi vedno društveni tajnik članom na razpolago, da jim daje pojasnila. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal gosp. Janko P r e d o v i Č, je povzeti, da ima društvo 140 K 7 vin. prebitka brez pobrane članarine, ki znaša 67 K. Veselica je prinesla 450 K, od katerih je bilo naloženih za knjižnico v Mestni hranilnici 200 K. Na predlog preglednikov računov izreče občni zbor blagajniku absolutorij in tajniku zahvalo. Kot knjižničar poroča nato gosp. M u 1 a č e k. Knjižnica se otvori meseca maja ter bo članom tudi čitalnica s slovenskimi časopisi na razpolago. Darovanih je bilo že več knjig in več jih je bilo tudi nakupljenih, treba pa bo nabaviti Še nekaj del, druge, zlasti slovenske knjige, sci že obljubljene. Pri nato vršečih se volitvah so bili izvoljeni za odbornike gg : Kozak, Perdan, Babnik, Preci o v i č, Mulaček, Sirk, Zaje, B e z e n š e k in Skale, za namestnike gg.: M e d i c, K 1 i n c, S a p 1 j a, R o s s h a u p p 1 in L a v t i ž a r; za pregledovalce računov gg : J e r i -na. Štele in V o d e b, za namestnika g. P e g r i c. Občni zbor je nato sklenil prirediti letos poleti zopet veselico. Dva predloga gosp. Sirka se odkažeta odboru v rešitev in v pošte-vanje. Gosp. Babnik je nato sprožil misel, o razširjenju Streliške ulice povodom sedanjih popravil, o napravi hodnikov na Spodnjih Poljanah, o odstranjenju predvežnih stopnic pri Lichtentturnovem zavod i, o odpravi stojnice na Ambroževem trgu in o odpravi plank v Domobranski cesti ter o razširienjii te ceste. Glede Stre-liške ulice da gosp. predsednik pojasnilo, da se je svoječasno protivila gospa Kavčičeva odstraniti svoj napol podrti plot z motivacijo, da ne proda niti koščka zemlje, dokler bodo Slovenci na magistratu. Poskusiti je treba, če bo sedaj bolj mehka. — Kmetijska družba zahteva za odstop zemlje za razširjenje Poljanske ceste 56S7 K, in da se prestavi žična ograja, dal bi se pa zasuti jarek ob cesti, ki je mestna last, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Telovadno društvo »SoLol I.« v Ljubljani priredi v soboto, dne 4 maja t. I. v veliki dvorani »Mestnega doma« akademijo v proslavo 5 letnice obstoja Sokolstva, združeno s spominskim večerom 51etnega obstoja »Sokola I.«. Spored večera obsega samo resne skladbe in sicer razven orkestralnih in solo tjčk tudi pevske. Pri tem večeru nastopi prvikrat novoustanovljen mešani pevski zbor, 40 pevk in pevcev: ako vpoštevamo dejstvo, da so člani pevskega odseka po večini telovadci, ki porabijo svoje proste ure za vežba-nje svojih telesnih moči, je pač velika požrtvovalnost istih, da oNska,ejo vrhutega še po dvakrat teJonsko pevske vaje. Mešani zbor zapoje, krasno, globoko zamišljeno L. Adamičevo: »V snegu«. Skladba je v dobrem spominu izza koncertov »Glasbene Matice«, kjer je dosegla najlepši uspeh. Druga tudi že znana ;^lad-ba dr. A. Schvvaba: »Dobro jutro«, ki je ljubezniv koncertni valček je tudi še v najboljšem spominu. Gosp. skladatelj je v svoji ljubeznivosti dovolil društvenemu kapelniku gosp. Jaklu, da priredi spremljevarje za salonski orkester »Sokola I.« Tretja skladba dr. A. Schvvaba: »Na iipici« je pa novost za Ljubljano. Ista je izšla že v »Novih akordih« — vendar se pa bistveno razlikuje od novo-predelane. G. skladatelj je priredil spremljevanje salonskega orkestra sam, ter vpletel med prvo in drugo kitico kratko, a jako lepo niedlgro za orkester. — Pevski zbor se vež-ba dan za dnevom in obeta v očigled težkim razmeram nuditi, kar mogoče najlepši, užitek. Vpoštevati se pa mora predvsem, da sokolski zbor nima na razpolago, muzikalično na-obraženih pevskih moči in, da ie le z največjim trudom in veliko požrtvovalnostjo bilo mogoče doseči stopinjo, ki dovoljuje nastop.
Ljubljanski lokalni odbor ter hranilni in posojilni konsorcij prvega splošnega uradniškega društva Av-stro-Ogrske imata svoj redni letni občni zbor v soboto, to je 27. aprila, ob 8. zvečer v salonu pri Mraku na Rimski cesti.
Slovensko pevsko društvo »Ljub-janski Zvon« ima v petek 26. t. m. ob pol 9. zvečer v društveni sobi, I. nadstropje, desno, svoj redni letni občni zbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 26. aprila. Zbornica Je danes nadaljevala debato o poročilu odseka za državne nastavljence glede materijalnega položaja kance-lijskih oficijantov in zboljšanja položaja poštnih nastavljencev. Kakor znano se je postavil odsek na stališče, kateremu se je pridružila tudi večina zbornice, da je treba razmerje teh pogodbenih državnih uradnikov urediti zakonitim potom. Danes je notranji minister Heinold izjavil, da je proti takemu zakonu, da pa smatra vlada ureditev teh razmer potrebno naredbenim potom. Vlada pa hoče uvaževati sklepe zbornice kot dobro direktivo.
Tudi legitimacijski odsek je imel danes sejo, ter je sklepal o volitvah poslancev Buzek, Bauch, Kleski, Hagenhoter, Vojna.
Kot zadnja točka pride na današnji dnevni red prvo branje vladne predloge glede izpremembe delokroga nekaterih ministrstev.
Najbrže bo današnja seja državnega zbora v prvih popoldanskih urah končana.
Brambni odsek.
Praga, 26. aprila. »Češke Slovo« priobčuje, da je Enotni češki klub sklenil v brambnem odseku zavzeti strogo opozicijonalno stališče.
Delegacije.
Dunaj, 26. aprila. Zunanji minister grof Berchtold bo imel v delegacijah daljši ekspoze o zunanjem položaju.
Bilinski pri cesarju.
Dunaj, 26. aprila. Cesar je sprejel včeraj opoldne V daljši avdijenci skupnega finančnega ministra Bilin-skega.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj. 26. aprila. Danes se vrše nadomestne volitve v občinski svet iz III. razreda in sicer za dva občinska mandata v II. okraju (Leopold-stadt) za en mandat v VIII. okraju (Josefstadt) in za en mandat v XVI. okraju (Ottakring). Včerajšnji uspehi krščanskih socijalcev so napravili precejšen vtisk. Splošno se sodi, da so imeli krščanski socijalci tak uspeli samo, ker so nemški nacijonalci nagnali do zadnjega moža vse svoje pristaše na volišče za krščanske so-cijalce in ker je izdal češki volilni komite parolo, da naj se Čehi vzdr-že volitve^
Badeni.
Dunaj, 26. aprila. Poljski klub je sklenil brzojavno pozvati Badenija, da prekliče svoj odstop kot galiŠki deželni maršal.
Bilanca Južne železnice.
Dunaj, 26. aprila. Bilanca Južne železnice izkazuje sledeče postojanke: Prometnih dohodkov 152,355.742 kron. izdatkov 88,971.786 K, izredni izdatki 17,697.982 K, skupni izdatki tedaj 1066.669.76S K, čisti dohodek glavnih železnic 45,685.974 K, skupni dohodki 48,188.830 K, vsota vseh bremen 49,903.552 K, tedaj končni primankljaj 1,714.722 K.
Bosansko - hercegovinska deželna banka.
Dunaj, 26. aprila. Na včerajšnjem generalnem občnem zboru bo-sansko-hercegovinske deželne banke je bil odobren računski zaključek, ter je občni zbor sklenil razdeliti oa čistega dobička v znesku 1,346.489 K dividendo 9%, kakor lansko leto ter prenesti po raznih odpisih 96.817 K na novi račun. Na predlog ravnateljstva se je tudi zvišala delniška glavnica od 10 milijonov na 14 milijonov.
Blamirani Dunaj.
Berolin, 26. aprila. Dunajski občinski svet je pozval berolinski mestni zastop na poset na Dunaju. Berolinski mestni zastop je sklenil, da za sedaj z ozirom na politične razmere in gotovo ne iz prijaznosti do krščan-sko-socijalne stranke, zavrne to povabilo.
Sokolski zlet v Pragi. Dunaj, 26. aprila. Poslanec Ma-Štalka je dobil od vojnega ministra Auffenberga zatrdilo, da bo vojaška uprava dala na razpolago ob priliki Sokolskega zleta v Pragi pripravljalnemu odseku vojašnice, v kolikor jih vojaška uprava sama ne bo potrebovala. Zatrjujejo v Čeških krogih, da je dal vojni minister to zagotovilo na izrecno željo cesarja.
Stavka.
Opava, Iz Freudenthala poročajo, da je prišlo med 'tekstilnimi delavci in tovarnarji do mezdnih diferenc. Danes in jutri se vrŠe shodi, na katerih se bo sklepalo, ali stopijo delavci v stavko ali ne.
. Ogrska kriza.
Budimpešta, 26. apria. Včeraj ob 2. popoldne se je odpeljal* mini-trski predsednik Lukacs z novim ministrstvom na Dunaj, kjer ga bo cesar Jutri v posebni avdijenci zaprisegel. Tudi bivši ministrski pred-
sednik Khuen pride na Dunaj, ter sprejme cesar v poslovilni avdijen V Justhovi stranki so se pojavila i* soglasja in odpor proti novemu binetu.
Hrvaška kriza.
Budimpešta, 26. aprila. Hrva madžaronski delegatje   so imeli d nes dopoldne v hotelu »Lovski rq konferenco, katere se je udeležil di bivši ban dr. Tomašič. Kaj se sklenilo, ni znano. Popoldne ob 4. skupna   konferenca   vseh hrvašk delegatov.
Budimpešta, 26. aprila. V po' tičnih krogih zatrjujejo, da bo kom sarijat na Hrvaškem odpravljen t koj po zasedanju delegacij.
Zagreb, 26. aprila. Včeraj so b zaplenjeni od cenzure vsi listi, ki poročali o debati, tičoči se hrvašk razmer v  peštanskem parlament Ls^ocki in poslanci.
Dunaj, 26. aprila. Grof Lasoc. je vložil danes predlog, da naj odpa dejo v bodoče onim poslancem, | so državni uradniki ali vpokojer uradniki, za dobo zasedanja zbornic državne nlače.
Budimpešta, 26. aprila. Po zatr dilu ogrskih političnih krogov se j posrečilo ministrskemu predsednik Lukacsu doseči z opozicijonalnirt strankami kompromis vsaj v tolike da se bode izvršilo delegacijsko za sedanje popolnoma gladko in da b gladko potekla tudi prva seja ogr skega državnega zbora. Volilni pred log Justhove stranke namerava zvi sati število volilcev od 1,300.000 n 2,500.000 volilcev, socijalni dem krati pa zahtevajo volilno reformo ki bi zagotovila 4,500.000 volilcernl volilno pravico.
Hrvaški dsjaki v Belgradu.
Zagreb, 26. aprila. Hrvaški aka-' demiki, ki so bili odšli pred tednom v Belgrad, so se vrnili preko Smede-reva in Kragujevca v Zagreb. Akademiki se izražajo o obisku povsem povoljno, ter so mnenja, da je ta obisk zbližal hrvaško in srbsko mladino, ter mnogo pripomogel do hr vaško-srbske sloge.
Oblaki nad Balkanom.
Bero!in, 26. aprila. »Deutsche Tageszeitung - priobčuje sledečo, baje oficijozro brzojavko iz Bukarešta:
V Dardanelskem vprašanju je pričakovati v kratkem času odločilnega preobrata.
Rusija
je mobilizirala svojo črnomorska flotilo ter stoji /
pred vhodom v Bospor. Ruske vojne ladje križarijo eno uro oddaljene od Carigrada.
Iz Zofije poročajo, da je Bolgarska mobilizirala svojo armado in da je pripravljena prekoračiti mejo, kakor hitro zapelje rusko volno brodovje v Bospor. Ta
resni položaj
mora izrabiti tudi Rumunija,   ter ne
sme zamuditi prilike, da se udeleži velike
balkanske akcije.
Kljub raznim dementijem in kljub domnevanju diplomatičnih krogov se tedaj vendar pripravljajo resni dogodki na Balkanu.
Avtomobilski roparji v Parizu. Pariz, 26. aprila. V nekem gozdu pri Melanu so avtomobilski roparji napadli avtomobil, ustrelili šoferja v oči ter odnehali avtomobil v Pariz. Zjutraj so našli avtomobil v neki pariški ulici, najbrže so roparji izvršili med tem kak zločin. Policija je prepričana, da sta izvršila ta najnovejši predrzni napad roparja Bonnot in Garnter. Policija je izvedela, da se skrivata v bližini cerkve sv. Magdalene, pa kljub vsemu, naravnost nadčloveškemu naporu, se policiji ni posrečilo roparjev dobiti.
»Titanic«. New York, 26. aprila. V bolnišnici sv. Vincenca se je izvršila včeraj poroka pri katastrofi ponesrečene Roth in Illesa, trgovca iz New Yorka. Nevesta je pri nesreči izgubila vse premoženje, ter je težko bolna. Komite White Star Line je preskrbel deklici novo doto ter odredil slavnostno poroko ponesrečene deklice.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 26. aprila. Dosedaj je zasidranih v carigradskem pristanišču nad 100 trgovskih ladij. Pred Dardanelami čaka približno ravno toliko parnikov. Dnevna škoda znaša okrog 200.000 kron.
Italijansko vojno brodovje. Carigrad, 26. aprila. Italijanska vojna ladja »Varese«, ki je bila pred Dardanelami poškodovana, se je baje pri otoku Lemnosu potopila.
Bazne stvori.
• Porod v železniškem vozu. Včeraj se jc peljala neka delavka r brzovlakom iz Konjic na Dunaj. V Gradcu so jo morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Dekle je povilo med vožnjo  krepkega fanta.
o, int j li tr lobc
jm o v m a i icijž ila m ila lonz jenil bani kror
in si akr bolj so P kov dobi sreč pis ga i nare
Pa
]poli< Bon jta take
je t
spre
se j
pod
verj
Nae
ter
oba
gel
bil
zon
Nat
zon
nak
stoj
pre
cal:
ljati
je p
pris
je 2
sto1
km;
ga
slec
Boi
nali
četi
Jon
tav
z g raj ču Um birr s t poc se mi( no ie nil hej Pa nol ans poi
na nat
mc kei no: me
nai lez mi sel Ui pri isk< |pn nei
VSi
sei le
šč< 'lag
Lji cc pri čl a izd sv že pr; Izn iB< nil ni< i nil šle rn; lai
42 de kr kr
dr
95 Mer.
SLOVCflMl HAHO-).
Stftn 5.
• Potres v Sarajevo. SaraJe-
efic|v o, 24. aprila. Včeraj ob 5. in 52 mi-
i i* unt ie bil čutiti tu močen, dve sekun-kJji trajajoč potres, ki pa ni provzročil iobene škode.
* Ponarejeni bankovci. Afera z ponarejenimi bankovci vzbuja ved-
daflno večje zanimanje. Bankovci so iz-rogponio ponarejeni. Ravno zaradi te-tm$ in zaradi velikega števila je po-e jI cija in Avstro-ogrska banka odre-*• jl:ila tako obsežne korake, da izslede škii^narejevalce. Sledovi katere je do-Hla dosedaj policija, peljejo v Gab-^lillonz, kjer je bržkotne izvor ponare->mwjenih bankovcev.   Prve ponarejene tafcankovce in sicer   po 100   in po 20 ■kron so dobili na Severnem Češkem .bfllin sicer že oktobra lanskega leta. Od i sAakrat se ponarejeni bankovci vedno škiHbolj množe v prometu. Minuli mesec ntulšo prišli bankovci na Dunaj. Ti ban-■kovci so še boljši,  kot oni, ki so jih )c J dobili na češkem.  Policiji se je po-lpalsrečilo dosedaj dobiti natančen polj pis dveh oseb in sicer enega moške-jenl:a n cne ženske, ki sta menjala po-licJnarejene bankovce.
i * Avtomobilski ropar Bonnot. atJPariz, 24. aprila. Zadnji del boja s j J policistov z avtomobilskim roDarjem ■i kJSornotom se je izvršil sledeče: Vra-irnil^ Prve^a nadstropja so se odprla ik0|takoj; ko je Jonin zagledal Bonnota, zaJie ta ocldal tako] na njega strel; bol spremi ju joči kriminalni nadzornik pa gr-l^ Je vrsel takoj na Bonnota ter ga ed 1 podrl na tla. Bonnot se je skušal z ne-:vj J verjetno močjo in hitrostjo oprostiti. "Naenkrat je skočil Bonnot pokoncu ter iz neposredne bližine ustrelil na oba policijska uradnika. Od treh krogel zadet se je zgrudil Jonin ter je bil na mestu mrtev. Kriminalni nadzornik Colmar je dobil strel v srce. Vato fe sunil Bonnot drugega nadzornika Robertsa tako, da je odletel, nakar je pobegnil Bonnot iz sobe. Na stopnjicah in v veži so stali povsod prebivalci hiše. Bonnot jim je zakli-cal: »Pustite me, sicer začnem streljati!« Vse se je izognilo in Bonnot je preplezal na dvorišču visok zid ter prišel tako na prosto polje. Nato se je začel divji lov orožnikov in civilistov, vendar pa je Bonnot izginil kmalu vsem izpred oči. Na zidu, ki ?a je Bonnot preplezal, je bilo videti sledove, iz česar se sklepa, da je bil Bonnot ranjen. Kakor izpove kriminalni nadzornik Roberts, se je izpo-četka branil Bonnot obupno proti Joninu in Colnaru in so se ti premetavali tako po tleh. da so padli vedno i glavo ob tla. »Naenkrat sem videl,« Irafrvi nadzornik, »da je Bonnot sko-: pokonci ter sem slišal pet strelov. Lmirajoči Jonin mi je zaklical s slabim glasom: »Moj stari Roberts, bog s teboj, umiram!« Krogla mu je šla pod desnim očesom v glavo. Jaz sem se obrnil proti Bonnotu, ki je nepremično ležal na tleh in je bil navidezno mrtev. Ko pa sem stopil k njemu, je skočil naenkrat pokonci, me pahnil z neverjetno silo od sebe ter pobegnil na prosto.« Popoldne je bila po Parizu raztresena vest, da se je Bonnot ustrelil. Ko je policija odpeljala anarhista Garizvja vklenjenega v zapor, ga je hotelo občinstvo linčati.
Prošnja*)
na gospoda c. kr. železničncga ravnatelja,   dvornega svetnika Galam-bosa v Trstu.
Z nastopnimi vrstami se obračamo javno na Vas z naslednjo prošnjo, ker smo prepričani o Vaši nepristranosti. Prosili smo že ustmeno in pismeno, pa vse je bilo bob v steno.
Na progi c. kr. državne železnice načeluje oddelku za vzdrževanje železnice Ljubljana I. višji stavbni komisar gosp. N. Polvak. Ta ima pod seboj proge Ljubljana - Jesenice, Ljubljana-Kamnik in Kranj - Tržič s prilično 200 delavci in 80 čuvaji. Lansko leto je začel kruto preganjati prožne delavce. Takoj po aferi prožnega mojstra Prosena je začel brez vsake krivde odpuščati na progi Jesenice - Lesce delavce, o katerih je le nekoliko slutil, da občujejo z odpuščenim Prosenom. (Imena na razpolago.)
Za tem je prišla proga Lesce-Ljubljana. Kopico najstarejših delavcev, kateri so služili od 20 do 35 let pri železnici in med katerimi so tudi člani provizijskega instituta, je pustil zdravniško preiskati. Slišali smo na svoje ušesa, na ugovor pravičnega želez, mojstra, da tako postopanje ni Pravično in jih zdravnik ne bode spoznal za bolne, odgovor g. Polvaka: Bodem že jaz govoril z gosp. zdravnikom, da bode meni ustregel. In resnično, njegove besede so se izpolnile. Po zdravniški preiskavi je prišlo iz pisarne povelje: Ostanite doma, vi, vi, vi itd. (Imena na razpolago.)
Vsak naš ugovor, stari smo od 42 do 60 let, da smo še sposobni za delo. je bil odveč. Postali smo naenkrat bolni pri zdravem telesu in krepki moči.
Isti proces se ponavlja letos na ^ugih progah.
• Za vsebino tega spisa je urednistro odgovorno ie toliko, kolikor določa takoa.
Sedaj pa vprašamo Vas, prebite, gospod dvorni svetnik, aH le tako postopanje vredno moža f. Polyaka? Ali uživajo delavci, kateri so tvegali svoje zdravje in mladost v težki službi prožnega delavca a kopico lučnih otročičev in'brez prihodnjosti take pravice oholega, mladega in neizkušenega tujca naše zemlje? Vprašamo nadalje odbor želez, bolniške blagajne in provizijskega zaklada, ali gospod Polvak gleda na pravično obremenitev teh dveh fondov? Vprašamo slednjič gospode železniške zdravnike v Jesenicah, Kranju, Škofji Loki in Ljubljani, gg. dr. Kogoja, dr. šav-nika, dr. Zakrajščeka in dr. Illnerja, ali Vam je delati tako pristransko v krivično škodo Vam zaupanih članov bolniške blagajne in provizijskega fonda? Kako se to vjema z Vašimi predpisi? Na gosp. Polvaka sploh ne stavimo nobenega vprašanja, ker je v njem že popolnoma zamrl čut pravice do delavcev. On je zadovoljen sam s seboj, da je prišel po sedmih službenih letih do tako velike časti, kjer sedaj zatira nj:mu tako sovražen element kakor je slovenski delavec. Prepričani smo, da bi on v svojem lastnem kraju pri Dunaju, ali kjer je že doma. že davno bil odstavljen od službe, ako bi delil take krivice.
Na isti krivični način odpušča želez, delavce, kateri so člani provizijskega fonda. (Imena na razpolago.) Za vsak najmanjši prestopek, ne da bi bil delavec predkaznovan, sledi odpoved službe. V odpovedi ni nikdar naveden vzrok, zakaj je bil odpuščen. Ko se spravi na njemu neljubo osebo, že ta ve, kaj jo čaka. Ne bodemo navajali, kako dela z drugimi uslužbenci n. pr. s čuvaji. Ti imajo še pravične predstojnike pri direkciji v Trstu, kjer se lahko pritožijo osebno, kamor je pa nam zaprta pot. Kako je on nestrpen pri slovenskih obrtnikih in kako oddaja dela nemškim obrtnikom, je najboljše pokazal slučaj pri radovljiškem tunelu, kjer je napravil njegov nemški ljubljenec Vali z Jesenic tak fiasko, da mu je morala direkcija odvzeti delo.
Prosimo Vas torej, zaupajoč na Vašo pravičnost, preiščite vse slučaje od lanskega leta naprej po kakem nepristranskem gospodu od c. kr. direkcije — tudi gosp. Gaverju ne zaupamo, ker vidimo, da igrata z gosp. Polvakom pod enim klobukom — in prepričali se bodete, da so naše pritožbe popolnoma upravičene.
Iskali smo pravice že pri gosp. Polvaku, ustmeno in pismeno, pa nismo dobili nikakega odgovora, kar je za nas usodepolno in skrajno krivično. Zato smo bili primorani, na Vas se obrniti javno, da se nam vrnejo zopet pravični predstojniki.
Gospodu višjemu stavbnemu komisarju pa kličemo: Der Krug geht solange zum Brunnen, bis er bricht. Prizadeti želez, delavci.
Jijrafi 1 IjsVHal pit
dne 28. aprili 1112.
Vili liriki veselici
sv. Cirilu in Metoda.
Za*«*** zjs*raj as f.
Kanec, ke ta raacl. arei vsake
Paaahtt list itecgi 6 sfral
Izdajatelj In odgovorni uredniki Rasto Pnstoalemlek. Lastnina In tlak »Narodne tlnkarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. aprila: Frančiška Dolenc, hči vpokojenega železniškega mojstra, 17 mesecev, Vrhovčeva ulica 9. — Ana Eržen, hči tovarniške delavke, 10 mesecev, Streliška ulica štev. 15.
V deželni bolnici:
Dne 21. aprila: Anton Bremšak, hlapec, 29 let.
Dne 22. aprila: Fran Lampel, to-Čaj, 34 let. — Ivana Jakopin, tovarniška delavka, 48 let.
Mnenje gospoda dr. R. Reissmanna
Brno.
Gospod J. Serravallo
Trat
Poročam Vam, da pripisujem že vež let Važe Serravallovo kina - vino z železom proti šibkosti in malokrvnosti. Uspehi so bili eminentni; posebno po obilnem krvnem odtokn in po težkih boleznih (pljučnici) je nastopilo pomnoženje moči, oziroma teže.
Brno, 18. oktobra 1909.
Dr. R. Reismann.
odrti saZorh
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča
ve oh vrst.
7z vršu 7 e vsa
poprcLjrilcL. mm
.v ZaZni TclobizTci .v
vedno r zalogi.
— ~" ~ .<~ll~ ~i i i-*--"-.--!
gospod
Potrti globoke žalosti naznanjamo podpisani žalostno vest, da je
Albin Andretto
3. t. m. v 38 letu življenja nenadoma umrl.
Zemski ostanki dragega pokojnika so bili včeraj, t Četrtek, 25. t m. v Pulju položeni k večnemu počitku.
V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1912.
Rodbiic ^tttotti, /drtsddi, 3v» frarasets.
1534
Mmmmnm p«t*o6ila<
Kretfltaa bank* t Ljubljani*
tam H. striki Iflf
«•/. op 4% fcra
4*/. k. o.
M M
irtslaa aveoHtn šel« basne
iS I. 1SS0 '/•    . .
f aju
tiske . • • • . ■aacljttc l.tsdajc
ofprskc htnotetne .
nnMfantne nvntr. ssse. krile
• • •
.  • .
. • i • . •  • •  • *
Ljabljanske kreditne banke Avstr. kreditnega uvoda . Dunajake bančne dralbe . Jalne ieJesatee , . . . Dri avne f desnice • • ,
Alpfite-Montan .... Češke sladkorne dralbe . Zlvnostenske banke. . .
89*25 92*45 89-25
92-25 91-75
42T — 612 —
29^75 304-50 26950 251 — 500-491-71 15 50 75 38*50 31 8= 240*2:
454 — 63551 530--• 0390 725-75 968 «0 380 — 282--
i
89-45 92*65 S)'45
89 20 93-25 92 75
439 — 624-
»775 316 10 28150 257-512 — 503 — 77 15 6575 44-.*0 35 85 243 25
456 — 636 50 531 — 104 726 75 96950 383'-283-
11*43 118-05 95 80 94*90 255 —
Cekini........ U-40
Marke........-'7'8^
PmnH........ 95-70
Lita.........I 94AS
RnMf!......... 1 254*25
Žitna) oene v Budimpešti,
Dne 26 aprila 1912. T • r m i n«
Pšenica za maj 1912.     . za 90 kg 1180
P5enica za oktobei 1912. za 50 kg 1124
Rž za maj 1912..... za 50 kg 1052
Rf za oktober 1912      .   . za 50 kg   9 30
Ove« za oktober 1912  . . za 50 kg  8 87
Koruza za maj 1912 ... za ^o kg <*-45
Koruza za lulij 1912 .   .        za 50 kg   9 32
Meteorolotfčno noroHto.
fttUM ali narjen IH-f SretajT vatnl dat l«-7t m
= 1«»' *s !Vetrovi
erj
metri
? mm  m-s
Nebo
25.	2. pop.	736-3	15-0
**	9. zv.	735*4	71
26.	T.zj.	734-8 ■	3-3
ar. sv z H sl. szah.
si. jvzh.
pol oblač. jasno
Srednja včerajSnja temperatura 8-1 norm. 11-3* Padavina v 24 urah 0 0 mm.
mlaja h patnja n nitiei pamtla Iv. Bonačv Ljubljani.
Cena sliki S krm.
373
Gostilna
alobro uspavajoča, ar. žganje« točam In frnflato bllzo kolodvora v Poljcanah, Štajersko,
se takoj proda
pod jako ugodnimi pogoji« — Gostilno obstoji Is ononad-atropna hane s 6 sobama, z S kuhinjama, 1 kleti In obrambe, vso v najboljšem stanju In z električno razsvetljavo. Polog Mio jo svinjska kuhinja, vsllko gospodersko poslopje z govejim In svinjskim hlevom, prostorno kletjo In kolarnloo ter srovon napol sozldnna hišna stavba. — Pri gostilni jo šo 7 oralov svota« sodonosnlk In vlnogrod z vinskim hrnmom In viničarljo. Cena 40.000 K. Vknjlžonoga dolga jo K 26.800 od katerega jo plačati takoj lo K 13.000. Proda oo gostilna z gospodarskim poolopjom sama ali skupno z zemljiščem vred. — Želeti jo, da bi ostala gostilno v slovenskih rokah. - Natančnejša pojasnila dajo
Jožef Svetlin
nadučitelj v Poljčanah.
Imibaaa natakarica
as večjo restavracijo v sediat Ljubljane
se išče. ,53t
htm a i plani Jiinnar, Sna rilo I.
z vsem gospodarskim poslopjem, 1509
Već pove lastnik Jane* Eaaavar, a štav. 2, pošta Jtiica pri laSmbllaai. a
Sprejme se
1529
m tpsl
▼ trgovino s mešanim blagom.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
V najem se odda s 1 majem
udobno stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na lepem kraju ter r velikim vrtom. V RoZni dolini, 1. vrrsta St 153. H80
Stalni
krajevni nsentl
zmožni nem§čine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih
srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe ood :: „MERKUR", Brno, Meugaese Mr- 20-
Stanovanje
t visokem pritličju z 2 sobama in kabinetom ter pripadki m uporabo vrta
se odda takoj 1532
na Domobranski cesti  štov. 7«
čisti samo
cn
=3
at
KM
S
cA
O
[čistilnim ekstraktom] r
pr
o
Umetni in tis. vrtnar
fjnbljana, Koleiijske oL 16
1542 izvrfiuje
ie prilika. — Delo naajaj nitko okmano ta po solidnik cenah.
Prodaja c?etlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo.
Piramidoa ii kroglasta Hna 1 Imm ter Mintim milice
▼ veliki randžini po zmernih cenah.
Naročila as de2ek> hitro in vestno
J
Št 13442.
15»
Mestni magla^  lfsblloUuU poftlfo tndl letos
10 lirik i nirski zdravilišče 9 Gradela.
Sprejmejo se le v Ljubljani živeči za akrofolozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let
Prošnje, opremljene s potrdilom nboinosti, zdravniškim iepričevalom na krstnim Ustom vlošiU je šlo Iti m+Jtm t t fli mostAOm        " " "
Mestni magistrat ljubljanski
25. aprila 1912.
topsa:
Dr. Iftn Tavčar L r.
^__■___
3U4
7528
62
54
75
4
St/an 6.
SLOVENSKI NAROD.
stev.
r Prva domača tovarna s
omar za led
Simona Praprotnika
v £jnbljani, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela. katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ::
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki se pošiljajo u zahtevi) brezBlatao in ptitnioc prosto.
M. TUSEK, LJUBLJANA
Stari trg stev. 28
140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklena ln porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstni* sta in okvirjev na podobo. - Prevnetje vnak steklarskih dol pri cerkvah in stavbah. Najsolldneisa in točna nostreiba.
Več se poizve v
ss sprajmeta |
ustainaiieiihraH
Soba je zračna ter na novo  opremljena. —
aliei it. l/L lava.
Kontorlst
radi
1507
oo
več gospodov na hrano.
r
6572
Specialiteta tvrdkc fratelH Franca, plan
je vsled svojih silno dietetskih in odlično želodec krepečih  lastnost' :-:
lini išM min sveta.
inzajtpkovalnica! Židovska steza 1 '.
od četrtka 25. aprila dalje odprta, pripo roča svoja izborna vina, katera so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena, ter se točijo  naravnost iz sodov.
:• 7j» mnogobrojen obisk se priporoča ::
15")        Josipina Košate.
se sprejme takoj ali pozneje i« parno isgo na Kranjskem.
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
Stara trgovina.
V kraju s preko 3500 duš, že nad 30 let obstoječa, z vsakovrstnim blagom kakor tudi ::  ::     trafiko, 80.000 letnega prometa,
MP~ se odda resnim kopcem
pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti morajo biti samci, delavni, najraje z dežele in ki razumejo mešano stroko. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „trgovec z dežele 100" na uprav. .Slov. Naroda.* Ozira 80 samo na resne ponudnike I 136»;
Glavno razpečevališče: Sig. Winterf Dunaj. III. Ungarg. 20.
nsaaanasnnn
1
Pro5touol!no ^otinn Inonn dre žHa
V soboto, 27. aprila 1912
tiop.nl) 10. Dri se bo prodajalo oa lica mesta pod iako ugodnimi pogoji na prostovclj. sodni dražbi
hiša štev. 74 v Štepanji vasi
z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo* — Izklicna cena 9.000 K, vadi! 900 K.
Natančneje dražb^ni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
1498
Mate Hafner
c. kr. notar kot sodni komisar.
IZDOsojevanie kote.
Št. 13063.
1514 >
Razpis dijaške ustanove.
Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej je izpraznjeno eno mesto Jernej Sallocherjeve
Ano norec
fjubljana, Rimska cesta št. 11
2a poletno sekiro
priooroca
■ odm^n tca
1207 '
ieo
silil ieloi I K.
Marije Terezije t. h (Pri novem sveto).
Pravico do  te ustanove  ima o  dijaki   ljubljanskih   gimnazij,  ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, pridni in lepega vedenia.
Prošnje za podelitev tega  ustanovnega  mesta morajo biti opremljene z rojstnim in krstnim  listom, z ubožnim listom  ter  s šolskim izpričevalom
zadnjih dveh semestrov.
Vlagati jih fe do vštetega 15. maja t. 1. pri Šolskem ravnateljstvu
Mestni  magistrat v Ljubljani,
dne 20 aprila 1912
Zupan: Dr. Ivan Tavčar L r.
ina s Koiesi
nju deli
»»
»» t *
Najboljše pneumatike.
Angleško sfaadišče obiefc
O. Jjernatovtč
Ljubljana  —   cestni trg štev- 5   — Ljubljana
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plašče v i? blaga, prašnih plašče v '3 hstra ter svilnatih plaščev ja dame vseh najnovejših barv, Aaimodernejše obleke, klobuke in slctmnil^e
ja gosoode in dečtcc co cr&nano ntekih in solidnih cenah.
arodna knjig
Bi
Prešernova ulica stev. 7    v LJubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
'I
III
1 Is
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceli§skega, .komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■■■
gsaj* najboljše kakovosti in po nafnitilh cenah,
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
ensi
I
a
■
Papir
Pisalne in risalne potrebščine
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za
pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma;     peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.     najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolcaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo     • ■y'*'"tT™ P*t*n<*» avstrijskega in ********* *™T*
1    J      1 v vseh velikostih, xa dame ltt ia ffOSpOdO, za na-
vadno rabo in tudi ZZ darila.
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jtarodna knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
------ vseh sistemov -«---.
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč   zavitke,   vizitnice,   oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd
1971
316^
00
43
WVA
88^749
600729
9246