V veži.
«Kako lepo ! — Že veža vsa je v blesku,
Kako prekrasno je še le tam gori,
Za oknom in za svileno zaveso,
Kjer v divanih se zibljejo gospodje,
Puhteč, kot paše najfineji duhan,¦
,,  Kier snivajo, kot boginje, gospice^ ¦
Gospice nežne in gospe ponosne !..
Papiga zdaj kriči jim : dobro jutro !
Jn hišina pripravlja jim kopeli
In guvernantke skrbne — in lakaji
Stopicajo na rahlo po preprogah,
Da kruto ne razjari se gospoda.
Če točno ne postreže roka sužnjev....
Pa srečni so, — jedo jedila božja,
Za delo zdaj jim ni prositi treba
Želodcem lačnim po palačah svitlih,
Kot meni baš ... .
,No, kaj pa ti postopaš
Okoli vrat, se mar ti česa ljubi?
Tu sem poglej, na ploščico medeno
In čitaj ako znaš, pa pomni dobro !
— Ne smejo psi v to hišo se voditi —
In tukaj še : — Beračem ni uhoda ! —
Očeti mestni imajo ta posel.
Da polnijo želodce nenasitne.
In tja gospod pošilja milodare.
Da se izogne v hiši bedi gladni*...
Trdo vratar je zaloputnil vrata
In v mrazu revež tava in premišlja....
Vida.