238. Številka. Ljubljana, vtorek 19. oktobra. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROO.
Izhaja /tak dan, izv&emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« poeti prejeman, za avitro-og«,Akt dežel« ta eelo leto 16 gold., za pol leta 8 god. za četi i leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za 6etrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo. *a mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za ta|e dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oena in eicer: Za Llabljano n četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne
petit-vrste 6 r-., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo 30 dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi n*j ae lavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdiw. O'} r j 7 niitvo  na fcatoro naj se blagovolijo pošilja'.: naročnine, reklamacije, otnanila, u j. administrativne reči. je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Iz !•< i        i;i fllii 14. okt.
[Izv. dop.]
V našem obsčestvn se zadnje dni godi velika premena. Prejšnja apatičnost večine k vsema, kar se tiče osode Slovanstva, nstopa 111. ■ s (.. živahnemu delovauju vsacega in vseh skupaj. Če bi bercegovinski boji ne imeli druzih nasledkov, kot to, da so vzbudili v vseh brez razločka Slovanih čuvsto plemeuske zveze, bi nže ne bili zastonj, upamti pa, da bodo zapustili bolj vidne sledi. Vsak kdor časnik v roke vzame, najprej pregleda razne telegrame z bojišča, potem dopise od tam (skoraj vsak ruski list ima specijalnega dopisnika v Hercegovini), pred tremi tedni so pa na prvem mestu ruskih novin bili razni govori Mac-Mahona i. dr. Celo domače vnanje zadeve zanimajo naše obščestvo dosti manj, kot bosniške inherce-govinske, le redko se najde v časnikih kaka notica o srednjej Aziji, kjer bijejo uže dva meseca boje, z veliko bolj nevarnim in močnim sovražnikom, kakor je bila 1 liva. Ka-šgar ima namreč 30 milijonov prebivalcev in Jakub-han slovi za energičnega človeka.
Pa ne le bojevalci za slobodo Jugo-slovanstva, še v večjej meri naše obščestvo obrača svojo pozornost na iz domovine prognane reveže. V začetku vstaje, ko bo bili naši časniki zavisni še od židovsko-nemško-turkt (Uskih bečkih listov, se je delalo le tn pa tam kaj in še to na tihem, odkar so pa domači dopisniki odkrili vso nagoto revščine in da upajo izdatne pomoči le od Rusije, se je vzbudil v naših tisti čut, ki se mu pravi narodni ponos. Povsod se nabira v cerkvah, v šolah, na veselicah, v fabrikah itd. in koliko se je nabralo, se vidi iz tega, da je sam „Golos" v 14 dneh, iz po veČini malih zneskov nabral 10.000 rubljev) 1G.000
Leibnitz o odreji mladine*).
(Konec.)
Detinstvo je vedoma doba, kjer domišljija prevladuje; iz tega se okoristimo in napolnimo torej fantazijo lepih podob. V ta namen priporoča umetne podobe — obraze (tableaux des aits), velike bakroreze v obliki atlantov, kateri nam na prvi pogled obraz cele znanosti, umetnosti in celega rokodelstva pokažejo. Leibnitz uže je poznal take obraze za fortifikacijo, artilerijo, marino, praktično geometrijo in rimske starožitnosti. Celo morala in politika se daste razjasniti po dobrih podobah.
S tem zadobiva pa deček tudi okus za
*) Glej štev. 236.
gld). Se ve, da so mej njimi tudi večji doneski, tako n. pr. je neznana osoba darovala v primer drugim 3000 rubljev, več pa po 50 do 100 do 500. Posestniki naših konjsko-železnih cest (12 milj) so naznačili Ilerce-govincem zbor od 5. i 6. sept. Slavjanski komitet dela kar more, če mi ravno nij znuno s kakim vspehom. Izdal bode mej drugim knjigo z spisi najboljših naših lite-ratorov v korist pregnanih in ranjenih Jago-slavjanov.
Obrazovalo se je tndi več oddelnih ko-mitetov, posebno damskih. Tako pri nas. Ne manj pa se gibljejo tudi v gubernijah, iz česar smemo zaključiti, da upanje pregnanih na našo pomoč nij bila zastonj.
Kar se pa tiče končnega vspeha vstaje, moram odkritosrčao povedati, da tukaj upanje ne gre dalje, kakor kar bode dosegla diplomacija. Iz vseh jako navdušenih člankov naših listov pregleduje misel, da Rusija „za zdaj" nij pripravljena začeti akcijo zunaj, ker če bi hotela pomagati vstancem začela bi se obče evropska vojska, katere srečni izid je jako dvomljiv, kakor pravijo naši listi. Da se pa pripravljajo na vse slučaje, vidi se iz tega, da je ruskim Časni k o m pr ep o v e d an o uže celi mesec, pisati o premeščenji in predviženji armije. Celo o jesenskih manevrah v Odessi se nič ne sliši, koliko je tam vojakov zbranih, mej tem, ko so bili prejšnji v časnikih na tanko popisani.
Končno naj omeuim še literaturno novost, da je te dni izšel prvi zvezek Slavjanskega zbornika, obsegajoč 40 tiskanih pol, velja 3 rublje. Tiskata se drugi in tretji, v ravno takem obsegu. Spisi so od ruskih in drugih slovanskih pisateljev. K.
dobre slike in veselje za risanje, vsakemu tolikanj potrebno risanje!
Razen podob nasvetuje vzlasti kabinete za nmetnine in prirodnine, da se dečku ali stvari same ali vsaj modeli pokažejo. Sem spadajo anatomični modeli človeškega trupla in njegovih delov, n. pr. očesa; obrazi domaČe posode, rokodelstev z orodjem, medalje, litografije in drugi spomeniki v razjašnjenje stare in nove zgodovine. Za geometrijo so itak modeli (bili uže za Leibnitza), ki se razmikajo in stikajo, enako za mašina in orodja. Sploh nij važnejšega, nego da se stvari temeljito, razumno (par raison) izpo-znavajo; le to brani pozabljivosti. — Za prirodnine imamo uže kabinete povsodi, ali za umetnine! — je bil doslej glas vpijočega v puščavi. —
Doslej je razum domišljijo rabil za vodnico ; ali polagoma treba, da preide na reči,
Trgovinsko-politično vprašanje.
Trgovinsko in obrtniško vprašanje je zdaj na dnevnem redu bolj, nego nekdaj. Od kod pomanjkanje denarjev? od kod slabo stanje obrtnije, industrije in trgovine? od kod splošno ubožanje? Tako se obče vprašuje in naroduo-gospodarstveno izobraženi odgovarjajo : To izhaja od tod, ker mi nijsmo domačega dela branili pred tujo konkurenco, ki ga je zaduševala. Naš denar je šel za tuje blago iz dežele ven ; namesto da bi bili mi svoje delavce dobro plačevali in tako denar v deželi ohranili, plačevali smo tuje. Nijsmo znali konsumeuta približati producentu, bila je naša trgovinska politika za „svobodno trgovino," to je, angleške fabrike so svobodno svojo robo po takej ceni v naše kraje nvažale, s katerimi naše fabrike v svoje j začet nos ti nijso precej konkurirati mogle in so propadale. Sedaj, to se vć da, ko se vidijo žalostni nasledki, ne le za trgovino, temuč za vse stanove, sedaj se je vse spokorilo in po vseh volilnih shodih čujemo geslo „schutz-zoll," hramba domačega dela, odrivanje tujega izdelka z visocim colom tako dolgo, dokler se domača industrija ne povzdigne in okrepi tako, da bode svobodno lebko borila se z angleško.
A ne le pri nas v Avstriji, tudi zunaj v preošabnej Nemčiji, kjer so po Sedanu v vseh rečeh na svetu prvi in prvi, tudi tam jim zmanjkuje novcev iz dežele, in roma na Francosko in na Angleško. Bismark sam je postal čolni brambovec v trgovinskoj politiki in, kakor časopisi trdijo, predložil casarja Vilhelma dotične korake. Prodnkcijska moč tudi na Nemškem nij taka, da ne bi angle-škej in francoskej podlegla.
Z  zadovoljstvom moramo konstatirati,
ki more le duh sam izpoznati. Aritmetika daje tu prvo priliko, in otrok more z njo pričeti. Tudi prava logika je zlo podobna aritmetiki. Logike se mora tedaj vaditi, ko hitro pride do pameti (1' age de diseretion). Vzlasti se ima pa razum uriti pri geometriji in sorodnih znanostih, kjer se po podobah vravnava, utrja in nataučuosti privadi. Dalje si mora mladenič osvojiti spretnost razmišljanja o morali, politiki in pravu; predlože se mu slučaji, kjer se ima, da svoj namen doseže, izmotati iz zaprek. Vzlasti bode zgodovina prilike in izglede ponudila, kjer se tako rekoč mladina udeležuje posvetovanja kraljev in cesarjev. Tn je tudi priložnost, da se polagoma seznani z državljanskimi in cerkvenimi zakoni, z javnim pravom in imenitnimi naredbami (ordonnances). Na to naj se nasloni znanje verstva, katero ima velik vpliv na politiko; sledi naj ob kratkem si-
dm je uže pred desetimi leti bila bai kranjska trgovinska zbornica, slasti pa njen predsednik V. G. Sapan, (tačas ko je bila ie slovensko-narodna večina v njej in ko se je še postavno volilo, a ne po biriČib sleparilo kakor zdaj: sodni jnki dokaz pred porotniki se od nas ie vedno ponuja !), ki je svoj glas povzdignila proti svobodno-trgovinskoj politiki, sosebno proti tolikanj škodljivoj dopolnilnej konvenciji z Anglijo. V. C. Snpan je ▼ svojoj brodari „Scbats der heimiscben Arbeitu nže tačaB zagovarjal te principije, ki so zdaj sploh do veljave prišli. Ali naši Tagblattarji, ki so take nnle in niče-vedce v zbornico spravili kakor so Dreo, Trpin itd., so tačas le posmehovali se in zabavljali na „grosse slovenische National-Oeko-nomen."
Jugoslovansko bojišče.
Dalmatinskemu „Narodaemu l/stu" se piše iz taborov vstaških: „Prosimo vas opro vreči ca j odločnejše vest, da nameravajo hercegovski vstaši po zimi bojevanje vstaviti do spomladi. Narobe, mi so zanašamo v zimo ia velike vspehe, ker nam more zima malo nehuditi, ali azijatskej turškej vojski se nij z našo ljuto zimo šaliti, ker je vajena toplega podnebja. Nam je ca junaško prezimiti samo dobre obleke treba, a te je uže precej dobljene. Sicer zdaj tndi bolje stojimo glede orožja in glede števila. Za drago hočemo misliti sami, sosebno da preko zime dokažemo Turčinu, kako velja, da po zimi gredo jnnaci v boj, a ne zimogrozni ljudje. Uže smo vse osnovali, kako po zimi sovražniku dokažemo, da smo živi in vsi zbrani. Bratom našim bodi torej na znanje, vse to s priporočenjem, da se nas domislijo, posebno kar se odeje tiče. Znamo pak, da hočemo na spomlad živejše rolo igrati, ker nam tačas ne bode vzkračena p orno5 naših dveh kneževin (Srbije i Črnegore) naj misli ble-betuša diplomacija kar hoče. Mi smo na vsako žrtev pripravljeni, in nikoga se ne plašimo. Živela svobodna naša domovina!
„V Bosni nij več vstanka", tako je pravila bog ve kolikrat nže „N. fr. Pr.u, a sedaj pa je primorana sama poročati; „Šest turških bataljonov v Mostaru je dobilo povelje iti v Itasno, ker tam se vstaja raz-daljuje". Hrvatskemu „Obzoru" se brzojavlja
stem teologije, ki se mora na krepke razloge, sv. pismo in cerkveno zgodovino opirati. Vse te reči zahtevajo od fantazije ločeno mišljenje. Na pamet dobro oprta vera daje vesti tolažbo in duhu (esprit) globoki mir; ali vera brez razlogov je malo v st raj na in se isprevrže v maloverstvo ali hinavstvo.
Droge šolske znanosti, retorika in filozofija, kamor Leibnitz tndi fiziko in matematiko prišteva, se nemajo tako učiti, kakor so se tedaj po šolab učile. Retorika zahteva, samo praktične vaje, katere naj se po pravilih na svojem mestu pridjanib, ntrdijo. Učenec naj pogosto govori, pri igrokazih in navideznih posvetovanjih o važnih pravdah in zgodovinskih dogodbah. Posebno naj se vadi, svoje razloge pismeno nrediti; v tem se razsodnost še jasneje pokaže.
Modroznanstvo se da pri logičnih vajah učiti, ako se dobri izgledi iz praktičnih znan-8 te v naberejo in po njih Brca koristni nki
iz Nove Gradiške: Mej Kobašem in Svinjarom nasproti Nove kapele je bil 11. oktobra prvi boj. Turci so rasbežali. Vstaši so ohrabreni s tem prvim korakom in se pripravljajo na drugi. Donedaj jih je ta okolo 400, dobro oboroženih". — I* Sarajeva se istemu listu piše mej družim: „Mi (Bošnjaci) se trdno nadamo, da velika Rusija neče dopustiti končno propast našo, jer se mi sedaj ali nikoli osvoboditi moremo . . . Na vse strani se naše čete junaško drže. V Sarajeva nij več nego 150 turških vojakov, vse drugo je šlo na vstaše."
Iz Grahova v Dalmaciji se piše rN. L." o ranjencih: Velike so potrebe za ranjene naše brate v boji proti nekrstu, ter velja, da vsak slovansk rodoljub misli, kako pomagati. Treba povezač, čiste obleke za ranjence, ako hočejo ikako preboleti teške rane. Zima je na praga, a ubogi nemajo ni postelje, ni pokrivač, ne drnzih potrebnih stvari). Pričakujemo pak še novih ranjencev. „Pomozite bratje, ako boga znate" 1 — Torej naš slovenski odbor v Ljubljani ima potreb dovolj.
„Glas Crnogorca" nij vesel sedanje si-tuvacije v Srbiji. Oa piše: „Nečemo več pisati uvodnih Člankov. Kar smo imeli, vse smo povedali. Ker, kaj da pišemo ? Da sokolimo Črno goro? To nij potrebno! Da gonimo drnge na vojno? To nam se ne zdi ni shodni ni dostojno srbskega imena, katero je z vednim vojnobornim dahom proslavljeno. Ako sedaj nijsmo vsi odločni la vojno, ne bodemo nikdar. Da bi razpaljevali navdušenje v naroda našem ? Tega nas je sram, ker bi s tem le sramotili narod svoj . . . . Kat ali mir — častni islavni rat (vojna) ali sramotni smrtonosni mir. To vprašanje se mora kmalu rešiti. Potem bodemo i mi znali, kaj bi pisali. Do tačas pa nečemo pisati uvodnih člankov".
Iz Grahova so brzojavlja „Glasu Črnogorca" : Djuro Radan je napal z 200 drogovi Turke pri Dabri. Palo je 60 Torkov, vstaši so osvojili 20 pušk odstraguš.
Vstanek dobiva če dalje več, podpore. Celo y New-Yorkn v Ameriki se je nsta-novilo n8lovansko društvo dobrotvornosti", ki pobira mej Slovani, Živečimi onkraj oceana
vtisnejo. V tem je fiilozofija gramatiki podobna; tudi ona potrebuje malo pravil, a veliko izgledov. In še ta pravila se morajo učiti na izgledih in tako, bi rekel, da se na nje še ne misli ne.
To so Leibnitzove ideje, ki so večjidel nže praktično izpeljane ali se pa z malimi premembami dajo izpeljati. Kar se tiče omenjenega razmišljanja in odgovarjanja na vprašanja o morali, politiki in pravu, je imel Leibnitz nekaj enakega pred očmi, kakor so dandenašnji seminari na univerzitet ah. Kdor koli je bil na univerziteti, bode pritrdil da se štejejo ravno ti seminari mej najkoristnejše ustanove na naših univerzi totali. V zadnjih letih so je za to skušali tudi na juridični fakulteti vpeljati, kjer so blezo najbo.je potrebni, in upati gre, da bodo b časom i tukaj obilni sad obrodili.
V. K.
podporo za TTercćgovince in Bošnjake. Amerikanski časnikf jih Živo podpirajo. Predsed-sednik društva je nekov trgovec po imena Koščina, podpredsednik amerikanski Dalmatince Lazarovič.
Politični razgled.
Motar»nJ«3 drif le
V Idnbljani 13. oktobia.
DeMegacije so končale svoje delovanje v nedeljo. Dovolile so denarje za nove kanone za vojsko in drnge skupne potrebe — mnogo, da je strah. V vnanjej politiki pak se je kazala uemško-m«gjarska malo-dašno8t in nič nijsmo videli vspebov, celo fraz je bilo malo.
Avstrijska monarhija plača za #»*•#-hefjle Bošnjake in Hercegovce vsak dan k) odo gld. Ker dobi vsak odrasten be^nn iz Turškega po nečem starem dvornem dekretu 7 kr. na dan in otroci po pol, lehko izračunaš, koliko pribeglih je uže. Za največjo silo se s sedmimi krajcarji nže preživi, ali za obleko in za drugo morajo odbori skrbeti.
Novoizvoljeni tirolslei poslanci ao sklenili, iti v državni zbor. Pasivna politika torej nij mogla niti na Tirolskem prodreti, da-si so češki listi agitirali za njo. Res se more vsa opozicija v Avstriji le na polji aktivnosti zjediniti.
Srbski knez Milan se je nedeljo 17. oktobra srečno vendar enkrat oženil in poročil se svojo bogato Natalijo Kečko. Ofiei-jozni belgradski telegraf pravi sicer, da je bilo ljudstvo navdušeno. Vendar mi sodimo, da razen navadnih zijalostij navadnega ljudstva nij bilo posebnega druzega navdušenja, ker srbski narod je uže večkrat v zadnjem času izrekel, da bi mn v sedanjem vremenu bila ljubša „bat al j a," nego „ Na t al j a. " Ker ima sedaj knez zadnjo, poloti se Milan na spomlad vendar tndi morda prve.
H<nv>nrskn ministerstvo je kralju dalo svojo ostavko, kar je moralo storili, ker je bila nezaupnica proti njemu sprejeta, bavarski kralj Ljudvig II. je sklical svoje svetovalce skup na posvet, kaj storiti: ali odpustiti ministerstvo, ali razpustiti zbornico. To je zelo važno za Nemčijo, ker od tega zavisi dalje razvijanje nemškega jedinstva. Nemški časniki se za to močno boje, da bode odpustil ministerstvo, sosebno ker patrijoti bolj naglašajo njegovo bavarsko suvereneteto, kar mu godi. Sicer je pa v tem trenotku, ko to pišemo, morda uže vse odločeno.
Prusijansko - m'in.ihi listi se vesele potovanja nemškega cesarja v italijanski Milano. Naglašajo, kako so se časi izpreme-meuili, kajti nekdaj so nemški cesarji hodili preko Alp samo na čelu velicih vojsk iu hoteli osvojiti Italijo, sedaj pak pride Vilelm sam in v prijateljskem n menu. Italijani se spremaju, da Nemca gostoljubno sprejmo. — Govori se celo, da papež misli po milanskem škofa poskusiti spraviti se z nemškim cesarjem, ter da zarad tega Bismarka nij v cesarjevem spremstvu.
Mej Kitajskim in An^ličanskim še vedno nij mir gotov, temuČ je vojna mogoča. Kitajci, ki imajo otroka za cesarja, znajo angleške terjatve odlašati, vendar odbijajo jih ne, tako da je ncasus belli" še vedno mogoč.
Dopisi.
Iz IJiil>lJ:b!i4» 16. okt. [Izv. dop.] 14. oktobra sta imela odbora „Slovenskoga nčiteljskega društva" in „Narodne šole" sejo. Na dnevnem redn je lula volitev predsednikov in drugih funkcionarjev. Z ozirom na to, da imajo ljubljanski učitelji služeči mesta in vladi vedno nepri-
like, ako so na Cela slovenskih društev, voli se za predsednika „Slovenskoga učiteljskega društva" okrajni Šolski svetovalec in vrli narodni učitelj pri Devici Mariji na Polji (blizu Ljubljane), g. Blaž Kuhar, za podpredsednika pa g. Franjo G o ve k ar, nad-nčitelj na Ign. Za tajnika in blagajnika je bil izbran g. M. Močnik. Sklene se na dalje, da bode društvo v zimskem času snovalo znanstvena predavanja, ali če to ne bode mogoče, popularne govore, na pr. o novej meri in vagi, o vzreji itd. V ta namen se hoče porabiti ali Čitalniška dvorana ali pa reduta. Tudi v tem je bil odbor enih misli da si društvo najame v zvezi z društvi „Glasbeno matico", „Narodno šolo" in „Vdovskim učiteljskim društvom" potrebne sobe za svoje društvene namene, kar se bode brž čas dobilo v Vi-rantovej hiši. — Za predsednika „Narodne šole je bil izvoljen g. Fr. S teg nar, za podpredsednika g. A. Praprot ni k, (za tajnika gosp. J. Tomšič, za blagajnika gosp. M. Močnik.
Iz ICr&kesrti 17. okt. [Izv. dop.j Požar 7. oktobra t. 1. v bližnjej Velikoj vasi je vpepelil 7 hiš in vsa gospodarska poslopja. Nesreča je tem večja{ ker je zima pred dnrmi in pogorelci in njih živina brez strehe, brez živeža. Tedaj so primorani iskati pomoči pri sosedih.
O priliki volitve županove in svetovalcev 1. t. m. za Krško občino se je za nesrečne na Avstrijska tla pribegle Hercegovi nce nabralo 35 gl. Deu.es pri priliki storjene obljube od strani novega občinskega zastopa smo tudi nabirali mile darove, katere tu hvaležno izkažemo in sicer so darovali gg.: Friderih Btfincbes 4 gl. Anton Lav-rinšek 5 gl., Anton Rupert 1 gl., Ivan Ka-pler 1 gl., Dr. Karel Koceli 5 gl., Vilj. Pfeifer 20 gl., J. N. G. 1 gl. 80 kr., Anton Jugovic 2 gl., Franjo Petrič 1 gl., J. Gros 1 gl., J. Pire 1 gl., Karel Zbner 1 gl., J. Rumpret 5 gl., Fr Avman 2 gl., J. Schen-ner 50 kr., J. Englsberger 1 gl., A. Vertačič 1 gl., J. Kovačič 1 gl. Tukajšnjo okr. glavarstvo je uže tndi nabiralo pri tukajšnjih uradnikih milodare, obžalnjemo, da nam nijso imena dotičnih na razpolaganje, da bi nje priobčili. Toliko smo vendar poizve-deli, da je g. M. Hočevar izdatni znesek 200 gl. in sosedji graščak g. Lenk daroval 10 gl. Državni poslanec g. Hočevar se je 15. t. m. uže odpeljal v Beč, mej tem je g. V. Pfeiier po mnogih opravilih še zadržan zapustiti dom.
Tudi sosednji naš poslanec g. dr. Razlag odide še le prihodnji mesec v Beč, ker ima doma še preveč posla. Ako bode dovoljeno od naše kranjske vlade pobirati v naši kronovini milodare za pogorelce, priobčimo dotični oklic, da se revežem vsaj nekoliko pomore.
Iz I loj t* I las pri Trstu 14. oktobra [Izv. dop.j V št. 210. „Slov. Naroda" nahaja se dopis 13. sept. iz Trsta, ki popisuje besedo v Rojanskej čitalnici napravljeno v prid hercegovinskim vstaškim sirotam. Moj za dan zakasneli dopis o istem predmetu ste vrgli kakor je to naravno v „pitikoš" kakor bi rekel „gosp6d desp6t slovenskega jezika". Zakaj, da to omenjam? Omenjeni dopis iz Trsta ne izreče, da je bila beseda v rojanskej čitalnici, tako, da bi si čitatelj misliti moral, da je bila v mestnej. Nečem reči, da je g. dopisnik iz Trsta to z namenom tako
pisal. No j)o pravila „vsacema svoje" i v pomirjenje udov rojaaske čitalnice in drage gospode ki se je omenjene besede udeležila, katera j« svojemu namenu 100 gld. čistega dohodka vrgla, bodi konstatirano, da je bila v rojanskej čitalnici. — Kakor se to nže toliko let godi, bode v rojanskej Čitalnici 1. novembra predstava igre „Mlinar in njegova hči".
Od Save 15. okt. [Izv. dop.J Mnogokrat se je nže govorilo in po različnih domačih novinah pisalo, da je podlaga občne narodne omike narodna ali ljudska šola. To je uvidela i vlada, ki je šolsko postavo tako uredila, da se, ako se vestno izpolnjuje, občna narodna omika doseči more. Dajte nam šol in sicer dobrih šol, to se sliši dandenes mnogokrat. Da, šole se res pridno tu in tam množe, a če nže res šola dozidana stoji, še namen šole nij dosežen. Ce je poslopje, mora biti tudi še mož, kateri namen Šole doseči si prizadeva. Mož mora biti značaja, kateri služi ne samo deci, nego tudi odrastenim v izgled. Le tak kraj je srečen, ki ima tacega nčitelja. Bogu hvala, da se je zadnje čase število neznačajnih učiteljev izmanjšalo, kajti izprevideli so, da mora imeti vse lastnosti dobrega rodo- in domoljuba, sicer odgoji Avstriji neudane državljane.
A žalibog, da Be moramo bridko potožiti zoper učitelja v Krškem, kateri ne zna, čemu je v Krškem, i kateri si res ne zasluži ime „učitelj", ter vsem svojim tovarišem sramoto in nečaBt dela. G. Gašperin ima še to starokopitno miBel, da so narodne šole za to, da se narod ponemčuje. Revež je uže večkrat pokazal, da slovenskega ne zna, ker domaČih spisov nič ne čita. Mej dragim si Še dovoljuje tacih predrznosti, da zasluži od strani kolegov ostro grajo katera mu menda tudi ne uide, i po postavah še kazen. Predrznil se je namreč v nemčurskem lističu „Laib. Schulzeitung" nže dvakrat objaviti, ter učitelje sumničiti, da imajo T1 Filiale des krain. Landeslehrervereins". A vendar učitelji krškega okraja še nobenih statutov za „Eiliale" nemajo, marveč samo brez statutov zborujejo. Kajti Če bi nčitelji tega okraja, kateri se, kar značajnost, možatost in izobraženost zadeva, od g. Kašperina zelo odlikujejo, zvedeli, da spadajo k nemšku-turškemu društvu, odstopijo vsi, i ostane v Filiali na cedilu le še Gašper kateri ima sposobnost, predsednik biti stolom in klopem. Menda je kakor po navadi pri objavi te smešnosti nekoliko preveč v kozarec pogledal. Žalostno res, da je Krško obsojeno, tacega učitelja imeti, kateri izven šole ne ve boljšega početi, kot za NemŠtvo propagando delati in domorodce zasmehovati, tako, da je okolica na tega možiceljna uže nejevoljna.
Domače stvari.
— (Deželni načelnik Vidma n) je, kakor se iz gotovega vira poroča, v resnici na Duuaji prosil, da bi bil prestavljen. Mi vsakako podpiramo njegovo prošnjo, ker si želimo resnejšega moža in realnejšega avstrijskega politikarja na mestu deželnega načelništva.
— (Šiška brez šole.) Žalostno je, če so otroci na gorskih vaseh brez šole, brez poduka,   Še žalostnejše je,   ako  so pre-
cejšnje vasi na lepi ravnini brez šole kakor-šnih je še dosta na Kranjskem, naj žalostnejše pa je, ako se čnje, d» je vsa vas Šiška pri Ljubljani brez šole, da morajo otroci brez vsega poduka doma ostajati. — Dosedaj so namreč otroke iz SiŠke sprejemali še v ljubljanske šole, a zdaj pa jih nečejo več. Mesto pravi: mi imamo šole za svoje otroke; c. kr. vadnica jih pa za to ne sprejema, ker nemški ne znajo. — Kdaj se bodete g. vitez Gariboldi s križcem za zasluge, domislili šiškarskih otrok in jim pre-potrebno šolo naredili ? Obljubili ste jim jo uže davno!
— (G. Predi k a), učitelj na tukajšnjem učiteljskem izobraževališči se je menda uže navzel nemškutarskega duha učitelja Zimo-vem. da je začel letos slovenske naloge — nemški (!) klasificirati. Spodobi se, kar tudi zahtevamo, da bi imenovani gospod slovenske naloge tudi slovenski klasificiral. Učenci so se kar začudili, zagledavši v svojih slovenskih zvezkih „nemške" rede; kajti tega dosedaj nijso bili navajeni. Morebiti pa bodo omenjeni gospod letos slovenske naloge „nem-ški", a nemške pa slovenski klasificiral? To bo gotovo po novej modi.
— (Učiteljske preskušnje.) Včeraj so se pričele v Ljubljani preskušnje, katerih so udeležujejo oui učitelji, ki morajo narediti še 2. izpit učiteljske sposobnosti, da se morejo na svojih službah definitivno postaviti. Oglasilo bb je 11 učiteljev in 2 učiteljici.
— (Pri g. J. Franketu) smo videli mej drugimi podobami osem dovršenih portretov, predstavljajočih znano rodbino veli-cega trgovca g. Gorupa, katere se nam zdi, da je slikar s posebno pridnostjo delal in so zato šteti mej najboljša portretna dela g. Frauketa. Vpodobljene osobe razne starosti, od pol odraslega deteta, do sivega starčka, kažejo odločno značaj dotične starosti in in vi dualnost i, ali z drugim besedami, portreti so podobni; zadostujejo pa tudi umetniškim zahtevam, ker se okusno prezen-tirajo. Tudi je slikar skrbel pri teh podobah, ki so sicer vse enake velikosti, za potrebno dobrodejno izpremembo in dosegel to po naših mislih najbolj s tem, da je postavil deca v različne primerne kraje, tako da bi se mogle vzeti tndi za „genre" - slike, n. pr. pri deklici z cvetlicami. Podobe so izpostavljene po dve in dve za nekaj dni pri Mačka na velikem trgu in torej opozo-rujemo na nje ljubljanske prijatelje umetnusti.
— (Društvo „Sloga.") Pravila imenovanega druBtva, uže tretjič prenarejena, nijso potrjena. Kakor se čnje, je §. 15 teh pravil uzrok, kateri se glasi, da se • • jo polnoletni gosti v društvo uvajati, ter nasvete staviti in govoriti.
— (Iz ljutomerskih goric) 10. t. m. so nam piše: Denes smo videli prve birače. Vina bode lotos primerno malo, ali prav dobro bo, ker je grozdje popolnem zrelo, ter ima obilo sladkorja. Nij dvombe o dobrej prodaji, katere nam je vslcd pomanjkanja denarja jako treba.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 14. oktobra. (Surovost.) Lorenc Pogačnik je leta 1873 po očetovoj smrti   grunt  prevzel in Katarino Legat iz Žirovnice za ženo vzel,
a katero je imel tndi jednega otroka. O imenovanem se govori kot slabem kmetu, kateri je pijanosti udan in surovega obnašanja, tako, da je svojo mater in sestro od doma zapodil in tudi a svojo ženo večkrat tako grdo ravnal da je morala, kakor jo to od y,c£ dokazi.no, ležati. 8. svečana t. 1. pripeijivl se jo Loreac Pogačnik iz Uadovljct domu, je isj.regel iu se zarad tega ujezil ker nij žene doma našel, katera je bila s 6 mesecev starim otrokom k sosedinji odšla. Ko Knturina Pogačnik prihod moža zapazi, vrne se uazaj k moža, ki jo je na vogalu hiše pričakoval. Nič hudega slnteea pride do njega, on jo pa v prvo z nogo brcne potem po hrbtu udarja, tako da je z otrokom na rokah pred durmi na tla pala. On jej odvzame otroka, ponese ga v hišo, a vrnivši se i:tleh na hrbtn ležečo ženo z obuto nogo še kake trikrat v trebuh in želodec suni, tako da se je komaj v hišo privlekla in v noči ob štirih umrla. Pri odbukciji se zunaj nij nič poškovanj uašlo, pri notran-joj preiskavi trupla pa ro je konstatirala tolar velika luknja na spodnjem kraju želodca, potem na postranskih črevah in na tisti struni trebušuice, katera je k trebuhu obrt en a, krajcar veliki tstopki krvi.
Obsojen je bil obtoženi L. Pogačnik radi hudodelstva uboja po §. 140 k. z. na 8 let teške ječe.
Kazne vesti.
* (Beethovnova ljubica). Ko je bil veliki mojster umrl, so našli v skritem pre-daltu njegove pisalne mizo nekaj listov, ki jih je pred veliko leti odposlal bil, a pozneje nazaj dobil, listov polnih goreče strasti, redke sile mišljenja. Kdo je bila neumrljiva ljubica, zvedelo se je stoprv Črez mnogo let po smrti slavnega mojstra. Bila je to šestnajstletna grofica Julija Gnicciardi, kateri je bil Beethoven v poletji leta 1801 te goreče vrte pisal bil. Mlada darovna in duhovita dama je bila Beethovnova učenka, ter ga je tudi vroče ljubila. Kako se je vez Ijnbezni raztrgala nij znano, bržkone rodbini učenke Beethoven ki je bil brez službe iu brez gotovih dohodkov, nij godil. Leta 1802 se jo vez raztrgala. Beethoven globoko razžaljen, je bežal na posestvo prijateljice svoje gro fin jo Erdtidv. Nekateri celo trde, daje tani za nekaj časa zginil, toda so ga našli v odstranjenem kotu vrta vsega obupnega — hotel si jo tam gladom življenje končati. Julija se je poročila kmalu potem z grofom tiallcnbergom, ki je kot gledaliični podvzet-nik in godbeni direktor šel v Neapel, kamer je tudi soproga spremljala ga. Zakon nij bil srečeu. Beethoven je po prijateljih večkrat izvedel od razmerah nekdaj tako ljubljene Julije; ko pa so jo črez dvajset let na Dunaj vrnila ter nekdanjega učitelja in ljubimca obiskala, ok&rnnelo mu je srce, ter jo je osorno odvrni1 od sebe.
Vsem bolnim moč in zdravje hvez leka in brez stroškov po izvrstni
toalesciere lin Earry
28 let uže jr- nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta  prijetna zdravilna hrana, pri odrašeenih i
Olru.ih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni lelodeo, na živcih, dalje prsLe, i na jetrah; žlezt irna-duho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, uepre-bavljcnje, zaprtje, prehlajerije, utapanje, slabosti, zlato ftilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, eilenje krvi v glavo, šuuienje v ušesih, slabosti Iu blevaujo pri uosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, pego dojničiuo mleko. — izkaz iz mej 80.000 spriče-
val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-ievala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pr» vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, .dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, >:. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Dre, grofinje Caatle-ituart, Markize de Brehan a niuogo družin imenitno »■ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz u 80.000 sprieevalov. Spričo\iilo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bon n, 10. jul. 1862, Revalesciere Du Ihirrv v asnogU slučajih nav i.li vsa zdravila. PoOebno koristna, je pri driati ii. <riži, dalje pri sesalnih iu obistuih boleznih, a t. d. .>ri kamnju, pri prisadljiveiu a boLhncm draženji v Mahal cevi, zaprtji, pri bolchucm bedenji v obistih ho mehurji, trganje v mehurji i. t. d, — Najbolje In m neprecenljivo sredstvo ue samo pri vratnih iu prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in naienji v griu. i.. S.) K ud. W ur zer, zdravilni svetovalec in čle; unogo učenih družtev.
WiucheBter, Angleško, i.'. Uo.cuibra 1812. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletn«-1  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, iolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam gleti«; • ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revaloscioro du Barr) seatrausko, najbolje spričevalo.
Dr. An gel ste in, tajni sani t. svetovalec M o u t o u a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. C1 au Bberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 70.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za straS-jimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij nogel, je VBled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi protesoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,B e r 1 i n e r Klinische "VVochenschrift" od -i. aprila 1872 to lo: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-
->ica" (Revalesciere). Dete je v 1 mesecu vedno vec' in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila 'ij*o bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednik
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, m dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
8L 64.210. Markize de Brehan, bolehajo Bedem •t, na nespanji, tr^'ilici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični du Moutlouis na nepre-ljenji, utripanji in hujšanji.
Š£ 75.877. Flor. Kollorja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji Jusuika, omotici i tiščanji v prsih.
Št.. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro ^breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.928. Barona Sigmo lOietue hramote na rokah iu nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter te pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na jeni, glede hrane.
V plehastih pu.lioah po pol funta 1 gold. 50 kr., >ai % gold. 50 kr., 2 fnuta 4 gold. 60 kr., 6 fon-' 4;old., tfl Tuntov 20 goid., 24 funtov 3(.; gold.,
- '.•••••-i:,>»..•...•• -;«ih. nt..-r. v pnŠictib i 2 gold. 50 kr. h 4 gold. 50 kr. — Rovalesoicre-Uhocolatee v prahu 10 t ploščicah s* 12 tas 1 gold. 60 kr., 24 taa 2 gold. -0 kr., 18 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., aa 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
- Prodaje: Barry du B&rcv St Comp. na Dn>
Wulir3a«bgasse It S, v KJahlJanl Ed. :a »lir, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Uruilet bratje Oboranzmevr, v mu-v.-uku Dicchtl * Frank, v i slovel P. Bim-baohot, v ILo*i«l Ludvig HEflllar, v Maribora S. Atcrić, v 5leruua J. B, AtOOkhauOon, v Zagreba v lekarnrci usmiljenih sester, v Ćer-
n»»i« jih pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Da-/idu, lekarju, v Ciiradcu pri bratih Oberranz-uieyr, v Teniečvarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal-<1 i n u pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v »a^u mestih pri dobrih htftarjih m 4D^corijskih 'rgovcih^ .adi razpodilja duuaj«ka bila na vae ki-n;o po •>.>•• nih
'wir*T.nmfth -jlIt nov*ntjih. (247)
Andreas Keppa,
Lekarna Piccoli.
> ss g3 ^
2. o S x
a. cd c- Otw a & o o m
K° < * P
*
.3 © M *       < 38
a
oo
»h _
M O
» n ^ 5" er
C0O5ZJ f*M 9 *  Ig 11
C ^. 3 3
Dunajska najveća
27
t-
VI fri rn     ' O
-1 03 C - li
Zaloga
solidno in znane zanesljive firmo
Bernhard Pollak-a
ii a Duiiaiji,
Karntnerstrasse 14,
(vis-:i-vis "VVoihburggasso),
prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravoati blaga vedno
JVaJvšovciše
za vsaKo Maisono,
ovfje-volnate oblačilne snove.
Ravno tako tudi vse si misleče vrste, platnenega, modernega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnato in žauiutasto trake, ravno tako tudi gnipir-eipke vsake bajte, polog se tisoč drugih stvarij.
Izgledki i zaznamek blaga
zastonj iu Ilanlio.
NaroČila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (325—6)
Kepristujoče jemlje se nazaj brez zadržka.
Menoti-Pastilje (ki so na dunajskej svetov-nej izložbi 18711 dobilo darilo). Te pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti brini, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je luk nže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja 80 z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj G gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
RajŽevi pillver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje 0lJ6f poSUJano na ravnost iz mesta llergeu na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišeČe, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (182—126)
uMF" NaroČila se izvršujejo vračajo-eoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Izdatelj lo urednik Josip Jurčič.
L.astmn» m tisa; nJNaxudu« lisKurae1