la abbooamenfo poilal« ,MJiilon« la abbooamen o P'««"« * «oloTuli Domoljub v Ljubljani 20. Januarja 1943-XX1 ^ 56»Siev. 3 56 m Slev. 3 Zima p Ljubljani £bcaife naročnino za »Domoljub« takoj, sioer smo ga primoranl ustaviti. M Plačate v januarju naročnino za celo leto, ste tudi zavarovani za primer požarno nesreče. Zato ne odlašajte s plačilom. Ko hojeS sfot značaj n uganko, kako dosezajmo uspehe? boš vpraša Na to vprašanje ti moram odgovoriti, da ~ Skrivnost tvojega uspeha V čem je tista skrivnost, ki nam razvozlj* rašak skrivnosti iz nobenih še tako učenih knjig n* boš naučil, ker skrivnost je skrita prav v tebi samemu. Najprej moraš namreč samega sebe bedi spoznavati, kakor si doslej bil vajen. Morebiti se ves ljubi božji dan pehaš in ubijaš s trdiut delom, da te takole na večer že vse telo bot% Poskusi no, kadar si sam in malce počivaš, kdaj pogledati v skrito kamrico svoje auše ter Tsat malo sam s seboj modrovati. Kmalu boš vide* kako samega 6ebe malo pozn3Š. In to je že taka veliko spoznanje, da si kar lahko vesel, če s* boš tega dobro zavedal. To spoznanje je že en$ takih skrivnosti, ki jo moraš razvozljati, če i svojem življenju hočeš biti deležen kaj prid4 uspehov. Kadar hočeš doseči kaj velikega. 6i moral najprej dobro vtisniti v »lavo, kaj hoče?. NS svoj namen vedno misli. To bo podnetilo tvojoš. če se boš svoje naloge še tako delo ovirati in s te* žavarai tvojo voljo zlomiti. In v tem pa bo, čd boš vztrajal, tvoja volja kakor v kovačnici okovana. Človek večkrat niti sam ne ve, kaf lahko /more. Pomagaj si sam, pa ti bo Bof pomagal! S povedanim pa nikakor nočem reči. dat kar prekrižanih rok pričakuj, kdaj za/eljenl u«peh plane v tvoje naročje. Tvoje pričakovanje naj bo delavno. — Ko si hodrl v šolo. si marsikaj doživljal, da je ta ali oni učitelj vel razred, kakor pravimo, v rokah imel. Vsi st«f ga ves č.ks napeto poslušali in na migljaj u!k*< ga I i. Včasih pa je kak nčitelj zaman Votil. pro* sil in grozil, pa ga nihče izmed učencev ni pol« s Višal. CMkod ta razriika? Eden ima v sebi nofc tranjo silo, ki se ji učenci pokore, medtem ko šolarji ▼ drugem ne vidijo nobene sile, najdi še tako kriči. Prvi ima sam vase zaupanje! drugi ga pa nima. To zaupanje v samega seb* daje človeku pogonsko silo do uspehov. Kajpada mora ta notranja sila premagovati tudi veliko nepotrpežljivost. Pomanjkanje praži vega potrpljenja močno ovira doseganje nspeft hov. če si že kdaj hodil po hribih, si prav gtS tovo občudoval hojo hribovskih ljudi. Ilriboved ti zastavi korak pod hribom v breg tako mir in Itar nekam vnomarno, da so mu čudiš. D (Dalje na 2. strani spodaj.) Ifudc ruske i/^ubc Nemška uradna poročila z vzhodnega boii-|ča ves teden nnglašajo, kako hude izgube inm lovražnik tamkaj pri svojih napadih. Nemško uradno poročilo od 11. januarja poroča, da so v severnem Kavkazu, pri Stalin-Hrailu in oh Donu bili premočni sovražni nu-fudi v krvavih bojih odbiti. V teh bojih ie bilo uničenih 130 oklepnih voz. izmed teh 60 »amo pri Stalingradu. — Boji okoli Velikih Luk ie nadaljujejo. Od 1. do 10. januarju so ha {tzhodnem bojišču nemške čete uničile 024 sovražnih oklepnih vozil. Poročilo od 12. jan. na novo naglaša. kako lo na imenovanih bojiščih sovražni napadi bili fcrvavo odbili ler da ie sovražnik le pri Stalin-fcradu izgubil na novo 45 tankov. Ruske iz-*ube so ogromne. V protinapadu ie ena ruska »trelska divizija bila obkoljena in uničena ter KRATKE z vsega sveta 102 leti je dopolnil 12. januarja nemški topniški general Teodor von Lonbard. Znani angleški teniški igralec Austin, ki prc. biva v Ameriki, je zavrnil poziv angleških oblasti, naj gre izpolnjevat svojo vojaško dolžnost. Nemška vlada fe odpoklicala svoje dosedanj« poslanike v Madridu, Tokiu in Nankingu ter ph bo zamenjala z novimi. Zaradi pomanjkanja rudnin so v Španiji začeli izkoriščati stare zapuščene rudnike, zlasti ležišia svinca in zlata. Zaradi nesreč v vojni industriji je padlo mnogo več Amerikancev, kakor pa je ameriških vojakov v tej vojni padlo ali bilo ranjenih in ujetih. Za zimsko plavalno tekmovanje čez japonsko reko Sumida se je letos prijavilo 300 tekmovalcev, Indija je ogrožena zaradi pomanjkanja žita, riža in prosa, piše ameriški list New York Times«. 12 novih tovarn za izdelovanje bencina so zgradili do konca I. 1942 v vzhodni Nemčiji. Na avtomobilski vožnji iz Haaga v Rotterdam te je na Silvestrovo smrtno ponesrečil italijanski poslanik Ambrosetti. 29 pokrajinskih gospodarski zbornic je ustanovil nemški gospodarski minister • 1. jan. 1943 v vsej Nemčiji. 45 stopinj toplote je kazal te dni toplomer v Argentini. Velike poplave so v ameriški Pensilvaniji 50. rojstni dan sta praznovala oni dan maršal Gčring in minister Roscnberg, najzaslužnejša Hitlerjeva sodelavca. 2100 urednikov ima japonski list »Asahi-, ki Izhaja v Tokiu. V sovjetski |eči fe te dni umrl Kazimir Pil-sudski, brat umrlega poljskega maršala Pilsud-skega. 150.000 pifafk na leto razpošlje lekarna v Cau-bu ▼ Nemčiji na vse strani »veta. Samo okrog 170 gramov sira dobijo odslej na osebo na Angleškem; otroci, bodoče matere in bol-niki še enkrat toliko. Znanstvene zavode za usposobljenost ort.-M za kolonije, so ustanovili na nekaterih visokih šolah v Nemčiji. Madžarske Jude bodo poslali na obvezno vojaško delovno službo v zaledje madžarskega odseka na vzhodnem bojišču. Pred božičaiml prazniki fe hudo obolel svetovni šahovski mojster Aljehinl Zdaj mu je žt bolje. zlasti pa kaka ljubljanska srajca, ki je hribe le odspodaj gledal, se namrdne, pa ne bo daleč prišel. Dolinec se ves požene v hrib kakor kak srnjak, pa četrt ure opeša in s stegnjenim jezikom in čaka, da ga hribovec e svojo počasno, r_ zanesljivo hojo doide. Hribovec ve, da je pot huda, dolga in struna. Zato pa hrani svoje Sile ter mirno in vztrajno stopa navkreber. On ,ve, ikoj je potrpežljivost, zato z vztrajnostjo pride na vrh, kamor ga kliče dolžnost in ka-Wor je uprto njegovo oko, 2' Italijanski bombnik nad obrežjem francoske severne Afriko. Vojni dogodki preteklega tedna Živalmi boji v Afriki Italijansko voj. poročilo št. 961 od 11. prosinca naglaša. da je na Sirlskem bojišču bilo hgolj ogledniško bojevanje, da pa so italijanske čete v Tunizu odbile več sovražnih sunkov ler zaplenile orožje in ujetnike. V Sirti in v frunizu so italijanska ter nemška letala, dasi ie povsod bilo slabo vreme, uspešno bombardirala sovražne kolone. — Nemški lovci so zbili 't sovražnih letal. Vojno poročilo št. 962 od 12. prosinca na- rja: Zlasti močno letalsko bojevanje ic bilo Sirti, kjer so italijanska in nemška letala večkrat uspešno napadala sovražne kolone. V bojih ie bilo sestrelienih 18 sovražnih letal, 'vsega skupaj pa ie bilo uničenih 23 sovražnih '»troiev. — V pokrajini Fezan v Libijski pu-fčavi, kjer so sovražne sile bile v veliki pre-,'tnoči, so se sovražniki morali vendarle uinak- 8iti pred našimi silami. — Osne sile zdaj na-aliuieio novo razporeditev svojih postojank V južni Libiji. — V Tunizu ie sovražnik s pod-jporo svojih tankov napravil nove sunke, ki pa :fo naleteli ua pogumen odpor osnih predniih Oddelkov. Iz tega so se razvili krajevni boji. Nemška letala so bombardirala alžirska le-jtališča ter poškodovala več sovražnih letal na tleh. Italijansko vojno poročilo št. 963 od 13. pro-»Inca poroča: Na sirlskem bojišču oboiestranr (ko ogledniško delovanje. — Pri spopadih, ki »o pretekle dni bili v Fezftnu. ic sovražnik imel hude izgube: prijeli smo kakih 50 ujetnikov. »ied njimi 2 častnika. — V Tunizu ie bilo v bojih, ki so še v teku. doslej uničenih 14 sovražnih tankov, dva oklepna avtomobila in tnnogo drugih vozil. — Osna letala so bombardirala sovražno letališče v Libijski puščavi ler ffinogo letal na tleh uničila. Italijansko voj. poročilo št. 964 od 14. pro-»inca pripoveduje, da je prejšnji dan v Libiji lilo nenavadno živahno delovanje, čeprav so 'J>eščeni viharji boievanie hudo ovirali. Osni lovci so zbili 11 sovražnih letal. — Na tuniškem Jioiišču so spodleteli novi sovražni sunki, ki Tih ie sovražnik napravil s pomočjo svojih thnkov. Italijansko voj. poročilo št. 965 od 15. pro-•afnea sporoča: Včeraj se ie sovražno delovanje iAad libijskim nebom občutno pomnožilo. Močene skupine sovražnih letal so prestrezale skupine osnih letal, ki so sovražniku zbila 28 le-lal, med njimi mnogo težkih bombnikov. — V pokrajini Fezan so osni oddelki uspešno vzdržali sunke sovražnih mehaniziranih čel. — i Motne sunke je sovražnik napravil tudi na [niniškem bojišču, kjer pa je bil ponovno odbit l«r ie imel znatne izgube. zajetih nad 1000 ujetnikov. — 01> Donu ic nemški oklepni zbor od 6. decembru dalje do danes uničil 611 oklepnih voz. Poročilo od 13. januarja naglaša. da je sovražnik na Kavkazu obnovil svoje napade. — Posadka v Velikih Lukih se še junaško brani. Poročilo od 14. t. m. navaja, da ic sovražnik med Kavkazom in Donom vnovič napadel ter izgubil 26 oklepnikov. Pri Stalingradu so nemške čete odbile nove sovražne napade. — Sovražni napadi južnovzhodflo od mesla Voro-než so bili odbili. Nemško vojno poročilo od 15. t. m. naglaša. da sc hudi ombrambni boji na južnem odseku vzhodnega bojišča z vso silo nadaljujejo. — Pri Stalingradu se nemške čete v zagrizenih bojih branijo. Uničenih ie bilo 75 sovražnih tankov. — Pri Velikih Lukih so spodleteli sovražni napadi. En nemški armad-ni zbor je v zadnjih treh dneh uničil 141 sovražnih tankov. 16 angleških ladij potopljenih Nemško uradno poročilo dne 12. prosinca objavlja tele uspehe nemških podmornic zoper angleške ladje: V nepopustljivih napadih proti zadnjim, že močno poškodovanim, toda še plavajočim ladjam petrolejskcga konvoja, iz katerega ie bilo že potopljenih 13 ladij s 124.000 tonami, so potopile nemške podmornice še nadaljnji dve petrolejski ladji s 17.000 tonami ter še enkrat torpedirale tudi tretjo petroleisko ladjo, katere potopitev pa zaradi zelo močne obrambe ni bilo mogoče opazovati. Druge podmornice so potopile v Severnem in Južnem Atlantiku večinoma iz konvojev 14 ladii. s skupno 72:000 tonami. S leni ie sovražim prevozna mornarica spet izgubila vsega 16 ladii s skupno 78.000 tonami. Nov nadomestek za bencin Portugalski listi so obiavili podatke o novem nadomestnem tekočem gorivu, ki ga uvajajo na Portrgalskem. To tekoče gorivo sestoji predvsem 'iz lerpentinovega olia in iz nekaterih dodutkov. Ustanovili so posebno podjetje, ki bo izdelalo dnevno 40.000 litrov omenienega nadomestnega tekočega goriva. d Za novega občinskega komisarja v Dobre- polju je imenovan fašist Bruno Domenelli. Jlcv. 3. ■■DOMOLJUB., dne 20. januarja 1943-XXI. Stran S. Komunistična strahovlada nad slovensko vasjo Kaj je doživljala mala vasica št. Jurij pri Grosupljem Str.iliole, kakršnih naša slovenska zemlja ne „„,1,1 niti i/za turških časov, se dogajajo po vsej .Censki zemlji. Dogajajo pa se po krivdi in prekleti zaslugi lislih .osrečevalcev« slovenskega naroda ki so si nadeli ime .osvoboditeljev«, zalo, da hipod tem imenom med našim ljudstvom laže razširjali svoj komunizem in svoj hudičev nauk. Lju-dje sprva niso mogli verjeti, da bi ti in taki ljudje bili v hudičevi službi. Zdaj pa povsod verjamejo, ker ;o le od krvi rdeče ljudi po njihovih delih spoznali Žalostno pri V6em lem je zgolj to, da je naš človek verjel šele takrat, ko jo je po svoji grbi dobil. Poprej besedam svojih učenikov in prijateljev kar verjeti ni hotel. Pa, 6aj je bilo res da težko verjeli, da bi vse, kar 60 govorili in obetali, bila le hudičeva vaba. No, zdaj pa vedo. Pred seboj imamo pretresljivo poročilo o 6tra-hovladi komunističnih paš in ag, ki so 6trahovali I j udu h o okoli St. Jurja pri Grosupljem. Z malimi razlikami je to povest, ki je 6koraj povsod ista. Najprej so lansko pomlad ljudem obljubljali raj na zemlji, kar je razveselilo vse. ki so bili tako kratke name:i, da so verjeli. Nalo so začeli uganjati 6ilo ler moriti tisle, ki niso verjeli. Zraven pa so uganjali ie grdo hinavščino. Mimo vsega so tako po »elikem ludi straliovali in grozili ter tudi ropali. Med le so zvabili nekaj malo prida deklet, ki se zdaj imenujejo same sebe »parti/anke«, ljudje pa jih splošno imenujejo kar s pravim imenom, kakor takim linstarskim devicam gre. le babnice so prirejale 6Voje sestanke, kjer so zahtevale, da je treba iz St. Jurja odstraniti De-bcljakovo Mici, nečakinjo rajnega župnika, ki je že 23 let delovala med nami. bila je vzorno dekle, ki je delovala ne. le z besedo, marve tudi s 6Vojiin v/^ledom. Lansko poletje so jo komunisti obsodili na smrt. Pravi vzrok, da so jo obsodili, je bil ta, ker so upali priti do njenega denarja, ki ga pa v resnici m imela. V noči od 0. do 7. avgusta 1942 so obkolili iijcno hišo. Kako so umorili Debeljakovo Mici 7. nekaj trdimi 6unki so odprli tnala vrala, ki so dobra /a poštene ljudi, za take roparje tudi železna niso dovolj varna in močna. Gdč. Mici se s siojo deklo hitro skrije v 6obo, kjer je spala njena rejenka Anica šteli, ki je nekako pri II letih, in se zakleneta. Partizani pa so vse preobračali zgoraj in spodaj po vseh voglih in kolih in stikali poldrugo uro, kje bi bil denar. Pri tej priliki so j,okradli vse polno obleke, čevljev in drugih z:'.ii|e primernih reči. Ko pa le niso prišli do denarja, pridrve preti tisto sobo in zahtevajo, da naj m odpre. Na kako rešitev ni bilo ne tu ne tam kaj misliti. Zdaj se začne procedura: 'Kje imate denar?« vpraša komandant. Ona pa reče: »Kje ga pa bom vzela, ko pa sem v,e |>orabi!a, ko 6em pozimi pogorela in po-prail.a',1« Nalo oni odvrne: »Vi ste izdajalcil Vi ste belogardisti!« Na kar ona odvrne:' »To je laž! Imate za to <,oka/e? Skoti a, da sle domačini in veste, da bi 1t};a ne vedeli!« Ker zares prav vsi partizani, kar jih premore lavi občina, nimajo dokazov za lo, 6e kolandant žaleče k njihovemu najboljšemu dokazu: »Mi bomo sireliali!« Ona pa reče popolnoma mirno: 'Kar ustrelile mc. ce me imate za kajl« Na'o nastane grobna tišina. Tišina pred vi-larjein! Nato spet zagrozi komandant, da bo stresal. udr. Mici pa odvrne: -liog naj mi odpusti moje grehe, pa tudi vaše! "joji računi so poravnani pred Bogoni! Vi pa le •* zdaj 6e je ustopil komandant prav tik za-'10, pomeril in Sproq§ za levim ušesom in krogla je sla skozi glavo in prišla pri očeh ven. Gdč. Mici o natine na tla, z desnico si podpira glavo, v le- v miP2- ,ržl, ~ rožni venček- Vam P°vcm- da ^ bre i » ■ 'e n'ena nedolžnost zmagovala nad "Mnostjo in nad partizanskim zverin6tvom. o zverine obojega 6pola ugasnejo luči in 6e r"be.ze v temno noč... razve? in°c°? se ie bri v zgodnjih jutranjih urah božn i 60 ^le množice opravljale 6vojo po- ttidi i do Presv- Srca Jezusovega. Zato se jim tnJ; Pregrozna novica ni mogla strinjati s sve-«*tto sv. julra. Ljinlje so bili hudo preplašeni in Bo kaj.8onen'6?* 6r°a pretre'se11'• 1>a tuLjube Sercerja« KRO. Danes smo ustrelili... Miro Lamprctovo, roj. Rozman, bivajočo v Ljubljani, ter hčerko, staro okrog 4 leta. Zaplenili smo pri njej 1113 lir. Smrt fašizmu — svoboda narodul Kom I. čete bataljona ..Ljub« Sercerja« dnu 5. julija 1942 Komandir Maks, politkomisarja nadomestuje Maks. Hvalijo se, da so ustrelili mater ter njeno štiri leta staro hčerko! To eo re3 zverine! (Nadaljevanje na 4. strani.) Znameniti roman iz križarskih vojska »ROŽA SVETA« bogato ilustriran — je izšel. Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah. Glavni krivci vseh zločinov so se podpisali Fiotje «o dob-ii t roke- iietiae « irl.UfMŠ«! tabori. Z fricoceao je p*E>0. rt f «ali »rC j iCCjir:.:»f«T': porf Jrn !»0;n fjD.Jz. ;-:«.'.ivar._ k r.-»ve nc*:™.? ra «•„ fcKOfrifj-iae pr-jašaro Zrzven pi pr:- v taC vseč.LJ '.jč^ct p-sir. l. ii :-0£.:Č. i aloveaski sp-oiriu. a kje je k. ve- .11 preUvii.« ejOfiatkt krr.: Zac-mo-rk. korr-jiz-ma pr: na« Bkušajo razne i-reo.tvovarjau, cei da to delajo le neodgo-'vn.. Ž-is. :-a tukaj drno ua belem iz- pr ci c. t.. komur. m to more, ker višji kooiua«st. to od t. i libtevajo. govore- naflJuLi p*aa. ki njihovo beee-ditO (f<'i*i pod ic v črk: ponavljamo T iai.t uaje-.aE.e. (-) , Uoc ^ » j .,---i — , , Iv b. a Č-A. *tinhxie<. vait-SMA. 'M. J+rf*- ' -u -J r y / < / - e i i , fas^U* it^V*. ^Cotr- JM- c) odločno sistematično in temeljito je treba očistiti (= uničiti in i z r o p a t i J vasi, oddaljene od .»-.ovnih prometnih žil da bi se s tem zasigurala pr.hrana ic zveza s partizanskimi četami. V tem smislu je treba z akcijami čim bolj pohiteti. Glavni tajnik komunistične stranke E. Kardelj — njegovo partizansko ime je Krištof — pa piše ccvemu vrhovnemu komandaDtu Matiju posebno pismo, kjer mu med drugim takole govori: Za Izvršilni odbor OF: Saša-Boris Kidrič; Krištol-Kardelj Edo; Gašper Jeraj; Hribar Andrej; Peter Strngar-Le skošek Franc; Pavle Tratar Edvard Kocbek; Drejče Jaklič. Kardelj v pismu sam pravi, da govcrl v imenu Partije, to se pravi v imenu komunistične stranke in njenega vodstva. Kaj mu naroča: ftotteUJZouUt C/, Z«*-j,, idJU AU " • • && /KJ-fa-^ 'j • sO-Za^Jti /Sp 'Ž-O-UcjSlu*-. Mu* f s/trirf-%- /Kt> &'/k; •/// [v »fA cuh^fi je' CuoLuLrc /CJU^c w ^^ ^ ^MJ-. Po ^ \ Cia ds** a I ck r>Cf* AAnjz? "LA^f«,cd- Vu&Ke fajudi v.&pL ^ ^^^ Tiste, ki te bodo uporno borili postreljajte. DalioTBe rs« postreljajte. Prav tako oficirje, inte-leituaice itd. ter zlasti tudi kulate (= kmete in .itiliike (= kmetske) sinove. Nai položaje to (- t Ljubljani) j« zanič. Ce aain ■« bo uspelo poboljšati stanja, st bomo morali omakaitL Kam? Misli U na to in gradi!!! To vprašanje je hudičevo resno za vse nas in ga imej vedno pred očmi. Do skrajnosti j« treba hiteti (dobesedno za dneve gre), drugače se ntejne zgoditi, sa bomo s treskom z grmeli. Na koncu ie enkrat poudarjam. Ugled Partije na vojaikem področju je sedaj v Tvojih rokah. zaupanje Partije In pazi Glej, da boi opravičil nase! Prisrčno Te pozdravlja 7« . . , , , Krištof. Zdai je lasno, da komunistična stranka in vodstvo Oh naročata komunističnim komandantom, da morajo potrehti vse. ki so zoper OF, vse duhovnike. vse oficirje in iolane ljudi, ki so zoper komuniste, zlasti pa vse kmete in kmečk« sinove, to je zdaj črno na belem izpričano. Ti ljudie. ki to naročajo, so zdaj razkrinkani kot glavni krivci vseh umorov nad nedolžnimi slo-venskimi ljudmi t teku nesrečnih zadnjih 14 me u "I d Zadoščenje Najsvetejšem«. Dne 10. januar-ja popoldne ob pol štirih je bila v ljubljanski stolnici spravna pomožnost kot zadostilo za bogo-skrunstvo. ki so ga izvriili partizani v Ajdovcu ob 2užemberku. Partizani so namreč tam načrtoma zažgali cerkev z Najsvetejšim vred. Zaman to biic vte prošnje župnika, da bi smel Najsvetejše rt-iiti. Komunisti mu tega niso dovolili. V spravni poboj, nosti je naiprcj govoril ljubljanski ikol dr. Gregor Rožman, ki je razložil značaj bogoskrunskega dejanja ter nato pozval vernike k zadoičevar.iu p o govoru so bile skupne zadoščevalne molitve Ctr-kev je bila polna vernikov, ki to zadoščevali ia komunistično bogoskrunstvo d Nagrado za dvojčke iz Dncejcvega skladi vznesku 600 lir sta prejela zakonca Felgel Ivan ia Cecilija iz Ljubljane d Papež bo v kratkem določil večjo vsoto ia popravilo ccrkva, porušenih v sedanji vojni. d Bojevnikom na frontah je dovoljeno poiiljati samo to. kar se na dolgem potovanju ne pokvari. d 30 letnico svojega zvestega službovanja v hotelu »Koklič« v Novem mestu je praznov^ a na novega leta dan sobarica Marija Kaplanova. Delu čast! Živela! d »Slovenski čebelar«. Izšla je prva in druga številka tega lista, ki tirinaša zanimive in poučne članke. — Gospod l r. L. razpravlja o opraševanju ra«tlin. ki ga izvršujejo čeL le in s tein pospešujejo večji pridelek in tvorne? semena, ki bi brez njega mnoeo rasil n propadlo. Isti č'!ankar obravnava dalje »Kako f-e čebele sjvornzuinevajo«. Obe razpravi bo z zanimanjem bral tudi nečebelar. G. A. B pr ičuje. kako ozna6ujemo matice z barvo. Urednik nadaljnje svojo zanimivo razpravo o n 'i panjskih končnicah. 0'lanek poziv Ija 12 - < originalnih končnic. Med »Drobirjem« najdemo mnogo zanimivosti iz čebelarskega «vct i in marsikatero poučno drobtinico. Med »l)ruš;ve-nimi veMmi« je o!>širiia okrožnica Osrednje« društva in vese!« novica, da dobe čebelarji dvi vagona sladkorja za spomladansko krmljenje čebel d Zatemnitev traja sedaj od 18 do 6.30. d Ker so hidrocentrale zamrznite, ljubljanska mestna elektrarna tarna ne zmore večerne zimske obtežitve ter zato naroča vsem strankam do preklica. naj z motoiii od 16 f> do 19 ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih električnih peči in itedilnikov. Z vso resnostjo opominjamo vse odjemalce, naj čim najbolj varčujejo z električnim tokom ter vestno upoštevajo naročilo, ker bi drugače Liubliana lahko ostala popolnoma brez elektrike. Javnim organom je ukazano, naj izvajanj« naročila ttrogo nadzorujejo ter bo viak prestopek kaznovan. d 10.000 lir ia najbcdnrji« občaae na Vrhniki je darovala ob tvoii >scmdes«tletnici ga. Ana Le-narčič roj. Kotnik. 2ivcla! d S« nekaj nesreč. S konja je padel in si zlo' mil desnico 12 letni posestnikov tin Ludvik Drob* nič iz Ribnice — Vagonček je zlomil nogo 25 letnemu lesnemu delscu Jožefu Haraverju z Vrhnike- — Pri sankanju ti ie zlomil desno nogo 8 letni delavčev tin Anton Zupančič iz Ljubljane. — P" padcu v hlevu ti je zlomil nogo 32 letni posestnikov sin Franc Seme t Krke. d Žrtve poledice. V Ajdovcu pri Žužemberku jt pri nošeniu vode Iz bližnjega vodnjaka 28 letni posestnica Marija Andolčc« tako nesrečno sp"* drsnila na poledenelem dvofflčn, da si je pri pad" cu s škafom na glavi strla levo nogo in dobil« težje poškodbe po glavi — Na poti v šolo i* °,J poledenelem klancu padci 9 letni šolar Janez Gni-dovcc in si zlomil levico v zapestju. — B'^0 Adleiiičev je na poti z dela domov spodncslo 24 letnemu delavcu Francu Brkopcu na poledeneli cesti kolo in si je zlomil desno nogo r gležnju i® dvoje reber. d 22« C pod ničlo jt bilo 10 januarja v Ljubljani. Plačajte naročnino za »Domoljuba* čimprej, ker ga bomo sicer morali ustaviti! NOVI GROBOVI "rr,rT„»T»TTTTTTTTTTTT»»fTTTTTT»TTTTTTTT»»TTTTT l'ri svojem sinu C. Alojziju Košinerlju, Scnlpetrskemu župniku v Ljubljani, jo dne 14. januarja umrl g. Janez Košmerlj, posestnik iz Sodraži-ee St. 17. Pred enim mesecem je dopolnil 00 let starosti. Vse njegovo dolgo življenje je bilo posvečeno delu v ljubezni do Boga in do doma. Do zadnjih let je bil te-leseno zdrav, čeprav Šibke narave, duševno pa prav do konca tvojega življenja tako razsoden, da je z globokim razumevanjem spremljal domače in svetovne dogodke. ISil je vzoren gospodar; h svojo prirojeno razumnostjo in s sodelovanjem svoje zveste žene Terezijo roj. Stare, je visoko dvignil staro Pikco-vo |>o-estvo v Sodražici. Kot gospodar tako je bil vzoren tudi kol mož in oče; trinajst otrok se mu je rodilo v zakonu; vzgajal jih je v globokem kr-can-kem duhu z l>osedo. še l>olj pa z zgledom. V nieaovi hiši se je res ravnalo po geslu: »Moli in delni! V javnost ni posegal, vsaj vidnejših mest ni zavz.Miinl; velik vpliv pa jc imel na sosede po svo- izobrazbi, ki si jo je pridobil z branjem ter daljnih potovanjih, še bolj pa je na vse, ki so pa poznali, vplival po svojem smislu za ljubezen in vzajemnost med sosedi in vaSčani sploh. Krivično-sli in sovraštva ni poznal, naravnost ganljiva je bila njegova hvaležnost tudi za malenkostne usluge, ki mu jih jo kdo izkazal. — 11. februarja 1929 je v Sodražici v krogu svoje družine, sosedov in prijateljev slavil zlato poroko; 25. junija 1939 pa jo bila pri Sv. Petru v Ljubljani prisrčna in lepa slovesnost njegove biserne poroke — GO-let-nica zvesto zakonske skupnosti. Blagoslov pri zlati kot pri biserni jx>roki mu jo podelil njegov najmlajši sin Alojzij, sedanji župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Za biserno poroko je prejel očetovska voščila in apostolski blagoslov od samega sv. očeta Pija XII. — Lansko poletje je zapustil porušeni rodni dom in se je s svojo dobro ženo preselil v Ljubljano k sinu Alojziju, kjer je večer svojega življenja preživel v stanovitni molitvi. Udano je pričakoval, kdaj ga pokliče Gospod k plačilu, ki si ga je z zvestim življenjem zaslužil. Ako bo i ni nI naš narod lako možo poštenjake, se nam za naSo bodočnost ne bo treba bati. Naj da Bog pokojnemu večni miri V Gorenjih Lazah št. 5 pri Sodražici je lepo previden s sv. zakramenti dne 29. grudna izdihnil svojo dušo ugledni posestnik Mihelič Anton, ki je bil celih 47 let naročnik »Do-moljuba«. Rajnik se je rodil dne 14. januarja 1869 ter se je poročil z Ano rojeno Paholje, s katero sta v lepem zakonu živela 47 let. Bodilo se iima je 12 otrok. — . . Naj počiva v božjem En!■ ,Jn''ujočim svojcem izrekamo svoje so-J0, Boh jih tolažil V Metliki je umrl sodni askultant Mihael Jer-an. brat metliškega g. župnika. V Ribnici je odšla 'večnost Helena Arko. V Zakovcih pri Mariboru zapustila solzno dolino posestnikova hčerka vana Kokoljj v Mariboru pa 72 letna zasebnica • °|z''a Krečnik. Dalje so umrli: Viktor in Mala Arsenšek iz Creta ter Leopold Lazički iz Stor. . Kogaški Slatini sta umrla Uršula Kisovar in «nez Ogrizek V Mariboru so odšli v večnost irofp delavka Marija Cokal, 80 letni upokojeni , ■/'msgr. Janez Vreše, viničar Anton Kušar lilh,! , s'r'ce; Gizela Simončič, Jožefa Fritz in Osi sn. om' ~ V Z2- Radvanju je odšla v več-li tra elna Ivana Polančičeva, v St. Ožboltu les-Lnlnn 5C' 37 letni Peler Sarman, v Celju 86 letni r s " r iak' 62 le,na Pav,s Miklavčičeva, — em,eu je zapustil solzno dolino šolski upravi- telj Albin Razpotnik. — V Ptuju sta umrla Konrad Kamšek in Barbara Just. — V St. Jurju ob j. i. je umrl posestnikov sin Franc Kostomaj iz Ce-rovca. — V Bukovju je umrl 35 letni Jožef Klad-nik. — V zdravilišču Dobrna so umrli: Eva Flis iz Zavrča, Jožef Mavh iz Sela pri Slovenjgradcu in Terezija Tschmein iz Gorice. — Na Vranskem je umrl Franc Weintzrl, star 39 let. — V Celju so umrli: Jožefina Furlan, Ida Sakšek, Ivan Lebcn, Jožef Ifrovatin, Frančišča Mač roj. Ratajc, Anton Rcbernak in Marija Napotnik roj. Dobnik; vsi iz Celja. Dalje Roza Vovk roj. Stante, Amalija Cestnik iz Arnovega sela, Franc Kolarič iz Prevorij pri Sv. Križu, Jožef Unetič iz Sv. Križa, Marija Ramšak roj. Baje iz Sv. Pankraca, Doroteja Matul iz Buč pri Gornjem Gradu, Gabrijela Vodopivc iz Toplic pri Zagorju in Frančiška Trepel roj. Hrajtnik iz Polzele. — V Idriji so pokopali posestnika in trgovca Pavla Lapajneta. — Na Pustem hribu pri Sv. Gregoriju je umrla posestnikova vdova Marija Marolt roj. Rigler. — V Skofji Loki so v decembru umrli: Alojz Košir, Fran Lužan, Bogomir Stržinar, Fr. Perner, Ljudmila Fojkar, Francka Volgemut, Leopold Hafner, Vencelj Oman in Martin Guzelj. — V Selcih je umrl Janez Klcmen-čič. — V Zgornjem Radvanju je umrla 83 letna zasebnica Jožefa Berdnikova. Pokopali so jo v Lim-bušu. V Velenju je umrl 56 letni poštar Franc Kotnik. V Celju je umrl 49 letni okrožni zemljiški uradnik Janez Fauland, doma iz Gradca. V Ma-renbergu pa je umrl zasebnik Hans Lukat. — Na vzhodni fronti je padel 28 letni Walter Herber, kočevski rojak, čigar starši živijo zdaj v Prilipah pri Brežicah. — V glavnem mestu gor, pokrajine so umrli skrbna mati 72 letna Marija Faganel, 55-letna Zofija Toroi roj. Zamar in 77 letni slikar Klement del Neri. — V Mariboru je umrl 25 letni uradnik Kurt Crnšec in 32 letni kamnoseški pomočnik Rudoll Romšek. — V Celju sta umrla 89-letna zasebnica Marija Taček in 77 letni krojač in bivši gostilničar Ivan Breznik — V Nezbišah pri Rogaški Slatini je umrla 72 letna kmetica Matilda Strašek. — V Črnomlju je zapustila solzno dolino nadučitelieva vdova Jožefa Setina roj. Spreitzer. — V Smihelu pri 2užemberku je zapustil ta svet znan slikar Anton Jug. — V Novem mestu pa je odšla v večnost 63 letna Amalija Moreta roj. Ulašič. — Pri Sv. Duhu nad Staro Loko so pokopali 82 letno Jerico Pintar, mater g. ka-teheta Pintarja v Ljubljani. — V Ljubljani so umrli: loltka teatra Aloizija Darinka Stepančič, profesorica klasične gimnazije Sabina M Wraber roj. Sonc, soproga todnika Marica Gregorc roj. Zabkar, Antonija Cešnovar roj. Dvortki. železniški uradnik v p. Jožef Ladiha, Ivic* Klemenčič, služite!) fin. dir. v pokoju, 80 letni Karel Ravnikar; akademski slikar prof. Ivan Vavpotič, dr. Pavel Janežič, Ana Eslch, vdova po višjem sodnem avet-niku Antonija Hauffen roj. Luckmann, kavarniški uslužbenec Franc Bnk. 93 letna Antonija Sapla roj. Lavrenčič, strojnik Janez Kavčič, in oče šent-petrskega g. župnika, posestnik Janez Košmerl. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi Vljudno prosimo župne urade, da bi sprejeli naročnino za »Domoljuba« in sploh storili vse, da bo naročnina ra naš najboljši tednik še ta mesec pobrana. Okros sosedov t Vodovod so dobile pred kratkim gorenjske vasi Dvorje, Grad, Cerklje in Zg. Brnik. s Za papir jim trda prede. Srbska centrala za kemične proizvode je pred kratkim izdala nared-bo, s katero opozarja vse prizadete kroge, da bo v bodoče dajala dovoljenja za nakup novega papirja samo tistim podjetjem, ki bodo za nov papir oddajali gotove količine starega papirja. Po te| odredbi morajo vsa v poštev prihajajoča podjetja omenjeni centrali prijaviti zaloge starega papirja. s Za 100 odstotkov |e zvišala ožitnino s l. januarjem zagrebška mestna občina. s Železniško križišče na Črnučah. Pred približno dvema mesecema je bila odprta zvezna proga med Ježico in St. Vidom. Takoj nato pa so se začela na veliko dela še okrog zgraditve proge med Črnučami in Lazamf, t čimer bo dobila omenjena zvezna proga šele svoj pravi pomen. Uelo se je začelo v treh odsekih: sedež prvega odseka so Črnuče, drugega St. Jakob, tretjega Dol pri Litiji. Delo hitro napreduje, vendar je malo verjet- nosti, da bo v 1. 1943 končano, ker bodo dala dosti dela zlasti dela pri mostovih čez Bistrico r Beričevem in čez Savo pri Lazah. V kolikor se tiče dela na črnuškem sektorju, to odkopna dela že opravljena na vsej progi, nasipalna dela pa so gotova že do iznad Nadgorice. — Nova proga ta bo odcepila od postaje na Črnučah ter pojde nato pod vasjo Ježo in pod nadgoriško ježo dalje v. smeri proti St. Jakobu, koder bo zavila nekoliko proti severovzhodu, tako da bo dosegla približno znano cestno križišče zunaj St. Jakoba, od koder pojde dalje severno nad vasmi Brinje, Beričevo itd. in bo končno v zmernem loku pri Dolu zavila proti Savi in čez njo na postajo v Lazah Obenem s temi deli se vrše velika urejevalna dela same črnuške postaje. s Na železniškem nadvoza na cesti pri Kranju se je zaletel neki avto v ograjo, kjer je obtičaL Pri tem je odbilo gotpe Skvarčevi, ki je bila ▼ avtomobilu, levo nogo, deklica Cebulova pa je bila laže poškodovana. Gotpa Skvarčeva je vrh tega padla z mosta na železniško progo. V brezupnem stanju so je prepeljali na Golnik. s Novi učitelji za Sp. Štajersko in Gorenjsko. Mariborski nemški dnevnik poroča o prireditvi učiteljskih maturantov na Dunaju. Omenjene slovesnosti te je udeležilo nad ato nemških učiteljev in učiteljic, ki to končali študij na dunajskih uči* teljiščih ter bodo tedaj nastopili tlužbe na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. t Usoda Smedereva. Dan 5. junija 1941 bo za vse čase zapisan v zgodovini obstoja in razvoja smederevskega mesta. Tega dne je, kakor znano prišlo do strahovite eksplozije zbranega streliva v tamošnji ttari trdnjavi. Nesreča se ja zgodila ravno v trenutku, ko so bile vse mestn« ulice prepolne ljudi in ko je na postaji čakal na' odhod vlak, prepoln šolske mladine, ki je hotela vesela se vrniti na svoje domove. Večina otrok in ljudi na ulicah in doma po hišah je našla smrt bodisi od drobcev razstreljenih granat, ali pa pod razvalinami podrtih hiš in poslopij. Število žrtev je doseglo številko 423. Mesto samo pa je bilo skoraj izbrisano z zemeljske površine. Od 2493 poslopij in hiš, kolikor jih je imelo pred katastrofo Smederevo, je namreč ostalo nepoškodovanih samo 25 hiš. Popolnoma porušenih hiš ali pa tako močno poškodovanih, da to jih morale pozneje oblasti porušiti do tal, je bilo 445, več ali manj poškodovanih pa 2025. Za obnovo uničenega mesta! , je bil takoj uttanovljen komisariat, ki deluje i* danes in vodi vte delo za zgraditev in ureditev; novega mesta. Pravda zaradi čebel, ki »vlamijajo« Kako malenkostni so včasih ljudje, ki niti v resnih časih ,ne znajo biti resni, dokazuje tal® pravda, ki o njej poroča zadnja številka »Slovenskega Čebelarja«, kateri je vso zadevo posnel pO nemškem časopisu »Leipziger Bienenzeitungc št 2 iz leta 1942: Ali ste že kdaj slišali, da bi bil kdo čebel« obdolžil, češ, da mu iz cvetja na njegovem vrtu med kradejo? Človeku se taka obdolžitev zdi nemogoča, pa se je nedavno vendarle pripetila, in sicer kar na dveh krajih hkrati: v Budimpešti in v Stuttgartu. Neki budimpeštanski sadjar je vložil tožbo proti devetim sosednjim čebelarjem, čel da si njihove čebele »prolipostavno prilaščajo tujo premično stvar« — namreč med. ki ga pobirajo iz cvetja na njegovem vrtu. Tožnik je trdil, da tuji panji obdajajo njegov vrt kakor kitajski zid in da je takrat, kadar cvete njegovo drevje, n« vrtu kar smrtno nevarno biti. V dokaz te svoj« trditve je možak sodniku predložil sliko nekega moža, ki je imel močno oteklo glavo. Slučajno pa je sodnik dobro poznal razne filme ter je tako} videl, da je tista slika vzeta iz filma »Nolerdam-ski zvonar« ter kaže obraz pohabljenca >Quasi-modac... Zdaj so se tudi čebelar;i ojunačili. Začeli so sodniku dokazovati, kako čebele pri opra-ševanju cvetov opravljajo silno težko delo. Zaradi tega 90 čebelarji opravičeni zahtevati od sadjarja, da jim odstopi polovico svojega sadnega pridelka. Zato pa so — pravijo čebelarji — pripravljeni tožniku odstopiti polovico tistega medu, ki so ga njihove čebele nabrale na sadjarjevem vrtu, če se nesporno doseže, koliko medu je bilo v resnici na tistem vrtu nabranega. — Sodnik pa je bil moder mož, ki je pravdarjem dopovedal, da ni na vsem svetu nikjer nobene postave, ki_ bi čebelam prepovedala nabirati med in obnožino. O kakem vlomu na sadjarjev vrt ludi ne more biti govora, saj zračni prostor nad vrtom ni zaprt. Kajpada je sodnik zavrnil tudi predlog onih devetih čebelarjev, češ', da tak nredloo ni umesten in tudi ne izvedljiv. Pogled v postumsko (postojnsko) jamo — v jaaia. kjer so nuSIl j Kameniti slap v Županovi Inmt pri Ponovi vasi pri Grosupljem. del liajske jame. V bližini je Muadaienska irvi£ iloveško ribico Vhod v Zupanovo jamo. d Za Spirituala v gor. Centralnem semenišču |e imenovan stolni vikar in profesor dr. Fran Močnik. Vhod v Potočko zljalko na OlSeni v Sauimskl dolini; tam so naSli kosti jamskerja medveda in sledove človeških bivaliič. V Ameriki je umrl pretekli teden izumitelj Hrvat Nikola Tesla, sodclavec Edisonov; Tesla i« Iznašel okoli 900 izumov na polju elektrike. " Se en ponled v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Krasote podzemlja Vsaka vodna kaplja, ki se v kraških votlinah prikaže na stropu in po stenah, ali kane •»a tla, ima v sebi malce raztopljenega apnenca. tRo se na zraku voda razhlapi, ostane za njo finrvica apnenca. V teku vekov so se te mrvice nakopičile in delajo zdaj mogočne, od stropa navzdol viseče, ogromnim ledenim svečam In drugim predmetom podobne kifpnike. Od teh so vzdigujejo drugi, rasto prvim nasproti in naposled se po dva taka kapnika zlijeta v raven steber, ali pa pretvorita kapnike v najrazliči nejše podobe in imena. Sovjeti prodali romunsko zlato Ameriki Romunsko časopisje obširno razpravlja o poročilu, da so Združene države kupile od Sovjetske R usijc za 63 milijonov dolarjev zlata in pravi, da bi med tem zlatom utegnilo biti tudi romunsko zlato, knteremu se Romuni niso odrekli. Listi omenjajo, da sovjetska vlada ni nikdar hotela vrniti Romunom kronskih drn-puljev, zlate zaloge romunske državne bnnke in drugih vrednosti, ki so jih med prejšnjo svetovno vojno poslali v Rusijo. Tedaj so to [zlato cenili nn 7 milijonov zlatih levov, h' d Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z Izvodi letošnje »Družinske pratike«. Treba jo Je eiiino zahtevali. Knjigarne in veletrgovine so jo razposlale na vse strani Ljubljanske pokrajine. Kjer bi pa pralike ne mogli dobiti v domači trgovini, jo naročite naravnost iz Ljubljane ln priložite znamko z 2 liri. V Ljubljani vam do lo. marca če vedno lahko postrežejo. .Vzroke poraza vale na druge ramo Po vseh Združenih državah so te dni začeli z veliko propagundo proti uživanju opojnih pijač. Veliki propagandni lepaki zatrjujejo, da ie treba poraze pri I'earl Harbourju, llong-kongu in Singupoorejn pripisovati posledicam pijanstva, prnv tako tudi zlom Francije. S t'"1 nočejo ameriške oblasti vzroke za |Kira/.e pr(;* valiti na druge rame, s Srbski državni proračun za leto 19-13 znaSa 8490 milijonov dinarjev in je za 3400 milijonov dinarjev večji, kakor je znašal lanski proračun. s Lekarniško zbornico zn celo hrvatsko državno področje bodo ustanovili v Zagrebu. Brbljač je hote! svojega kumiča na vsak Bofin naučit i piti. »Dečko, pij!« mu je prigovarjal; »vino ima ooč.« >Da, tako moč, da vr/c može po tleh, lii-lihi,« se ju smejala natakarica. »Dekle. drži je/ik za zobmi in nikar se ne vtikaj v stvuri, o katerih nimaš nobenega pojma,« je rentnčil lirbljač; »vse, kar ima moč, o slo vse drugače * slast, le pij!« Dn i k je pogledal vprašujoče očeta. Ta mu jc pritrjevalno prikimal: »Da. sladko vino napravi čist glas.« Zdaj je deček pil in kor mu je bila pijača pogodu, je kmalu izpraznil ko/nrrc. Skric pa mu je zmeiul še drugi in tretji kozurec s sladkorjem. »Priliti bi se mu moralo vsaj malo vode,« Je svetovala kremurica. »Kaj? Vode?« se jc smejd protivil Vetrnjuk. '" ril'"' ajnpnk ptiček. In kdor zna peti kot ptiček, zna tudi viuček piti.« j '"da kmalu so vinski duhovi le omotili • P1«ali so mu jk) glavi, ot mimo'pokopališča, posebno ko je bil močno vinjen. S spečim dečkom na rokah je poiskal grob svoje rajnke žene in razvil «e je med njima na pol otožen, na pol vesel odgovor. Pri tem je svojim besedam sam odgovarjal, tako da sta se nckuko takole [»ogovarjala: »Ljuba Franekn, nocoj sem sc žal spet precej zakasnil... Po ne morrm pomagati — Ivoter lkillar in Mikuž sla me tako dolgo zadržala.« »Da, da, Lovre, te izgovore poznam. Ti si vedno nedolžno jngnjc in le drugi so vsega krivi« >.\j ravno treba, da bi bil jagnje. da sem le pošten človek. Voljo imam dobro, samo meso je slalio. Moraš mi pač se enkrat odpustiti, 1 ranekn.« »Od (»ust i In bi že rnda, s«mo da bi se tudi ti že kdaj pol»o!jšu'l. Pa si vedno eden in isti Vetrn ja k.« »Dej, Francka, nikar ne godrnjaj. .Saj te imam rud. Če bi ne odšlu od mene utnpuk pri meni ostala, bi bil že davno svetnis.« »Da, rdeče pobarvani svetnik, kakor ga ni So nobenega v pratiki... Zdaj pa pojdi domov, |jov»e, in lezi spat, sicer še ziniliš in najin fantek izgubi še očeta « »V tem pogledu bodi brez skrbi, Francka. Zdrav in čvrst sem kot riba. In n« fantiča pazim kot nn punfieo svojega očesa, tu ie vse v redu. Fantek je tukaj pri meni in te lepo pozdravlja... Zdaj pa greva domov. Z Bogom, ljuba Francka, lahko noč!« Nekoč je poklical župnik čevaljorja k sebi in tdu napravil resno pridigo, dn mora že nehati s lako vrtoglavim življenjem — ker siccr i m) žalostno ugonobili sebe in posebno pa svojega otroka. Tu se je pa Vetrnjak zagovarjal: »Premisliti gospod župnik, ljudje imajo veliko govoriti, ko je dnn dolg in imajo čas, pa ne smete vsega verjeti, kar se sliši. Prav v zo-loslnem položaju som. Poročiti se ne morem več, ker ne morem pozabiti Francke, Mihovka, ki mi je dolgo pomagala pri gospodinjstvu, je bolna, in da bi si vzel kako deklo z« oskrbnico, ne zmorem. Tako se moram sam ukvarjati z goejKKlinjstvom, kuhali, pospravljati, pomivati in večkrat po celega pol dneva ne pridem do časa, da bi opravljal svojo obrt. V kuhinji manjka zdaj io, zdaj ono iu ne morem drugače, kot dn skočim do Kramarja po to, knr potrebujem. Ce pri tem malo posedim v sobi in spi-jem kozarček vino, je že zaradi obrti potrebno; kojti Krnmarjevi mi dajo veliko deln. I'nn-ta moram seveda jemati s seboj, sicer mi spet odide nn goro in odtod v nebesa, hehehehe ... Kraljiček, Jiehehe, Janezek, je nedolžen, dober otrok. Prav za prav bi moral že to leto hodili v šolo, toda saj veste sami, gospod župnik, da je irokel zdravnik, da je še prešibak in težlko hodi s šepovo nožico. Prihodnje leto ga pa žc pošljem v šolo in boslu videli, kuko bisler in priden dečko je. Piti ne mara drugega kot vodo in v gostilni unt je takoj dolg čas. Dolgo pa. sploh no ostujavu v gostilni, kviičjera četrt, [xil urice. Nalo greva domov, povečerjeva in zmo-liva in spivu potem mimo in pokojno kot dva pruvičniku.« Po tem dolgem govoru je obljubil Vetrnjak vse, knr je župnik od njega želel, in jc šel nato smeje domov, ne da bi se za to, kar je obljubil, še nadalje brigal. Mnogo strožje kot župnik je prijel Vetr-njaka župan. »Ti, Lovre,« je rekel ostro, »to, kar počenjaš, je pu že od sile. Hiša ti propada, čevljarstvo si obesil na klin, denar od svoje rajnke žene, ki bi imel biti otrokov, zapravljaš, in otroku nisi nikak oče, ampak zapeljivec. Če se 'Otroku nisi nikak oče!t tuikoj ne okreneš na drugo pot, te bo morala občina spraviti v keho.« Prvi trenutek je bilo Vetrnjoku, kot bi ga zadela klofuta, nato je zarohnel: »Hiša je moja in otrok je moj otrok in za čevljarsko obrt plačujem sam davke in zato no pustim, da bi se kdo vtikal v moje zadeve. — Soino eno besedico še recite, pa grem takoj na sodnijo in vas tožim za razžaljenje časti.« »Kar pojdi, ta.m ti jih bodo že povedali,« je odvrnil župan mirno, pa odločno. »Sicer te pa nisem poklical, da bi se s telioj pričkaI. Povedal soin ti, kar je bilo trelxi povedati. To je prvi in zatlnji opomin. Če nočeš poslušati, boš moral okušati, to se pravi, nositi posledice.« S temi besedami je obrnil Vetrnjaku hrbet. Ta je pripovedoval nato o tem svojima tovarišema. Ogorčeno sta planila pokonci: »Kaj si vendar domišljajo oblnstnež?« je rentačil Brbljuč; »mu bom že stolkel greben. Povedal bom zgodbe, da mu bo v ušesih šumelo« Škric pa je slovesno izjavil: »Dobrin, najvišja je svoboda in svobode si ne damo od nikogar omejili. Jaz imam prijatelje tam v mestu, tudi advokate, ki IhkIo ščitili našo pravico. In zdaj pa hočemo občinskemu samosilniku še nalašč pokazati, da 6tno svobodni možje« Štirinajst dni nato je bila velika svatba v vasi in zvečer je bilo pri Lomljnnu kuj živahno. I>o štirih zjutruj je trajul ples, pri katerem so sodelovali z muziko trije vinski bratci z Janezkom Kraljičkom, vred. Fantek je bil že |>o par urah truden in zaspan in večkrat že so mu morali pustiti, da se je vlcgel na klop in zaspal. Nato so mu dali spet kave in g« silili, da je z njimi godci, za kar se je pa le nerud in jokajoč vdal. Županu je bilo že takoj zjutraj sporočeno o vsem tein vrtoglavem početju in še isti dan se je odpeljal nu okrajno sodišče nai Gorja nsko. Dva tedna pozneje, na neostva,l jen pod varilstvo ali kuratclo in dn se sinček odvzame njegovi očetovski oskrbi. Vetrnjak je pogledal, pomoči iščoč na svoja dvn prijatelja, ki sta pa stuiln poparjena in skrušena in si nista upala ziniti besedice. (Aadoljeuanje prihodniit.) -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Kaj dožive padalci Ali ste že slišali, da je skočil kdo iz višine toliko in toliko tisoč metrov, padal skozi vse-mirje kakor kamen, odprl padalo in doskočil nu 'emljo, kakor telovadec z droga? Gotovo ste že slišali o drznih letalcih, ki so se lotili tudi padalskega športa ali padalske vojaške službe. O teh vam bom danes pripovedoval. Nekoč sem slišal za srčnega padalca, ki se je odločil, povzpeli se visoko nad oblake in skočiti iz letala v trenutku, ko bo čez 8000 m visoko nad zemljo. Radovednost me je gnala, da bi se na lastne oči prepričal, kako bo to storil in kako se mu bo to posrečilo. To sem videl, da ne gre samo za korajžo, temveč da morajo biti padalci za svojo junaško spretnost skrbno izurjeuf. Zaradi tega imajo svoje padalske šole, v katerih se učijo najprej ravila-11 ja s padalom, potem se urijo v skakanju v globi no, pa v kozolcih po tleh in podobno. Lepega dne sem stal v bližini letališča, od koder se je vzpelo srebrno letalo in odneslo moza s padalom na hrbtu visoko v zrak. Brnenje je kmalu ponehalo, letalo pa se je vzpenjalo vedno više. Ze je bilo drobno kakor ptič, | otein pa nam je izginilo izpred oči. l'o resnici povem, da smo nestrpno pričakovali, kdaj bomo Zagledali drobil* točko, ki Ik> padala proti zemlji. Navadne skoke s padalom iz višine 1000 m sem videl že prej, tokrat pa sem pričakoval nekaj posebnega. v O padalih sem vedel, da so to velikanski dežniki, kupolam podobni, ki toliko ustavljajo navpično padanje, da se padalec ne ponesreči, ludi to sem vedel, da uporabljajo dvoje vrst pada , navadno, ki se odpira avtomatično, in padalo na rotni poteg. Ah, nekaj neverjetnega se zdi človeku, da je mogoče padati toliko in toliko kilometrov prosto kakor kamen in šele potem odpreti rešilni »dežnik«! Kakšen mraz mora biti v višini, dvakrat višji od Triglava in kako se neki počuti padalec, ki šviga skozi dfbiTl kikt°r S,.rC,a «,cd» '>ri "a uro, t„\n J i -"?,(i ZC'!nljo l"),f'Km' za ročico iu tako odprl orjaško platno nad seboj' . Ko tmo tako pričakovali moža, ki bo padel z neba, smo sedeli na vrtu gostilne in pili kavo. To smo vedeli, da se bo Tpustil šele čez da0bir0k,V V'T,rt,ekla- smo P'ežali v zrak da b kaj zagledali. In res, precej daleč od letališča smo opazili drobno točko, ki je padala "dansko hitrostjo se [c i- kalti skrlfee|nIj1' rrenUt^ 50 l,0iUlli zelo dolgi, kujti skrbelo nas je. ali se bo skok posrečil Ko smo zagledali odprto padalo, smo se oddahnili. Mirno je plavalo naravno t ua travnik kjer se je po nekaj sekundah pojavil padalec se zakola Ii I po tlel, in vstal, fcled tem "e ic >*> ztmlji Potem nov,., ■ hze "' Poslušali padalca, ki je povedal prisotnemu časnikarju naslednje: ' .»/-a časa vzpona z letalom v višino ki ie »lisi I cm na svojo družino, isločasno na s„m a -s« aSrmfStf^HS skočil Je Zag0rel° clv°je hkrati sem S» J? naineugodnejši trenutek. Nisem »e bal, citil pa sem veliko napetost v živeto LTuj0*™ 1 °drinil z »«««"£ sera pri- veter me ie n',""'1 T1" ur,e ž("Paric<=. Močan sem občuti/ JT.V",'1 ,na «luv" in P"o, kar sem oDiutil. je bil hud mraz; kakšnih 30 sto- in metalo no°zrnk^'0 Nek«i>« me je sukalo pos^^r se mi -ie Riliard Jakopič je v naši umetnostni zgodovini imenovan starosta naših slikarskih umetnikov najnovejšega časa. Rodil se je v Ljubljani leta 1869., torej istega leta kot njegov sodobnik, slikar Grohar. Ljudsko šolo je obiskoval na Grabnu v Ljubljani, tukaj je vstopil tudi v realko, pa jo v šesti šoli izstopil Iz nje in se posvetil slikarskemu študiju. L. 1887. je namreč že napravil sprejemno skušnjo za dunajsko umetnostno akademijo, kf se jo vanjo tudi vpisal. Toda umetnostno življenje in delo v ti akademiji mu ni ugajalo, rajši je odpotoval v Mo-nakovo in se tamkaj zadržal polni dve leti. Vse tja do leta 1900. je ostajal pozimi v Monakovein, poleti pa jo doma, posebno v ljubljanski okolici slikal svoja začetna dela. Od leta 1900 dalje pa skoraj stalno biva v Ljubljani. Tukaj je 1. 1900. odlično kot Grohar sodeloval pri organizaciji prve slovenske umetnostno razstave, prav tako pri drugi razstavi 1. 1902. Tedaj je bival v Skolji Loki, in sicer najprej v Pušlalskein gradu, pozneje na Štemarjib, in hodil v škofjeloško okolico, kjer je našel premnogo lepih motivov za svoje slikanje pokrajine. Vmes pa je tudi iz škofje Loke hodil po svetu na različne razstave, kjer je zastopal slovensko umetnost. Tako je bil 1903 v Pragi, kjer je nadajleval slikarsko študije v H.vnaisovi šoli, 1901 pa j0 na Dunaju obenem z Groharjem, Bernekerjem in Zmit-kom priredil prvo slovensko umetniško razstavo na tujem. Isločasno je ludi ustanovil v družbi z istimi umetniki slovenski umetniški klub »Sava« Z Dunaja se ie zopet vrnil v Skoljo Loko od tod pa je sel na razstavo v Belgrad. Tamkaj je jiri-redil in organiziral slovenski del prve jugoslovanske umetniške razstave. Zopet se jo vrnil v skoljo Loko, od koder je 1905 odšel na razstavo v London L. 1906. pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Tukaj je 1907 ustanovil prvo slovensko umetniško šolo skupno s slikarjem Sternenoin, s katerim jo že v Škofji Loki skupno deloval. V Ljubljani je Jakopič kot prvi uredil prostor za stalne umetniške razstave. To je znameniti Jakopičev paviljon v Tivoliju. Z njim si je Jakopič pridobil nesmrtnih zaslug za naš narod in našo umetnost, saj je od ustanovitve tako rekoč vsak dan odprt ta prelepi hram slovenske umetnosti. Dan za dnem razstavljajo sodobni slovenski umetniki, dan za dnem je ta hram umetnosti ves poln slovenskega občinstva. Prav Jakopič je tisti med nami, ki je razširil zanimanje za slovensko slikarsko umetnost med najširše narodne plasti. Ta Jakopičev paviljon jo bil odprt obenem s prireditvijo tretje umetnostno razstave leta 1909 v Ljubljani. Jakopič je žo v realki kazal izredno' nadarjenost za slikarsko umetnost, Ze iz. tistih let imamo njegovi sliki Mestni log in Krim. Že njegova prva umetniška dela so prinesla v slovensko iiim-tuostno življenje nove smeri. Iz Monakovega je izšel še bolj navdušen za novo umetnost in v kratkem z. njo uspel tudi na Slovenskem. Pred njim so slikarji |iri nas slikali s črto in radi res nične predmete olepšavah. Jakopič pa je odpravil črto in olepšavanje ter uvedel moč barve in natančno risanje po naravi. Njegove slike so slike trenutnega vtisa; kakor se predmet v trenutku umetniku prikaže v naravi, tako ga je treba naslikati. Slika lastne matere. Stara žena in Krajina nam o tem dovolj jasno pričajo. Slog natančnega vtisa v trenutku je vladal pri Jakopiču od prvih začetkov do konca monakovske Rihard Jakopič du.ia ne sluha. Ves čas sem gledal na uro. Počasi se je sukal kazalec in pokazal prvo minuto, za tem drugo; izračunal sem, da morain padalo odpreti v hipu, ko l>o jx>tek!o 142 sek. tako sem tudi storil in potegnil za ročaj. Zera-Ua se mi Je približevala s strahovito hitrostjo. Začutil sem krepak sunek, steklo na uri se je razbilo, padalo se je odprlo. Srečno sem do-skociI vse je šlo brez poškodbe.« Tako je pripovedoval mož, ki je bil še pred tremi minutami točno 8100 m nad zemljo. šole, to je nekako do 1900. V tem času prevladu-jejo pri njem |>okrajinske slike, redke pa so oseb. no podobe (portreti). Iz tega časa naj omenimo tele Jakopičeve slike: Zimsko sonce, Gabri, Jo sen. Pod brezami, Kamnitnik (kot Groharl), V, gozdu itd. V vseh teh podobah vidimo samo na. ravo, verno posneto, kaJfor se nam sama kaže r luči in barvah, brez vsake globlje vsebino ali pomembnosti. V drugi svoji umetniški dobi je že dajal tem pokrajinskim podobam tudi vsebino in jKimeii, lahko bi rekli duš«, medtem ko je bila v preji-nji dobi le zunanja podoba narave pred nami. V to vrsto Jakopičevih umetniških del bi sodilo te-l» slike: Svetuik, Evangelij svetega Marka, Pri klavirju, Križanska cerkev (od raznih strani), Eva, Spomini, Zeleni pajčolan. V vseh omenjenih po. dobah je viden krepak j>oudarek pripovedovanj« ali pa čustva, kajti v tej dobi je sam umetnik iz-povedal: »Bistveno v sliki je misel!< Nekako od 1917 dalje pa štejemo tretjo dolio v razvoju Jakopičeve umetnosti. Sedaj je pri njem nastopil slog barvne vtisne umetnosti. Sedaj mu ni več glavno vlis, sedaj mu tudi bela ali črna barva sama lahko nekaj poda, medlem ko je prvotno dejal, da mora hiti vso natančno po naravi, kjer seveda same čiste belo bsarve nikjer ni. Doslej je ni uporabljal, v novejšem času pa, kajti sedaj je tolmačil dušo narave, no j>a zunanjo |*> dolio v nji. Duhovna stran predmeta mu je poslala v njegovi najzrelejši dobi glavna stvar, ki jo mora umetnik prikazati v svoji sliki. Iz lega časa ]>o letu 1917. naj omenimo tale njegova dela: Sipina, Trnovo, Košnja (Ob koiuji), Na gričku. Sestrici in Slepec. Jakojiič je svetovno znan slovenski umetnik, saj je svoja umetniška dola razstavljal lako rekoč po vsem svetu, luikor na Dunaju, v Monakovem. v Belgradu, Sofiji, Londonu, Triesteju, v Rimu, Parizu, Krakovem, Varšavi, Filadelfiji itd. Polej tega, da je slikal in razstavljal svoja deia, je v slovenskem umeteniškem življenju ludi sicer še |x* memben, saj je napisal ffremnogo člankov o jo-menu umetnosti za Slovence, napisal je mnogo ocen o drugih umetnikih in umetnostnih delili, organiziral je številne razstave, društva ln ž« omenjeno najpomembnejše delo: Jakopičev paviljon. Prvi je bil prav Jakopič, ki je na Slovenskem ustvaril trdno vez med umetenikom in občinstvom, prvi je )X>kazal na zgodovino slovenske slikarsko umetnosti, ki smo o nji pred Jakopi« čem komaj da vedeli nekaj malega in da jo sploh imamo. Zato je leta 1910. organiziral prvo slovensko zgodovinsko umetniško razstavo, da bi nam pokazal, kaj že imamo in česa nam fe manjka. Glavni nauk, ki nam ga je iz ie razstave hoti4 pokazati, pa je bil, da so mora slovenska umetnost v podobi osamosvojili, kot se je istočasno osamosvojila naša književna umetnost s Cankarjem in Zupančičem, kolikor se ni še mogla ob Levstikovem času. Jakopič je zahteval našo narodno umetnost, ko je sam zapisal: »Za nas J» samo ena pol: otresimo se tujega vpliva... Ne !«>■ dinio oskrbniki, hlapci tujega bogastva, ampak po denimo gospodarji svojega, četudi skromnega posestva I (LZ 1911, stran 357). Jakopič je potna- 4 gal tudi pri ustanovitvi slovenske Narodne gnl*" nje, lega najvijega našega zavoda upodabljajočo umetnosti na Slovenskem. Po vsem povedanem ja kaj lahko spoznati, da je Jakopič najodlčinejšl pojav med slovenskimi slikarji-umetniki in da sodi med naše največje može I št. Vid pri Stični Poravnajte naročnino za »Domoljuba« i« druge liste še ta mesec, časopis bomo dostavljali. če ne boste časopisov dobivali na pošti, Jih boste pn dobivali v župnišču. — Zastopnik Kristan Alojzij. Le če bo naročnini za »Domoljub« plačana že v januarju, bo naš najboljši tednik mogel v redu izhajati. ,No Rowley,« 6«n vprašal, ker me še ni bila uniiada' bi brez ugovora šel v prvo bojno vrsto i takim voditeljem, »je vse v redu? Alt zaupate ^°'f>Goiovo''milord,« je odgovoril. »Vse je v najboljšem redu, zagotavljam vaše lordstvo.« •Oprostite, Rowley, ali ne bi bilo boljše, da bi opustili tisto milordovanje, kadar sva sama, da bi Slo vse hitreje od rok? Popolnoma zadosti je, fe mi rečete gospod Aune. Tako je prav navadno Um, kjer 6cm doma.« Rowley je široko zazijal. »Ampak vi ste takisto grot, kakor grof gospoda Pavla, ali ne?« . .(jusijoda Pavla grof?« sem pontrvlial in se smejal »Kar mirni bodite, veste, gospoda Rowleyja erol je takisto prav. Jaz samo izhajam iz mdajšega kolena in nosim tudi priimek poleg naslova. Aloin jt grof; jaz sem grof Anne, in če mi boste rekli gospod Anne, bo popolnoma prav.« »Bom, gospod Anne,« je rekel bistroglavi mladenič. »Kar se tiče britja, bodite brez skrbi. Gospod Pavel pravi, da znam dobro briti.« »Pavel je bržkone grofov služabnik?« »lako je, gospod Anne. Težak posel ima,, v resnici težak. Grol je prav čuden človek. Ne verjamem, da bi bili gospod Anne tudi tako čuden,« odvrnil zaupljivo in se nasmehljal v zrcalo. Mladenič je imel kakih šestnajst let, bil pri-fcupliivega, veselega pegastega obraza 6 porednimi očmi. V njegovem vedenju je bilo nekaj prosečega, prikupljivega. kar mi je bilo prav všeč. V meni 60 se zbudili spomini iz mladih let, 6pomini na strastna občudovanja, ki so že davno minula, in ko sem pogledal v zrcalo, se mi je zdelo, da 6cm na. Rowlevjevcm obrazu vMel nekak odsiv 'e svetlobe svoje lastne mladosti. Vedno sem trdil — drugače kot moji prijatelji — da sem predvsem varčen človek in da je zadnje, kar bi lahkomiselno vrgel proč. najbo j dr-gorero. namreč deško občudovanje junakov. »Slišite. Rowley,« sem rekel, »obrilt 6te me tako imenitno, da sem videti kot mlad bog.« »Najlepša hvala, milord! Gospod Pavel nima nobenih skrbi zaradi mene. Lahko mi verujete, gospod Anne, če bi gospod Dawson ne dal kaj na mene, bi mi ne poveril tega posla, ampak že ves mesec vas čakamo, v resnici!« Nasmehnil sc je nckatn v zadregi, »vaši lasie «o krasno kodrasti,« je rekel, da bi zasukal razgovor drugam; »ampak grof, šele ta ima kodre, najbolj šegavo pri vsej reči pa je, da se ne ko-drajo sami no sebi namreč, kakor pravi gospod I avel, bolj kol niti. Re6, gospod grof 6e stara, je pa tudi marsikaj doživel, resnica, gospod.« »Moram vam povedali, da vem zelo malo o »jem,« t*m odgovoril. Naše rodbine 60 večinoma ikh lefCaKC Za6C' v°iak }e 001 otro' »Vojak, gospod?« je vzkliknil Rowley z občudovanjem. »Ste bili že ranjeni?« /oper moja načela je, da bi vzdrževal izkazano mi občudovanje. Odgrnil sem spalno haljo z rame ln pokazal brazgotino, ki sem jo bil iz-•pSiliiv Cišal 6amo dvomljive besede o njem. Sam Roma i ne mi ga ni bil opisal kdo ve kaj dobro, in ko so me pripeljali zdaj v sobo mojega sorodnika, sem ga gledal prav sumljivo. Podprt z blazinami jc ležal na ozki postelji, ki ni bila večja kot vojaška, in je bil videti, da komaj diha. Star je bil kakih osemdeset let, ampak iz njegovega telesa je po vsej priliki izginila vsa kri, vsa barva, celo iz njegovih, oči. ki jih je imel izvečine zaprte, kot bi ga luč slepela. Na obrazu je bil videti nekak izraz prekanienosti, ki me je venomer navdajal z nemirom. Ležal je s sklenjenimi rokami kot pajek, ki preži na plen. Govoril je preudarjeno in vljudno, vendar komaj bolj glasno nego zdihljaje. »Dobrodošel, gospod grof Anne,« je rekel in uprl oči pozorno v mene, ne da bi se kaj premaknil na blazinah. »Poslal sem po vas in zahvaljujem se vam, ker ste dospeli tako urno. Zelo mi je zal, ker ne morem vstali, da bi vas pozdravil. Upam pa, da so vas vsaj dc6lojno sprejeli.« »Gospod s'tric,« sem odvrnil in se globoko priklonil, »prihitel sem na poziv glave naše rodbine.« Dobrol Pravi Sedite, prosim. Zelo bi me veselilo, da bi slišal nekatere novice, če se sploh more reči, da so novice nekaj, kar je že dvajset let za nami — kako je na primer to, da imam čast videti vas tukaj.« Hladni sprejem in žalostni časi ki jih je vzel v misel, so me naredili žalostnega. Bilo nu te. kot da bi vse naokoli mene bilo pusto m žalostno; veselje, ker me je sprejel, se je izpreincnilo v žolč v mojih ustih. »V6e to lahko jx>vem v malo besedah, gospod. Mislim, da mi ni treba praviti o 6mrtj 6Vojili nesrečnih 6taršev. Preostane mi samo še. da vam povem o izgubljenem otroku.« »Prav imate. Tisti žalostni dogodki so mi precej znani; mučni so. Veste, nečak, vaš oče je bil človek, ki ni poslušal nobenega 6ve.ta. Prosim pa, prifiovedujte mi, kako je bilo z vami samimi.« »Bojim 6e, da va6 bom takoj izpočetka žalil v vaši rahločutnosti,« 6em odvrnil in se bridko nasmejal, »6aj se moja otroška leta pričenjajo ob morišču. Ko je bil tisto noč objavljen imenik, na katerem 60 bila napisana tudi imena mojih staršev, 6em bil že dovolj star, sicer ne po letih, ampak po izkustvih, da sem 6e zavedal V6e svoje nesreče. Vi,« pri tem mi je zastala beseda, »vi 6te se domenili z neko našo prijateljico, go6jx> de Cha6serade6, da naj ona 6krbi zame, in ker je bil ječar dobrega srca, mi je bilo dovoljeno, da sem 06tal v zavetju ječe. Ječa mi je bila edino zavetišče. Gospod grof, 6ami si lanko mislite, kakšno je bilo to življenje in s kako naglico je 6mrt iskala in našla svoje žrtve. Ni mi bilo treba dolgo čakati, da je bilo ime gcBjie de Chasseradčs na imeniku kmalu za imenom moje matere. Ona me je izročila gospe Nystol, le ta pa zopet gospici de Braye in tako dalje. Jaz 6em bil edina mirna točka v toku vseh teh dogodkov; V6i drugi so hitro brze-li mimo kot oblaki. Dan, dva sem bil v njenem varstvu, nato je prišlo slovo in daleč v besnečem Parizu 6e je zgodila krvava žaloigra. Bil sem mi-ljenec, poslednja tolažba na 6mrt obsojenih žena. Doživel sem hude boje mylord, toda nikdar več nisem videl tolike srčnosti! Vse se je vršilo s smehljajem in po običajih dobre družbe. ,Lepa mama', je bilo ime, ki sem ga rekel V6aki ženi, kot so me bili učili, in dan, dva je nova ,lepa mama' ravnala nežno z menoj, 6e ponašala z menoj, me učila plesati menuett in moliti, nato pa me je neki dan presrčno objela in odšla za ostalimi. Taka 60 bila moja otroška letal Naj pripovedujem še dalje?« sem vprašal grofa iznenada razgorčen. »OpiKtite neprijetne podrobnosti,« je. vljudno dejal moj 6tari stric. Ob teh besedah je mir objel mojo dušo. Doslej sem bil nekam hud na tega človeka; nisem niti poskusil, da bi bil rahločuten do njega, tedajci pa 6em spoznal, da je bila rahločutnost nefiotrebna. Bil j« brznica po značaju, ali pa zaradi 6\oje velike 6tarosti. V svojem duhu ni bil doma in moj dobrotnik, ki je dal kuriti v moji sobi že cel mesec — razen Aloina moj edini sorodnik, ki pa je bil najet vohun, kot sem že vedel — je zabrisal v meni v6ako sled upanja in 6očutnosti. »Kmalu bo šel,« sem rekel sam pri 6ebi, nato pa sem nadaljeval »Potem 60 me peljali do gospoda de Eulenberga — mislim, da ga poznate.« Prikimal mi je v odgovor, ne da bi odprl oči. »Bil je vrl. V6e časti vreden gospod —« »Tudi svetnik,« je dodal vljudno slric. »Tudi svetnik, kot pravite po pravici. Storil je neizmerno dobrega in je takšen ostal ves čas strahot morišča. V njegovi hiši. v Darnmarie pri Melunu sem se seznanil z vašim pooblaščencem, go6jxxlom Vicarviem, ki se je tam skriva! in ga je (»tem ubila tolpa kmetov.« »Vicary!« mi je segel stric v besedo. »On me je zastopal dolgo časa na Francoskem in takrat se |e zgodilo prvikrat, da mu je izj>odletelo Kakšen možak je bil!« »Resnica,« sem mu pritrdil, »vendar vas ne bi rad nadlegoval še dalje s prigodo, ki vam mora gotovo biti bolj ali manj neprijetna. Naj zadostuje, če povem, da sem. ko sem bil star osemnajst let, prav po nasvetu gospoda de Eulenberga dal slovo temu učitelju in njegovim knjigam ter stopil v službo Francije. Vse izza tistega časa 6em nosil orožje na način, ki ni v sramoto moje rodbine.« »Dobro znate pripovedovati,« je dejal 6tric in se obrnil na blazinah, kakor da bi me bolje videl. »Oospod de Mauseant, ki ste mu jx>magali na Španskem, mi je poslal zelo dobro poročilo o va6. Torej 6te dobili neko vzgojo pri župniku de Eulen-bergu, možu iz ugledne hiše? No, iz vas bo še nekaj. Prijetnega značaja ste in čedne zunanjosti, kaj takega nikoli ne škoduje. V naši rodovini 60 V6i čedne zunanjosti. Tudi jaz 6em imel uspehe in ko 6e spominjam na vse to, me navdaja še dane6 veselje. Poslušajte, nečak, iaz vas nameravam narediti za svojega dediče. Nisem zadovoljen s svojim drugim nečakom, gospodom grolom. Ni ravnal posebno spoštljivo z menoj, to pa je 6ladka dolžnost do starih ljudi. So pa še druge reči...« rNartalMante Drihodniit.) 2« PRAVNI NASVETI Dolg od matere. A. D. — Vaša pok. mati jo naročila pred dvema letoma napisno tablo za irirovino. ki ste jo po njeni smrti prevzeli vi. tablo pa je pozabila plačati, hedaj -. ■ 'j 11_„ ., I.,; Naročeno terjajo vas. Kaj storiti? — Hitro plačajte, da vas ne tožijo. Ker ste prevzeli trgovino po materi, ste dolžni plačati tudi predmetni dolg za tablo, neglede na to, da napisne table spoli niste mogli uporabitL Za dolg jamčile pač kot prevzemnik materinega premoženja. Sinov delež. Ž. V. — Oče se je drugič oženil in je baje hišo izročil ženi. Sin še ni ničesar dobil. Vprašate, koliko je upravičen zahtevati od hiše. — Dokler oče živi, sin še ni upravičen ničesar zahtevati. Kadar pa oče umre, 1» imel sin pravico do dediščine (nujni delež). Če gre za večje premoženje, bi bilo svetovati, da radi zavarovanja dokazov pustite oceniti po očetu mačehi izročeno nepremičnino, da boste pozneje mogli uspešneje uveljaviti svoj nujni delež, ki gn lio morala plačati mačeha kot prevzem-nica očetove hiše. Pravica stanovanja. S. D. — Stric vam je oporočno zapustil volilo dosmrtnega stanovanja, oixstoječesra iz sobe, kuhinje, shrambe in kleti. Ker je bila hiša potrebna popravila, sle dediču dovolili, da je vzel v hišo in v vam namenjeno stanovanje najemnika skozi tri lela, da je zato hišo popravil. Najemnik se je nato iz-selil. Sedaj hočete vi sami dati stanovanje v najem, tako da bi polovico najemnine dobili vi, polovico pa dedič, ki pa s tem ni zadovoljen. ampak hoče celo najemnino zase. — Ker imate zapisano dosmrtno stanovanje, imate le pravico rabiti za svojo potrelm to stanovanje s pritiklinami. Niste na opravičeni oddajati drugemu stanovanje. Kakor liilro vi stanovanje osebno ne uporabljate — bodisi, ker sle zaTadi službe vezani na drug kraj ali po, ker imate pripravnejše stanovanje drugod, sme s stanovanjem razpolagati hišni gospodar — dedič, in ga sme seveda tudi oddajati. Ce bi vam pa slric v oporoki zapisal, da imate užitek stanovanja, potem bi smeli to stanovanje izkoriščati po svoji volji, torej bi gn smeli iudi oddajati. Sprememba zapora v denarno kazen. Pravo-močno prisojen zapor sme na prošnjo apdlacij-sko sodišče spremeniti v denarno kazen. To pa le takrat, če se potem, ko je sodba postala pravomočna. pojavijo olajševalni razlogi, ki jih ni bilo, ko se je izrekla sodba, ali vsaj takrat ni vedelo za te razloge, pa bi bili očividno povzročili milejšo kazen. Prošnjo je vložiti pri sodišču, ki je kazen izreklo. To sodišče jo nato s svojim mnenjem predloži dalje, nI i pa jo zavrne, če misli, da ni upravičena. Ta posioptik pa ne velja za kazni, ki jih izreka vojaško sodišče. Oče nezakonskega očeta ni dolžan plačevati preživnine. R. 7.. — Nezakonskega otroka mora oskrbovati zlasti oče. Ako pa oče tega ne /more. preide ta obveznost na nezakonsko maler in po njej nn materine 6larše. Ne preide torej obveznost ne/akonskcea očeta na očetove starše. Svetujemo vam, da pre/ivimo napram nezakonskemu očetu pravočasno iztožile, da ne bi zastarala. Verjetno je da. l>o nezakonski oče dedoval očetovo premoženje in takrat Ivo že zapadlo in že iztoženo preživnino lahko izterjati z izvrši«!. Ženitev proti očetovi volji. n. J. R. — Delate doma v očetovi obrti in prejemate zalo tudi plačo. Poročiti se nameravate z revnim, toda poštenim in pripravnim dekletom, kar očetu ni po volji Grozi vam, da vas bo odslovil od hiše brez dediščine če se s tem deklelom poroč-Te. — Ker ste polnoleten, vos oče ni dolžan več vzdrževati in vas lahko odslovi z rloma, ka('ar hoče. Poročite se pa lahko po svoji volji in vam oee ne more preprečiti poroke. Vendar, če hočete se za življenja očeta od doma kaj dobiti, morete to dobiti od očela le z lepa, ker ga na to ne morete prisiliti. Kajti pravico do dediščine imate šele po očetovi smrti, ko boste smuli uve javiti svojo pravico do nujnega deleža, »vet,.jemo vam da potrpite! Morda I »o lo vaša L!»"l vrelo vodo jo imamo za vdihavanje sopare uri kašlju. izccjaniu sluza in gnoja iz nosnic ill Pomaga pa tudi pri vnetju dihal. V istih primerih rabimo ludi ostale vrste met. Petrlili — Petroselinum salivum — se r* bi kot dodatek h krmi.zu boljše izločanje seč« pri raznih ledvičnih boleznih in uri vodenici. Petršiljevo seme pa žene na vodo in ga dajemo zdrobljenega v prahu konjem 10 g. govedi ua po 20 g dnevno v obliki svaljka. Zunanje na rabimo obaro od semena za zatiranje uši. Via uumen skuhamo seme v vodi in z nio umivamo ušivo žival. To sredstvo ie zelo učinkovito. Jane!, sladki lanež — Pimpinella anistim — cvete v belili kohulih julija in avgusta. Ko prično stebla runicneli in dobijo plodovi temno barvo, populimo rastline, jih posušimo, plodove — fructus anisi — pa omlatimo, posušimo in shranimo. Pri živini rabimo inneževo senu za pospeševanje teka. proli iiapcnianiu. pri ve« I rovih in bolečinah v trebuhu. V glavnem pa dajemo inneževo seme kravam molznicam za povečanje mleka. .Inneževo seme dajemo živini kol čaj ali pa stolčeno v prah. Konjem in goveji živini zadostuje 2."> do 30 g dnevno; prašičem, ovcam in kozam pa 10 do log dnevno, Pripolec. trpotec, irrbinec. iiblak — Plan-lago lanccolata — je vsakomur znana rastlina, sai raste vsepovsod. Zdravilni trpotec ima siP1 ličastc liste in ga ne smemo zamenjali z na« vadium širokolistnim trpotcem. V živinozdrar« ništvu se rabi trpotec Ic za zdravljenje ran. Vi la namen namočimo liste za 14 dni v dober, špirit in nulo precedimo. Tekočino pred uporabo razredčimo in z njo umivamo rane. Poldni hrast. dob. onilec — Quercus pedum culata — uspeva in rasle povsod. V zdravilstvu rabimo skorjo — cortei arcucus. Skorjo od mlaisih vej nabiramo spomladi, io posušimo, razrežemo ali zdrobimo v prah. Zdrobljena hrastova skorja ustavlja še lako hude driske, ker krči tkivo in odtegne vodo. Konjem ii» govedu damo dnevno 20—35 g suhe in zdrah-Učne skorje v svaliku ali pa jo pomešamo med pražen oves ali ječmen. Fina in v prah zdroh« Hena skorta pa nam služi za potresanie ran. Umrl je bivši predsednik argentinske repuhlP ke Justo, ki je vodil Argentino od 1932 do 1938. "i^VS^V^^A^^1^ "'M"" »nomotlDba«. ,„*„,„ » ' '' a"MI - W l^oIK , t " u'Uodlk? (Ek«oot jole V £ fe ' * ""