4. številka. Ljnbliana, v sredo 7. jannvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan ive«er, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij Bko-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., M Četrt leU 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., U.jeden mesec 1 gld. tO kr. /a p ^haiijo na dom računa so po gld. pošiljanji 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnimi Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., «e se trik.at ali večkrat i. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gli Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Davčna novela, ali nova postava, po kateri so prenarejena nekatera določila o kolekih in pristojbinah. (Spisal Adolf Obreza, zastopnik občin Notrarjakih v državnem zboru.) Takoj, ko se zopet po božičnih praznicih snide državni zbor, zatorej še meseca januvarija 1885. I., ima pr'ti v poslanski zbornici v obravnavo postava ob izpremembi nekaterih pristojbin, ki jo je vlada Se 1881. 1. predložila državnemu zboru in ki jo je v to izbrani odsek mepeca marca 1883.1. popolnem pretehtal na vse strani ter jo predlagal poslanski zbornici. Vlada kani s to postavo doseči tri namene. Umeje se samo ob sebi, da v prvej vrsti gleda na to, kako bi pomnožila drž«\vne. dohodke. Diugi namen jej je, kako bi davčna bremena pravičnejšim načinom razdelila mej plačevalce davkov in zlasti odpravila nekrivico, ki se nahaja sera ter tja, daje namreč menj imovitemu plačevalcu nositi večjo težo davčnih bremen, nego li imovitejšemu. Tretji namen naposled želi vlada doseči s tem, da nakloni malemu zemljiškemu gospodarju, kmetskemu stunu, kateri se v novejšej dobi po razn h okolnostih ni le zelo oškodoval, nego kateremu so celo muoga nova izumljena, drugim stanovom morebiti v korist služeča pomagala omajala njegovo eksistenco, nekatere olajšave. Da se je vlada ozirala na ta poslednji namen, povdnrjal je tudi ministerstvu prvosednik grof Taaffe dne 25. januvarija 1881. I., ko je odgovarjal na interpelacijo grofu Iloheovvar tha in tovarišev, tifočo se olajšav za kmetski stan, ki se je bila izročila skupnemu ministerstvu. Ako to davčno novelo, kakor jo je odsek predložil s poročilom svojim dne 12. marca 1883. 1. Štev. 704 poslanski zbornici, pregledemo natančneje, pokaže se nam, da je stvar resnično takova. Pisatelj teh vrst, kateri je družabnik v „davčnem odseku" poslanske zbornice, proučil je ta prevažui predmet se ve da prav na tanko, dalje je imel priliko, pogovarjati se o njem s stroko uja^i ter primerjati dosle veljavna in po novi pi stavi predlagana pravila in naposled je uvide), da bode ta postava kmetskemu stanu in malemu zemljiškemu gospodarju sploh donnšala koristi na vsak način. Za tega delj se mu vidi umestno, da se, poslanec in zatorej zastopnik kmetskih občin in kmetske ga stanu v poslanski zbornici, moško potegne za to postavo in deluje na to, da jo vzprejme zbornica. Naj si tudi n. pr. naklada ta postava trgovcem in spekulantom in zhsti premičnemu kapitalu novo breme, oziroma nov davek. Nikakor se mi ni čuditi, da te postave spekulanti in bogatini, bankirji, borzijand in spon vsi trgovci, zlasti po mestih ne pozdravljajo z veseljem. Kdo bi se čudil temu? Ali, da so zastopniki kmet-skega stanu sovražniki tej postavi ter jo proglašajo škodljivo kmetu, kakor sem čul na svoja ušesa, tega mi ni moči umeti in to me je napotilo, da pišem ta članek, da pokažem stvar v pravej podobi in da odpravim vsakoršno krive misli, katere bi utegnil imeti kdo o tej stvari. V naslednjih vrstah bodem govori o najvažnejših teh 19 paragrafov, ki jib je predlagal davčni odsek, in potem prepuščam sodbo dragemu čitatelju, da li ni ta postava kmetskemu stanovništvu v obče in kmetskemu stanu posebe zelo ugodna in da li ni vsakemu zastopniku tega stanu, ako mu je poziv njegov Častna stvar, dolžnost, uapirati vse moči, da se ukrene ta postava. Kar se tiče §§. 1, 2. in 3., merijo samo na borzo in na premičen kapital in nanje se bodem oziral, govoreč o §. 15, kateremu je uprav vsebina borzni davek. Velike važnosti zemljiškim gospodarjem sploh in kmetskemu stanu posebe so paragrafi 4., 5., 6, in 10., o katerih sem namenjen govoriti obširneje, v tem, ko so drugi paragrafi tičejo po največ trgovcev in obrtnikov. V § 4. se določuje, da se pristojbina za izročilo lastninskih pravic ali vžitnine nepremična stvarij (posestev) zniža od SV^/o na 3°/0. Toda to pristojbino gre v tej meri plačati brez oz ra na Čas, ko s«; je zgodila izprtmemba v posebtvu, in dosle dovoljevana odpustila pri plačevanji pristojbin, kadar so se zvršile prej nego li v desetih letih zapored, gre pregledati. Zdaj se plača namreč za izpreoumbo v posestvu, ako se je zvršila tekom 2 let . . . . l°/o „ 4 „ .... IV.% t) G „ . . . . 2°/0 n 8 n • • • • aVt°/o K 10 „ .... 3<7o nad 10 „ .... 3Va% Po §. 4. ima se odpraviti vse to stopnjevanje in plačevati bode v bodoče vselej po 3°/0 pristojbin pri izročilih. Ako pogledamo zgornjo tabelo, lahko bi mislili na prvi pogled, da se imajo tu vzviSati pristoj-bive v dokaj večjej meri, nego li se kani v resnici. Kakor posnemljemo i/ ctatističuih d&t treh let je izmej 100 obrtov, na posestvih bilo 19 takih, kjer so predmeti v 2 letih menjali gospodarja 1R*Q 4 Q 2 (J 7 1 n n n « n ° » n n 4 G „ „'..„ „10 46 2 „ „ „ n PO 10 „ 100 po natančuem računu znašalo je zatorej pristojbina (všteval 25°/0 priklade) povprek :H43°/0, v tem, ko ima po §. 4. te postave znašati 3 750°/0 (namreč 3°/0 s 25°/0 pnklade) v vsem skupaj bi se zatorej KViŠale pristojbino za 0 007°/o a\i b07/10 krajcarjev pri vsakih 100 gld. Poleg vsega je tu še opomniti, da se le v prav redkih slučajih pripeti, ka bi se kmetska posestva tekom desetih let dvakrat prodajala. Omenjene polajšave, kadar se določajo, bi zaradi naglega nasledstva po kupilu vžival lastnik, kajti izkušnja uči, da se više menjavd n« posestvih, bodi si, da se prodajo ali zamenjajo, in sploh vse izpremene nn kmetih povprečno računano Se le v 15—20 letih, ko snaga pristojbina za izročitev že 3'/a0/o, v tem, ko se hoče /ili'j znižat' na 3%. Gotovo za tega delj trdim pravo, rekoč, da bode §. 4. te predlagane po.-tavo kmetskemu stanu in stanovništvu po dež! li donašal mnogo koristi. Sploh bode ta preoaredba o pristojbinah nalovita ne le kmetskemu Btaou, nego tudi večjemu iu velikemu posestniku in sicer zaradi tega, ker nam je ZOailO, da večja posestva kakor manjša kmetska gospodarstvo tekom deset h let malokedaj večkrat uego li jedenkrat menjajo gospodarju svojega. Prikazen, da s«« na posestvih hitreje menjajo gospodarji, tapalamo bolj in zlasti po mestih, in sicer pri hišah in prostorih, odločenih za zidanje, kjer često kak spekulant kupi hišo ali sploh posestvo, da je kakor najhitreje moči proda druže, nego li je je kupil. V vseh takov h slučapu uu..„ • li nemajo veljave dosle občna olajšila pri pristojbinah, kadar se hitreje menjavajo gospodarji, in pokazalo se bode, da pristojbina ob izročitvi utegne naraščati višja, nego li do zdaj. Vender jaz, zastopuik kmetskoga stanu, ne čutim v sebi poziva, da bi se kakor koli upiral postavi, katera more služiti njemu v korist, kajti po nji bodo se naložila nekaterim spekulantom, ki preže po posestvih, zopet nekatera bremena. Kakove olajšave je moči donašati §. 4., kadar se izroča lastništvo takovih posestev, katera, kakor kmetska gospodarstva posestva svoja menjajo gospodarje pozneje, nego li v desetih letih, pokaže naslednji primer. Mislimo si. "da je na prodaj posestvo, vredno 2000 gld. V takem slučaji se ima po postavi, zdaj veljavni, plačati pristojbio za izročitev najprej 8l/a°/o od teh 2000 gl., t. j. 70 gld. — kr. potem 25n/0 priklade .... . 17 „ 50 „ Skupaj ... 87 gld. 50 kr. Po §. 4. davčne novelo bi pa znašala ta pristojbina 3°/0 od 2000 gld.......60 gld. — kr. potem 26°/o priklade .... . 15 „ — „ Skupaj . . . 75 gld. — kr. takisto bila bi pristojbina nižja 12 gld. 50 kr , zatorej več nego li za Va °/o» in sicer zaradi tega, kajt> ako se zniža pristojbina, znža, se tudi prikhuia. Toda upati je, da se dovoli temu paragrafu še olajšava. Ako n. pr. podeduje kdo nepremično blago, plača v slučaji da je, vltevil dan, ko je je podedoval, proda tekom dveh let, ne 3%, nego samo l'/a^oj ini UR0 u' posestvo prodal tekom štirih let, bode mu vedno plačati 2% pristojbin s pri kladami vred. (Daljo prili.) Politični razgled. Not mitjih dežele« V Ljubljani 7. januvarja. Pisarna državnega zbora je že razposlala poslancem dnevni red prihodnje seje, ki bode 20. t. m. Ta se glasi: 1. Prvo branje predloga poslanci Frideriku Sue.sa iu tovarišev o premembi držuvno-zborskega volilnega reda. 2. Prvo Oranje predlogu poslanca vitez* Chlumeckega iu tovarišev, da se OprOBte davku delavske, bolniške in invalidne blagajnice, kakor tudi kolekov in pristoj n. ii. Prvo branje predloga poslanca Fuksu in tovarišev o spremembi hraniln čnega regulativa s 1844. I. 4. Prvo branje predloga dr. Ji i|uesu m tovarišev, ki se tiče eksekucije pokojnin privatnih uradnikov itd 5. Prvu branje predloga poslanu Fttrnkranaa, da se izda nov tiskovni zakon. 6. Drugo branje vladno predloge, da se dovoli dostavni kredit za 18S4 leto /a novoosnovano grško katoliško skotijo v Stanislavu. JfliniNtcr (iiiM'e*y« S trm )e pala zopet jedna podpora avstrijskega centralizma m laži-liberalizma. Kuj da Brno Siovani, posebno pa mi Slovenci trpeli pol DJegoVO vlado, dur.es nečem i navajali. Pokojnik m bil posebno nadarjen, a je vsied svojega visocega rodbinskega položaja imel vidik vpliv na avstrijsko politiko. Sedaj bil je G4 let star, ter jo posleaoja leta bil predsednik najvišjega računišča. Novo volitve v Umsko trgovsko zbornico bodo se le v začetku februvarja Obe sttvnki bosta imeli dovoli časa za agitacijo. - Po časopis h nočejo utihnit' razno vest o našle Ik h, katere bo d d imel razpust te zbornico. Sprva se je govorilo, da odstopi moravski namestnik grof Sclio* »born, Bedaj pa že listi pis.yi o iniiii-t rski-j krizi, Mi t>jj vesti ne pripisujemo nobene posebne važnosti, ker se je po nemških Ustih že tolikrat pisalo o padu mioi-ateratva, pa je vendar faelej ostalo. K« /užunjši l;st ogrrskili Srbov „Zistava" je prtila zopet v roke radikalnej srbskej str..nk!, katera ne mara za nobeno prjaznenje z vlado. Nekaj mesecev sem je ta list zastopr-1 Kiftindski program in propov ":loval smeroost n spravljivo^. Sedaj bode pa zopet nastopd stari pot Srbski prijatelji ogerske vlade pi mislijo sedaj osnovati svoj list, ki bode izhaja' v Peštu. * nanje dr/are. llnska vlada baje resno želi, sporazumeti ge s Poljaki. Doi*edaj so je pri imenovanji mirovnih godcev oziralo samo na Ruse, sedaj je pa imenovanih, kakor javljajo ruski listi, za mirovne sodce tudi veC poljskih veljakov in j)lemenitnikov. To je zopet jeden korak k sporazumljen;u obeh narodov. — „Novoje V»emjuw priporoča ruski protektorat nad Abesinijo, da se» tako zagotovi ruskemu brodovju svobodna komunikac:ja z indiškim in tihim oc.inom. — ZoMin je, da so Ktijcl že dalje časa zahajali na delo v Ameriko. Ti ljudje so jako pridn in varčni, vsled tega pa vsako delo hitnje in ceneje izvrše kakor drugi delavci. S tem so v Zjedmjouih drŽavah mnogi drugi delavci prišli ob delo. Ker 80 ge bali da ne bi vsled tega naVBtali kaki neredi mej nezadovoljnimi ameriškimi delavci, so za nekaj let s posebnim zakonom sahranili priseljevanje Kitajcev. Ti so sedaj morali v druga kraje obračati se za delom. ZiMi so hodit; na delo v rtuke azijske pokrajiDe. Nekateri ruski listi že kažejo mr nevarnost, da bi zaradi kitajskih delavcev, ki bodo prihajali na delo vedao daljo v Rusijo, domači d davc* ne izgubili dela. — Mej Kosijo in Kivo so razmere zelo napete. Poslednja podpira upirne Tokinee proti Rusiji, Verojetna je, du zaradi t g« pnde do vojne mej Rusijo in Kivo, konec kttere bode, da Rusija prisvoji K vo. Francoski vojni mini tir Ctmpenon dal je svojo odstavko 'L\ njegovega naslednika imenovan je gene al Levval, ki je znau \i poslednjega algier-skega u-tmka. Cumpeoon se je baje spri z roi-nisteiskim predsednikom ziradi tonkmškib za lev. Vojni miinster je hot-1, da se mora v Tonking poslati več vojnih oddelkov, kar pa brez mobilizacije ni mogoče. Ferry pa ni hotel nič slišati o mobiliza«-ciji in to zarad1 zbornic, ki oi temu utegnile ugovarjat1, in le silil nato, da se posamezue čete odpošljejo. Ker 'e pi bila v Tonkingu treba vedno več vojsk, in mimsterski pr« ds> dnik, Jules Fenv, n; hotel dovoliti mobilizacije, vojni minister pa ne daljnih pošiljatev \o;sk iz obstoječih kadrov, je posltdnji dal svojo ostavko. — Po drugih poročilih je pa vojni minister odstopil, ker ni hotel privoliti v energično akcijo v Tonkingu, katero sta zahtevali zbornici. — Če tudi je francoska vlada v najboljšem pri|ateljstvu z Nemčijo, v narodu pa še vendar ni ugasnilo sovraštvo do Nemcev. Pri svečanosti na v spomin G"mbet.ti so veljavni francoski politiki v svojih govorih izražali Želje, da Fran cij* zopet pridobi 1870 izgubljeni deželi. Pariški dopisnik angleškega lista „S int James s' Gzette" imel je pogovor z nekim anarhističnim vodjo v Parizu. Ta mu je rekel, da to zimo najbrž ne bode nobenega anarhističnega punta, ker sedaj ni upati nobenega vspeha, ampak bi tak punt lo škodoval. Sicer jih je mnogo neprevidnih, dostavil je ta anarhist, ki ne marajo za opo mine vodij, ampak hočejo takoj začeti, a on misli, da se bodo ti tudi u luli svetom previdnejših Kar se tiče orguuizacije, imajo anarhisti v Parizu 85 klubov, katerih ima slednji od 200 do 300 članov. V provincijab je pa nad sto tak'h društev. Število anarhistov se vedno množi. Kadar jih bode 200 000 mož, pa bodo proglasit socijnlist:£no republiko in to se bode morda zgodilo že proti koncu 1885 1 — Po drugih poročilih so pa izjave tega anarhista laž, kajti v Parim je le kakih 2000 anarhistov. Kakor se iz B-rolina raznim listom poroča, je v kratkem pričakovati jako važnih sklepov o ncm-ghe) kolonijalne j politiki. — Kaki bodo ti sklepi, O tem se pa nič natančnejšega ne poroča. — Kakor BO itilijanski listi zvedeli, so pog.janja mej Nemčijo in Avstrijo že skoruj končtna, da se Trst izbere za izhod subvencijoniranej nem>kej parobrodnej vožnji. Kako da mi sodimo o tem vprašanj', smo že pojasnili v našem listu. Kakor slišimo, se N -ničija pri tej izberi ni ozirala toliko ne ekonomične korist', kakor na visoko politiko. V Italiji je zaradi tega velika nevolja. Opozicijski listi napadajo vhdo, ker se ni dovolj poti udih, da bi bila izbrana Gonuva. Angleški mitiisteraki predsednik Giadstone neki boleha. Zdravnik je huje konstatoval, da |e to ista bolezen, za katero je bolehal pred dvema letoma. Vsled te bolezni Glalstone ne more spati. Drugi pa hočejo vedeti, da je bolezen le izgovor, da Be bode mogel premier odtegniti daljnemu vladanju. Giadstone ni prijatelj vnanje politike, zlasti velik nasprotnik diplomatskih zavijač. Sedaj se pa ima angleška vlada boriti samo s težavami v vnanjoj politiki, torej bi on sed.ij rad odložil ministarsko predsedniško. Poleg tega je pa Giadstone Se 76 let star, tedaj že v onih letih, ko po druzih državah državn;ki že odhajajo v pokoi. Ni'1 čudnega bi ne bilo, h se odpove vladanju. Vsi prijatelji svobode, pravega napredka in človekoljubja ga bodo ohranili v hvi 1 Žn^m spominu. Kakor se poroča it K;jire, dobil je poveljnik | Hudanske ekspedicije mali listek ol generala I Gjrdona. Na tem listku, k; n i bil nič večji, kakor so poštne znamke so stale bvs-d i: ,Chtrtam ali right (Kartam. V redu!) C G Gordon 14. D zeu-ber." Na zadnjei strani je pritisnen nanj Gordonov pečat. Arabski sel, ki je prnvsel ta listek odGir-dom, pravil je zanimive podrobnosti o življenj: generalovem v Kartumu D*e poslopji sta odločeni za stanovanje gouvernerju. Nt streho vsacega je uksza' G irdon postavit* jeden top Takoj po solnčnem v/hodu gre na streho obeh poslopij, pregleduje z daljnogledom postojanke sovražnikove in zapiše vse spremembe. Potem pa sp cel dan. Po ooči pi pregleduje svoje čete iu jih navdušuje. Va je sel mogel listek prinesti mimo sovražnikovih straž, ki so ga večkrat preiskovale, kaj da ima pri sebi, ga je bil všil v gube svojega rokava Dopisi. Z ClioriMijskcga 4. jan. [Izv. dop.] Tedaj v novem letu smo. Di si nam m noli, v mn»gem oziru žalostni prazniki ne obetajo bog vedi kakovih dobrot v mladem letu, vender smo dobili marsikaj, kar bode vsakega pravega Slovenca veselilo. Pomenljivo je zmijeval vsakdo z glavo io izraz začudenja je bil na lici čitatelju novic pojemajočega leta. Nečuvena slepariji tujčeva navdala je vsakega z gnusom. Di si bo tudi tu m.'sikimu sitnosti delal hankin polom, vendar se lahko iz afere uekaj učimo, namreč: Tujec je tujec, — oglej si ga dobro, pre-išči mu obiati in srce, predno mu zaupaš. Ti so nam prave kukavice v naM slovenski deželi. Res se nahajajo čustne izjeme, a redke so, redke! Imenovnnjo na uadzornikovo mesto zadovoljilo je vsakega. Premeščenje propaloga vite/a z „elegantnim rapirjem" pozdravil je vsakdo s ploškom. Nuj Be le bahi, daje zmagal, vsaj vemo kako. Prav mu je, tako naj se zgodi vsakemu, ki se predrzne ruSiti n »rodno prizadevanje. Sedaj se bo, upamo, vender zopet jedenkrat vnrla toli potrebna sloga v uite vrste. Neka govorica s-1 je raznesla po Gorenjskem, katerej je pač težko verjet', a mogoča je, mogoča! Č tal' ste menda, g. urednik, „Slovenčev" podlistek ztdnjega meseca prejšnjega leta. Tudi jaz sem ga bral, a reči moram, vsakikrat sem z gnusom in srdom v srci odložil glasilo duhovščine slovenske. Na tak način dokazovati, s takimi sofi'.mi iskati v proizvod'h in pesmih takih rečij, jo nečuveno, za pisca onih večerov — sramotno! Da, sramotno, da bo filozofija tako pači! Kdo v Slovencih, za Boga, kdo, vas vprašam, nahaja v divnih proizvodih Gregorčičevih take nazore, kdo je lo slutil, da Gregorčič, duhovnik, je ateist-fatalist in Bog zna, kaj še vse! Se ve da, gosp. doktor, če hočete takim potom tolmačiti pesnike, potem je vsa uaša vera — ateizem! Vzemite katerokoli pesen ali molitev, kojo molite vsak dan v hramu božjem, preglejte nekoliko psalme, oskubite jih na tak način in našli boste, če hočete, tudi v njih, kar predbacivate našemu pesniku. Berite, gospod, ltanije; celo sveto pismo kar mrgoli takih izrekov. Upam pa, da bode kdo naših pisateljev zadostno posvetil g. doktorju v Gorici, če je sploh odgovora tak pamflet vreden ! . Pa fiemu sem to pisal? Ad rem! Kakor sem rekel, govori se po Gorenjskem, da nekateri gospodje duhovniki neki nameravajo poslati pisatelju on h razprav v „Slovencu" prizualuo pismo. Upam, a uesem prepričam da se bode čest. uaša duhovščina gotovo dvakrat premislila, predno stori tak koruk. Saj s tem bi se obsojala samo sebe. Pokojni knezoškof Pogačar iu Blavni vladika Strossmaver sta menda pač dobro vedela, koga proslavljata! Sic r je pa moj-1 trdno mnenje, di je vsa ta polemika prisiljena, nenaravna. Gosp. dr. Mahnit kazal je nepotreben pogum, nerazumljivo predrznost k »k ur da bi on ne bil za kožo krvav. Kakor se je v Nemcih povdarjalo: „D e Deutscben sollen icoh sein, dass sie zvvei Bolche Kerle (Schiller uud Goethe) habeu," tako bi morali tuli mi vsak dan Boga do komolca hvaliti, da imamo mej seboj pesnika, kakor je Gregorčič, osobito pa bi morala duhovščina biti nanj ponosna. Tako krasnih mislij v i tiko dovršenoj obliki veselil bi se vsak narod, ki ' je številueji in bogatejši nego mi. Pri nas pa pre-1 vladuje žsrljivoat, zavht, da je kdo slavnejši, na-darjenejši, genijalnejši, nego naša malenkost, i torej hajd! z vsemi silami nanj, šTiujmo, obrekujmo, uatolcujmo, malin i čuj m o, če je tudi vse to kvarno v narodnem in verskem oziru, vsaj smo si ohladili osobno mržnjo, osobno strast! Z \ danes dovolj, ker vem, da bode o tem še govora, kajti nekateri gospodje hočejo prepir na vsak način, ker imojo prehudo srbečico. Gotovo bodem jih še popraskal in poSegetal, morebiti bolj, nego jim je ljubo Stavim s.imo še vprašanje: kateri filozof na>. več in najduboviteje piše o takozvanih „zaljubljenih no'ćh"? Iz Zagorja na Notranjskem 4 jan. [I'v. dop] Die 1. t. m. imelo je naše bralno društvo svojo redno letno sejo, pri katerej je bila večina udov nav/očnih. Zborovanje pričel je gospod predsednik z lepim ragovorom, ter potem vse daljne društvene zadeve pri imenovanem zborovanji g. blagajniku in g. tajniku prepustil. častno je g. blagajnik rešil svojo nalogo s poročilom, da ima društvo Se nad 20 gld. denarja v blagajnici, tajnik pa je pričujoče ude k vztrajnosti in neomahljivemu delovanju za narodno stvar Bpodbujcl z opombo^ kolikor mogoče skrbeti, društvu še mnogo novih udov pridobiti. Pi i tem zborovanji volil se je nov odbor in licer so bili izvoljeni jednoglasno vsi stari udje, ■amrrč: g. Alojzij D »micelj, predsednikom; g. J. Čopič, podpredsedii'kom; g. Dimjan Pavlic, blagajnikom; g. F lip Kete, tajnikom in gg. Anton Po ni k var, Evgen Vi I ha r In Oroslav Če sni k, odborniki. Da bodo, kakor do sedaj, vsi gg. odborniki delovali za napredek narodne stvari v tukajšnjej soseski, smo zagotovljen', zatorej zakličem v svojem in v imenu vseh vztrajnih tukajšnjih narodnjakov vsem podpiralcem bralnega društva Zagorskega in narodnega napredka: Žueli! Za zabavo in dušno brano si je društvo sledeče časopise naročilo: „Slovenski Narod", nek drug slovenski dnevnik, „Novica", „Djlenjske Novice", »Edinost", „S>čo«, „Slovana", „MirH, »Škrata", „Brenclja", „Jurija b pušo", „Zvon8, „Kres" in „Fiiegende Biitter". „Slovenca" in ,,Vaterland" pa tukej^nji gospod župnik brezplačno društvu prepušča, za kar sc mu VBi udje prisrčno zahvaljujejo. Ob jednem se zahvaljujemo vsi udjo bralnega društva Zagorskega gospodu predsedniku Alojziju Domiclju, da brezplačno prepušča bralno Bobo, v katerej, če r.e drugje, se bodj v predpustnem času gotovo marsikaka vesela besedica izpregovorila. K sklepu še nekaj. Čujemo z velikim veseljem, da nameravajo v sosednjej fari v Knežaku bralno društvo ali celo Čitalnico U3taooviti. Ni j bi se to bbgo podjetje srečno pričelo iu izvršilo! Kot sosedje jim bodemo gotovo v vsakem oziru, če bode potrebi, na pomoč prihiteli. Iz Idrije 6. januarja. [Izv. dop.] Delavsko bralno društvo imelo je dn>* 26. decembra preteč. 1. svoj redni občni zbor, kateri je bil mnogo obiskan in se je vršil v lepem redu. Iz poročila odborovega je razvidno, da mlado dtuštvo vrlo napreduje. Vadijo se društveniki, kateri imajo sluh, tuli v petji, kar je posebno hvale vredno, ker lepo narodno pot je društvo le oživija. V odbor voljeni so bili za leto 1885 gg. F. Vončina, načelnik, J. Oblak, tajnik, F. K rat nar, blagajnik, A MoravecinJ. Pire odbornika. Ustanovilo se je to druHvO mesecA julija pretočenega leta. Ustanovitelji so mu prprosti delavci. Navadno se povsod odobrujejo bralna društva, pri nas pa, žal, bilo je ravno nasprotuo, ter Be jo mnogo ugovarjalo proti temu, razume se, da tako nasprotovanje prihaialo je le od nevednih ali pa nam nasprotnih ljudij, pameten človek nikoli ne nasprotuje takim društvom. S časom poleglo je vender tudi vse zabavljanje; nekatere bolj omahljive dru-štvenike je sicer nekoliko motilo tako govorjenje, ali večina stala je smiraj trduo, ter društvo je pri vsem tem vrlo napredovalo in šteje že nad 70 članov (kar pa je za Idrijo seveda premalo), večji del samih delavcev in nekaterih bolj vnetih rodoljubov, kateri imajo sočustvo z delavcem. Vsak še tako priprost človek, kdor le zna, rad prebira kaj v prostih urah, ter Bi tako pridobiva mnogo koristnega za vsakdanje življenje, in ravno priprost človek potrebuje v sedanjih časih pouka, toda kje jem iti potrebnega in poučnega berila? Mnogi nemajo prvič prilike, drugič pa tudi posamičnim ni3 prepuščajo dohodki; zaradi teh dveh uzrokov se mnogim prigodi, da izza svojih šolskih let ne dobe knjige v roke, in kaj navadnega je pri na.B, da taki, ki >o po G do 8 let Šolo obiskovali, ne znajo še za silo brsti, pisati p« tudi toliko ne, da bi svoje ime pošteno zapisali, kar je gotovo jako žalostno. Kar torej posamični doseči ne morejo, doseže se Ithko z /jedinjenimi močmi in to naj lagje z društvom. Omovalo se je torej s prizadevanjem delavcev v Idriji delavsko bralno društvo, katero bo LlriJBkim prebivalcem nižjega stanu veselišče in omikalnicfl, katere namen je širit' mej prebivalce Idiijskega poučnega in zabavnega berila, ter jim s pomočjo dobrih slovenskih časopisov in knjig vzbujat' narodni duh, njim napravljati vsakovrstno pošteno društveno razveseljiva ije itd., odvračevaM pa jih od nezmernega vživanja ostudnega žganje, katerega se je v poslednjih letih, kakor mars'kje, tudi pri nas vse poprijelo mlado in staro. Žalimo toda hvale vrednemu bralnemu društvu obilno vspeha, in prekoristno bi bilo, da bi je podpiral vsak po svoji moči, mogoče da vendar, ono pripelje na boljši pot. V to Bog poroozi! Domače stvari. — („Jurčičevi zbrani spisi".) G. Gregor Jereb, e. kr. brzojavni uradnik v Trstu, naroČil je zase in za svoje prijatelje 30 vezanih zvezkov Jurčičevih zbranih spisov, od vsake knjige po 10 izvodov. Naj bi tega gospoda posnemal', tudi drugi rodoljubi po Slovenskem. Marsikdo bi rad kupil Jurčičeve spise, a ne ljubi se mu pisati v Ljub'juno ponje. Naj tedaj po večjih trgih in mestih Rlovenskih nabere vsak podjeten požrtvovalen domoljub nekoliko naročnikov in naročnine in naj piše V Ljubljano g. dru. J os Staretu po knjige. — G. Ivan Zupančič, dijak v Kopru, naročil je te dn: za svoje tovariše 38 zvezkov Jurčičevih zbranih Bpisov. — Kaj dijaki v Mariboru. O'ji, Gorici, Novem mestu, Ljubljani ne bodo posnemali vrlega svojega Koperskega tovnriša? Dijaki dobivajo vsak zve-fcek po 60 kr. za druge velja I. zvezek nevezan 1 gld, elegantno vezan 1 gld. 50 kr.; II in III zvezek se prodajata nevezana po 70 kr., elegantno vezana po 1 gld. 20 kr. — (Umrla je včeraj ob 1. uri po noči gospa Katarina baronica Zois-ova pl. E lelstein, rojena Schvvrzenberg, 77 let stara bivša Boproga že pred leti umrlega blagega rodoljuba in prvega predsednika „Matice Slovenske" barona Antona Zois-a. Ranjka je bila velika dobrotnica ubogih, BOBebno bv. J koba fare. Truplo se prepelje jutri ob Va9 nri zjutraj iz Zois-ove palače na Bregu v družbinsko rakev v Predoslje pri Kranj i. — (Današnja Laibaberica)je menda po Adamu R:ese-ji izračunila, da je stanje eskomptne banke toli ugodno, da bodo k večjemu delničarji izgubili 25% delniškega kapitala. Ako je temu tako, ne moremo razumeti, zakaj se teh 25% takoj ne uplača, saj bi to ne znašalo več, nego 37.500 gld., in banka bi bila rešena, poslovali bi dalje in mar-sikaterej obitelji bi bilo pomagano. — (Firma Tschinkelnova). ki je pravo za pravo deloma uzrok tukajšnjemu polomu, ni se mogla rešiti in pričel se je konkurz. — („Sokol Ljubljanski") imel je včeraj dopoludne svoj redni občni zbor. Po g. staroste nagovoru poročal je blagajnik o društvenem imetku. Dohodkov bilo je v preteklem letu 2335 gld. 74 kr., Btroškov pa 2122 gld. 90 kr.; društveno premoženje znaša 1943 gld. 19 kr. Društvo broji 9 častnih. 214 pa podpornih in izvršujočih članov. — Potem bila je volitev novega odbora. Izvoljeni so: Valentin čič kot Btarosta, NoIIi kot podstarosta, oba jednoglasno. Olborniki: Geba40, Š vaj ga r 35, Armič 35, Bedenik 33, Pečnik 33 Knific27, Pater n oster 26 glasov. Po volitvi bilo je jako obširno razgovarjanje o Sokolovej maskaradi, katera bode tudi letos na Htrelišči in gotovo izredno sijajna. V pomnoženi odbor za maskarado bo se izvolili gg. So s, Fdip Zupančič,Duffe, Hamuš, Milaver, Dečman, Železnikar, Turk, Za-gorjan, Skale, Jeločuik, Švajgar — (Čitalnica Ljubljanska.) Odbor čitalnični jo v svojej seji v ponedeljek 5. t. m. volil vnovič prejšnjo funkcijonarje, in sicer: gg. Karola Bleiweisa viteza TrBteniškega predsednikom, Mihaela Pakiča podpredsednikom, Evgenp Laha tajnikom in knjižničarjem, Franca Kadilnika blagajnikom. Določilo se je število in dnevi predpustnim plesnim veselicam. Mimo običajnega sijajnega Vodnikovega plesa, ki bo letos 1. fobiuarija, bodo v predpustu v Čitalnici Se trije mali plesi, in sicer 11. januarija, 24. ja-nuarija in 8. februarija. Pi sijajnem plesu igrala bo vojaška godba, pri malih plesih poseben kvintet. Pristop k malim plesom bodo imeli izključljivo le čitalnico' udje, na kar se je sklenilo strogo paziti; k sijajnemu plesu imajo pa pristop tudi po udih vpeljan' gostje, ki plačajo 1 forint vstopnine. V principu se je izrekel odbor mej ostabm tudi za to, da priredi kakor pred tremi leti čitaluic* tudi letos večjo veselico n*» korst „Narodnomu domu". Povdar-jalo se je, da je sedaj prilika za tak bazar posebno ugodna, ker bo imel odbor Narodnega doma obilo dobitkov na razpolaganje, dobitke onih srečk, katere so kup'le razne korporacija, društva itd., katere dobitkov gotovo ne bodo pridržale za se, marveč jih vrnile in prepustile zopet „Nirodnemu domu". — („Vrtec.") Prvo število letošnjega nVrtca" imamo pred seboj in z veseljem moramo priznati, da vrlo napreduje. „Vrtec" je nastopil z letošnjim letom svoj 15. tečaj in to je pač dokaza dovolj, da se je priljubil m* samo našej nežnej mladini, nego tudi odraslim sploh ki ga že celih šririnajst let duševno in gmotno podpirajo. Lrlpo število odličnih pisateljev slovenskih nahajamo v „ Vrtci", a sem ter tja se tudi poskuša kaka nežna, še mlada ročica s svojim peresom. „Vrtec" pa ne napreduje samo z dobro izbranim berilom, nego tudi z lepimi in našej mladini povse primernimi lesored (podobami). Nekatere slike so zares izborno lep<3 in v svojo dolžnost si štejemo, da priporočamo „Vrtec" v obilo naročevanje iu vsestransko razlijevanje mej našo nežno slovensko mladino; osobito bi to želeli mej koroškimi Slovenci, ker ondu je najbolj potreba tečnega berila, da se nam naša šolska mladina ne iz-tuji. — Prva številka na jako lepem gladkem pa-p;rji obsega s prilogo vred 24 strani poučno zabavnega berila. Tu naj omenimo sledeče sestavke: 1. Novoletna darih (pesen, zl. Fr. Krek); — 2. Materini blagoslov, (izvirna povest, spisal A. Žager;; — 3. Kako je znal soditi Rudolf Habsburški (spisal Fr. Hubad); — 4. Pozdrav, (pesen, si. Fr. Savinjski); — 5. Oče našega cesarja (s podobo); — 6. V dan sv. treh kraljev, (povest s podobo); — 7. Plemenita osveta, (povest, spisala Petrovim); — 8. Vledimir piše (list); — 9. Sirota na tujem, (pesen, zl. Miljenko D-vojan); — 10. Pravična razsodba tura tega trinoga, (povest); — 11. Prazno vere; — 12. Otročje igre (s podobo); — 13. Ga-ŠpHrjeve zabave; — 14. Ližnik; — 15. R ulične druge podrobne stvari. — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. — Stariši, ki imate otroke, ne bodite brez „Vrtca" v hiši! — — (Vabilo) gospodom družbenikom c. kr. kmeti jake družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani 28. dne januarija 1885 (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopoludne.) — P'ogram obravnavam: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885. I! run iu proračun, katera družbeniki že v rokah iuujo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetjske. 4. Poročila iu predlogi podružne in predlogi posameznih družbeuikov po prepisu § 19. družbinih pravil. 5 Volitev odbornika v centralni odbor, namesto po § 22. družbinih pravil izstopi vsega. 6, Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu 7. Volitev častnih in dopisujočih družbinih udov. 8 Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani. Centralni odbor c. kr. kmetijske dru/.be Kranjsko. — (Povozil) je pred včeraj zvečer kurirni vlak v Sežani, snažitelja hlaponov, Kočij no a, očeta devetero otrok, in mu levo nogo odtrgal, desno pa stri. — (Ponarejalei srebrnih tolarjev.) Policija Ljubljanska je imela na sv. treh kraljev dan veliko posla, da je dobila ponarejalce srebrnega denarja v pest. V gostilno k Ferlincu pripeljala se je v ponedeljek 5. t. m. zvečer družba petero osob. Trikrat so plačali račun, vsakokrat s ponarejenimi goldinarji. Natakarica je drugi dan Bpoznala, da je denar ponarejen in naznanilo se je policiji, katera je že zaprla štiri osobe, samo Aleš Štibernik, ki je bil na Gradu v Ljubljani zaradi hudodelstva goljufije pet let zaprt iu še le pred malo dnevi izpuščen, je ušel. Štibernik pa je tisii, ki ima mnogo ponarejenih goldinarjev. Predno je prišla družba k Ferlincu, pili so že pri Kvasu v Spodnji Šiški, kupovali smodke m izdali v kavarni Tlial dva ponarejena tolarja, bili so tudi pri Lozurji, v kavarni Valvazor, v kavarni Treotovi v 1. nadstropji tik Hradeckega mostu, Celo nekemu čevljarju odri- nili za delo dva ponarejena goldinarja. Ker je Štibernik ubežal in se bode zd»j po deželi klati in skusul ljudij guljufavati, povemo, da je Štibernik 34 let star, srednje postave, ima črno kučmo na glavi in tur na desnem lici. — (Gorelo) je danes zjutraj ob 11. uri v dimniku hiše št. 3 v Trnovskih ulicah, in to jako močno. Vendar so hišni prebivalci sami ogenj u lušili. — (V hranilnico kranjsko) vložilo je v preteklem meseci 1855 strank 429.899 gold.. 2050 strankam pa se je Izplačalo 431 570 gold. 19 kr. — V teh številkah vidni so že uusiedki tukajšnjega poloma. — (V roestnej klavnici) se jo zaklalo meseei decembra p. 1 279 goved, 1359 prašičev, 362 telet, 70 kozlov in ovne i1 ' kozlič, Z dežele se je na o»led iirmeslo 516'/ točeno leto zaklalo se je v klavnic^ : 222 krav, 7623 prašičev, li' kosi in ovac in 1746 kozličev, t' glav živine. Povprek zracuojeno znaša vrednost mi zaklane živine ued 1 milijon gold. — (Potres) V nedeljo 4. t. m. ob 2 uri 15 m. zjutraj čutili so na postaji južne železnice v Štoreh pri Ce ji 3 sekunde trajajoč potres. — (Čitalnici M o z irska) ima svoj občni zbor dne 11. t. m. Spored : 1. Govor predsednika. 2. Poročilo o društvenem delovanji 1. 1884 3. Volitev novega odbora za leto 1885. 4. Posamični nasveti. 5 Zibava s petjem, dtiklamovanjem in govori. Odbor. — („Pobožni vzdihi",) latinska maša za sop-an, alt, tenor in bas z dodanim spremljevanjera na orgijah, uglasbil t Avgust Arnim Leban, c. kr. učitelj na vadnici v Gorici, izšli so ravnokar. Ta maša je zložena v jedrno splošno ugajajočem na-rodnO'Cjrkvenem duhu, in bolj kakor katero drugo glanbeno delo Avgust Lebanovo kaže, da je imel prerano umrli skladatelj res „gorko čut in lep me-lodijozen talent", kakor se je o njem izrazil sam slavni muzikalni kritik profesor dr. Ed. Hanslick. Glede harmonizacije v tej maši piše znani glasbeuik g. Dinilo F.;jgelj, sledeče: „Hirmonizacija je na ka-cih mestih naravnost drzna, a po vsem pravilna ter kaže, s kakšno lahkoto je Avgust Leban premagava! harmonične zhpreke brez škode lepoglasja. Maša je vredna, da se prdno študira". Omenjena maša dobiva se izvod po 1 gld. pri g. Janku Lebanu, učitelju v Lokvi (Corgnale via Divača na Primorskem). Razne vesti. * (Poštne hranilnice 1 884. leta.) Avstrijske postne hranilnice koučale so z računskim sklepom v 31. dau decembra 1884 drugo leto svojega obstanka in se sedaj lahko s pravim ponosom ozirajo na svojega dveletnega poslovanja ugodne vspehe. Vložki množe se od meseca do mest ca in so minuli mesec narasli že na 11,654.925 gld. Ste-dilno občinstvo vložilo je meseca januvarja 1884. leta .... 1,526 641 gld. februarja „ n .... 1,412 222 „ marca „ „ .... 1,619 777 „ aprila „ „ .... 1,832 000 „ maji „ „ .... 2 261 110 n junija „ „ .... 2,994.031 „ julija „ „ .... 4182,502 „ avgusta „ „ .... 5,088 lo9 „ septembra „ „ .... 6,109 616 „ oktobra „ „ .... 8 436180 „ novembra „ „ .... 9 518.693 „ decembra „ „ .... 11 6541125 „ MeBeca decembra m. 1. vložilo je 131.038 strank svoje novce v poštne hranilnic« in v 51.026 slučajih izplačali so 10 04K.470 gld. nazaj. Po Štajerskem, Kranjskm ii Koroškem prištedilo ie minoli mesec 8452 strank 802.026 gld. in 2320 strankam povrnile so hranilnice 238.180 gld. Kline* poslovanja avstrijskih poštn'h hranilnic je naslednja: vplačalo izplačalo vložkov gold. Btrankam gold. 1884: 1,490 577 56 586.461 394 695 47,121.199 1883: 1,820.756 8,176 889 180.250 2 940 050 Vkup: 3,31 1.33:1 64,763 350 574.945 50 067.249 Toraj je ostalo konci decembra 1884 v po'tnili blagajnah gotovega denaria 14,696 101 gold. proti 5,230.839 gld. konci 1883. leta. * (Potresi v Španiji.) Papež podaril je 40 000 frankov po jiotresu ponesrečenim špaujskim državljanom. Kralj Alfonzo izročil je državnej komisiji iz svojega žepa 20.000 frankov, da jih razdeli na potovanji po nesrečen h krajih z državnimi denarji vred, katere je komisija saboj Vzela, v prvo nujno pomoč ubogim podanikom. Po mimg;h krajih se ljudje nikakor nočejo vrniti v mestu, trge in vasi, dasi stoje še nekatere hiše po konci, boieč se novih potresov, rajši prebivalo na polji pod šotori in na vozeh. V nekaterih moBtih bežali so ljudje mej po- tresi na žele/uice in po kolodvorih zaseli vse va-gonr\ iz katerih jih železniška go>poska še sedaj ne more izgnati. Kakor se je že poiočalo, ne stoji v Albam' niti jedna hiša več. Pokopališča t»o povsod premaihna. tako da morajo preobilo mrtvecev zunaj na polji pokopati. Po Andaluziji je vse vničeno: nasadi, vrtovi i u polja Škoda, katero trpe posestniki in najemniki, je neizmerna in čutili jo bodo tudi še poznejši potomci. Na|brže bo navstala občna Ihkota. * (Drag biser.) Iz Gunvme na Mekikan-skem [mslali so minole dni v London 93 karatov težek biser, katerega vrednost cenijo na 17.000 do larjev. Ta biser baje m jveči vesoljnega svt-ta našel je nek Indijanec v Muleji v Sjiodnii Kaliforniji ter ga iz neveduosti prodal le za 90 dolarjev. * (Eksplozija na parniku.) Iz Prevese se poroča, da je nedavno na nekem turškem parniku (monitorji) vsled preailnu kurjave kotel počil in vse okolu stroja se nahajajoče osobe usmrtil. Kapitan je teško ranjen, 5 morskih častnikov in 6 pomorščakov je mrtvih, 4 so pa precej poškodovani. Poslano. Ponižno vprašanje na gospoda župana v Borovnici. 1. Kaj je uzrok, da ne razpišete občinske volitve, ki bi že zdavna imela biti? Ali ste Vi temu krivi ali c kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani? 2 Ali bo treba pomoči pri si. deželnem odboru iskati? V Borovnici 6. decembra 1885. Več Borovniških volilcev. Loterija ..Narodnega doma". Pri žrebanji dobitkov „Narodnoga doma" za-so nfdalje dobitke naslednje številke: 38000 207 G2349 273 88621 339. 274. 37360 275. 81703 276. 33023 277. 73274 278 50905 279 2493 280. 32079 281. 27975 282. 34S75 283. 40290 284. 13530 285. 99739 280. 87604 287. 57314 288. 3313 289. 73891 290 23982 291- 13585 202. -'7814 293. 92096 294. 82509 295. 76190 296. 86902 297. 14684 298. 88292 299. 2729 800. N5000 301. 23364 302 69012 303. 1715 304. 31246 805. 72868 30G 82718 307. 88538 308. 16565 309. 92348 310 94646 811. 10668 312. 48937 313 18377 314. 49166 315. 51800 316 dele 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. 181. 182. 183. 1-1. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. 192. 193. 194. 195 196, 197. 198 199 •JIM). 201. 202, 203 204 205 206, 71926 49475 80981 58757 26917 70986 24471 44494 55678 12697 10817 59935 79026 93037 25057 504 79 48284 89616 99297 76820 94949 76765 57725 87685 49139 33150 26514 96654 57446 28490 G0363 1423 73323 2224 55207 14513 0*071 94 70!» 47005 (16720 77642 39136 61639 1704 70365 84798 59435 43389 281(12 64813 89642 43823 27410 94051 3184 25920 , 4051 , 74646 14093 . 32033 , 44026 60293 . 97666 218. 219 208 84135 209. 46838 210. 5387 211. 24713 212. 14679 213. 19807 214. 22005 215. 49928 216. 55610 217 88443 337G7 91585 220. 43486 221. 90548 222. 92783 223 44558 224. 6231 1 225. 26504 226. 55026 227 73767 228. 24414 229. 65391 230. 36S64 231. 59011 232. 74858 233 80474 234. 90907 235. 42429 236. 9762 237. 89291 238 36524 96386 21479 7262-242. 80894 243 81928 82985 48457 38966 20181 81223 249. 69774 250. 10591 251. 76994 252. 19598 25;; 9S385 254. 9459 255. 41510 256. 46609 80420 1279 9435 260. 71170 2G1. 57811 262. 999 263. 40792 2G4. 89966 265. 97961 2G6. 35026 267. 43347 1 g 7 5 j 171"! 99683 B1080 58668 340. 341. 342. 345. 346. 347. 84 8 349. 350. 351 352 239 240. 241 244. 245. 246. 247. 248. 257. 258. 259. 268 269 270. 271 272. 70-L2 317. 45215 318. 66957 819. 99936 320. 41581 321. 36903 322 69346 323. 67428 324. 60840 325. 4 1445 326 48085 327. 7581 828, 94945 329 40696 330. 39156 331. 98301 332 64552 333. 81860 334 88521 335. 86326 330. 33S* 337 18020 338 5*700 13431 92445 19342 34459 343. 49406 344 25410 55705 52680 91499 36036 7028 8951 21013 11921 353. 54076 354.94063 355. 32184 356. 76125 357. 81982 358. 95721 359 27607 360. 290 361. 96492 362. 99133 363 710 364. 3803 365 23445 366. 74263 367. 93071 368 96341 369. 75548 370. 92490 371. 58964 372. 2574 373. 63067 374. 57367 375. 80563 376 31399 377. 44068 378. 49558 379. 99530 380 92610 381. 80975 382 93173 B83. 92230 384. 34238 385. 55554 386. 44976 387. 36787 388. 76167 389. 90366 390. 278."» 1 391. 99623 392. 66716 393. 23358 394. 2 109!) 395 6028Q 3 I HO 1 93879 99939 46299 400. 57480 401. 88664 402. 68856 403. 22994 404. 16893 396. 397. 398. 899. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 , 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ jeden mesec.......I 10 „ /.a pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo „Slov. Naroda", Tržne cene v Ljubljani dne 5. januvarja t. 1. gl. kr. Špeli povojen, kgr. . gl. kr. Pšenica, hktl. « • » 6160 -172, Rež, _ ... 5 4 Surovo maslo, „ -8& Ječmen, n . • • 4 6n Jajce, jedno .... -81 Oves, ti ... L> 92 Mleko, liter .... -j 8, Ajda, n . . . 466 Goveje meso, kgr. - 64 Proso, n . . , r. 85 Telečje „ „ - 74 Koruza, n f> 40 Svinjsko „ „ — 56 Krompir, n • • 286 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, n ... 8 - — 45 Grah, n ... 8 - — 17 Fižol, 0 • . 860 Seno, 100 kilo . . 169 MhsIo, kgr. . — 92 Slama, j, '•, 1151 Must, n - 82 Drva trda, 4 □ metr. 7 80 Špeli frišen l -,54 n mehka, „ „ 5;20 Meteorologično poročilo. 9 - Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm, i 7. 7, jut raj 2. pop. 9. zvečer 742- 15 mm. 741-88 ram. 743- 70 mm. — 4-2° C — 30°C — 4-4° C Sl. BVZ. si. S/.ll. sl. svz. obl. obl. obl. 1 OOO mm. 6. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-40 mm. 742*02 mm. 742-18 mm. — 4-2" C — 2-8'C — 4-0"C sl. szh. sl. szh. sl. svz. obl. obl. obl. 000 mm. 11 bilje prib.) Srednja temperatura je znašala — 3"9° in — 3-1°, za M0 in 0 9° nad normalom. ID-u.rLa,js3sa "borza dne 7. januvarja t. 1. (Izvirno telegralično porodilo.) Papirna renta..........82 gld. 30 Srebrna renta.......... 83 „ 30 Zlata renta........... 104 „ 65 5°/0 marčna renta......... 97 „ 80 Akcije narodno banke....... 864 „ — Kreditne akcijo......... 294 „ 90 London............ 123 . 60 Napol. . . ........ 9 „ 77 C. kr cekini.......... 5 „ 80 Nemške marke ......... 60 „ 35 4c'/0 državno srečke iz I 1854 250 gld 125 „ — Državno srečke Iz 1 1861 100 gld. 171 „ 25 4u/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 104 „ 60 Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 „ 15 , 4«/u...... W ■» M papirna renta 6°/c...... 91 „ 35 51' 0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — Dunava reg srečke 5°/n . . 100 gld 116 „ 50 Zemlj obč avstr. 4Vs°/0 zlati zast listi 122 „ — Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 110 „ 90 Prior, oblig Ferdinandove sov. železnice 105 „ 40 Kreditne srečko.....100 gld 174 „ 50 Eudolfove srečke.....10 „ 18 B 25 Akcije nnglo-avstr. banko . . 120 „ 97 „ 25 Trammway-dru8t velj. 170 gld a v.. . 214 „ 25 kr. kateri je v Šturljl \8ako leto 1. februvarja, to je dan pred Svečnico, bode letos zaradi praznika v soboto 31. januvarja. Županstvo v Nturiji, dne 6. januvarja 1885 (19—1) Prave, garantirane V V V v v voščene svece:»voščene zavitke priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjoj ceni OROSLAV DOLENEC, J (12-3) »v«»čar v Ljubljani. Btts Gostilnica v sredi trga Železniki na Gorenjskem, dobro obiskovana, z malo gozda in dvema vrtoma za sadje in zelenjavo, ter poleg toga posebno pripravna šo za mesnico, špecerijsko prodajalntco ali kakerino koli kupčijo, produ so po ceni iz proste roke. Tudi so moro takoj lo polovica kupne cene plačati. — Naslov: (14—2) Ivan G ril I v Železnikih na Gorenjskem. da|e se na jedno ali osem let v Vodicah tik farne cerkve stoječa, prav prostorna Iii8.it z dvema nadstropjema. od katerih se pn tudi le jedno odda, ako bi dotični želel. Najemnik dobi si tudi lahko polja v najem. Poslopje je kaj pripravno za vsakovrstno rokodelstvo, a tudi za kupčijo, ker se lahko oddajo vsa druga potrebna gospodarska poslopja. — Več se zvč v Terbojiih k. sl. 71», pošta Smlednik. (3—3) Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo jemlje takoj pekočimi in bolečina vsem ranam in luilain. zabranjuje divje meso, izvleče vsaka u lesa brez razniehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi |>rsnoga raka, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisailne rane, razpokanc roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, (lušiviioniii kašlju, ditteritidi, trganja, bolečinah v križi, rev mat i zrn n v členkih. Dobiva se škatijica po 30 kr. pri lekarnarji .1. Mwobo«lf, v Ljub-ljaui, na Preširnovem trgu. (715—9) EK*K****tt*KK*XKK*{ Priznani) nepokvarjene, izvrstne i voščene sveče izdelujejo (750—7) P. & R. Seemann v Ljubljani. ?ČK*KK*KKK*X*KKXKftK Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski n parat (električni strojček) se da lahko rokovcdltl In bi ne smel manjkati url nobenej rodbini. Trganje, rev-matizein, omedlevico, zobobol in revmatični glavo-bol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Gena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri nuni. (741 —14) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. 11 h B b B x* s' —■ r- *■ 2. p' C/2 N H-oS r trg i. ,N'— !.fR,f g J. ' I fl * p: s n prilepki in z roženim dlctcem za izdiranje kurjih očes ->:i kr. ii. x. JDt. ZBeHr-o-v živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz Ickarskih zelišč ter so že dolgo vrsto let obnafia kot izvrstno sredstvo proti živeinn boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbt -nem mozgu, božjasti, otrpnenjit, (slabljenju in polueijam. Na dalje bo dr. liehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim usjicbom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznonm glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Dehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom upo-| rube 70 kr. h. v. NH. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittoor-jeve izdelke in samo ono za prave priznati, kateri imajo polno firmo: n.liiliiis']5ittners'B Apotbcke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (401—14) Glavnu razpošiljalna zaloga: dilouuiiit*. Nižjc-Avstrijsko, lekarna J. ltitiiier-ja. I>r. Mchmidl-ove prllepke zu kurju Q*6MI in dr. itelir-ov žlvčui ckMfrukl prodajata v I.juhljuiii lekarnarja: J. Nvoboda Id J. pl. TrnkOGiy. [edfltelj i« odgovorni urednik: Ivan Zcloznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiakurue"'