vftftk dan razen te praznikov. nsdalj j^ued daily swept Saturday* Sundaya and Holidays leto-yeah PROSVETA i A k . ■—* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE a*cond cUm nutter Juuatt il un >t »u »«umm Chte^ iuinote. u«ter tu A«t cl S SÄTSS CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 21. AVGUSTA (AUGUST 21). IMS Uredniška Ln upravnlikl 1657 South Lawnoala An Office of FuuMoatioo: 1657 South Lawndala Ava. Talapbooa, Rockwall 4904 Acceptance for mailinf at «pedal rate of poataga provide« for in «ection 1108. Act of Oct I. 1917, authorized on Juna 4. 191«. Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBEJR 117 Ameriška vojaška sila pričela z okupacijo poražene Japonske prve ameriške čete se bodo izkrcale na japonskem ozemlju priKagošimi. General MacArthur odredil počiščenje ozemlja in odstranitev min. Ameriška okupacija otokov grupe Ryukyu« naznanjena.—Moskva poroča, da so Ru«i zasedli nadaljnje tri otoke Kurilske grupe. Enote bojne mornarice dospele v Port Ar-thur. Rusi ujeli čez 400,000 japonskih vojakov in častnikov v Mandžuriji.—Canton, trgovsko in pristaniščno mesto, v kitajskih rokah GUAM. 28. avg.—Ameriške vojaške silo ao danee (torek) pričele z okupacijo Japonake. Glavno okupacijsko silo ivori orjaško tretje brodovje ameriške bojne mornarice, v kateri sodeluj« ludi nekaj angleških bojnih ladij. V Sagamski in Tokijski uliv je priplulo^več sto bojnih ln transportnih ladij, ki eo pripeljal» okupacijsko armado s vso opremo. Prihod okupacijske armade so naznanjala ameriška in angle-ika bojna letala. Id so včeraj vea dan krožila nad Tokijem in ozsmljem. ki je določeno kot okupacijska rona. Tisoč 200 bojnih letal jo krožilo nad tem ozemljem in glavnim japonskim mestom, toda io pot niso metala vseuničujočih bomb, ki so spre menila marsikatero japonsko mesto v razvaline in strašna pogorišča. Japonske obale ao bile polne prebivalstva, ki je is da-live radovedno opazovalo pri-tod ameriškega brodovja ln pri-w za izkrca vanje čet. Minila. Filipini. 27. avg.—Ge-«ilDoUglas MacArthur je na-iida se bodo prve ameriške fzkficdtl-* na japonskem wmiju pri Kagošami, otok Kyu-3. septembra. Naslednji dan odo bojne ladje in letalski ranspmti pripeljali dodatne če- Da zagotovi varnost ameriški Okupacijski sili, je MacArthur toni potrebne korake. General naslovil ukaz japonskemu Javnemu stanu, da mora biti * ozemlje, na katerem se bodo menske čete izkrcale, ,počišče-Vse mine in druge ovire mo-aJ" biti odstranjene. Ukaz določa umik japonskih Jjakov iz okupacijskih con. V Ph Mo ostali le orožniki in po-bi' in bodo skrbeli za red in nir Policijska in orožniška sila 1 odgovorna za vsak incident, ^ pripeti. MacArthur je odredil razoro-wv vseh enot japonske bojne lornariee. Te enote bodo plule iskimi bojnimi ladja-f v Tokijski zaliv, ^adni komunike pravi, da se xi" ameriške čete izkrcale tu-' "•'« Južni polovici Koreje. Tja r" ^''e Sanghaja, glav-F*' kitajskega pristaniščnega rh';i Komunike pravi, da ki- Hg^ete i/vntn t<> policijsko bi;,,t izvajajo I m mestu, ki ni bilo dosti »zadeto v vojni. '' čete bodo okupirale M' otoke grupe Ryukyus pod t^.n ««„orala Stilwella, po-PJn'k;' armade. Vse ja-, ' ' Koreji, na otok.I» ,77;" «rupi. in Filipinih mo-P»«dlo/.ti orožje in se podati J ,('pt»'mbra. k. so zavlekli izkrca-E^' '"^ih čet na japonski Zdivjali. Naznanilo '"»do prva ameriška 1 '''tala dospela na ja-Atsugi pri To- Un Uvi, da lr>H|x»Hr Mahi V steúu. Lcndc Iti' s kik« K Nri', dru Hai Ti Mat« 11 • avg—Sovjetske . ^Pirale nadaljnje tri ' " «"ipe, ki leže za-" «riških Aleutskih Onnekotan, ftaši-JWa- Čete so obšle Kurilske grupe '"n, Mučirctsu in ■R» Kurilsklh oto-polotoka Kamniških otokov. !"v«ei otoka Saha-milj hcverno od japonskega otoka Hokkaida, se ostanki japonskih sil podajajo Rusom. Sovjetske čete so v prodiranju proti konici otoka okupirale Otomari, pristaniščno mesto. Ruski buletin ne omenja operacij sovjetskih sil v Koreji. Prej je bilo naznanjeno, da so Rusi zasedli Gensan, pristaniščno mesto na vzhodnem korejskem obrežju. Enote ruske bojne mornarice so dospele v Port Arthur, mornarično bazo, katero je Rusija izgubila v vojni z Japonsko pred 40 leti. Uradni komunike, objavljen v Moskvi danes zjutraj, pravi, da so Rusi ujeli nadaljnjih 35,000 japonskih vojakov in častnikov, med slednjimi šest generalov. Število japonskih vojakov in častnikov, katere so Rusi ujeli v Mandžuriji od začetka .operacij, znaša čez 400,000. V Hsinkingu, kjer je bil sedež lutkarske kitajske vlade v Mandžuriji, vihrajo ruske in kitajske zastave. Čungking. Kitajska. 27. avg.— Canton, veliko trgovsko in pri-mrfrto, je prišlo v kitajske roke. Canton je glavno mesto južne Kitajske. Reprezentanti kitajske vlade in vojaški častniki so odleteli iz Čihkianga, mesta v provinci Hu-nan, v Nanking, kjer bo glavni stan generala Jo Jing-čina, vrhovnega poveljnika kitajskih čet. V tem mestu bo formalno podpisan dokument o kapitulaciji japonskih čet na Kitajskem. Rangoon, Burma. 27. avg.— Japonski emisarji so dospeli v to mesto, kjer se bodo vršili razgovori o formalni kapitulaciji čez 200,000 japonskih vojakov v juž-novzhodni Aziji. Poveljnik zavezniških sil v južnovzhodni Aziji je britski admiral Mountbat-ten. Načelnik japonskih emisarjev je general Takazo Numata. Pričakuje se, da bo dokument o kapitulaciji japonskih čet v južnovzhodni Aziji podpisan v sredo. Pospešitev evakuacije vojnih ujetnikov Rdeči križ obljubil pomoč Manila, Filipini. 27. avgusta.— Transportna letala bodo sodelovala v evakuaciji zavezniških vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v japonskih taboriščih. Ujetniki bodo pripeljani iz taborišč v Manilo. Ameriški «lavni stan na Kitajskem poroča, da je navezal stike z generalom Jonathanom Wuinwrightom, poveljnikom a-meriške vojaške posadke, ki je branila trdnjavo Corregidor. General* ki je star 62 let, je bil osvobojen iz japonskega taborišča. Med vojnimi ujetniki je 7000 Američanov. 14.000 Angležev, 8000 Avstralcev, 5000 Holand-cev ln 1000 Kanadčanov. Vsi bodo pripeljani v Manilo, kjer bodo ostali nekaj dni, nakar bobo poslani domov. Uprava ameriškega Rdečega križa je obljubila pomoč. Naznanila je. da bo poslala vet »to delavcev na Japrmako. Vojaške avtoritete bodo nudile zdravniško oskrbo ujetnikom. Vlada vrnila lastnino družbam Predsednik Truman upošteval priporočilo Waahlngton. D. C.. 27. avg.— Predsednik Truman je odredil vrnitev lastnine, katero je vlada zasegla v vojnem času, prizadetim kompanijam. Med temi je Montgomery Ward & Co. Trgovine te kompanije v Chicagu in šestih drugih mestih so bile zasežene v konfliktu, ki je nastal med njo in unijo Wholesale, Retail & Store Employees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. Načelnik ddbora direktorjev Montgomery Ward & Co: je Se-well L. Avery. On je izzval konflikt z unijo in s tem intervencijo federalne vlade. Zasego njenih trgovin je odredil pokojni predsednik Roosevelt. Truman je upošteval priporočilo Williama H. Davisar direktorja urada ekonomske stabilizacije. Zasežena lastnina bo prišla pod upravo prizadetih kom-panij ta teden. Davis je le izjavil, da so bili storjeni koraki glede vrnitve lastnine. • T"-' t " " V»*?- • «. D« GatilU ob grobu Rooemvelta HyUTFartt; flVg-General Charles de Gaullc, začasni predsednik francoske republike, je obiskal grob pokojnega predsednika Roosevelt a. Položil je venec na grob. General je potem odpotoval v Chicago. Obnova odnoiajev med Poljeko in Bolgarijo Washington, D. C., 27. avg — Radio Moskva poroča, da sta poljska vlada v Varšavi in bolgarska vlada v Sofiji obnovili diplomatične odnosaje. Poroči-yo dostavlja, da bosta državi imenovali poslunike. RUSUA PODPRLA KITAJSKO CENTRALNO! VLADO Čungking objavil provizije sklenjene pogodbe KITAJSKA SUVERE-NITETA V M AND-ZUttUI Čungking. Kitajska. 27. avg.— Vlada je objavila provizije zgodovinske pogodbe prijateljstva, ki je bila nedavno podpisana v Moskvi. Pogodba, katere veljavnost poteče čez 30 let, vsebuje zagotovilo, da bo Rusija podpirala centralno vlado Čianga Kaišeka in priznala kitajsko suvereni teto v Mandžuriji. Pričakuje se, da bo pogodba omogočila izravnavo konflikta med centralno vlado in komunisti. Mao- Tze-tung, vodja komunistov, je že naznanil, da bo odpotoval v Čungking, kamor ga je povabil Kaiiek. Slednji je apeliral na komuniste zu soudeležbo v diskuzijah, ki naj bi odpravile vzroke trenja. Glavne provizije pogodbe, sklenjene v Moskvi 14. avgusta, ko se je tam nahajal T. V. Soong, predsednik kitajske vlade, so; Rusija bo nudila vojaško in moralno pomoč vladi v Čungkingu. Ruske Čete, ki so okupirale Mandžurijo, se bodo umaknile iz dežele tri mesece pb podpisu dokumenta o kapitulaciji Japonske. Dalren, mandiursko pristaniščno mesto, postane odprta lu- ka. Rusija ee ne be-vmešavaln v notranje zadeve Kitajske. Port Arthur, glavna mandžur-ska luka, bo na razpolugo Rusiji in Kitajski kot mornarična baza. Skupno rusko-kitajsko operl-ranje mandžurskih železnic. Kitajska bo priznala neodvisnost Zunanje Mongolije, če se bo ljudstvo izreklo za neodvisnost pri volitvah. Rusija bo respektirala politično neodvisnost in teritorijalno nedotakljivost Zunanje Mongolije. Pogodba se lahko podaljša za neomejeno dobo, Če se obe državi izrečeta za to, Sun Fo, predsednik kitajskega Bolgarija odložila splošne volitve Grozeči razkol med zavezniki odvrnjen Dunaj. Avstrija. 27. avg.—Odločitev Bolgarije glede odložitve volitev po ostrem protestu iz Washingtonu in Londona proti nedemokratičnemu načinu volilne procedure se smatra za zadovoljivo rešitev krize, ki bi lahko povzročila razkol med sovjetsko Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko. Nepristranski opazovalci trdijo, da je stališče Moskve razumljivo. Sovjetska Rusija hoče imeti prijateljsko Bolgarijo v svoji sferi vpliva ob Črnem morju. Amerika tudi hoče prijateljsko Mehiko v coni Mehiškega zaliva. Moskva ni skušala organizirati komunističnega režima v Bolgariji, dokler ni Velika Britanija intervenirala v Grčiji. V intervenciji je videla možnost ustanovitve protiruskega kordona. Iz tega razloga je Moskva poala-la v Sofijo Andreja Višinskega, podkomisurja zunanjih zadev. Politična kriza v Grčiji, katero je izzvala britska intervencija, je rezultirala v reviziji sovjetske politike na Balkanu, Moskva je začela pritiskati na Bolgari}« za raztegnitev politične podlage in formiranje, vlade, v kateri naj bi Imele štiri glavne politične stranke reprezentante. Sedanja situacija v Bolgariji se lahko primerja oni, ki je nastala po končanju prve rtetovn* voj-i«.' Takrat je bil pfednedtilk vlade liberalec Alekaander Stambu-tiski, njegov tekmec pa je bil ko munlst Ggprge Dimltrov. Sled nji je bil v zaporu, ko je Boltfa njo vladal kralj Ferdinand. D! mitrov je poNtul znan vsehiu zve tu. ko je bil obloždn soudeležbe v požigu nemŠkegA parlamenta in se je tako mojstersko zagovarjal, da je bil oproščen. Po obravnavi je odpotoval v Moskvo in postal tajnik tretje (komunistične) iiiternacionulo. Dimltrov se je nedavno odpovedal ruskemu državljanstvu. Vrnil se je v Bolgarijo, kjer igra važno politično vlogo. parlamenta, je pozdravil pogodbo. Izjavil je, du je garuncija miru za najmanj trideset let. Velika troika je v Potadamu napravila temeljito operacijo na Nemčiji. V prisadevanju. da ubija njen militarisem. je dekrettral* tudi "permanentno" uničenje pretešne večine njene tndeetrlje Storila bi bila bolj pametno. U bi bila aocialltirala vso nemško Industrijo v korlat vae Evrope in Jc podvrgla mednarodni kontroli. Domače vesti Nov grob na Penni Forest City. Pa,—Dne 12. avg. je umrl John Pevc, star 57 let, doma iz Št. Lovrenca nu Dolenjskem, odkoder je prišel v Forest City 1913. Pokopala ga je rudarske naduha, za katero je bolehal zadnja tri leta. Bil je član društva 45 SNPJ. Zapušča ženo, dva sinova (v Nemčiji), dve hčeri in dva brata, enega v Clevelandu, drugega v stari domovini. Is Detroits Detroit.—Tukaj je umrl Louls Schmidt (Kovač), star 50 let. Druge podrobnosti niso znane.— Joe Kos, član društva 121 SNPJ, se je moral podvreči operaciji. Nuhu.a se v bolnišnici H. Park. Po ao mesecih vojaške službe na Pacifiku je prišel na dopust Henry Retzel, tenorist pev. zbora Svobode.—Matt Caizer, mo-tornik na poulični v Milwaukee-ju, je prišel na počitnice k bratu Johnu.—Pri SN D iščejo o-skrbnika. Nov grob v Jolletu Joliet, lil,—Dne 24. avg. Je umrl John Mandel v lepi starosti Hfl let. Zapušča hčer, poročeno Helen Sterniša, ki je tajnica društva 115 SNPJ. Povraiek Jugoslovanov New York.—Dne 28. avg. odpotuje iz New Yorku v stari kraj 53 jugoslovanskih državljanov, ki so se nahajali v begunskem taborišču Fort Ontario Emergency Refugee Shelter v Oswegu, N. Y. Iz Jugoslavije so zbežali pred nacljaklml okupatorji in dobili potem začaani azil v Ameriki. Po Veri ao večinoma židje ln Slovencev nI med njimi, kolikor nam je znano. Pred odhodom so v New Yorku nakt^Ui precej obleke, perflu, rjtih, odej Itd. zase In za sorodniku v Jugoslaviji. V New Yorku so se nahujall od zadnjega četrtka in bili gostje po možne organikucijo The United Jugosluv Relief Fund of Arner-ica. Odpeljejo se s švedskim parnlkom Uripsholmom, Is Clevelanda Cleveland.—Na zapadni strani je naglo umrl Frank Mlach. Ko Je šel v sredo na delo, se je zgrudil na tla In umrl. Btar je bil 55 let, doma iz vasi Ko-člee, fars Rodik pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko pred 23 leti. Bil Je član SDZ In ABZ. Tukaj zapušča ženo in bratrancu, v Lorainu sestrlčno, v starem kraju pa brata.—Umrla Je Mary Zagorčlč, rojena Gavrilo-vič, stars 5H let in domu iz vasi Kač, odkoder Je prišla v Ameriko pred 37 leti. Zapušča moža ln sinu,—Na dopust za 21 dni je prišel t južnega Pacifiku S I/v Francis U Krall, sin družine Joseph Krall. Je poročen in Ima Nina.-yCuNtno so bill odpuščeni Iz armade A. J. Btrnad, Frank Miklich, Andrew Kave in Michael Laluids,—Poročila sta se v Collinwoodu Amelia l.au-licha in Leo Druder. Načrt glede uničenja Udov razkrit Wiesbuden, Nemčija, 27. sept. Dr. Hsns O. Mayer, poglavar židovskih četrti v nemških mestih, jr na zaslišanju pred sme-1 rlškimi vojsškjrrii avtoritetami priznal, da ie bil nu konferenci voditeljev tiaeijske stranke v Berlinu r»piejet načrt glede uničenja Židov. Konference so se udeležili Hitler, Ooebbela, Himmler in drugi voditelji nucijske ■tränke. Mayer je bil neduvtio aretiran in postavljen bo pred «odlšče kot vojni zločinec, Spantki begunci formirali vlado Mexico City, 27 uvg.r ftpanski republikanci, ki so pobegnili v Mehiko, so naznanili formiranje vlade v Izgnanstvu pred-•edritku vlade je bil izbran dr Jose Gnal V vladi mt \mu Hum, Alvaro de Alljonoiz, Manuel de Trubo, Jone Tarrudelos in Inda-let io l'rietlo. PRODUKCIJA 500,-000 AVTOMOBILOV NAPOVEDANA Vlada preklicala vee re-etrikcije in regulacij9 SISTEM ODMERJANJA OSTANE Detroll. M teb.. 27. avg,—Voditelji avtne industrije so po naznanilu is Washingtona, da je vlada preklicala vse reatrikcije in regulacije glede produkcije avtomobilov, izrekli napoved, da bodo avtne tovarne producirale 500,000 potniških avtomobilov v tem letu. Voditelji so priznali, da bo preureditev industrije začasno ovirala produkcijo avtomobilov, zaeno pa so izrazili upanje, da bodo ovire odstranjene. "Vlada nam je dala priliko za produkcijo avtomobilov a preklicem vojnih reatrikoij ln regulacij," Je rekel J. R. Davia, direktor Tord Motor Co. "Zdaj se lahko lotimo dela, ker bo dovolj materiala na razpolago." George Rommey, upravitelj Zveze avtnih tovarnarjev, Je dejal, da je preklic reatrlkcij signal za obnovo produkcije avtomobilov v velikem obsegu. On je napovedal, du bodo avtne tovarne v prihodnjem letu producirale šest milijonov potniških avtomobilov, večje število nego v letih pred izbruhom vojne. Pomanjkanje kavčuka in ttka-tinega blaga bo povzročilo po« teikoče, ki pa bodo premagane v doglednem Času. Avtne tovarne bodo rabile nadomestila. Rom-mey je naglaail, da bo avtna industrija kos svo)l nalogi. Wash!ngton. D. Cm 27. avg.«-Vlada Je po naznanilu glede preklica restrikcij in regulacij obvestila direktorja avtnih kompa-uij, du luhko začno izvajati program produkcije potniških avtomobilov v neomejenem obse-K» Sistem odmerjanju novih avtomobilov bo ostal začasno v veljavi. Odpravljen bo, kadar bo produkcija dosegla 100,060 avtomobilov na mesec. Ker je še pomanjkunje kavčuka, bodo novi avtomobili imeli le štiri avtne obode namesto petih. Glede cen bo odločil urad administracije cen, Pričakuje se, da bodo cene poskočile deset do štirinajst odstotkov v primeri z onimi v predvojni dobi. Preiskava zarote v Argentini Diplomati zunanjih držav razkačeni Buenos Airee. Argentina. 27. avg.-Vludu Je zabredli'v nove potežkoče in izzvala Jezo dlplo-mutov /ununjih držav s odreditvijo preiskave, v katero Je baje zapleti n reprezentant tuje sile. Ime tega ni bilo razkrito. Vlada je namignila, da Je U reprezentant Hpruille Buden, ki Je bil pravkar imenovan za pomožnega ameriškega državnega tajniku, On je nasledil Nelaona A Rodtajmka ameriški poslanik v Buenos Airesu. Argentinska vlada je naznanila razkritje zarote, pojasnila pa m ozadja Hurn je padel na Bra-«lena. Vlada je dobila oporo pri inonsiguorju Fiettl, papeževemu nune i jo. Slednji si je vsled tega nakopal jezo diplomatičnih zborov. Liat I .a Prcnza, ki dostikrat la-raža mnenje članov argenttnake vlade. Je objavil članek Z ostro kritiko govora Rotkefellerja v Bostonu Slednji je obdolšU vlado, da ni l/polnila zavetnikom danih obljub in da še vedno podpira fašistu ne element«. Ust trdi, da so obdoijtitve bres podlage. PHOSVITA P R O S V E T A TUE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LAHTMINA »LOVEH»« *AllODHC PODFOÄJ« JZDUOjt OvfM J IWiMM n - |-r, M xar dni pozneje pridružila tudi našu ameriška vlada, ki je okrcala bolgarski rež'm in dejala, da ne bo priznala nove vlade, ki je imela biti izvoljena v nedeljo, 25. avgusta. Državni tajnik Byrnes je tudi zahteval demokratiziranje rumunske vlade in v ta namen predlagal v smislu isltskega sporazuma posvetovanje runanjlh ministrov velike trojice. Moskva je na vse to odgovorila, da je proti vmešavanju v notranje zadeve "suverenih** držav. To načelo le lepo In demokratično, toda se ga ne drži nobena velesila, tudi USSR ne! * * * Nihče, ki /aslcdu |e "power polities'* in razplet evropskih in svetovnih dogodkov, ni tako slep. da ne bi vedel, kaj se skriva za temi potezami, za tem diplomatičnim sabljanjem. Vse to je le novo poglavje stare Igre. ki se je pričela v Teheranu. V tem poglavju gie predvsem za tem, da se omate in zmanjša sovjetski vpliv na Balkanu in v vzhodni Evropi. Vse to se zdaj vrši v imenu demokracije Kakor smo prej naglasih, smo urijatelji čim širše in čim popol nejše demokracije povsod, v vseh deželah. Toda strinjamo se s Titovo definicijo demokracije, to je, da politična demokracija sama na sebi ni dovolj, marveč mora vsebovati In promovirati tudi socialne vrednote, »n to do najvišlc mere. Za tako "demokracijo, za kakršno ar poteguje Winston Churchill z vsemi toriji vred, se mi ne navdušujemo poMbno ne /a tako, kakršno je podaril Grkom* Nam ae dozdeva da ie Churchill udaril po obstoječih režimih na Poljskem, v Čeh'*lovaik' a in vitka dekla Ka ti, toda trdno sem se zavzel in se nisem dal zapeljati njenim lepim in priliznjenim besedam. Vrček sem zanesel v sobo, kjer je vesel nad.posteljo samo teden dni. Ko sem nekega popoldne prišel^ domov od dela sem stopil v sobo in glej ga spaka, nekdo je ukradel vrček. Vse sem premetal in preiskal, toda vse zastonj, kakor da bi se udri v zemljo. Sprva sem mislil, da ga je katera od služkinj za šalo kam skrila. Kmalu nato sem srečal na hodniku debelo služkinjo in ji povedal o tatvini, ona pa mi je povedala, da je bila tisti dan v moji sobi zvita Kati, katera je zelo zvita ti-ca, še posebno rada sprosti prste po tujem blaj?u. Odločil sem se, da se bom vtihotapil v njeno sobo in preiskal, če mi je ona ukradla dragoceni vrček. Ko sem prvič pritisnil na kljuko, so bila vrata zaklje-njena, zato sem šel nazaj v svojo sobo, ter sklenil, da se povrnem pozneje. Nekaj časa sem polegal na posteji, ko pa sem se tega naveličal, sem se podal na kegljišče in opazoval vesele goste. Tam sem bil precej časa, nakar sem se odpravil v hotel. Toda glej ga spaka, ko sem šel mimo sobe služkinj, sem opazil vrata odprta. V meni je takoj dozorel sklep. V sobo se podam, pa naj ze zgodi, kar hoče. Notri ni bilo luči, zato sem se previdno plazil in otipaval okrog sebe. Tako tipajoč, sem se nenadoma zadel ob velik škaf, v katerem je bila voda. Nato sem pričel iskati svetilko, toda še predno sem jo otipal, začujem govorenje in korake, ki so se bližali po stopnji-cah. Hudiča, kaj pa sedaj, sem sam pri sebi zamrmral, treba se bo skriti, kajti bilo je že pre-jiozno, da bi pobegnil iz sobe. Glasove sem takoj spoznal—bile so dekla, točajka Kati in gospodinja. Andrejče, kaj bo pa sedaj? Kam se naj skrijem? Ako bi mogel otipati postelj, potem bi te takoj skril pod njo. Pričel sem stegovati roke in res sem prišel do postelje in potem smuk pod njo! V sobo so stopile vse tri ženske, se nekaj čaga pogovarjale, nato pa je gospodinja žel*la služkinjama lahko noč in odšla, toda sobo je zaklenila! Bil sem res v precepu. Kaj sedaj? Pričelo me je skrbeti, da bom moral vso noč prebiti pod posteljo in ob tej misli me je prejel strah, kaj če bom za^ spal in pričel smrčati? Služkinji bi pričeli tako vriskati in kričati, da bi spravili ves hotel pokonci. Vendar pa sem bil za moje tr pljenje pod posteljo obilo poplačan. Kakor hitro je odšla gospodinja in zaklenila duri, sta služkinji zagrnili luknjo v ključavnici, da ju ne bi nihče videl, nato pa se slekli do golega 'n se umili od vrha do tal. Jej, jej, ko sem vse to videl, me je pričela obhajati vročina po vsem životu! No, kaj takega pa ¿e ne! Moje oei bi kmalu iz jamic skočile, tako sem buljil v služkinji, zaeno pa se nisem u-pal niti dihati. Oj, če bi vedli, da se nahaja živ človek pod posteljo in pase oči na njih, to bi vriskali! Kaj sem hotel? Vso noč sem preležal pod posteljo in očesa nisem zatisniF niti za sekundo. k Slednjič sta si dekleti nataknili nočni srajci, se skobacali v posteljo in mirna Bosna! Da, rpirna Bosna, Andrejče pa je nemirno .premišljeval svoj položaj pod posteljo. Končno je zasijala jutranja zarja in rešitev je prihajala. Kmalu je prišla gospodinja in odprla vrata ter poklicala dekleti, naj gresta takoj v cerkev, kajti bila je nedelja. Kakor mladi srni sta skočili iz postelje, se površno oblekli in stekli v spodnje prostore k zajtrku, tisti trenotek pa sem hitro smujcnil iz sobe. Seveda, še na misel mi ni prišlo, da bi iskal vrček, kaj še, zame je bilo tedaj najbolj važno, da se rešim iz neprijetnega položaja. Odhitel sem v svojo sobo, misleč, da moji tovariši spijo, toda Sem se zmotil, kajti bili so že vsi trije prebujeni in se pogovarjali. Ko so me zagledali, so se me skoraj prestrašili, kajti bil sem ves umazan in bled od nepre-spale noči. Mislili so, da sem bil v tepežu, jaz pa sem se hitro zmislil in dejal, da sem noč prespal na kegljišču, ker je bilo preveč vroče v hiši. Seveda, ali so moji tovariši verjeli moji storiji, je pa drugo vprašanje. Nekaj časa so me dražili, za kar pa se nisem zmenil, temveč sem se lepo vlegel v postelj in trdno zaspal. Spal sem do trde noči. Opoldne so me skušali prebuditi, da bi šel k kosilu, pa se jim ni posrečilo. Ko sem prišel zvečer v spodnje prostore k večerji, me je pričela kot skrbna mati gospodinja spraševati, ' TOREK, 28. avgusti a kaj je danes z menoj, ¿e sm I bolan ali kaj. Odgovoril da se nisem dobro počutil J, sem šel spat. " Pričeli smo večerjati, ledii pa je gospodinja opazili, ^ ^ sedita pri mizi ne točajka Katf in prav tako ne nfeki mlad Pn moreč, ki, je bil izvrsten ¿¡oder Dekli je naročila, naj greil gledat v sobo Primorca in ^ pokliče k večerji, sama [)a u stopila v krčmo, ker je misiji da Kati še vedno streže gostom Toda kmalu se. je vrnila dekla in povedala, da Primorca ni v sobi in prav tako ne njegove obleke, razen kovčega. Takoj smo zaslutili, da sta pobegnili Kati in Primorec. Gbspodinja je vsa divja teki» v zgornje protore in kmalu u gotovila, da je bila slutnja resnica. Hitro je dala odpreti Pri. morcev kovčeg, toda našla je v njem same časopise, stare cunje pod cunjami pa kamenje. Oj "tajfelni" so leteli, da se je vse kresalo. Primorec ji je bil dol-žan za dva meseca na hrani in stanovanju, kar je znašalo pre. cej mark. Ženska je poklicala policijo toda dekle in Primorec sta zgil nila brez sledu. Še tisti dan je gospodinja tu- j di odkrila, da jt Kati zmikala denar iz registra, kajti v hotel je jM-išel mladi Nemec, ki je bil zaljubljen v Kati in povedal, da ga je Kati večkrat vabila da bi skupno pobegnila, kajti ona ima dovolj denarja za vožnjo, katerega je pomalefm jemala iz registra. Nemec jo je sedaj zato zatožil, ker je pobegnila tica z ] drugim ljubčkom. 'Seveda, s ti-co je šel tudi moj krasni vrček. (Dalje prihodnjič.) IZ SALT LAKE CITYJA Salt Laka CHy, Uiah.-Ker se nihče ne oglasi od tukaj, bom pa jaz napisal nekaj vrstic, če jih bo mogel urednik prečitati, kajti sem napol mrtvouden in pišem z veliko težavo. Sposoben nisem tudi za nobeno delo. Vojna je končana, v kateri so bile poražene tri najkrvoločnej-še armade. Tudi Churchill j< propadel s svojifcii lordi vred Meni se vidi, da je bil on vecj sovražnik Rusije in Stalina kol pa nacifašistične bande. Zakaj se ljudje ubij'ajo m« seboj? Ali nima vsak pravi pra vice do poštenega in mirneg življenja? Pri nas je približno tako ta po drugih krajih in mestih. Ifc la je na pretek, kdor je spo» ben za delo, toda vse kaze, k se bodo delavske razmere po vojni zopet poslabšale. Ker g roka omaguje, zaključujem i pozdravljam rojake po vsi Ameriki. Joseph Shobff. Francoski delavci nekat.rl i« v uniformah.'' ki ao Jih noaili ▼ naciieklk koncontr.cij.klh taboriščih, nesejo velik križ po stopal ceh palače Ck.illot e Parlau. Ta kril ao postavili kot «pomenih na kraj nekega bivšega nacijakega koncenUacijahaga taborišča. k)er Ja umrlo mnoge Francoaov. POUČEVANJE ANGLEŠČINE IN DRŽAVLJANSTVA Chicago, I1L—Dne 5. septembra se bo pričelo brezplačno poučevanje angleščine in državljanstva v Burns School, Central Park Ave., blizu 26. ceste. Razredi bodo odprti vsak p« deljek in sredo ob eni popoldne Moški in ženske, ki žele učiti p angleškega jezika in pa se pri* praviti za ameriško državljanstvo, se naj vpišejo. Pouk se bo vršil za začetnike in za tiste, ü žele zblojšati svoje znanje jen-ka. • Pridite in se vpišite v raali v pondeljek ali pa v sredo popoldne. Za podrobne informacije pokličite po telefonu Villa* 4890. Lucy Rlchardson učiteljici ČASOVNI KOMENTARJI Chicago, IlU-Te dni casopi veliko piše o govoru anglefl" zunanjega ministra Bevina. teri je nepričakovano presenetil torije po vsem sv«* dočim so njegove bcM » v bližnji bodočnosti odlocrv^ zunanji ministri velesil I Mod nami prevladuje n.neiw da ao zlesti Angl«-priključitvi Primorske m 1 Jugoslaviji, toda tudi med^j gleži se najdejo oseb« ki tivno in pravično sodij«» j"* M . ■___..kIMf ^ vanske upravičene «,h,rVffjil Primorske in Trsta k" Pn (Dalje na t »«raai) WrekJ^gusta •JS SLOVENSKI RIBICI OB ADRUI ............. PROSVITA ^ "¡urtovlje P" Tr5tu °b ** s v'hodno od Trsta "í aj -I—ribiči v na-«bale od Kopra do pirana Ce « voziš z železnico aü avtobusom iz Gorice proti Trstu, ka- ZSpetimi fc jadri. Pogled JTemnomodro, rahlo utripajo- * morje, posejano s temi behmi U nad katerimi « bob Sro nebo, je krasota, užitek. V teh čolnih sede zagoreli, ko- ¿eni možje, ki pridno pobirajo r mrež nalovljene rifc*. To so wši slovenski ribiči. So dobrotni prijazni ljudje, prijatelji lobre domače kapljice. Ze sto-etja se strogo drže podedovane ¿ve, da mora riba trikrat ilavati: v vodi, v olju in v vinu. f jasi h jih precej zajame nevosc-iivost, zlasti če je tovarišem reča mila, njim pa ne. Takrat adi robantijo in jim uidejo klet-rice. ki so hudo, hudo pregrešne. Vendar se to zgodi le v primerih, to na morju ni nevarnosti. Ce ih zaloti vihar in jim preti po-¡uba, tedaj se radi zatečejo k ožji Pomočnici in govore s svo-im Bogom, kot jih je mati uči-i Kako pa žive naši ribiči, kak-ne so njihove gospodarske in ocialne prilike? Izključno od ibolova živi le malo družin. Ve-inoma ima vsak ribič svojo hi-ico s par njivami in s kosom inograda. Na obali od Barko-elj do Devina živi približno 50 ribiških družin, največ v Sv. ižu nad Trstom, kjer je zato i največja ribiška luka. Manj-ribiški pristani so tudi v Bar-vljah in pri Devinu, ter ga jo tudi Kontoveljci. Ko se 10 v domovini razmere zbolj-, smemo upati, da se bo zo-zboljšal položaj naših ribi-, ki so zadnja leta vedno bolj opadali. I v da je moral imeti v svoji trgovini velik napis, "TU SE GOVORI ... _ . j J SAMO ITALIJANSKO". Toda m zeleznico pridejo daleč v no- njegova žena-je bila malo bolj tranjost nase pokrajine in z glas- vroče krvi in se ji je videlo mm ponujanjem: "ribe, ribe!" smešno pogovarjati se s Slovenci razpecavajo po vaseh sveže, v italijanščini, v tujem jeziku okusne ribice. (ki ga niso dobro znali, zato se je "Sardoni" so tudi prav dobra uprla ok>lastem in še nadalje go-vrsta naših domačih morskih rib. vorila domač jezik z domačini. Ne nastopajo pa v tako velikih Neke8a dne pa jo je slišal neki množinah kot sardele in tudi ni- policist in zaprli so jim majo stalnih cjob. Navadno se prikažejo za nekaj dni v juniju in potem zopet ob koncu oktobra. "Tuna" se prišteva med naj-okusnejše in najdragocenejše ribe naše Adrije. So to velike ribe, od katerih tehta najmanjša 4 do 5 kg, srednja pa 15 do 25 .kali V nanj 25 let,*kijtt on ™ kg. Ujeli pa so ze "tune", težke meni konec- 25-letne s*ižnosti in od 1 do 2 kvintalov. trgovino. Ta trgovec, kažoč na kozarec vina na mizi, mi je dejal: 'Rajši bi izpil polno čašo strupa kot pa zopet živel pod italijansko vlado.' Ti ljudje, primorski Slovenci, smatrajo Tita za odrešenika. Ča- Zelo zanimiv je lov na tune, revščine, konec gospodarskega izkoriščanja in narodnostnega ki mu sledi' lahko tudi neribič,! zapostavljanja. Tito pomeni za ker jih pri nas lovijo le na ob- j nJe> da bodo zopet imeli priliko režju. Kako se izvrši tak lov? popraviti razbite kmečke hiše in živeti v miru v novi, demokratični, združeni Jugoslaviji. Zato ni od obrežja, odkoder so nateg- s* ni Čuditi, .da so nabita partizanska gesla v velikih, rdečih črkah vsepovsod. Slovenska dekleta so bila po- Ribiči se ustavijo s čolnom na posebni točki, nekoliko oddalje- nih .do čolna težko mrežo. Iz svojega čolna ribiči ne vidijo rib, zato ima vsak čoln tri može opa- zovalce, ki jim pravijo "kolnar- nosna, da so imela priliko družiti ji", ki v primerni razdalji drug (se s partizani. Primorci v od drugega z visokih lesenih tri-1 spošnem so sprejeli partizanske nožnih stebrov opazujejo giba-i vojake v svoje hiše kot da bi bili nje rib. Ko tak potrpežljivi, čeprav močno razdraženi "stražar" opazi, da se bližajo ribe, da mo- njihovi sinovi. Toda v Trstu je bilo drugače, kajti Italijani kličejo oz. psujejo zem v čolnu znamenje, s»ka ere slovence z besedami 'sporchi strani prihajajo. Ko se pa "tu- SJavr (umazani Slovani) Cone prikažejo, tedaj se začnejo vorü sem 2 neko italijansUo učl. ti stražarji dreti na vse mile vi- teljic0t ki je imela p^^ praz. ze. Med vikom m krikom maha-1 nega sUnovanja. Partizani so jo jo s svojih stojišč kot znoreli, pri. vprašaii (ko so bili v Trslu), da tem pa vodijo lov. Gosta jata bi dala prazne ^ na razpolago tun se vedno bolj bliža m zaide vojakom. «Ali veste,' mi je de-končno v nastavljeno past, tedaj | jala> 1 obilen, V tem času se na-Mno /;, nekaj dni prikažejo šari. ki so podobni sardelam. Če mrz|;i voda, se lov na šarakel f^gne d,, konca maja. Lov,1 fa,LTJdaijein|ne hiic/katere so majhne in po- n U nSh nb,Ške fjŽi'nlžne. Ljudje, ki žive v njih, so r m uci.najvecvrze je lov „h obrazov in krt.p- p^čJOfi*kejii kot ka,ti oni" 'i-' ko nastopi prilično eno- P"'ni odmor. Lv drugi polovici avgusta se zo-otv"ri "> gre pri ugodnem ^.etlU ,j() srede novembra Bu /vfzde izredno naklo- |uj;irt)e en sam ribiški čoln do 40 tisoč sardel. fc^i =iPO"".JaJoi.l.«.,iino «obczda- v n' taki i rib da dekleta z zavezniškimi vojaki. Vzlic lakoti in pomanjkanju je dosti življenja in veselja v mestu. Na drugi strani, na pobočju hribov, pa vidiš vasi in raztrese- preživljajo z obdelovanjem zemlje in žive v splošnem zelo revno. Življenje teh prebivalcev je bilo skozi zadnjih 25 let ena sama velika revščina in krivica, ki bo jim jo prizadeli fašisti. Oni bo 'samo' Slovenci, ti bodo povedala mlada dekleta v Trstu, in,h lovih na dnev>K- « kaU?rirn ** ^ l|gih. Zato ao se os-1 Govoril sem z ljudmi, o kate "" za konserviranje rih pravijo Italijani, da ao sa-vrhti sardel. Na naši mo' Slovenci, manjvreden na K tovarna na Izoli. S rod Poznal sdFHkrvensko dru-ribiči pogodbo, žino v Gorici, ki je bila prilično "ddajo svoje bla- dobro situirana, kajti imela )<■ ' ' Malnih ribjih tr-| trgovino z grocerijo in prw^d'>-' mnogo sardel pro- vala^voj avtomobil. Ko sem sre-v ^ledju. Žene in čal goi^odai ja. je ponosno nosil 11 b».««v vstanejo ra- partizansko rd««i^ zvezdo, kljub • »a/idejo po okr»- temu. da se ni udejhtvoval v pob ^ raznimi vozilL Učnem življenju. Povedal mi je Nikjer ni nobenega znamenju, ki bi dalo misliti, da bi Italijani v Trstu pod jugoslovansko vlado izgubili demokratične pravice in civilne svobodščine. Mnenja sem, du je jugoslovun-sko ljudstvo, ki je toliko trpelo in se tako herojsko bojevalo v tej vojni, zaslužilo, da se pravično postopa z njim. Da se zadosti pravicam jugoslovanskega naroda, bo najbrže neizbežno, da pride gotovo število Italijanov pod Jugoslavijo, toda pri tem ne smemo pozabiti, da bodo v veliki manjšini v primeri s slovensko večino v istem kraju, ki je živela mnogo let pod Italijo. Ta italijanska manjšina sestoja veliki meri iz prebivalstva, ki se je naselilo po prvi svetovni vojni v primorske kroje, posebno v velikem Atevda-niki in da ao »i prilastili reči, ki niso bile njihove in jim niao bile podane v darilo. Kljub temu jo zafrjeval svoj« prijulclj-»tvo in izjavil, du namerava obiskati njihovega |K»glavarja Pizarra, Ženske so postregle Spancem s čičo v zlatih bokalih in vsi so lahko videli šotore Inkove armade ob vznožju griča. Spanci so se vrnili in postavili straže za noč. Svoje moči so razpostavili tako, da so bili pripravljeni za obrambo in za napad. Pizarro in njegovi častniki so vzpodbujali vojake, češ bog je na njihovi strani. Drugo Jutro, ko je Atahvalpa po-nial vest, da pride, *o bili Spanci pripravljeni, Najprej je prišel oddelek Indijancev v pestrih oblekah, da jo bilo videti kakor šahovska deska. Potem so prišli trije oddelki v raznih oblekah, pojoči In plešoči, naposled nkuplna mož v oklepih, z zlatimi In src brnimi. kronam padofeAimé po kilvall, Med njuni ao ntwlll na ramah Atahvalpo, odetega s si jajno vladarski' obleko Ko se Je pribil/«I, mu je šel menih Vicente Valdeive, od varti zgodovinarjev označen kot zaničevanja vreden.človek, na sproti, medtem ko ao bili vojaki skriti za zidovjem, in pozval Atahvalpo, naj se pokloni španskemu kralju, papežu ln krščanskemu Bogu, v* čigar službi so Španci prišli sem. S tem mu je potlači sveto pismo v roko, sam pa je v drugi roki držal križ, Atahvulpa je nekoliko listal po knjigi in jo vrgel od sebe. Razne zgodovine opisujejo to, kar se je tedaj zgodilo na razne načine, ampak po vsem v čemer soglašajo, ne more biti nobenega dvoma, da je menih prelomil mir in zakrivil posledice, ko je začel kričati: "Kričani, pozivam vas, da maščujete to žalitev svete vere." Atahvalpa se jc dvignil ln pozval svoje vojake, naj bodo pripravljeni. Pizarro je potegnil meč in s štirimi možmi skočil proti Atahvalpi ter ga pograbil. Trobenta so zatrobile, topovi ao zagrmell ln Spanci so naskočili . konjeniki in pešci. Ubijali ao presenečene Indijance in sam Atahvalpa bi bil umorjen, Če ga ne bi bil Pizarro hotel imeti živega. Topovi, puške ln lftinji ao tako vplivali na Indijance, da so le strmeli in niso dvignili ne ene roke v obrambo. Ko so se Spuncl vrnili v mesto, niso l-meli ne ene izgube, dva tisoč mrtvih Inkov je pa pokrivalo zemljo in nu tisoče Jetnikov so prignali v mesto kakor ovce. To je bil začetek konca Inkov-ske države. (Dalje prihodnjič.) Alt ste naroéeni na dnevnik Proavelo "T Podpirajte avoj llall Razni mali oglati cm & WOMEN "Work la Your Own Malghborhood" (JKNKHAt, KA< TORY WONKKHH STRADY — (JOOI) I'AY (Hat Mr. Ilbritiun) MANHATTAN PICKLE CO. 1711 BO. NORMAL General Laborers STEADY WORK GOOD PAY MB. TIMMMtMANN T. F. Washburn Co. 2244 NO. CLSTON AVE. WOMKN MKN Kxperirncrd DKNTAL I.AHOHATOHY WOHK HWrady all yoar work aurwurd DoelaJ LakoralorlM I a» Nu Watoath WOODWORKERS C'AIIINKT MAKER* fJp working n»ndilion» Ht-r, Mi A'alrrMin yjoi fcuivn A vi 4AimiUfiB 1211 ri IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Inn Tavčar * • (Nadaljevanje) Posegel je v globoki ¿ep, prinesel iz njega celo prgiiče svetlih srebrnjakov ter jih usul po mizi, da je zaivenketalo in zableščalo. Eden je zdrknil čez mizo ter se kotalical po deskah v kot. "Jehta! Jehta!" je zagnala mamka in prihitela, da bi ga pobrala. "Pusti!" je zarohnel. "Naj ga ima dekla, kadar pometa! Saj tako vem, da strada pri tebi. Prinest bržanke in telečji hlebček! Vas že navadim, da ne boste spale, Pilkotove babnice!" Oitlrka je nekaj stokala, nekaj jecljala. Nato je odhitela v kuhinjo, pogoltnila svojo jezo, ker jo je rartio pogoltniti morala. Marjeti Jerebici, Piikotovl materi, niso bile vieč Urbanove ošabne besede, a všeč so ji bili njegovi srebrnjaki in prenesla bi bila še kaj občutnej-si h, nego da bi bila dopustila, da bi jih bil šton-glajtar zanašal k sosedu, čigar malo hišico je imel ravno pred nosom, če je pogledal skozi okno pri Piškotov! gostilni. Med tem je Martin Topolščak ponižno tičal za vrsti. "Ali češ kaj piti?" vpraša Urban. "Zjutraj ne!" "Pa ne! A češ kaj jesti?" . "Nisem lačen! 131 potem opoldne Jesti ne mogel!" "Pa ne! Kaj pa češ pravzaprav od mene? Saj vidiš, da od dela ne vem, kam in kaj! Kaj vendar češ od mene?" "Vidiš, Urban," Je oričel oni strahopetno, "težavno mi je živeti. Ženo in otroke imam in vsi radi jedo! Tudi fantička Imam! Star je kakih devet let, a prazne glave ni! Dalo bi se Iz njega kaj napraviti in z Marušo premišljujeva, kaj bi se dalo iz njega napraviti. Imel sem ga že pri krojaču, a ni ostal. Bilo mu je preveč sedenja! Fante zdlhuje po svežem zraku. Je res, tak mlad čuk se ne da prikleniti na stanico, kjer je prezatohlo. Pa sem dejal svoji ženi: 'Maruša, mojemu prijatelju Urbanu se dobro godi, prav dobro, dasi je prišel na svet v koči, ki ni bila boljša od koče, v kateri sem prišel jaz na svet.' Pa sem dejal, morda ga Urban vzame, da ga izuči, da postane voznik, da postane štonglajtar, če mu da Bog srečo ln zdrvaje!" Urban je pri tem bobna! z debelimi prsti po mizi, gledal v stran ter včasih pljunil po deskah predse. Tista koča, o kateri je Martin govoril, mu je najmanj ugajala, mu je takorekoč sapo zapirala. Ravno tedaj je vstopila gostilnlčarka ter postavila pred odurnega svojega gosta poli-' ček rumene bržkane. Urban, ki nasproti svojemu rojaku ni hotel kazati svoje jeze, se je znesel zopet nad mamko. "Kje je JurČe?" je vprašal osorno. "Nekam v mesto je zletel," je odgovorila mati Marjeta sladko, "pa se mora takoj vrniti! Takoj bo tukaj, gospod Urban!" "Rečem ti, Marjeta," se Je zadri Urban, "da naj takoj pride. Vendar se spodobi, da mi on streže!" "Bo! bo!" In zopet je odhitela. On! pri vratih je znova pričel: "Kaj praviš k temu, Urban? Pomagano bi mi bilo, če fanta vzameš. Saj sva vendar krave vkup pasla. Hej, Urban, kaj praviš k temu?" "Počakaj, zdaj bom jedel!" In res so se odprla vrata pri kuhinji in na velikem lesenem krožniku je prinesel Juri, domači sin, naročeni telečji hlebček, od katerega se je dim vzdigoval, razširjajoč po sobani prijeten duh. Dasi je bil Juri Jereb tedaj že jurist ter je bil celi Ljubljani znan kot Piškotov študent, je moral doma v gostilni gostom ie vedno streči, posebno onim, katere je hotela mati privezati na svojo gostilno. x _ Današnji svet, kolikor ga je v starejših letih, se Jurija Jereba, Piškotovega Jurčeta, še vedno spominja. Ko smo obiskovali normalko, je bivši prijatelj Andreja »Smoleta, kateremu je pošteno pomagal denar zapravljati, še živel. V dolgi suknji in z visokim cilindrom na glavi je strašil po Ljubljani ter ae* borno živil s podukom v fransoščini. Prišteval se je takoimeno-vanim starim Kranjcem, ki "nove" slovenščine niso ljubili. Bil je hud In strasten nemškutar —ta nekdanji znanec Franceta Prešerna! Postavil je krožnik pred Urbana. Ta je začel takoj jesti. V zahvalo pa je moral tudi Juriju eno priložiti. Vprašal je porogljivo: "No, Jurče, si še vedno večni študent! Kdaj te vendar pamet sreča, da na kol obesiš šolo?" Ne da bi kaj odgovoril, je zapustil mladenič pivsko sobo. Vstopili so še trije novi gostje. Brez težave si uganil, odkod in kaj so. Nosili so livreje različnega kroja in različnih boj. Eden je tičal v belem fraku, drugi v rumenem in tretji v zelenem. Na njih je bilo obilo nepravega srebra in zlata, istotako so bili trivo-gelni klobuki obšiti s srebrom, oziroma z zlatom. * Bili so to ptiči, in sicer dobro izpltani ptiči, ki jih je kongres zanesel v Ljubljano. Bili so dvorni kočijaži: eden avstrijskega cesarja, drugi kralja iz fcieapolja ln tretji vojvode moden-skega. Vsak v barvah visokega svojega gospodarja! Možakarji so fl bili v sveti visoke svoje važnosti; pri vsem so kazali znano lakajsko ošabnost, nastopali kadai- so bltt med iritto, z večjo samozavestjo nego pravi cesarji in pravi kralji. Ne bomo se torej čudili, če so si med seboj dajali naslove svojih prevzvišenih gospodarjev. Nastopali so s hrupom in šumom. Govorili so deloma nemško, deloma laško. Dva izmed poštenjakov sta bila rojena Laha, pa sta za silo lomila tudi n*mttylM>.u<&o i/; it» " t- Njih prihoda se je razveselila Piflkotova rfiM-ka: "Ježeš, cesarski gospodje so tu! Danes so že drugič pri nas!" "Pa tudi plačajo, kar snedo?" se oglasi Urban • svojega sedeža, mašeč vase velike kose telečjega hlebčka. NJemu prišleci niso Čisto nič im-ponirall. "Poznam Jih, take snedeže! Zlatih vrvic je vso polno na njih, če jim pogledaš v žep, je pa tako, kakor bi gledal v izsušen vodnjak! Tako je, prlmaruha!" (Dalje prihodnjič) tala, manj ji je bilo jasno, kako se izkoplje iz tolikih skrbi. Nekaj odpravnine in malenkostna pokojnina, ki ji je pripadala, to je ni moglo rešiti mučnih brig. Kmalu po Majdičevi smrti ao jo klicali v tovarno zarad stanovanja. Komaj je pregovorila goapode, da je niso tako postavili na cesto. Nekaj ted nov je le smela biti v tovarniški hiii. Ta čas je vsepovsod iskala primerne luknje, a je že vse kazalo, da je ne bo iztakni-la. Naposled so se preselili vlažno klet. Še zanjo so komaj zmogli najemnino. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oalaM WOMEN PACKERS. ORDER FILLERS 50c hour Mrs. EHRLICH HAYMARKET 3572 JANITRESSES wanted for CLEANING OFFICE evenings See Marion TEXTILE MILLS 3M8 Roosevelt Rd. SEWING MACHINE QPERATORS on Blouses—High wages ART MAID MPG. CO. 11219 W. Van Buren «t.—5th floor WOMEN To work.in set-up Paper Box Factory.—Overtime wages Apply CONGRESS PAPER BOX 210 p. Wolcott Ave. PORCELAIN ENAMEL FURNACE OPERATORS * HELPERS GOOD WAGES 2700 No. Karlov Ave. -*——- CARGO HANDLERS and GROOMERS 48 hour week Shift work NORTHWEST AIRLINES Apply 5236 W. 63d. MEN MEN "Work in Your Own Neighborhood GENERAL LABORERS I GOOD PAY — STEADY JOBS (Sea Mr. Herman) MANHATTAN PICKLE CO. 1711 BO. NORMAL WANTED Jankova mladost Shipping Clerk Tono Čufar (Nadaljevanje.) Tudi Majdičevi so že obupa-vali. Vso družino je tfžila pega skrbi in temnih slutenj. Vse so imeli narobe. Očetu so želeli zdravja, a nihče ni mislil na to, ds se kdaj zares pozdravi. Ce (aitane ilv, bo pohabljenec. Večno se mu bodo odpirale rane in za delo ne bo nikoli več prav sposoben. Smilil se jim Je, ds ga Je tako zelo prizadelo. Z nJim je prizadejalo vso družino. Bolniška podpora ni bila enaka plači, s katero so se že prej komaj prebijali. A bodočnost? Nihče ni upsl misliti nanjo. Janko je v tem času večkrat izostal iz šole. Msma je pa bila iz dneva v dan bolj brez uma. Po nekaj tednih so odpeljali Majdiča v Ljubljano. Porazna praznota je (»stala za nJim. Do *lej so Ka videli vsak dan in ga tešili z navzočnosto, s postrežbo in negovanjem. Dan za dnem. noč za nočjo, /meraj bolj Jih Je trla njegova oddaljenost. Ko je bil t« doma. ao komaj čakali drugega dne. da pohite k njemu in zvedo, kako je. Zdaj se je le poredko kdo «»dpravil na o-bisk Majdič sam ae pa ni mogel mučiti s pisanjem Tako ao bili večinoma brc* vesti o njem. A tiste redke so vse uničevale upanje, da se povrne iiv domov Naposled je prišla slutena brzojavka . . . Janko ji ni mofol verjeti. Res da ljudje umirajo, a njegov oče bi se moral pozdraviti. Večkrat si je predstavljal, kako ga počaka ln se pomeni z njim o vsem, o čemer se nista mogla pogovoriti ve« ta dolgi, težki eaa. Ni si ga mogel predstavljati na mrtvaškem odru. Nič ni občutil prave žalosti, saj zanj še ni umrl. Prišel Je dan pogreba. Sosede so mu očistile obleko in nju prišile na rokav črn trak. Oblek ni imel na izbiro, črne sploh ne. Mama se v svojem obupu nI utegnila brigati za vsakega o-troka posebej. Delavske žene lz hiše so ji šle na roko. Tudi Janka so vzele na postajo. Tam so se zbirali črno oblečeni ljudje, prišla je delavska godba, Janko je videl nekaj vencev, a na črnem podstavku Je uzrl dolgo krsto, ki so jo bili vzeli iz vagona. Težko je šel blizu. Za krsto je že stala mama, vsa onemogla, izjokana. S krvavimi očmi je nepremično zrla na pokrov, kjer Je bila vdelana šipa. okence do Majdičeve glave. Zdelo se Je, da nI zanjo drugega na svetu. Tudi Janko se Je vzpel in ae skoti okenec zazrl v suh, do kraja Izmučen očetov obraz. Zdaj Je verjel v njegovo smrt. Dolgo j* gr| v koščena lica, potem Je omahnil na krsto. Ljudi je bilo vedno več Prišel Je duhoven ln odmolil. Zapeli so pevci. tyama je zajokala ,i njo mnogi okoli nje. Dvignili so krsto. Pogrebci so se zvrščali v sprevod in potegnili za sabo tudi Janka. Zaigrala je 40 HOURS 6 DAY WEEK Time and half over Post War Oppbrtunity GOOD PAY 1631 W. Carroll Seeley 7700 godba, v farni cerkvi so se o-glasili zvonovi. Janka se je vse to komaj do-teknllo. Res Je hodil za mrtvim očetom, v mislih je bil pa drugje. Tam ob pečeh, kjer je ožgalo Majdiča in ga spravilo v krsto. Podoba velikega, očr-n®|ega prostora mu Je lebdela če, ki se zvijajo° ^"raTg^etih DEKLETA Iti ŽENE ploščah. Vmes je pa videl po-1"1 111 idL'nLt dobo očetovega nepremičnega obraza po