FiikUfllitd end distributed under permit No. 19 authorized by tft» Act of October ** 1917, on thefUe at the Port Office of Cleveland, Ohio. By order oi the PlwMmt, A. A. M P«MtniB«tar Pin It* W ipflff* Mft^T W^« ' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY n&mtv\tnn vamt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Justice tofl NO. 34 LETO XXIII. — VOL XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (VIARCH 22nd 1920 Newbery obsojen na 2 leti zapora. Grand Rapids, la. 20. marca. Senator Zjedinjenih držav, vsemogočni Truman H. Newberry, je bil včeraj od po rotnikov spoznan krivim kriminalne zarote pri volitvah leta 1918, nakar je bil od sod nika obsojen na dve leti zapora v zvezinih zaporih v £ Fort Leavenworth, Kans. in poleg tega obsojen, da mora plačati $10.000. Z njim zajed no je bilo obsojenih 16 drugih velikašev in upljivnih lju di, večinoma vsak na poldrugo lčto ječe in na plačilo $10. 000 kazni. Vlada je dokazala senatorju, d je kriminalno sle paril pri volitvah, da je podkupoval razne ljudi, da . so dobivali pristaše za njega, itd. Kazen za tak zločin je 2 leti ječa in $10.000, to je najvišja kazen, in sodnik je obsodil senatorja v najvišjo ka zen, kar se redkokdaj pripeti. Obravnava proti senatorju se je vršila celih osem tednov, in senator Newberry je najel 32 najboljših odvetnikov v Ameriki, da ga zagovar jajo, toda vse ni nič pomagalo. Vlada je imela take dokaze, da jih je bilo nemogoče spodbiti. Trdi se, da je obrav nava veljala Newberrya okro glo en milijon dolarjev za od vetnike. - - 1 Ko je senator zaslišal ob-'■» ™ ^pritožil, in se izjavil, da se ne čuti krivega, ker je postava, po kateri so ga sodili, "zasta rela". Nadalje še je izjavil, da ostane še naprej v senatu, razven če g njegovi tovriši v senatu ne spravijo ven. Sod nik je častital porotnikom, ko so proglasili senatorja kri vim O — Eden izmed onih, ki so bili zadnji teden aretirani v Collinwoodu in obtoženi tatvine železniških kar, nam je pisal jako surovo pismo. Ob-jednem pa smešno. V pismu pravi, da je bil tako pijan ta-* 'krat, ko so ga aretirali, da ni nič vedel. Potem pa pravi, da uredništvo ne sme pisati čez njega, kajti urednik tega lista in on, ki se kot zajec boji podpisati svoje ime, sta baje skupaj služila pri vojakih. Kje je to modrost pobral, ne vemo, kajti urednik tega lista je prišel kot 17 let star fant v Ameriko, in tedaj v itf mačehi Avstriji niso Še pobi-rali 17 letnih k vojakom. Na-^dalje piše omenjeni žužama-ža, da je že pri vojakih doma kradej, In da mu je naš urednik tedaj žakelj držal". Gpodjoke, eh? Poleg tega pa je v pismu toliko surovo-Iti in bedarij, da smo pismo prestavili v angleščino in je oddali zvezinemu pravniku na sodni j i, Kdor ni kriv, se mu ni treba bati ničesar, kdor je kriv pa ne bo na sodniji, še manj pa pri na* ničesar opravil s surovostjo in barab itvom. Ml smo tu, da varujemo nale rojake vseh napadov, da se potegujemo za njih čast in poštenje, tn smo , to v letih svojega poslovanja tisočkrat dokazali, a za stra-hotepce, ki pišejo surov pisma, pa se bojijo tvoje lastno ime podpisati, nimamo nobenega spoštovanja. Kdor Je mož bo odkrito, pošteno in * Jttvedno nastopil, skrivajo se suroveži, tatovi in roparji! štrajk žensk, ki snažijo novo sodnijsko poslopje je končan. Ženske so zahtevale $3.00 na dan, toda so vzele •2.75. Zavezniki v skrbeh radi revolucije. ■ Pariz, 20. marca. Nemčija se nahaja še vedno vzmešnja vi. Domača vojna se je vnela med raznimi strankami, toda nobena nima moči dovolj, da se učvrsti v vladi. Komunisti ali boljševiki imajo pred Berlinom utaborjeno armado 25.000 mož, dočim vlada v Berlinu samem Ebert z "narodno brambo", ki je pripravljena s topovi naskočiti komuniste, a v predmestju se nahaja takozvana "Baltiška armada", s katero je prišel dr. Kapp do vlade za nekaj dni. Po vsem Saksonskem in Turingiji so se vneli strahovi ti boji med posameznimi. Upori se nadaljuje po Bavarskem, Virtemberškeni in v Badenu. Predsednik Ebert je proglasil obsedno stanje v Berlinu in okolici. V Magde-burgu in Lepskem se zbirajo armade rudečih. Stotine je bi lo ubitih v raznih mestih. Morda najboljši položaj je še v Berlinu, kamor se je vr nila Ebertova vlada. General ni štrajk je bil proglašen, toda je ponehal. Tupasem se vršijo male praske med bolj-ševiki in socijalisti. Najslabši je položaj v Ru-hrskem distriktu, ki je najbližji onemu delu Nemčije, ki ga imajo zavezniki zasedenega. Zavezniki so v skrbeh, da bo treba prekoračiti mejo in delati mir. Opazovalci položaja so mnenja, da bo v Nemčiji še slabše, dokler se razmere ne očistijo. Prevlada la bo ona stranka, ki bo znala preskrbeti živež. Toda pri današnjem stanju, ko vlaki ne vozijo, in je Nemec zoper Nemca, bo to trajalo še precej časa. o — Naše uredništvo bi rado zvedelo mnenje naših naročnikov glede prihodnjega pred sednika Zjed. držav. Zatorej uljudno prosimo vse naročni ke, da naredijo križ pred ime nom spodaj onega moža, o katerem mislijo, da bi bil naj boljši predsednik. Izrežite to notico, naredite križ pred imenom in prinesite ali pošljite po pošti v naš urad. Uspeh tega glasovanja priobčimo okoli 15. aprila. Kdo je vaš kandidat? I Cox ............... D j Wood..............R j Palmer !........TTTTp j Poindcxtcr .. 7.----- R H Bryan..........• • • A j Debs ...............S _ j Harding........... .8 _I McAdoo ........... D 1 Hoover............ I Edwards ........... D črka za imenom pome ni republikanec, črka "D" pomeni demokrat, črka "S" pomeni socijalitt črka 'T pomeni independent ali neod visen. Prosimo vse naročnike da Izrazijo o tem svoje mnenje. Seveda, v poitev pridejo le oni, ki so državljani. -Will Johnson in Daisy Brown ter HUlard Smith In Mattie Collins so bili obdol ženi, d« so skupaj bivali, ne da bi bili poročeni. Sodnik McGannon Jim je nalprvo na redil pridigo o moralnem živ ljenju, nakar je poslal oba pa ra k mirovnemu sodniku, ki je takoj izvršil poročne obrede. Para sta se vrnila potem na sodnijo, kjer jim je sodnik odpustil kazen in jih pozval naj živijo vnaprej pošteno življenja. * * * ^ ^ Stavka premogar-jev zopet na vrsti. Indianapolis, 20. marca. Splošno se sodi, da nastane 1. aprila nov premogarski štrajk v deželi. Kot znano, je vlada aretirala 125 lastnikov premogovnikov skupaj s številnimi delavskimi voditelji. Vse skupaj je obdolžila, da so se zarotili, da povečajo ceno premogu. Ker se vladna obravnava ne bo mogla vršiti prid 1. aprilom, in ker 1. a-prila poteče kontrakt med de lavci in lastniki glede plačilne lestvice, tedaj je skoro gotovo, da delavci ne bodejo hoteli delati, ne da bi bila zgotovljena nova plačilna lestvica, radičesar se pričaku je, da gredo premogarji 1. aprila na štrajk. Washington, 20. marca. Predsedniška industrijalna konferenca je dala v javnost nov načrt, kako naj se rešijo prepiri med delavci in deloda jalci. Ta načrt Je delo treh mesecev, in je popolnoma 0-dobren od predsednika Wil-sona. Ta novi načrt ima dvoje bistvenih točk, od katerih se pričakuje, da bodejo preprečile štrajke v bodočnosti. V vsaki tovarni naj se ustanovi odbor delavcev, ki je v direktni zvezi z ravnateljstvom tovarne. Predno sc začne štrajk, naj ta odbor se posvetuje z ravnateljstvom. Drugič, v slučaju, (fa ne pride" do sporazuma, tedaj ima glasom postave vlada pravico posredovati. V Washingtonu se ustanovi narodni industri-jalni odbor s 9 člani, in vse Zjedinjene države se razdelijo na gotovo število industrij skih krajev, s posebnim vlad nim zastopnikom, ki bi bil v stiku z delavci in delodajalci. Dočim smatrajo nekateri ta načrt za najboljši v danih razmerah, pa je Samuel Gom pers predsednik največje ame riške delavske organizacije, se izjavil, da je proti njemu, ker odvzema svobodo lastnega nastopa raznim delavskim organizacijam. ■■■ ■■ o — Mrs. Maty Grigoc je bila na mestu ubita, in njen mož nevarno ranjen, ko ju je podrl avtomobil na Harward ave. in 71. cesti. Policija pravi, da je bil voznik avtomobi la pijan. Policija ga je aretirala. Piše se Larry Reicha. — Posebna preiskava, ki je preiskovala razmere pri tako zvanih "taxicab" kompanijah je prišla na dan s silnimi trditvami napram voznikom taxi cabov. Baje so ti vgzniki v zvezi s tatovi, roparji In.trgovci z belimi sužnji. Preiskovalni odbor navaja konkretne slučaje, 92 po številu, ko so posamezni ljudje, ki so najeli taxicabs, bili od voznikov in ftjlh pristašev oropani in pretepeni do nezavesti. Na dalje ti vozniki, ki so organi zirani v posebnem klubu, baje vozijo v prostore, kjer se prodaja opojna pijača in žive nemoralna dekleta. Med voz* niki taxicabov jih je 52, ki so bili že po 2 krat do desetkrat obsojeni radi ropa, tatvine ali javnega nasilja. — Antl-saloonska liga je izdala povelje vsem svojim pristašem, da ne smejo glašo vati za James Coxa kot bodočega predsednika Amerike, ker je "premoker" James Cox je sedajni govern er drža ire Ohio in se bo poganjal za predsedniško kandidaturo na e+faml Nekaj maA novic iz Jugoslavije. . ..i» Novi predsednik deželne vlade za Slovenijo je dr. Janko Brejc, Nova jugoslovanska vlada je izpustila iz zaporov znane ga Hrvata* voditelja takozva ne Hrvatske Selftčke Stranke Štipo Radiča. Pfed enim letom je bil Radič aretiran, ker se mu je baje pokazalo, da deluje na to, da fee Hrvatska odcepi od Jugoslavije in postane samostojni republika. Da bi pa Radič to dosegel, se je pričel dogovarjati z ITALIJANI, katere je vabil, naj mu pridejo pomagat. Italijani bi za svoj trud dobili del slovenskega ozemlja. Za podbana hrvatske vlade je imenovan dr. i Fran ko Po-točnjak, katerega se rojaki v Clevelandu in po Ameriki spominjajo, ker je bil eden prvih, ki je po izbruhu vojne dospel v Ameriko in deloval za svobodo Jugoslovanov. Bil je član Londonskega Odbora. "Beogradski Dnevnik" piše: Italija se veseli, Bolgari se sipejejo, madžarski imperi alisti čakajo satno.ua znak da udarijo na Jugosla. A Karel in Nikola? Karel vzradoščen posluša prekojprojih agentov Franka in Sacasa, kako mu kliče frankovska sodrga in ca^^fflgo^veriK^Zag^ ba "Živio." In Nikola? Ta izdajalec, ta nasilnik že razmišlja o svojem triumfalnom povratku z bando propalic in plačanih v svoj zupuščenl grad na Cetinju, Oj sramota! Ali Vsegamogočni samo naši zemlji še ni dal sreče? Ali naj nazadujemo samo mi, dočim vsi drugi tekmujejo med sabo, kdo bi bil prvi? Kam jadramo? Vse povsod okrog nas je napredek in svoboda. Ali se boš edina ti zemlja slavne prošlosti zavila v mrak temo? Quo vadiš, Jugo slavija? V domovino je dospelo 70 Slovencev in Hrvatov, ki so se nahajali v japonskem ujet ništvu od leta 1014. Bili so to mornarji bivše avstrijske top ničarke Kaiserin Elisabeth. Kot se spominjajo rojaki, so ti ujetniki večkrat pisali v Cleveland po časopise in knji ge. Vlada v Belgradu ostro de mentira vest, katero so prine sli italijanski časopisi, da bi se iavršil napad na regenta Aleksandra. Italijani imajo navado, da od data do časa širijo enake vesti, V Gorici se Jc poročil slovenski pisatelj Damir Feigel z gospico Pavlo Cejevo. V Lokavcu je umrl naduči teli Albert Raier. Davek na vino na Hrvatskem, Slavoniji in Medjimur-ju se ne bo več pobiral, kakor je odredila vlada. A pri nas v Ameriki? Anton Lavrič ,doma iz Travnika, se je prepeljal iz Amerike in čakal na kolodvoru na vlak v Kočevje. Med čakanjem so mu lopovi ukradli oba kovčka, vredna 18.000 kron v obleki in gotovem denarju. Policija je takoj drugi dan že izsledila lopove, ki so dobili dve leti Ječe. Najgrša izmed vseh tatvin Je, kadar rojak rojaka, delavec delavca okrade. Zadnje čase Je dospelo 400 ujetnikov iz Italije. To so skrajni siromaki, goli, bosi, večinoma jetični. Znak laške klllttl f£ t ■ -■i'v.JjjM Mladinski odsek po i trebuje 290 otrok Od našega zadnjega poročila je Mladinski Oddelek < Slovenske Dobrodelne Zveze ; precej napredoval. 1 Glavni 1 tajnik nam podaja sledečo šta 1 fistiko: Pristopili so pri dr. i Slovenec, št. 1. sledeči otro- < ci: Jos. piškur 4 leta star, J. I W. Laznik 4, Albin Mišmaš, 1 4, Ignac Piškur 5, Jos. Mišmaš 6, John Ajster 7, Rud. Zupančič 9, August Kofol 9, s Jos. Zupančič 9. Pri dr. sv. i Ana, št. 4. Olga Vintar 4, i Margaret Vintar 6, Andrej j Švigelj 7, Mary Grdina 11, j John Sile 13, Mary Švigelj i 14, Marjeta Smole 14. Pri i dr. Slovenski Dom: Frances i Smajdek 7, Cecilija Vidrik ' 8, Marija Smajdek 9, George i Bazel 11, Fannie Vidrih 14, < Louis Vidrih 15. Pri dr. ] Kras, št. 8. Gvidan Klemen- i čič 6. Pri dr. Glas Cleveland. < Delavcev, št. 9. Mary Ponge ; 11, Agnes Ponge 13,Josipina i Cimperman 4, Jos. J. Lunder i 5, Louis Cimperman 6, Stani slav Ponge 0, Frank Ponge. Pri dr. sv. Ciril in Metoda, ' št. 18. Ana Merhar 6, Albin Merhar 9, Viktoria ZakraJ-šek 10, Kristina Bašča, 12, Antonija Bašča 13, Rozalija Bašča 14. Pri dr. Jugoslovan št. 21. v Lorain, O. Ciril Ska-pin 4, Frančiška Ostrognaji tarina Ostrognaji 7, Bernard Urbas 8, Josip Urbas 9, Mary Ostrognaji 14 let. V obeh razredih Mladinskega oddelka je sedaj vpisanih 210 otrok. Torej jih manj ka še 290, da začnemo z rednim poslovanjem. Napisali smo že enkrat, da bi prostor na prvi strani lista lahko uporabili za novice, ktere naši ljudje tako Ha-di čitajo, toda skrajna počas- , nost pri vpisovanju otrok v Mladinski Oddelek nas pri-mora, da posvetimo tej stvari kolikor mogoče veliko dobre ga prostora v listu. Dva meseca in pol je, odkar je bil or ganiziran Mladinski oddelek ; pa smo še jako daleč od cilja. Člani in Članice Slovenske : Dobrodelne Zveze, vas je ; 2200 pri Zvezi, in gotovo se i v vaših družinah nahaja do 2000 otrok. Ali res ne želite, ' da bi stopila vaša mladina, ' vaša nada, vaša prihodnjost v to organizacijo. Le pomni- ! te, da ne bodete večno mladi, 1 da bodejo mlajše sile, vzgoje- 1 ne v Ameriki, morale paziti na napredek te krasno napre 1 dujoče organizacije, ko se vi postarate. Sebi i svojim otro- 1 kom storite neizmerno dobre I ga, če vpišete svoje malčke 1 v Mladinski oddelek. Vrhovni odbor Zveze plača vse ' stroške za zdravniško prei- ( skavo, poleg tega je pa razpi sana nagrada 25c. od vskega l otroka, katerega vpišete v 1 Zvezo. Stvar je mnogo bolj 5 resna kot mislite, in če bi se ( popolnoma zavedali, kako 1 ogromnega pomena je mla- | dinski oddelek pri Zvezi, ne 1 bi odlašali. Radovedni smo i tudi kaj je z društvi Svobodo miselne Slovenke, Novi Dom • Mir, A. M. Slomšek! Ta društva niso prijavila Še niti enega J člana v Mladinski oddelek, j Zakaj tako spanje? Fantje 1 in možje, dekleta in žene, na 1 delo. Tu se gre za bodoči ob- 1 stoj Zveze, kateri moramo že danes postaviti trdne temelje, i Vsakega dolžnost je sodelov* i ti, ne dek) pripustiti samo ne katerim društvom. > hI Mestne odredbe za plesne dvorane Charles P. Johnson, mestni nadzornik plesnih dvoran, je predložil direktorju javne varnosti Sprostyu nova pravila, po katerih se morajo ravnati lastniki 131 plesnih dvoran v mestu in dotični od bori, ki prirejajo plesne veselice. Nova pravila za ples im& jo sledeče določbe: Plesalci ne smejo pri plesu se dotikati z licem, ker to ni ničesar druzega kot "prak tično ljubimkanje v javnosti". Tudi se pari ne smejo prijemati za yrat pri plesu. Nadalje je prepovedano se te sno skupaj držati, kar je posebno slučaj pri plesalkah. To je nemoralno in neumetniško. Gibanje mora biti gra cijozno in lahno. Strogo prepovedani so takozvani "Snim my" plesi, ko se truplo plesal ca neumestno in neokusno ziblje in trese. Vsa "sugestiv na premikanja" so prepovedana. Prepovedana je godba, ki igra takozvano "jazz-zvoke". Ta godba povzročuje, da se plesalci razburijo in plešejo nemoralno. Ples, kot zabava in razvedrilo, naj bo čist, spo doben, umetniški in poučen. Zloraba plesa povzroča tisoče neprilik. Dekleta in fantje se v največ slučajih kesajo radinr^mfitiioati,m nliiihi Pravilen, zmeren in čist ples je zabava, a divjanje na plesu Škoduie morali, zdravju in časti človeka. Nova pravila nadalje govo re: Kdor prinese opojno pijačo na ples, ga bo policija naj prvo vrgla iz dvorane, potem pa aretirala. Flirtanje In plesanje pri slabi luči ali četo v temi je strogo prepovedano. Moški morajo imeti na sebi suknje, oziroma rekelce, le v vročini je dovoljeno sleči suknjo, toda srajca mota biti zapeta prav do rok, itd. To so nove odredbe mestne vlade za plese. o — V Clevelandu se mudi ka pitan Rud. Sroeder, ki pravi, da bo v teku 5 tednov poletel iz New Yorka v San Francisco v 10 urah. To je razdalja skoro 4000 milj. Pijui bo v visočini 30.000 čevljev po 400 milj na uro. Good luck to yout old boy! — Stranka prohibicijoni-stov v državi Onio je napove dala vojno na življenje in smrt guvernerju Coxu, če bo kandidiral za predsednika. Cox Je "premoker". — Graft je nepoznan pri elevelandski policiji. Možaki pa so, naši policisti, all right aH right! Jubeču! Policist French je aretiral Frank Va-linta, ki ima gostilno na 26. cesti, ker je prodajal žganje. Njegova žena, Mfs. Valint, je ponudita $50 policistu, če spu sti možička iz krempljev postave, roda — noseriiii! Policist ni hotel nič vedeti o denarju. Nasprotno, aretiral je tudi boljšo polovico radi pod kupijevanja. Sodnik McGannon, ki je sodil je dejal: V Rusiji lahko podkupite bolj-ševike za vsak denar, da vam kaj naredijo. V Ameriki ne gre to. $50 kazni in aodnje troške morate plačati, ker ste hoteli policista pri izvrševanju njegove dolžnosti podku piti." — 200.000 oseb je obiskalo električno razstavo pretekli teden. • ■ . ii* — Pismo ima v uredništvu |ovo Mrkelja. >}f Republicanci zavrg li mirovno pogodbo Amerika stoji danes na razpotju. Senat Zjed. držav je že drugič zavrgel mirovno pogodbo, kakor jo je prinesel Wilson iz Pariza. Sicer mirovna pogodba ni bila zavržena v senatu, ampak je dobila precejšno večino, vendar ker postava pravi, da mo ra senat odobriti mirovno pogodbo s dve-tretinsko večino, je bila mirovna pogodba zavržena, ker ni dobila dvetre-tinske večine. Za mirovno po godbo je glasovalo 49 senator jev, proti pa 35, torej ni dve-tretinska večina, in pogodba je zavržena. T ; Senat je sklenil, da pošlje mirovno pogodbo predsedniku Wilsonu nazaj z izjavo, da senatu ni mogoče potrditi pogodbe. Ko je bilo gfasovan je o pogodbi končano, je nastala precejšna rabuka v sena tu. Ena stranka je drugo dol-žila da je kriva, da se pogodba ni sprejela. Resnica je, da so pravzaprav demokrati krivi, da pogodba ni sprejeta. Demokratična stranka je dobila od predsednika Wilsona poziv, da ne sme glasovati za mirovno pogodbo, Če ni taka, kakoršno je Wilson predložil senatu, in ker so republi-konci vso mirovno pogodbo spremenili, so demokrati gla~ JOTigrati ^immmm propadla. v jeseni se bo pri volitvah vršila borba za to. Medtem pa namerava senat sprejeti kratek predlog, v katerem se izjavlja enostavno, da je vojna med Nemčijo in Ameriko nehala, in da je zopet mir. To bo sprejeto, toda kakšne posledice nastanejo potem m mogoče povedati. Ker je kakih 70 slovenskih društev v naselbini, ki prere-jajo veselice in plese, in ker je mesto izdalo nova pravila glede plesnih prireditev, je potrebno, da razložimo rojakom to stvar, da se bodejo odbori posameznih društev znali ravnati in voditi plesne veselice tako, kakor je postavno, ■j-i ........ "■»....... — Uredništvu lista se je posrečilo kupiti direktno od to varne večjo1 zalogo papirja, nekako 30.000 funtov. Papir dospe v treh tednih v Cleveland. Kakor hitro dobimo ta papir, tiskamo list večkrat na 6 ali 8 straneh. — V nedeljo, 28. marca je se ja delničarjev Euclid Foundry Co. v Knausovi dvorani. Razvoj tega podjetja se razvidi iz uradnega poročila organizacije, ki bo priobčeno v tem listu v sredo, 24. marca, -nakar opozarjamo naročnike. — Sto jugoslovanskih kron je danes vrednih 74 centov, sto čeho-slovaških kron $1,23 sto srbskih dinarjev $3.10, sto poljskih kron je vrednih 64 centov, in sto nemških mark pa $1.26. Nadalje angle ški funt sterling je vreden $3. 78, sto francoskih frankov je vrednih $13.85, in za 18 laških lir se dobi en dolar. ^ o NADVOJVODINJA MARIJA VALERIJA. Dunaj, 20. marca. Nadvoj-vodinja Marija Vateftia, unu kin j a ranjkegt Franc Jožefa, se je odpovedala imenu in vsem naslovom Habsburške \ hiše z namenom, da postaiie državljanka avstrijske republike. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAiOčNINAi 2a Ameriko . - - • $4.00 Za Cleveland po polti - $5.04» Za Evropo.....»5.50 Poaamemaitevilk* '' ■ ' * ' Vm ptou. dopiai in denar m| m poitll«' na^A^rilka Domovina-lilt St CWr An. N. E. Cleveland, Ohio Til. Cuy. Princeton 180 , fAMSS DEBEVEC, Publish*____LOUIS J. PIRC. Editor I ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY ReaTb/ 2S.OOO Sloreniau ui die City of Cleidud ud eliewkere. Mvertisiig rates (»request. Aaericu ii spirit Foreign is language only, Entered as second-claw matter January 5th 1900, at tin poet office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870.__ M).34. Mon. March 22, 1920 Strahote italijanskega ujetništva. Iugoslovenski vojni ujetniki, ki se vračajo iz Italije, pripovedujejo nezaslišane strahote, ki so Jih morali pretrpeti v ujetništvu. Podna-rednik Janko Jež, ki je dal svoje doživljaje tudi na urad I ni zapisiiik, opisuje ravnanje 1 Italijanov z naSimi ujetniki ! takole: NajveC trpljenja sem moral prestati v taborišču Forte Begato pri genov-| skem zalivu. Bil je to star zapuščen igrad na visokem gričevju z razgledom na morje. Hrano smo si morali nositi ujetniki sami po strmi poti, za katero smo rabili dve uri, obtovorjeni s 30 do 50 kg. Med potjo si nismo smeli niti oddahniti: kdor je pa omagal je bil tepen z Žilovko. Najbolj nas je sovražil in pretepal neki škiljasti in šepavi bersaljer. Grozil nam je z ječami, v. katerih so umirali svojčas tripolitanci. Kdor je prišel v te ječe, ki so bile 10 metrov globoko pod zemljo, je bil skoro zapisan smrti. Te ječe so bile štirioglati prosto ri pod trdnjavskim dvoriščem. Edina svetloba je prihajala vanje skozi mreže skozi katere se je odtekala de-i ževnica. V teh ječah nas je bilo vedno po 5 do 10 skupaj. Na tleh so bile človeške kosti o katerih so nam pripovedovali Italijani, da so od turških ujetnikov iz tripolitan-ske vojne, ki so tod poginili od lakote. Ako smo spali, so nas ogrožale velike podgane, tako da je moral vedno eden izmed nas čuti, kadar so drugi spali. Spali smo itak le po dnevi ponoči smo hodili po je čl. V takem zaporu je bil tudi narednik Hinko Vogrinc biv šega 87. pešpolka, doma s Štajerskega, ki je govoril z nekim turškim marešalom (nekak narednik). Ta se je nahajal v zaporu še izza tri-politanske vojne ter je popol noma osivel, in se postaral. Brili smo se z žlicami, ki smo jih sklepali in brusili s kamni. Z vrha trdnjave do trd-njavskega dvorišča je bilo 240 stopnjic. Kuhalo se je na dvorišču. Ko je bilo dano zna menje za obed, smo se vsuli kakor roj Čebel v velikanski naglici po teh 240 stopnicah, da nismo prišli prepozno, ker je bil vsakdo, ki je malo zakasnil, tepen z žilovko, obenem pa je bil kaznovan tudi naš nadzorovalni podčastnik. — V tej trdnjavi sem bil od 17. II. do 18. III. 1918. Potem ko so začeli zbirati Slovane za prostovoljske legije proti Avstriji, se nam je godilo ne koliko bolje. — Narednik Ma lovrh, gostilničar v Kamniku ki je bil pri nekem delavskem oddelku (distaccamen-to) v Vaciri (Sicilija), mi je pripovedoval naslednje: Pri našem delavskem oddelku je bil med drugimi Jugosloveni tudi neki Žnidar Anton iz Vodic pri Kamniku. Bil je brez čevljev in ker bos ni mo gel delati, je prosil stražarja, naj igp pusti h poveljstvu, da tam prosi za čevlje. Stražnik mu tega ni dovolil. Nato se je Žnidar obrnil na gospodar ja, pri katerem je bil s še par drugimi tovariši zaposlen, za dovoljenje, da bi smel iti drugi dan s svojim tovarlšim, ne kim korporalom h poveljstvu po obutev. Ko ju vidi drugi dan gospodar zapuščati hišo, zažvižga stražniku. Žnidar in oni korporal sta korakala ob zidu drug za drugim. Stražnik ustreli za njima in oba se zgrudita. Korporal je na mestu umrl. Žnidar pa je živel 13 dni. Btil je zadet skozi trebuh. Prosil je neprestano, da bi ga operirali, pa ga niso hoteli. Pomanjkljivi in nepravilni naslovi. Poštno ravnateljstvo opozarja javnost na sledeče: Pogostokrat se čujejo pritožbe, da prihajajo pisma In druge poštne pošiljke v roke naslovnikom z veliko zamudo ali pa da se izgube. Ker je vzrok teh nerednosti, kakor se iz mnogih slučajev razvidi, največkrat nezadosten naslov pošilike, opozarjamo občinstvo, urade, zavode in raz na podjetja na predpis, da mora biti na vsaki poštni pošiljki poleg naslovnega kraja (bivališča) označeno tudi ime pripadajočega postnega urada. Ako je pripisano kraju (bi vtališču) ime okraja, občine, župnije itd. to nikakor ne za dostuje. Posebno je paziti na natančno označbo kraja ali poštnega urada če jih je več enakega imena n. pr. Ribnica na Dolenjskem. Ribnica na Pohorju. Ribnica ob Vrb-skem jezeru ali Št. Vid nad Ljubljano, št. Vid pri Zatičl-nf poleg mnogih drugih krajev "St. Vid" v katerih ni poštnih uradov. Nadalje je potrebno, da je naslov napisan čisto in čitljivo brez vsakih okraskov, ime poštnega urada v naslovu pa vselej na desni strani spodaj. Mnogokrat se vidi, da je ime poštnega urada pisano z majhnimi, natančneja označ ba pa z dosti večjimi črkami. Tako pišejo n. pr. Store pri Celju tako, da je beseda Celju pisana s še enkrat večjimi črkami kot Store. Pri hitrem delu v poštni službi se prav lahko pripeti, da se tako pismo mesto v štore pošlje v Celje, kar pomenja pri sedanjem redkem železniškem pro metu skoro 24 urno zamudo. Pravilno toraj bodi, da je naslov poštnih pošiljk Čist in lahko čitljiv, da je označeno pravilno ime pripadajočega poštnega urada na desni stra ni spodaj in zapisano tako, da se takoj razloči od drugih označb. Čet bi se vsak, kaor se, poslužuje pošte ravnal po teh navodilih, ponehale bi skoraj vse pritožbe radi izgub in zamud poštnih pošiljk katere zvračuje sedaj občinstvo skoraj vedno le na poštno upravo. Kazenski drobiž. Če se pijanega človeka sune, prisodi deželno kot vzklično sodišče kazen 20 K. kakor je to doživel neki železničar, ko* je' balinal pred Breskvarjevo go stilno na Cesti na log. — Me sarski pomočnik Dragotln M. pa mora plačati 20 K. ker je pustil konja na cesti brez varstva. V Ljubljano brez stanovanja, brez denarja! V petek zvečer je z mariborskim vlakom dospel v Ljubljano ogrski podanik, jahalni mojster po poklicu, Ivan Seber, doma iz Vasmagye. Iz Celja v Ljub Ijano se je vozil brezplačno in ko ga je stražnik prijel, je izjavil, da je brez denarja in brez strehe. Včeraj je službujočemu uradniku razodel strašen roman. Iz ljubosumnosti je ustrelil svojega nasprotnika, kočijaža Josipa Karničarja. V pusti Peterha-za pri Gvoru je imel svojo lju bico Julijano. Pred nekaj dnevi je prišel z lova in Je videl pri njej omenjenega kočijaža. Ustrelil je za njim, ne ve, če ga je smrtno, takoj pa je pobegnil in je prišel deloma peš deloma po železnici brez denarnih sredstev v Ljubljano. Italijanski Ust na Dunaju. Na Dunaju so pričeli Italijani po francoskem vzorcu izdajati svoj list v italijanskem jeziku. List se imenuje "Cor riere Viennese" in je tednik. Prva številka je izšla 23. januarja. V prvi vrsti služi novo jglasilo v informacijo laškim trgovcem. Posamezna številka stane 2 K. Tihotapci živine. Kolodvor ska policijska ekspozitura je zaplenila zopet sedem glav živine, katero so skušali trije tihotapci: Mizerit Jože, Mu-gerli Jožefa in Klanšček Janez, vsi iz Steverjana, prepeljati v zasedeno ozemlje oziroma v Italijo. Ti tihotapci so imeli pravilno izpolnjene dokumente. Delovali pa so za talijanske prekupčevalce z ži vino. Sploh je policija prišla na sled veliki, dobro organizirani tihotapski bandi. Ljutomer. Tu so tako velike žemlje, da vsak otrok dene kar tri cele v usta, pa še lahko žvižga. ~ KJE JE Josip Petelin, Dolinarjev iz Kamnika pri Preserju. it. S. Rad hi »vedel la njegov naslov. Maette AnAtar. Kamaik Kri Pm.riii / K\ Ententa, Jugoslavija in Adrija. Ugleden nemški diplomat objavlja v "Frankfurter Zel-tung" z dne 11. febr. tehten članek o jadranskem vprašanju: Če danes spor za posest vzhodne jadranske obali ne razburja samo duhov v Belemgradu, Zagrebu in Ljubljani, ampak povzroča tudi voditeljem entente v Parizu in Londonu težak glavobol, je vir vsega zla londonski pakt iz aprila «910, proslula zadolžnica, ki si jo je Italija dala izstaviti kot plačilo za svoj vstop v svetovno vojno. Kot pest na oko se je prilegel ta proizvod srednjeveške tajne diplomacije na \ sveto pravo malih narodov, na katerem se je frazeologija entente tako rada naslajala. Ker če se upošteva narodnostno načelo, potem so Istri*, veliki kos srednje Dalmacije, juž-nodalmatinska mesta in cela skupina otokov, ki leži pred Dalmacijo in ki so hladno vrgli novemu zavezniku v naročje, po naravni barvi svojega obraza čisto slovenski in čisto hrvatski in kvečjemu nalahno posuti s par italijanskimi pegami. Latinska sta v teh pasovih preteklost in spomin, , slovanska sedanjost in bodočnost in pri najboljši volji ni mogoče prikrojiti nobene višje "pravice" Italije do tkzv. "altrasponda" kot je pravica, ki jo je imela Nemčija do bait skih pokrajin. Londonska pogodba je pa nasprotovala tudi vsaki po- 1 litični predvidevnosti, ker je le tedaj mogla pravilno učinkovati, če bi bila Avstrija sicer premagana, a bi bila osta- 1 la živa. Ko se je drugače zgodilo, so sicer Italijani ostali pri ! svoji pogodbi, a so se vgnezdili z ne ravno rahlo silo v Istri- i ji in Dalmaciji; toda tudi Jugoslovani so se poslužili narodnostnega načela in so zahtevali skoro vse ozemlje vzhodno i od Soče za svojo novo srsko-hrvatsko-slovensko državo. 1 i Da se reši ta spor je v novembru 1919 Wilson, nepozna ] vajoč svet, v vlogi razsodnika predlagal novo italijansko- , jugoslovansko mejo, ki sicer še vedno prereže z ostrim nožem jugoslovansko ozemlje, toda prisodi od istrskega polo-toka samo tri četrtine Italiji. V ostalem bi po ameriškem na- ; črtu cela Dalmacija pripadla Jugoslaviji. Reka z ozadjem in podobno tudi Žader bi bila nevtralizirana pod varstvom , zveze narodov. Za Jugoslovane ni bil ta Wilsonov močnik nič kaj slasten, ker bi pač tudi tako prišli stotisoči njih ro- ] jakov pod tujo vlado, toda Italiji na ljubo so ga ententini ( kuharji še bolj pokvarili. Clemenceaujev in Lloyd Geor^e-jev predlog je od reške državice pustil samo še internacio-nalizirano mesto in ponuja Jugoslovanom Sušak; zato je pa , potisnil "za varstvo Trsta" Wilsonovo mejno črto dalje pro- , ti vzhodu. Jugoslovani so potem v svojem protipredlogu od- . lačno odklonili, da se izpremeni Wilsonova črta v njih ško-• do. Odgovor Iz Pariza na ta v resnici pomirljiv posredovalni j predlog je prišel kot strog ultimat: Tekom štirih dni brez-pogojno pristanite na ententin predlog, sicer stopi v velja-vo londonska pogodba. Vendar je bil odgovor belgrajske j vlade, četudi zavit v prijaznost in nado na bodoč sporazum j — odločen: Ne moremo! Tako stoje stvari danes. Da si ententa prisvaja italijanske zahteve, ki sicer ne zadoščajo zahtevam najglasnejših imperialistov v Rimu, je razumljivo, ker vrana vrani ne izkljuje oči vrabcu na/ljubo. Poleg tega se je, kot se dozdeva, posrečilo Nitlju, vtepstl Clemenceauju v glavo prepričanje, da so med Jugoslovani pravi zavezniki entente, Srbi, nagnjeni k popustljivosti in da se samo Hrvatje protivijo rešitvi jadranskega vprašanja, kakor ga žele London in Pariz, da pa ti ne zaslužijo posebne pozornosti, ker,so se do zadnjega borili za Avstro-Ogr-sko. V resnici pa so vsi Jugoslovani, brez razlike plemen in strank edini, ko zavračajo italijanske zahteve in vsem je skupno razočaranje nad najnovejšim razvojem stvari, ki je toliko večje, ker so si od regentovega potovanja v Pariz mnogo obljubljali in ker so tudi v zadnjem času imeli Nitti-jevo stališče za bolj pomirljivo. Na zborovanjih širom države in v časopisju vseh smeri se jasno izraža ne samo gnjev proti Italiji, ampak tudi zlovoljnost nad entento. Posebno burno je bil pozdravljen na nekem belgrajskem protestnem zborovanju Cabrinovič, eden izmed sarajevskih zarotnikov, ko je izjavil: "D'Annunzio, Nitti, Lloyd George in drugi imperialisti naj vedo, da smo bili do danes z njimi, da bomo Ea od danes naprej z vsakim, naj bo to že Scheidemann ali jenin ali kdorkoli." Ni več osamljen glas, če zagrebške '"Novosti" izvajajo, da se je zopet enkrat v svetovni zgodovini pokazalo, da so gospodarski interesi močnejši od idej in če nadaljujejo: "Morda tudi ne streme več naši interesi, če jih globje in natančneje pojmujemo, proti zapadu; mogoče nas danes veže več interesov z Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo kot z zapadno Evropo, morda bi nam bolj koristilo, če bi preostanek našega Žita, v slučaju da ga imamo, dali Nemčiji in Avstriji, mesto Franciji, katere državniki nam skupno z italijanskimi in angleškimi nastavljajo nož na grlo." Jugoslovani ne upajo še na bajonete, ker država, odrezana od ententinega dovoza, nikakor ni v stanu voditi vojne; vsa poročila o mobilizaciji so izmišljotina. Upajo pa na Wilsona in Združene države, ki so vnovič izrečno ugovarjale rešitvi jadranskega vprašanja, kot sta ga predlagale Francija in Anglija. Toda naj Že ta nadavara ali ne, Jugoslovanom bo ostal v spominu na pijačo, ki jim jo toči "zavezniško prijateljstvo" zapadnih sil, za vedno na jeziku gor-jup pookus. "Slovenec". •ttoifeM morilo biti nd»o p* BtMljrao v hill u Ukajlno nbo v •rsos.ve aa laaojaeo oiajoovo ti nptlno osdisvtjMj* boloC lu. Pnv Korit«, le kupite Several Gothard OH lokalni vporobt ta tdravljenj« rev mattimfc, noonlcljo, ltpibnjmj*. oteklin«, DOV«6m3| TWttdh In 30 ^vVfcf^wih'ukijrMiu |IIIIIlH»^l>ill!HfHII | tf j ZA i zdravniške predpise i in | ZDRAVILA pojdite vselej i Buckstein | Lekarno j Vogal 72. Si in St Clair Ave. j Zdravila, cigarete, soda, fotografski aparati. ! Vaša nova lekarna ^»nrtUHUmimimi POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate-lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 (x25) I Ne zanemarite svojih zob! Vi dobite moderno zdravljenje j sob brez bolečin po niskih ce- i nah pri Dr. I. S. Rubin, I ZOBOZDRAVNIK | UM ST. CLAIR AVENUE, blisu S5. ceste. Preiskava in nasvet zastonj. Jjj Naprodaj je več lepih, mla dih dreves (senčnatih). Po-zve se na 1063 E. 64th st. 34 HIAA NAPRODAJ. 11 eefc, elektrtfaa p»->prava hi kopelMe. Za 4 draiine. Rent $80 na mesec. Cena $5500. Poire se na 1415 E. 3Wi St. (35) I CEJTCBOLNIl ra kako ste se zdravilf, ali koliko časa ste jML^JI I bolni. PRIDITE K MENI in jaz vam povem /Z&ElLiPIFtSl ■ po SkRBNI PREISKAVI, de vaa morin oz- /JB? Hfl draviti ali ne. Kar sem storil zs druge, lah- JjJr r^ |i H ■ ko storim tudi ga vas. H I Z USPEHOM SEM ZDRAVIL I I* NOVE IN KRONIČNE BOLEZNI, kakor v KRVI, K02I. ALI I ■ NERVOZEN POLOŽAJ, BOLEČINE V 2ELODCU, ODVAJALNIH | ■ ORGANIH IN NEREDI V OBISTIH, ali pa REVMATlZEM, BOLE- ■ ■ STI V HRBTU, aH SKLEPIH, GLAVOBOL, ZAPRTJE, VRVOGLA- I VOST, PIMPLES in KATAR V GLAVI, NOSU ALI VRATU, ne od- I la!a)te, AMPAK POSVETUJTE SE TAKOJ. ELEKTRIČNO ZDRAV- ■ LJENJE, SERUMI, CEPLENJE, BAKTERIRANI IN DIREKTNO ■ BREUSmff KRVI> KAR RABIM» VAM GARANTIRA DO- I I m DR. KENEALY rZ»l I 647 Euclid are. Second Floor, Cleveland, Ohio. I I 'd" Republic Bldg. I POZOR, JUGOSLOVANI! Naia banka pošilja direktno dolarje v staro domovino. Pridite knam in prepričajte se o našem poslovanju. AKO HOČETE DOBITI LJUDI IZ STARE DOMOVINE mi vam to preskrbimo v vašo zadovoljnost. Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE J MIHALJEVIC, vodja Jugoslovanskega oddelka. (EKAJ NOVODOBNEGA ii ELIKE angleške prodajalne vsak \ ... reklami-▼ rajo v časopisju, kjer oglašujejo svoje najcenejše ago. Ljudstvo od vieh strani vre in se drenja po do-Snih prostorih. Da si pa bodo naše rojakinje taka pota •ihranile, sem sklenila svoje blago prodajati proti na>-anjšemu dobičku, tako da bom zadovoljila rojake s ce-), kakor tudi s kakovostjo blaga. Ker imam veliko žago otročjih, dekliških in ženskih oblek, kakor tudi aga ter vsakovrstnih moških potrebščin, se priporo-im rojakom v obilen poset Kdor pri meni enkrat kupi »tane moj stalen odjemalec. To pa zato, ker je moje »slo: Sveže blago po najnižjih cenah. Prepričajte se. Marija Poloncich, 8004 UNION AVE. VOGAL 80. CESTE. 50/1 \tLo/ /o Avtoriziran kapital ZJ /Q '»I $500.000*00 ■ ji SLOVENSKO STAVBINSK0 IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. j PLAČUJE OBRESTI Najbolj!! čas, da vidite avoj denar v napredno slovensko podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod atrogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas In pogovoriti aa morete v svojem maternem jeziku. Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglaaite se pri naa aa svet. Vlagajte avoj denar tam, kjer boate lahko dobili pomoč v ■ slučaju podpore. Na« zavod je za slovenake in hrvatake delavce—od njih tudi pričakujemo aodelovan)a. " SLOVENSKO STAVBINSKO 1 5yrw in POSOJILNO DRUŠTVO mm /W -— •Dr. BAY R, SMITH fgf —o ZOBOZDRAVNIK > E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. * Vse delo garantirano 10 let ► MOJ URAD JE ODPRT ZVEČER, TOREJ NE BO-J DETEZGUBILI ČASA PRI DELU, DA POPRAVI-; TE SVOJE ZOBE. J Slavna metoda "Peridonto" za dretje zob brez bolečin. PC Hull Anility « , 5. Houanaer, zobozdravnik 1355LS54StTn.Stdiir ; Vstop na 55. cesti ud.lekarno :; Ure od 9. ajubraj do 8. zvečer. ; Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi ▼ nedeljo zjutraj. '♦♦t> 1 i ................... TRI SOBE SE ODDAJO V NAJEM, elektrika, kopaliftte in gorkota od goa-podarja. Za družino brez otrok. Pox ve se v upravniltvu Usta. <34) Najstarejši slovenski plumbarji. Kadarkoli potrebuj«** dobrega plum barskega dela, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno In po zmerni ceni, tedaj ae oglasile pri najstarejšem slovenskem pluAbarakem podjetju v Clevelandu MOHAR In OBLAK, Ml izvršujemo vaa plumberska dela. nate delo je garantirano, nato eene nizke. Tel. Edgewater 1025 R. — 3421 W. 97th St._(X130) ma ii lUHiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiii u mit fc K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd., JOHNKOMIN i lekarnar i mil u iiHiimmiimimiuHiiMi 11 1111 , POZOR DELNIČARJI Slovenskega Narodnega Doma, Cleveland, O. Dne 22. marca zvečer ob 8. uri se vrši izvanredna konferenca S. N. Doma, katere naloga je: 1. Odobriti načrt za bodoči S. N. Dom. 2. Organizirati klub društev S. N. Doma. 3. Organizirati kampanjo za prodajo delnic S. N. Doma. Zatorej delničarji, oddajte pooblastila zastopnikom, ki so izvoljeni od društev, da za stopajo delničarje svojega društva n a konferenci. Lahko pa pridete tudi sami na konferenco, da zastopate svo jd delnice. Vsaka delnica im« ep glas. Pooblastila se dobilo pri tajniku ob uradnih uran, to je, vsak torek in petek zve čer od 6. do 8. ure in v nedeljo od ene do 2. popoldne v S. N. Domu, soba št. 6. Pro-7Am Hnrchp talni V 34 POZOR. i Slovenskemu občinstvu se t priporočam za obila naročila pri papiranju stanovanj. Iz-. vršujem vsa dela v vašo popolno zadovoljnost, po zmer 1 nih cenah. 1 Anton Colarič, Expert Paperhanger, 6009 St. Clair ave. _42 2 Pozor, Plumbing! j ■ i ] Ijfi 4 \ Kadarkoli hočete, da ae v valih **1šah naredi plumbarsko delo, a« obrate na svojega rojaka, ki vam naredi ] To v najboljšo zadovoljnost. Stranlftča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, p red no drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. 1 NICK DAVIDOVO i «620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 182« j NAPRODAJ IMAMO SLE-DEČEHIŠE: Te hiše morajo biti prodane radi smrti lastnika: Hiša 12 sob, furnes $8700.Hiša 10 sob, kopališče, elektrika, $7600, hiša 11 sob, jako mo-derrta, $11.500, hiša 13 sob, skrljeva streha $7200. Tri hiše na 71. cesti, za 2 družini, 3 Hiše na 74. cesti, 2 na Bonna ave. Hiša na Addison Rd. 8 sob, furnes, elektrika, $7200 Hiša zidana, 20 sob, samo $12.500, hiša 6 sob, kopališče elektrika, $3800. Imamo še Met različnih hiš naprodaj. Oglasite se na 6508 St. Clair ave. pri J. Lušin._37 NAPRODAJ JE STUDEBAKER AV- ta »vtomobil, bo z^ovohen s kup^o w National Drug Štora 1 SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. m 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši Jekarni. ZOBJE! Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali veste, če zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo štirje. Pogrešani zob v spodnji ust nicT uniči rabo zoba v gorenji ustnici In narobe. « to je velika nevarnost za vaše zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe, da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo. Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Uradne ure: od 9 do 12. dop. in od 1. do pol šeste pop. Zaprto v sredo popoldne. Govori se slovensko. PRIPOROČILO. Cenjenim slovenskim gospodarjem in gospodinjam se uljudno priporočam v mojem poelu kot slovenski mlekar. Dovaiam na dom vsak dan svete, zdravo mleko. Na razpolago imam tudi vselej najfinejle surovo maalo, air kislo ter sladko smetano po zmernih cenah. Cenjenemu občinstvu ee priporočam JOSIP KLAUŽAR, 1172 Norwood Rd._, -j i' i > > * ,i . : >$■» % , P- V • - flj i lO Prinesite sedaj vaše spomladne obleke čistit in barvat, ker vam lahko boljše postrežemo in denar prihranimo. Ne odlašajte do zadnjega tedna, ako hočete imeti obleko v pravem redu za Velikonoč. Pri Frank-u dobite vedno najboljšo postrežbo in delo. Prinesite sedaj obleko čistit, ali pokličite po telefonu, da pridemo na vaš dom iskat PUANK 1 Cleaners & Dyer j Central CCQA • 1361 E. 55th STREET Rosedale JU«/f zraven St. Clair-av. rjJsiA X-žarki preiskava za $1.00 Ca ate bolni, bras ozira kaj je vaUMttan, aH koliko ato la obupali Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vaakovrstne Ipecialne bolezni molkih in tenak, zajedno pa bolezni krvi, kol« ielodoe, obisti, jeter, pljuC, miilc, srca, noau In grl«. S pomočjo X larkov, elektrlcitete in mojega najbol) modernega zdravllenia, bodete postali bolill v najkrajšem mogočem C asu. Pri nas ni nobenega ugibanja Skrivnost mojega uspeha je moja akrbna metoda preiakave, da doienem, ka) vaa boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemiCno analizo ter vae znanstvene metode, da prontjdam vzrok vašega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam I Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo aa evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna akulnja v zdravljenju akutalh In kroničnih boleznih molkih In tenak ml daje prednost pri zdravl|enju in moji uspehi ao bill jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. VI ae lahko zaneaete na polteno mnenje, polteno poetreibo in najbojle zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati če je vala bolezen neozdravljiva, vam tako) povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem taso. Govorimo alovenako. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" »511 Euclid Ave. bllau M. ceete Koom 222. Drugo nadstropja. Cleveland, Okle Uradne ure od 0:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. Nova zveza za izplačevanje denarja. Naše denarne pošiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kralje-I vi poštni čekovni urad" v Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k. poštna m hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne pošiljatve širom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu, I ki bi se povzročilo po drugih, brez naše krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obvez- m nosti. I 100 Kron.............$1.20 500Kron...........$5.00 C 200 Kron.............$225 lOOOKron...........$ 9.50 C 300 Kron.............$3.00 5000Kron...........$47.50 C 400 Kron.............$4.00 10000 Kron...........$95.00 M Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. K Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po Nevi M York Bank Draft. I Frank Sakse* I 82 Cortlandt St. New York, N. Y SVETLOBA IN SENCA. POVEST S2 Spisal DR. tU. DETELA. Je skrila glavo na njenih prsih in tiho Ihtela. Materi se je storilo inako, kadar sta jo gledala oba zamišljena In oto žna, kakor da bi slutila, da je ne bosta več dolgo imela, da se je morata sedaj nagledati in naljubiti za vse življenje. In njo je gledal iz otročjih oči nekdanji ljubi obraz, kakršnega ji je bila naslikala zaljubljena domišljija, zdaj samo spomin izgubljene sreče. Tako so se stiskali vkup pri delu, pri jedi, pri molitvi* in kadar sta bila otroka v postelji in ju je mati odevala ni nihče vprašal, kje da je oče; ne hčerka ga nista več pogrešila ; da je bila le mama pri njiju; mama je bila vedno doma. , "MI molimo zmeraj," se je obrnila nekoč v postelji Jerica k bratu, "na čast Mamki božji, zakaj?" _Dalja prfhodnjtfi._ _ POZOR. Tite naprodaj, 2 hibe na Standard Ave. prva za 4 družine, cena $7000, druga za dve družini, cena $5500. Hita na Bonna Ave. za eno družino, 7 sob, vse Moderno urejeno, cena eamo $6200. Hiša na 62. cesti, za 3 družine, cena $4800. Hiša na 67. cesti, za 2 družini, cena $34 0. Dve hiši na enem lotu, na Juniata Ave.., cena $8500. Hiša na Addison Rd. za 2 družini, cena $12.000. Štiri hiše na enem lotu, zelo pripravno za trgovino, vogal na St. Clair Ave. cena $30.000. Za nadaljna pojasnila se oglasite pri vašem starem znancu. J OS. OKOREN, 984 AddiHon Ave. (35) ""stalno delo in vedno napredujoče z dobro plačo, dobijo slovenska dekleta, ki so zmožna angleškega jezika kot telefon operatorji. Delo je lahko in snažno. Plača $15x0 na teden za začetek, ko se učite. Oglasite se pri Mrs. Grdina, 6025 St. Clair Ave. v Četrtek zvečer od 5. ure naprej. ■ mm ■ 7M stori vsaka oseba, ki se pusti podlefii boleznim, katere so ozdravljive s kiro-praktiko. Brez ozirov, koliko načinov zdravljenja ste že skusili brez vspe-ha, jaz vam bom še pomagal v primerno kratkem času. Najsibo vaša bolezen stara alt akutna, ne obupajte, kajti pomoč je gotova v tem zdravljenju. To vam je gotovo nekaj novega, toda pomnite, da svet Še vedno napreduje ter vas vabi k napredku. Jaz ne rabim nobenih medicin ali operacije, temveč pomagam materi naravi 3 tem. da z golimi rokami odstranim pritlBek na živce, ki je edini vzrok bolezni. Otroci kaj hitro okrevajo za tem zdravljenjem, ki je danes edina pomoč v mrt-voudu in drugih raznih boleznih. Le oni, ki poskusi, se prepriča. Preiskava in pojasnilo zastonj. ALBERT IVN1K, D. C., alovenak! doktor IdroprakUke 5506 ST. CLAIR AVE. URADNE URE: 10—12 dop. od 3—4 pop. in od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 dop. FARMA NAPRODAJ. 101 aker rodovitne zemlje, njive, pašniki, travniki ter 15 akrov gozda. . Hiša II sob, hlev, 4 teški konji, 7 goved, 16 prašičev, 40 kokoši, in vse poljedelsko orodje. Zdravo podnebje, do- . bra pitna voda. 14 akrov je posajenih z zimsko rftjo. Farma je Iz mill od Albany, glavnega mesta države New York. Cena je $685 .00 v gotovini. Za nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika: Jon. JurluM, Cooymana Hollow, N. Y. ali pa na Fred. Jaibec, 5305 St. I Clair Ave. - (3$) j " ZAKAJ TRPETI? j Na očesnih boleznih, glavobolju, " nervoznosti, križpogledu in še več dru- p tih napak ter bolečin, ki jih povzroči- • jo abnormalne oči je nepotrebno trpeti £ kadar se vam lahko pomaga 1 našo of- F talmologlako metodo in pravimi očali. ■ Ne čudite ae ako morate očala noaiti, £ kajti statistika od 10,000 bolniku in g 3,00) študentov je dokazala, da je 90 J odat. abnormalnih oči. Toraj je lahko I razumeti zakaj je nas toliko, ki zahte- g varno očala. Ako ne vidite 1 obema e očesi enako to je dokaz in klic narave | aa pomoč. Dr. L. A. STARCE OPHTHALMOLOGIST Stil SL Clair Ave. (Večal Marquette in St. Clalr) URADNE URE: od 10 de 12 S od 2 do 4 I od 6 do 8 ob nedeljah od 10 de 12 9 aven; ue uiiiuimic gucu, y prepira konec. "Oh, ljuba Mana," je tarns la Jerica, "ti ne poznaš moje ga moža. Ubil me bo." "Kako pa, da sta se takt sprla?" je tolažila Mana. "Oh, gospod župnik je pri šel k nam, da bi naju pomi ril. Gašper je pa mislil, ch sem ga jaz naprosila, in se J< spravil nad mene." "Oh, to bom pa Gašperji jaz razložila," je dejala Ma na. "Saj je bil gospod župnil najprej pri nas. Ti pa lepe tiho domov pojdi in potrpi Jerica, potrpi!" Tako (e spravila Mana Je tico nazaj proti domu in šh potem pomagat Rozali, ki j« mirila Gašperja. Gašper j< nekaj časa neumno tgledal ir osupel poslušal, kako da s< je Mana posvetovala z gospo dom župnikom; potem pa s< je obrnil naravnost proj Rožmanovi krčmi. Bric je stal na pragu, pri pravi jen, £e bi bilo treba braniti Rozalo; Tone pa j< hodil po sobi, srce polno ob upne žalosti. "Cigan je cigan," je deja Bric, ko se je vrnil v sobo "Prav nič. bi mu ne škodilo Če bi mu >lh nametal kdo poštenih peHndvajset. Joj, « kakšnim veseljem bi jaz udaril!" Rozala se je tresla od razburjenja; Mana je bila pa tudi hudo potrta, In dozdevale se jI je, da je predobro sodila Gašperja. "Saj jo bo res ubil," se je hudoval Bric. "Kaj pa je nje mu za enega človeka? Ali ni bil Miha njegov najboljši pri jatelj?" "Janez, pusti, pusti!" je svarila Rozala. "Saj bo Bog sodil." "Jaz tako mislim," je godr njal Bric, "in kakor, mislim, tako govorim." Tako žalostnega večera in za tem večerom tako dolge, bridke noči že zdavnaj ni bil preživel Tone. Kakšno je bil videl Jerico! Kako se je bila izpremenila bistrooka, rdeče lična, vesela hčerka Kržma-nova! To izpremembo je čutila tu di Jerica sama. Saj so ji trud ne noge komaj nosile shujša no truplo. Po vsakem naporu je morala počivati, da si je na brala moči za novo delo. Otrc ka sta hodila za njo, Gašper-ček zamišljen in Jerica opla-Sena, ker sta videla mater ved no žalostno. Tej pa so plavale mučne misli po temni bo dočnosti. Akoravno se ji je zdela smrt rešitev iz neznosnega dušnega in telesnega trpljenja, se je vendar tudi bala umreti, bala zaradi o-trok. Kaj bosta počeli siroti? Prepuščena sama sebi se bosta pogubila ; če dobosta ma čeho, bosta siromaka, ker. ne bosta imela pri očetu zaslom be. In kako sta bila potrebna dobre vzgoje! Sin je že trmast odkimaval, kadar mu je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega očeta. Saj se je bil že postavil očetu, da ne bo ubogal, in zaslepljeni oče se je zagrohotal in ga pohvalil, da je fant, kakor se spodobi. In ko ga je vprašal, če ga ima kaj rad, je zaklel o-trok, kakor je bil slišal, in re kel, da nič; in oče se je smejal. Srečni otroci, katerim m težko spoštovati svojih staršev! i Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo Časi dru gač, da jima je mafnica veselo pela, da se je igrala z njim; a to je bilo davno; sedaj je bilo davno; sedaj je bilo njeno oko ugaslo, njen glas ubit, in kolikrat so jo oblile solze! Takrat sta se spogledala otro ka; Gašperček je rekel tiho, da mama zopet joče, in Jerica se jfe spustila tudi v jok in cepetala z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in se ni dala umiriti, dokler je ni vzela mati v naročje, kjer Po meji nad cesto je pasla mala Bricova Rozalka domačo kravico. Z dolgo libo je stali zraven nje in pela na vse grlo: "Ko v jasnem pasu primiglja." "Dober večer, stric," je prekinila petje. "Dober večer, Rozalka!" je odzdravil Tone. "Ti boš pa dobra pevka, ker imaš že zdaj tak glas. Kaj pa tvoja sivka? All rada je?" "Mora," je dejala Rozalka; "drugač jo pa natolčem." In krava je res tako pridno mu-lila travo, da si še kvišku pogledati ni upala. "Kako si pa huda, Rozalka!" Je menil Tone. "Kaj pa delajo oče?" I "crevlje." "Kratkih besedi si pa tudi, Rozalka. Meni si ti všeč," je pohvalil Tone; Rozalka pa je zapela zopet: "Ko v jasnem pasu." B)ric je sedel na svojem stolcu, lepo žvižgal in nezaup ljiv ogledoval in obračal en razbit črevelj. "Bog te živi, Tone," je dejal, "kar sedi! Jaz samo še ogledujem ta-le šlebeder, ki ne vem kam ž njim. Takšen je, kakor če bi ga bil rajnega Miha duh dve leti po Stegnah švedral." Janezek, Anka in Francek so pridrli v sobo, obkolili Toneta in ga izpraševali, če Je kaj prinesel. Francek je pristavil pručičo in lezel na njegova kolena. "Oh, sitni otroci," je karala mati, "pustite strica pri mi ru, ki je truden!" „ Bric je sunil črevelj pod klop, vstal in si poiskal pipo. Medtem je prišla Mana in po rožljala z orehi. Otroci so se obrnili zdaj k njej, in Francek je lezel s Tonetovih kolen zopet doli. Mana je vprašala takoj, če je bil gospod župnik pri njih. Zanašala se je, da ga nI bilo, in neprijetno bi ji bilo slišati, da se moti. Kakšna čast pa je to, česar je vsak deležen ? Prav potolažil jo jeodgovor, da ga nI bilo. "Pri nas pa je bil," Je lju-beznlvo poudarjala in pripovedovala, koliko časa da se je mudil, kako podomače se le z njo menil, ker se je prišel ta-korekoč z njo posvetovat. "Oh, Mana, pustiva, kar naju nič ne briga I" ji je segel brat v besedo, ker se je bal, da ae zasuče razgovor zopet na tisto stran, od katere se je on namenoma s težkim trudom obračal. "Gospod župnik bo vse v red spravil," se je vnemala Mana; "zakaj jaz sem mu vse natanko razložila. Saj ni Gašper tako hudoben, kakor ga dolže ljudje." Tedaj se je začulo odzunaj vpitje in glasen jok, in po vasi je pribežala brez rute, v raztrgani kočemajki Jerica. "Moj Bog, kakšnega moža imam! Oh, ubil me bo," je plakala in se opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel mož, Gašper, pijan in divji Tone in Janez sta se spogle dala. Tone je bil ves bled v obraz, in siv plamen mu je gorel v očeh; Bricu je gnala jeza kri v lice. j "Ubil jo bo," je dejal Tone. "Kakor polomljenega Miha," je dejal Bric in vzel ln vzel palico iz kota. "Jaz ji grem na pomoč." "Bog varuj! Bog ne daj!" je zavplla Rozala in potisnila moža nazaj. "Ali naj se zgodi nova nesreča? Pojdiva medve, Mana!" Obe sta prihiteli pomagat. Rozala je prestregla razjarjenega Gašperja in ga začela miriti in pogovarjati, čeS, kakšno sramoto da nakopava svoji hiši; le pogleda naj, kako lete ljudje vkup. Mana pa je prigovarjala Jerici, da naj se vrne lepo domov; da ne sme zameriti možu, če si pri vošči katerikrat nekoliko pijače in počitka, ko se tolikanj trudi ves ljubi dan, in to naj ima vedno pred očmi, da je za DELO DOBIJO DELAVCI Jpičeni in neizučeni Dela se bd 7. do i a. in od - *wb$o do 4:30 Ob sobotah od 7. do 11130 Plačamo 43c do 56c na uro 20 ODST. BONUSA Posebna plača za overtime Novi možje naredijo 56c na uro in z bonusom 70 centov. Vi dobite plačo vsaka dva tedna ali štiri tedne. Garantiramo 42c na uro, Dobri pogoji za delo. dokler se učite. Vzorna tovarna. Dober restavrant. Pridite do LMGRICAN EVERREAD1 WORKS W, 117th & Berea Road Vzemite Madison karo in izstopit« na 117. cesti. | [ Nehajte plačati rent LASTUJTB SVOJO HIAO RADI VAAIH OTROK. Vai stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemtjiič od The R. P. Clark Land Co. VpraJajte Mr. KO VAČICA za nasvet On je »edaj a R. P. Clark Land Co. na 501 Bangor Bldf. Ml Proepect St Telefon Proepect Sit POZOR Ker mislim začeti z drugo trgovino^ imeravam prodati svoj dobro urejeni mdy store. Lepa prilika sa Slovence. Dive se v uoruvništvu teea lista (35) IftCE SE ČEDNA SOBA ZA ENEGA fanta z večerjo od eo St. do 80 St. Po-zve se v uredniitvu. (J4) RADA BI KUPILA apletea otročji to-ziček. Kdor ima kaj pripravnega, naj se oglasi na 988 E. 63rd St. (30) NA PRODAJ JE FORD TOURING avtomobil, model 1018. V dobrem stanju. Pozve se v upravniitvu liata. (35) POŠILJAMO DENAR V EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH. j Kadarkoli hočete poslati denar v staro domovino, pridite najprvo k nam. Naše cene so vedno najnižje. parobrodni listki Mi prodajamo tikete za vse prekomorske črte ter vam pomagamo dobiti vaše potne liste. 4% obresti na hranilne vloge. The Cleveland Trust Co. je velika banka, znana radi svoje finančne moči, izvrstne službe in poštenega poslovanja. Mi imano može v naših raznih oddelkih, ki se lahko pomenijo v vašem lastnem jeziku. r . * J • ■ Zbc Cleveland Tttmt Company Premoženje nad $94.000.000.00 GLAVNI URAD: EUCUD AVE. IN E. 9th STREET DVAJSET PODRU2NIC Euclid at Eaat 57tt| Euclid at E. 105th 1431g puclid-av. B.C. St. Clair at E. 40th East 152nd at Pepper §. 15$. at Waterloo Rd. Klnaman at E. Q3cd Wqodland at E. 22nd Broadway at g. 84th West'25th at Frankly Weat 2$th af Afcharofj Lorain at W«at 47th Lorain a? West 89th Lorain at West fW Dftrqft at West ! 17th Ufttqit at W&t lOIat Bedford, Ohio ymwjhty, Ohio palnesvllle, Qhlfl Lorain, Ohio fistenje in likanje oblek. • ¥ The Damm Dry Cleaning Cft. ™ 2381 E. 82 ST. A. J. DAMM, poslovodja »OMOČNIKI in DELAVCI ! Za gradbeno ali omamen- (IS) ■ J. S. Jablonski! SL0YEKSB FOTOGRAF. | 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje slike sa Senitbein d mlinske slike,otroike I slike, po s^ji ovtjii modi in po niskih cenah. Za I #4.00 vrednostnih elik (en dncat), naredimo S ■■■i eno veliko sliko v naravni velikosti 2A8TONJ. Bi VSE DELO JE GARANTIRANO. * | MOŽJE. ::.W dobijo delo aa kepanje jarkov. Hllidu^ delo. Dobre plate. Oclaste la« pri Plinarni, na E. 52nd St. sevamo od St. Clalr Ave. SOBA BE ODDA ea 1 fata, kepaMfi in elektrika. 6701 Bonna Av« /1 ,1o TT lo« V Ivetlice za Velikonoc Slovenskemu občinstvo uljudno naznanjam, da imam že sedaj in dobim še v zalogo na jlepše CVETLICE V POSODAH Na izbero imate mnogo vrst najbolj priljubljenih cvetlic. Vsaka hiša naj se okrasi za Velikonoc s cvetjem. Kaj je bolj prijetnega pri hiši kot lepo dehteče cvetlice, s katerimi ozaljšate svoj dom. žiti/. KUPUJTE PRI DOMAČINU ki vam je vedno pripravljen točno postreci s poštenim blagom in po nizkih cenah. Polna zaloga šopkov, vencev, svežih in umetnih cvetlic Svoji k svojim! SLAPNIK & CO. EDINI SLOVENSKI CVETLIČARJI 6113 ST. CLAIR AVENUE ' J|' JI X ' J "i M i ' ^ ik ' II" V"* 1 i 1»