Leto VI., štev. 20 LTublfana, sobota, 24. fanuarla 1925 PoSfnTna pavlallratia Cena 2 DIft Izhaja ob 4 g|ntr»>. Stane mesečno 25'— Dia Za inozemstvo 40-— . neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvot Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it. 72 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Lfabliana. Prešernova ml.šl 4 in 54. Telel.it. 3» Podružnic!« Maribor. Barvarska al. t« Celie. Aleksandrova o. Račun pn poitn. čekor. zarodu tiev. 11.842. Ljubljana, 23. ianuarja. Kadi bi poznali iskrenega Jugoslo-Tena. ki bi sj ne želel bratskega sporazuma in ki svojih sil ne bi hotel [>o-6vefiti temu prizadevanju. Bratski £j>orazum {>a je mogoč Ip tam. kjer prevladuje iskrena medsebojna ljube zen in kjer se s[iorazumevajo bratje, ki se čutijo brate in imajo zdravo pamet. Tako je v družini, tako je sploh v življenju in tako je tudi v državi, kjer se medsebojno rešujejo javna vprašanja in kjer bi morale tvoriti tr.! no podlago bratstva enake pravice, a tudi enake dolžnosti. Mi smo celo pre pričanj, da je sj>orazum med brati najtežje dnsezati in da je le malo bratov, ki hj mogli pod eno streho mirno in složno živeti, zlasti, ako nimajo nad SelKij skrbnega očeta, ki pomirjuje in posreduje, kadar se pojavijo spori Raš zato je jugoslovenska demokra cija postavila tezo, da so Slovenec, Srb. Hrvat eno, '.akor so tu li bili eno pred stoletji in jih je na »brate* raz kosala nemška, madžarska, turška in druga tuja si'a f>o principu: divide et impera! Popoln in traien bratski sjio-razum med Slovenci, Hrvati in Srbi m. moffoč šele takrat, ko bo dojiolnjeiio tredinjenje vseh treh v Jugosloven-etvti. v katero bodo vsi trije bratje slili svoje individualne vrline ter najvišje sjtosobnosti. Kadar bo vsak 1 Slovenec, Srb in nrvat iskreno čutil, da je obenem tudi Jugosloven, ter da so vseh treh pravice in dolžnosti iste. žele potem bo za vedno prenehali-medsebojno iziirravanje in nepriiatelj-gtvo. Ta današnjo generacijo, ki je zrasla iz predvojnih razmer, ie za bratski sporazum vsaj to neobhodno po tri-bno. da se po?'eno prizna bratstvo ter da se sporazuma vsaj nc ovira. Čim priznaš to. si priznal tuili potre bo edinstva. V današnji politični konstelnciji Jugoslavije je samo Narodni blok faktor. ki tvori po svoji mi>či ter po svojem programu trdno in zanesPivo pcd-laro bratskemu sooraztimu; ka'ti Narodni blok nele. da priznava edinstvo naroda in države, marveč tndi nujnost ustvaritve prediosroiev za življenje in :,:ke naravno zabranjen in za časa zasli-svobodni razvoj vseh treh plemen. Na j Sevanja stoji pred vrati orožnik na stra-tem ničesar ne izpreminja, ako ta j Soba preiskovalnega sodnika se nalia-ideal in ta program sem pa tam kva i Ja v prvem nadstrop.u blizu vhoda v žarijo elementi, katerih delo ne njno pnbližanje potiebno. pridobiva uverih o biezuspešnosti svojih naporov, , . * , . r . . I ' K .. / '. . . ,r . . , ... ... ... i kareito in Beogradom ter se posvetuje o na terenu. V vseh treh državah je žele-vphvale pa no na pristaše separat stičnih lw,1Iw:iM '„„„___,,„; strark naravnost dcmoralizujoče ln kot priznanje lastn'h voditeljev, da so vsi napori podreti rdim Narodnega bloka že v naprej obsojeni na popolen neuspeh. Zasliševanje Stepana Radiča S SVOJO GOSTOBESEDNOSTJO RADIČ SAM ZAVLAČUJE POTEK PREISKAVE. — KAKO SE GODI NJEGOVIM 1 OVARlStM V IN I t.RNAt.lJI? Zagreb, 23. januarja, r. Radiča dnevno dopoldne zaslišuje preiskovalni sodu.k Doslej se je zasliševanje vrtelo okrog Radičevih generalij in predživlien a, zdaj pa se šele narezuje glavni obtožilni materija!. Radič je v svojih izpovedih vrlo obsežen in gostobeseden, da zapisnikar preiskovalnega sodnika dr. Kiirbcrja komaj sproti beleži Radičevo epsko pripo-ved-jvanje. E< zasliševanju je pristop pub- se j'h da s smotrenim in za-estnim prizadevanjem odstraniti. Vse drugo, kar danes ne stoji v vrstah Narodnega bloka ali v vrstah «trank, ki tvorijo Narodni blrk, je danes še nesposobro za bratski sporazum. Največji in najmočnejši reprezentanti med njimi, ra dičevei in klerikalci so sami brez-vestneži. katerih glavno delo ali vsaj glavno agitaeiisko sredstvo med množicami ie vzhiiianje plemenske mr*"je. Z dr. Mačkom In njegovimi tovariši se v njihovem interniranju v Vlaški ulici postopa zelo lepo. To je treba posebno poudariti, ker opozicija toliko govori o nasiliu sedamega režima. Maček in dru- kerakih proti boljieviški nevarnosti. Razgovori v glavnih mestih so dali ugotovitev. da so si komunisti v resnici prizadevali ogrožati varnost balkanskih na-lodov. Ministrski predsednik je prepričan, da se je sedaj situacija razčistila ti skupnega dela na polju skupnih interesov brez. omejevanja drugih. Končno je Cankov izrazil še svoje za* dovoljstvo nad prisrčnim sprivatnorn pri jugosloveoski in romunski vladi. Odstop pruske vlade Berlin, 23, januarja, s. V pruskem dc» želnem zboru je priš'o danes do prave govi so dobili vse. kar hočejo igralne ■ komcdije „ c,asovanju. Glasovati je Karte, pisalne in igralne mize. glashciK; hi,c Z3 komunistiC.ni pred,ogi pH kate. rem naj bi pad'a Braunova koalicijska vlada, ki bi bila morala po mnenju skrai ne desnice in skraine levice odstopiti takoj po volitvah. Casovalo ie 221 po« slanccv za in 221 proti predlogu. Neža« upnica jc bila s tem v smislu poslovnik* odk'on:ena. Pri nezaupnici min. pre«.'« sedniku Br.iunu, notranjemu ministru Severingu in trgovskemu ministru Slcrin« gu je izpadlo g'asov3nie 221 : 218. Ker zn"š' po poslovnem redu večina 225 gla« sov, je predsednik označil tudi ta pred« instrumente, knjige, novine, sinejo sprejemati posete in vsakogar, ki ne priliaja izrecno v polit čnih stvareh. Ker je preiskovalni sodnik dr. Korbcr zelo zaposlen z zasli.šcvan tm Radiča, ni pričakovati, da bi dr. M.ičik in tovariš' r'.':gli v kratkem biti pri.edcni picu preiskovalnega sodnika. Zagreb, 23. januarja, n. Danes je policijsko ravnateljstvo v Zagrebu prejelo tiralico, ki jo :e izJalo policijsko pover-jeništvo v Gospiču proti bivšima poslancema Marku Došenu in Karlu Urkliačičti radi krivde po čl. 18. zakuna o zaščiti države. log za propadel. Nato so pred'agsli nt rodni socialisti ironično g'asovanje za« upnice, k ier pa so izjavili centrum, de« mo'ž?o H razderejo fc^o, v kateri prebiva.io trije hratie. Njihovo poklepsko rovarenie £r»p to-ej za tem. da se izoodnese sam temelj bratskega sporazuma. Niti za las niso boMSp vse one stranke in strančice ter klike, ki iz kapri-cioznosti, politične nezrelosti ali iz o=ebnrvra koristolovstva nočejo poia-čati fronte Narodnega bloka ter direktno ali indirekt.no podpiraio glav-tip destruktivne in sebverzivne elo-jnorite in jim iačaio njihovo fronto. Se prav posebno so na goljufi S!o-TP""PV tisfj brpzs^stpe*;. ki v ilana-Žnjih časih z zlorabo firme »bratskega spornima« dela'o mt»d narodnimi fn nai-refln'mi Slovenci razdor. Ce niti tli noče>o in np marajo sooraz"ma. kaj pa i od teh z"i(rarjov petem še pričakujmo. ne ^ u 'Ma(1rida. da bo španski, ^^."k Jugos, zveze. J-^p L * c • i „ .!„. ! kronski svet pretresal noto. ki so jo Tnrk ^p^jsertnik ,e IVeze in odbor- Sremu, dasi je lam nosilec lis e Pašit : |pwMW v,a<1i ilrofi!i diplomatski pre.1-1 nik dr^E|vaM ^.»jk, l(lravnik v Kra- Iz Djakova se poroča da je bilo lam stavniki drfav Mf)!e 8ntante plodom na- nju z rHon) gv v. razre.la so odli- sijajno zborovanje Narodnega b.oka na nJfaWe ak,ivnos„ ekscesarire Žile in k;vani j;,nUo s.jorj ure,lnik <0asiIra>, katerem so govorili san.oslojm demokrat. ;panske krflIjire _ matere Habsburi^nke Janko I|oj,B. dr,u2l 'podpredsednik Jug! je bila v glavnem posvečena volilni taktiki in izvajanju notranje politike vlade. Vlada ie dobila poročilo o interniranju radičevcev. Notranji minister je na podlagi dokumentov izjavil, da se vodstvo liRSS nahaja v utemeljeni suitinji zločina veleizdaje. Razpravljalo se je o korakih, ki se imajo storiti. Vsi sklepi vlade so bili spre eti v popolnem soglasju, zlasti sta jih izrecno odobrila tudi dr. Šurmin in dr. Drinkovlč. Kar se tiče krize imenovanih dveh ministrov radi njunih pritožb na upravno oblast, se je ugotovilo, da sc taki slučaji niso pripetili samo njima, tem več. da se to često pripeti slučajno radi slabega tolmačenja, ter v tem slučaju ni nobene zlonamere vlade. V vladi pa se je tudi konstatiralo, da je veliko takih radi-čevccv, kj se pretvarjajo v pristaše Sur-minove, Lovrekovičcve tudi v radikale, kadar imajo odgovarjati političnim oblastem, sarno da od sebe odvrnejo odgovornost. Vsak slučaj pritožbe se bo pre-iskal ter bodo krivci kaznovani. Iz vladnih krogov duznava Vaš dopisnik. da ie Surmlnov slučaj popolnoma likvidiran. Isto je potrdil tudi Surmin pri odhodu z ministrske seje. Nato so razpravljali o medsebojnem razmerju vladinih kandidatov. Sklenjeno je bilo, da v krajih, kjer ni skupne liste, kandidati koaliranih strank drug drugega ne smejo napadati, temveč da si drug drugemu moralno pomagajo. Koncem seje so bila rešena tudi nekatera manjša resortna vprašanja. Po seji so se ministri dalj časa razgovar ali z novinarji. Posebno je bil predmet pažnje minister Pribičevič. ki je izjavil na vprašanja blokaških novinarjev,- da so si novinarji izmislili spor s Šurminom ter da dr. Šurtnln pravi, da ni dal nobene izjave, ki bi ga mogla kompromitirati. Beograd, 23. januarja, p. Danes popoldne je imel sejo glavni odbor samo- in radikali SI oda se je udeležilo uad Marije Kristine. Nota zahteva, da Span-41)00 ljudi. Zborov.ilci so vzklikali vodi- ska vlada ,tavi Zi,0 kl prpbiva na ftnan. teljema narodaega bloka Pašiču in Pribi gkpnK p^j ns^orstvo in ds omeji nj»n» potovanja Diplomatski predstavniki dr-Vodstvo samostojne demokratske stran- ^v Ma|e anfanie posvečajo največjo poke dobiva vSiik dan poročila o sijajnem ,nrno,| razgovorom in sestankom, ki jib napredovanju stranke v vseh krajih Ce- ima zita Da gvojjh potovanjih, lokupni dosedanji krajevni olbor demokratov v Prištini je pristopil k samostojnim demokratom s pooblastilom ogrnm ne večine naroda. V 1'oloju pri Hos. Bro-du je celokupna organizirija zemljorad-niSke strrnke zapustila lo stranko in prešla k samostojnim demokratom. Konferenca nas'edstven h držav Ureditev avstro « ogrskih predvojnh dolgov. Dnraj, I januarja, s Od reparscijske komisije »emkaj sklicana konferenc« na-«'edstvenih držav ima jutri dopoldne svo. Jugoslavija in Madžarska ianuaria n Dnies nonol ' io Pr™ »pin- B;,vi,a w bo 1 'praSanjem ' »'»I «'«1- januarja, p. uanes popol-: ' ' __. ' . . «e»tnik v Libnči. Ivan Grahar. župan v Ijcvalo delo naše in ina- " ^ Dardinl (?) Jakob Ster. žuimn v ft^čur- Beograd. 23 dne se je nadalje..... ........... ....... džarske delegaci e. Sestanek je bil precel ler Povsem do'oči!a kvoto, ki bn od živahen radi pretiranih zahtev madžar- P*"""" n" oosamezne nasledstvene države skih delegatov, tako da je prišlo do zelo 1'P1^''" preipa Sabatija v Zg. Polskavi. 23 janoarja: CURIH: Beograd 840. New-York 518, London 24.S7. Pariz 28.08, Milan 2141, Praga 1550. Budimpešta 0.007170, Bukarešta 2.75, Sofija 3 75, Dunaj 0.007285. DUNAJ: Beograd 1152 do 1130, Budimpešto 98.40 do 99.20, BuksreSta 369 do 871, Milan 2934 do 2946. Praga 2119 do 2129. Curih 13C85 do 13.730, dinarji 1142 do 1148. dolarji 70.400 do 70360^ Ure 2900 do 2920. PRAGA: Beograd 65.125, Dunaj 4 705,') Rim 140 50. New-York 8390, Curih 654 7® BERLIN: Beograd 6.82. Milan 17 8^1 PraSa 12^4. K««-York 4.195, Curih 809)1 «JUTRO« SL ZD »ooota i\. i. Krasen shod Narodnega bloka v Mariboru'Klerikalci in nameščanja za volišče Sava sodnik Vinko Štrukelj. uradnikov (Iz uradniških vrst.) Inančnega ministrstva Makso Bradaška; I be za nos prijeli. Dokler bodo posuroveli l----o— ~j..tu VL.L. &....■.„■: I veroučitelji psovali otroke po šolah, da Maribor, 23. januarja. Nocoj je bil ob 20. v zgornjih prostorih Narodnega doma sija no uspeli siiod pristašev Narodnega bloka. Dvorana jc bda kmalu nabito polna, zbralo se je nad 700 oseb. Ob 20.15 je otvoril shod minister n. r. dr. Kukovec, ki jc poudarjal potrebo edinstvene fronte, da bo uspeh akcije siguren in časten, posebno za Maribor. Nato je podal besedo kandidatu dr. Pivka, katerega so prisotni burno pozdrav- V borbi proti separatistom in federallstom moramo najti skupno fronto. Dve stranki, radičevska In klerikalna, delata proti Interesom države. Posebno je Radič s svojo Izdajalsko politiko škodoval naši državi, a žal cclo Davidovič n! spregledal te krive poti, na kateri se nahaja. Ko je vlada naredila konec radičcvskl tragiko-medijl, so bili edino klerikalci, ki so razdiralnemu delu prišli na pomoč. Tisti Radič pa, ki je pozival narod v boj, ie utih- Ijali. Poudaril je potrebo skupne fronte uil, ko so ga v copalah privlekli Izpod in več ljubezni do domovine, da zaščitimo postelje. Govornik je opozarjal tudi na edinstveno državo. Izvajal je, da so ga ■ davidovičevce, ki celo v Srbiji nimajo napadi v »Straži* samo priljubili pri j uspeha, kako morejo potem iskati pravi-ljudstvu, ki ve, da »Straža« trosi samo' ce pri nas. Davidovič bi moral tudi ve- laži. Trosila je laž, da je izda alec in špijon. SLS dela v imenu hudičevem. Edinstvo mora biti za nas tako sveta stvar, da moramo zanj včasih žrtvovati deti, da je Radič konsplriral z Italijani in Madžari v škodo naše države. Dalje ;e govoril o narodnih socijalistih, ki nimajo socijalnega čuta za delo v parlamentu tudi svoj telesni blagor. Stebri klerikaliz- j ter da so več osebni ket socijalisti, eni, ma se majejo, klerikalci so največje zlo pa, ki so še v dobri veri njihovi pristaši, v državi na slovenskem ozemlju, ljudstvo imajo mrene pred očmi. Ostalo bo veliko volišče Konjice I. odvetnik dr. Anton CeMkov .Slovenec« poroča o preme- Prus; za volišče Sv. Florjan nadučitelj Stltvi par upravnih uradnikov. Zgraža sc Leon Dobnik; za volišče Zreče sodnik nad tem, da so premeščeni podrejeni | Tilen Leveč; za volišče Presika profesor uradniki ne pa kakšni vodje srezkili po- Ivan Prijateij; za volišče Radenci profe-glavarstev. Po .Slovenčcvem« se torej sor Alfonz Vales; za volišče CrtneljenS-ik smejo prestavljati samo vodje srezkih po- profesor dr. .lanko Kotnik; za volišče glavarstev, kakor da bi se za vlade Da- Svetinje sodnik upravnega sodišča dr. vidoviča in štirih klerikalnih tigrov nejLjudevit Brence; za volišča Sv. Bolfenk premeščali tudi podrejeni uradniki. Ker je Prt Središču pisarniški ravnatelj Josip ; med premeščenimi uradniki tudi par kle- i Hrašovec; za volišče Leskovec profesor rikalcev, vidi »Slovenec, v tem prega-j Josip Spendal in za volišče Ptujska go- Za volilno okrožje Maribor-Celje: za ; so »svinje* in »barabe*, ker so Sokoli, voliščo Hraslovče dr. Fran Kranjčič; za ni od njihovega prizadevanja druzega pričakovati kot podivjanosti. In pa škofovi listit V »Domoljubu* smo opetovano Čitali v orlovskem vestniku, da je zmir-jal Pribičeviča s kletvijo »Iludičevič*. Psovke najraznovrstnejšega kalibra ter razni grdi priimki so pa vsakdanje politično sredstvo, s katerimi se bore škofovi listi proti svojim političnim nasprotnikom. Največ podivjanosti in surovosti je zašlo med slovensko ljudstvo in žalibog tudi med mladino po brezvestnih škofovih političnih agitatorjih. Kako skrtijo najvišji cerkveni dostojanstveniki za moralo, je razvidetl iz nagih r . . , ki jih je med svojimi slikami nedavno objavil škofov list. In kdor je na nekaterih shodih naprednih strank imel priliko poslušati klerikalne rnzcrrajnče. mlade komaj šoli odrasle fantaline, ki so se pijani Koroščev režim premeščal uradnike, se v aviiijencl profesorje in slušatelje pa-! primojdulali, da so se kar iskre delale, je to seveda godilo Iz službenih ozirov. j peškega Vzbodnega zavoda. Pri tej pri- ta Je moral z iilostjo priznati, kako stra-Takrat ni nihče upošteval družinskih raz liki je papež izjavil, da je treba pouče- hovil je upliv SLS. na javno moralo. ra referent ministrstva p ros vete Pavel Fierč. njattje »poštenih slovenskih uradnikov«. Ali oni slovenski uradniki, ki jih je en gros preme<čal Davidovič-Kcroščev režim, niso bili pošteni? Ali je prejšni režim sploh postavil kakega uradnika v disciplinarno preiskavo, predno ea je pre- Papel in krščanski »hod. »Slove-mestil ali upokojil? Ko je Davidovičev- nec» poreča. da je 18. t. m. sprejel papež Politične beležke jih zove na odgovornost. Govornik ob- i klevet na njih, ker bodo samo koristili mer preganjanih uraUnikov. Sedaj pa. ko vati krščanski vzhod, da bomo mogli -.-lil.... H. Ar DncnJ!.^..! »--. .1.; ~ I; , • noctirniniVrtn mi «.» mi.r^m/, cr ai .-.-j . ..... ., nasprotnikom, mi pa moramo gledati, da v skupni fronti za ljudski blagor pripo-moremo do zmage narodnega bloka. žaluje, da dr. Ravnikovi radikali niso našli skupne poti Konča! je gevor z vzklikom: Naj se dvigne naš troimeni narod v skupni delavnosti za ustvaritev močne države v prospeh vseh treh plemen Nje-~ ........, j, v Sloveniji. DavidoviC-KorošCev režim i klerikalci? Vse njihovo delo obsloji Sov govor so poslušalci burno pozdrav-] mož ima .»Eodavua malo.da^bi ^žrtvo- pa ;e premc5ia, neljube uradnike tudi iz Širjenju sovraštva proti pravoslavnemu I hot je bilo prvotno javljeno, danes zve- je premeščenih par mladih uradnikov, večjo ljubeznijo utrjevati bratsko vez 7yP7a klllfumifl dmsfpv med njimi slučajno tudi nekaj klerikalcev. med vzhodom in upadom, da bi se res * r, ,. . , ... OI/c . ie seveda ogenj v strehi, dasi ni niliče »razširile meie ljubezni*. Tako govori! V Kranja se vrši predavanje g. dr. intev močne Da je^ je še govoril v imenu SKS dr preme5čen na s!ab?e mes(n in so vsl osta. , 0 vlh(v|u Kflj deIajo slovengki Rnsa. profesorja, jutri v nedeljo oh tU plemen. Nje- Vosn/afe posebno o dr. Pivku, kakršnih j j, v Siovenij,_ Davidovič-Koroščev režim klerikalci? Vse njihovo delo ob*loji v dopoMne v prostorih gimnazije in ne, ljalL vali vse za dobrobit domovine. Imamo Potem je govoril dr. Lipold. Samo dve državo z vsem aparatom, imamo pa tudi fronti bijeta boj: na eni strani nacijonal-no edinstvo, na drugi strani separatizem. Podal je jasno krivdo dr. Ravnikovih radikalov. Nastale so strančice, ki niso znate ceniti skupne ironle nacijonalnih borcev. Pri njih so osebnosti nad vladale edin stvo države. Dr. Miiller je izjavil, da smatra za svo- SIoven:je v Srbijo in drugam. Nikdar se ni premeščalo toliko uradni- mnego razdiralcev. Čutil je dolžnost reči kov kakor pod Davldovič-Koroščcvim Puclju. da po njegovi poti on ne gre več dalje. Svoječasno je bil g. Pucelj prepričan, da je Radič poguba za našo državo, danes pa gre sam s separatisti. Shod je bil zaključen ob 22.30. Bilo je sicer nekaj medklicev, pa so kmalu utihnili. V splošnem je bil shod manifestaci- jo dolžnost, da govori na tem zborovanju,' ia jugosiovenske edinstvene misli v Ma-ker gre za zmago naših narodnih svetinj.! riboru. Politične bor!*e v Italiii NOVI VOLILNI RED. — SOLIDARNOST GIOLITTIJA, ORLANDA IN SALAN-DRt Z OPOZICIJO. — NOVA NASILJA FAŠIZMA. — NJEGOVA IDEJNA NEMOČ. režimom, a tedaj je bilo vse prav. Nikomur se niso smilile družine preganjanih uradnikov, ki so morale živeti ločeno od vzhodu, meje ljubezni širijo samo za svoj lastni žep! -j- »Slovenci-* in papelcva irjar« proti noliliknj"či duhovščini Tudi včerajšnji »Slovenec* še nič ne poroča o tem. da je pipež obsodil politikujočo slovensko čer. disciplinarnih preiskav, se dere In vpije, da »zadeva re? slovenskega ljudstva«. an. Rim, 20. januarja. Poslanska zbornica je v zadnjem zasedanja predelala vladni predlog o novem volilnem zakonu ir. se sestane zopet menda še-le 10. februarja. Italija po vojni že tretjič menja volilni red za svoje ljudsko zastopstvo. Prvič se je to zgodilo pod Nittijem, ko so socijalisti in katoliški po-polarcl izsilili absurden proporeijonalni sistem, ki je matematično sleherno sestavo zadostne dele Ko so se fašisti v desorganizirani izglasovati volilno nila njeno smrt volitev večine njenih članev. Sistem enotnega volilnega okrožja za nasprotniki v njegovi gesti le pojav sla- Drug uradnik nam piše: ZAGOVORNIKI URADN.&TVA. Narodni blok PRVI VOLILNI SESTANEK NARODNEGA BLOKA V LJUBLJANI. Sinoči se je vršil pod predsedstvom ,. , , . ,„ mestnega srerenta gosp. Josipa Turka ■ ^ itvec ■ vr :n;u ,JUd?,VU ,e r?Te- «S'ovenef»I V salon., pri Tratniku prvi volilni se-tivec. niti škofovega pisma »Jutru* ne omenja. 5tanok Nar0linp£ra L'oka. katore-a se j -j- Izvirnosti i-tega, r.ra. Znnno je. da, Je ur]ele2Ha toliUo p^taHev. da ie bila izvira o izvirnosti »Slovenca* in bloka- , dvoran!1 na.Mto pn]na ?0 f>0. ških lislov iz Istega beograjskega vira. j ydrnvnoin na?ovoru predseduK>Vga ie i.'ap • rt' n ifll.itnnA I.APAf-rtnn.lAn^nA r' i i . _ svojih očetov. Ko pa sedanja vlada po- j duhovščino ter njeno zlorabo vere in pravlja samo krivice, ki jih je prejšnja cerkve v politične svrhe. Značilno je za storila neštetim uradnikom brez vsakih 5k0r0v list. da si ne up« povedati slo- • Slovencc nv I ker i m njo skupno korespondenčno služ- 0, , , j„m.;j,. bo v novinarsko nr>jne?o!idnetšem listu »Sio.-enec« piše o državnih uradnikih: _ .' x „ ' , , , . »Pravdi*. Vendar pa se v svouh poročilih »Res je, poznamo nekatere, kt piju.ojo y z ogorčerji-m in z gnusom na oghne raz- prav radi razkrižijo. peč po lokalnih no- • ........" i*. ::':Xt.L,„ trebih in interesih čitaiofe publike. Ta- , . mere svoje službe in si žele i/, nje kakor , _ .: ,. . bostl. je zopet oblekel črno srajco ini se|živi pok0pani.« - .Slovenec« pravi, da n" ^ včera-šnjl »Jutarnj, I.»I*^ roro-'nlpoma povrnil k sistemu trde pesti. Ca-|(1 urEdnik:____— -» i ca v posebni brzom-kl di »Prlbičev« i samo zato ne izstopijo iz ur-sopisi opozicije so bili zaseženi, prepove- j^e služi,e! Ja bi ?i0Vensko ljudstvo posebni ne sme vrč Pašiču blizu: četudi se Je že podal kandidat Narodnrvra bloka za mesto Ljubljano tresp. Ivan Moho-r i č glavne smernice svojega bodoč^-tra noslanskeo od 4jO znižano na 175. — Poostrena opozicija proti Grabske-mn. Vsa pozornost poljskih političnih , . . . , i krogov se obrača sedaj poostritvi raz-sedaj mnogo -organov, ker jc pač šef ; ^ me<, |jll(Jgk0 5tranko in miniftr_ r In rt o in ni ■» a »icil- licr fin 'CtnO ri-% Vt t \ Novi predsedniki volilnih komisij Beograjske »Službeno No vine« objav- bodočih volitvah fo ponovi, čemu potem sploh menjati volilni red? Demokratična opozicija zahteva, svobodno glasovanje in kot prvi predpogoj zato odstop sedanje vlade. Mussolini jc upal z Izpremembo volilne ga reda pomiriti opozicijonalne duhove. y t&ji al uauaL Ho ia gpjjjjl. dj yiuii9 orodstveno razmerje z dri. uslužbencem,, .. . „ , , ., (žona, b«. sin), kategorijo in grupe rod- i kater,|? vohščih. Za preusednike so une- binskega po2lavaria, nadalje, če prlnada i Q0^aDl m„sicer:, „ , , ul. dotičnemu članu dodatek v smislu člena Za volilno okrožje LJubljana - Novo 42. v zvezi s čl. 149 od dri uradnikih' ?£S'0: 78 volišče Stan "S »odn. svetnik kazala, aa je le še v liberalizmu nada, da ^ iimka Vodbinskega člana j? navesti i »premembo glede imenovanja no-se končno vzpostavi «ra socijalnega miru ,orodslveno razmtrie z dri uslužhen^m Iv,h predsednikov volilnih kom,glJ na ne-ta reda.« Izjave treh bivših predsednikov vlade pomenijo, da se oni nočejo priključiti volilni komedl.l. Prve fašistovske volitve so _ se vodile v znamenju nasilja. Ce se pri * JV 00 an~ uraamKlcidr. Rupen Čelestina; za Osihiica se take stvar! tudi javno obsojajo. »Slo cn.inega reoa. .. tajnik poštne direkcije Mirko Matijašič; venec* pa ne more sedaj pred volilvatni Za upokojence Izdaja objava urad, ki J 9 0 'eo|ln!k dr ^^ nobene nc(ice napisa!i< da b| je polili^no mu nakazuje pokojnino. vlade in ni za vsak list prijetno, da hi se rmg'jšal za protirežimski. Kaj pa Hcrriot misli o jugoslovenski politi i, to je pokazal s prijateljskim in nad vse ljubeznivim sprejemom g. Ninčiča in pozneje finančnega ministra drja. Stoja« dinovlča in francoska vlada je dala svo« ie mišljenje tudi v poluslužbencm listu «Tcmpsu», katerem sodbe pa »Slove« ncc» seveda ni citi-al. -[- Sami sebe primi'e rm nos! Včerajšnji »Slovenec* se zgraža, da se po ljubljanskih ulicah dog.ijajo razne nečedne stvari ter da se pliši tudi prldušanje. Veliko tega je eotovo res in prav je. če mu nauazuje pokojnino. Bregar; 73 volišče Kresnice Stanko Ma- ne zlorabil. Tako tudi v tem slučaju Natančnejši podatki izidejo * prihod- S{. ^ voIiy,e . TU .oUki upravi„.|j »Slovenec* piše med drugim: »Kaj ko-M številki »Uradnega llslc>. MatPj ju„. la v0i:Me Mirna, šolski nad- risti v«e prizadevanje katelietovo; ko mu lilarulte zn snbalaJii Tabar! zomik v p. Jo«tp No rak: za vo!i«*e iu- pa za hrbtom cinično pedira ves trud žemberk sorlni f.re«*.»tojnik Jakob Jer-1 Pribičevičcvega duha napolnjen liberalni za .tbUMb ''rc;" uiifrokloz It-. uči'.e!j>. Klerikalci osj bi raja sami so- škim predsednikom Grahskim. ki je na^ stopilo zlasti po zadnji seji proračunskega odseka. Posamezni varšaeski li^ti objavljajo ra?govore z vodjo poljskih malih agrsrcev, Witošrm, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se Piasti vendarle enkrat odloČili, da ustvarijo jasno situacijo v parlamentu: ali parlament ali pa diktatura — Nove stavkovne nevarnosti v Angliji. V Londonu je pričelo v četrtek »bornvanje eksekutive rudarskih strokovnih organizacij, ki je vulno poselmo radi tega. ker obatoja nevarnost, da stopi v Derhvsbiru okoli SO.fV-fl rudarjev v stavko. Konferenca bo vk'ep.n!n tudi o predlogu podjetnikov glede skupnega posvetovanja podjetniki* in delavcev o »plošnem poltjžnju v industriji, kakor tudi o novih ff<»/dtilh Mlitev.ili nidarje/ v \ngliji. V strokovnih krogih se zatrjuje. da bo Z vaša rud.« t jer zahtevala šest-nrni delavnik in mininiaJno plačo v znesku 12 iilingov. Jan Hajšroan Kralj je odlikoval z redom sv. Save ITI. razreda direktorja v češkoslovaškem notranjem ministrstvu Jana Hajimana. S tem odlikovanjem je naš vladar Izkazal svoje pri .nanje enemu najzaslužnejših prijateljev našega naroda meil češkimi novinarji in javnimi dc-lavci ter je zlasti ocenil Hajšmanovo pomoč pri velikem delu za narodne osvobojenje za časa svetovne vojne. Jan H"j"man je pred vojno kot uradnik več let živel v Trstu in pozneje v Sarajevu. Priučil se je slovenskemu jeziku ter vzljubil zlasti slovenski del našega naroda. Vrnivši se v Prago se je posvetil novinarstvu ter je sodeloval zlasti v Masarykovem »Času*. Po izbnihn svetovne vojn« je stoj«! flajšmnn kot ede« najožjih sotrudni-kov Masarvka. Beneša in drugih vodilnih čeških politikov v prve vrste tajne prevratne češke organizacije, ki je v zgodovini češko Osvohoditve dobila ime »maffin*. Olavni cilji te organizacije so bili: držati češko politiko v skladu z akcijo Čeških emigrantov (MasarvVa in tov.), podpirati to akcijo z informacijami na zunaj in znotraj ter pripravljati organizacijo naroda za odločilni trenutek. O velikem deln Maff;e tu ni mesto govoriti Jan Hajšma.n je bil pri tem ortasnem a tem večipm in za«lužnejšem poslu, katerega so pozneje udpleževali tudi jujroslovenski zarotniki, eden prvih. Kot poznavalec razmer v Jugoslaviji. je Haj=man navezal tndi ozko stike z narodnimi krosi zlasti v Slove-ri;i. Da po 'uži skupni češko - jugc-slovenski stvari, je Ilajšman posvetil velik del svoWa časa za vzdržavanje čim intimnejših vezi s Slovenci. Veliko^ pomena ie postalo njegovo sodelovanje v iti sto«'o ven skih novinah. Ako je bil »clove"ski Nnrol* zlasti v let:h 1017. in 1018. eden od na:boIj informi-anih dnevnikov v takratni A vstriij ter ie t"'i kar najboli pogumno mo^el razviti smotreno delovanje sa narodno osvoboditev. ie to v ve!;; meri zasitila Jana Haišmana. ki je bil s taVratrim jrla^nim urednikom v skoraj vsakodnevnih st'kih. mu ie sporočal nn"irit;mnp;5e i"formaei;p ter pi sal odlične č'anke. Ponovno je mogc I »Slovenski Narod* objaviti stvari, ki se v Pra?i niso smelp in mo?!p narisati in ki so bile veMVetra pomena za važne taktične odločitve jttgmsloven ske in češke politike. Takrat so sp avstrijske oo';tiene oblasti vaman trudile dognati, kdo je avtor člankov, podpisanih z —j— v »Slov. Narodu*. Ti članki bi še danes zaslužili, da se jih kot dracroeen materml k zgodovini našega osvobojenja zbere v posebne kn;ikrat ob raznih prilikah (kot pevski), posebno pa še pri po-vorkah in sprevodih, nadalje kot pomoč v gledališču ali pri simfoničnih koncertih: razven tega je sodeloval še okrog 30krat s koncerti na obrtni razstavi, v grajski kleti itd. Tereet s harfo je nastopil 9krat na raznih družabnih in častnih večerih ter koncertih, harfist sam ;e sodeloval z dragocenim Instrumentom l(>krat ir. to največ v gledališču, na simfoničnih koncertih in slavnostnih prilikah. Mnogo truda in nesebične požrtvovalnosti leži v tem delu. Predsednikom društva je bil na novo izvoljen Božidai Gajšck, žel. uradnik, podpredsednikom Vlado Premrou, žel. uradnik. Agdnemu društvu želimo na začrtani peti uspešnega delovanja, s strani merodajnih činiteljev pa moralne in gmot ne podpore! Podzemska jama v Bohinju TVed kratkim smo pisali, da so blizu slapa Savice nad Bohinjskim jezerom odkrili podzemsko jamo. Informirali smo se na pristojnem mestu ter smo prejeli od domačinov iz Bohinja sledeče nove podatke: Hotelir »Zlatoroga* gospod Dobravee, oskrbnik penzije »Zagreb* g. Fran llra-šovee ter posestnik Janez Žvan iz Sludo-ra so prošle dni zo^et preiskovali jamo. katera nosi ime Zlatica. Bili so na delu dva dneva in dve noči ter so odkrili nove zanimive prostore, ki so bili deloma zasuti in zazidani. Jama Zlatica prav za prav nI novo odkritje. Domače prebivalstvo je vedelo znnjo že prej. Nikomur pa ni znano, da bi prišli ljudje v jami dalje kakor za 20 minut hoda in tavanja po podzemlju. I Bohinjski planšarji in pastirji so po novno videli tuje ljudi, ki so raziskovali j-mo ter odhajali iz nje s polnimi nahrbtniki. Kaj so imeli v njih. ni mogoče povedali, ker jih ni nihče preiskoval. Omenjali pa je treba, da so bili ljudje, ki so hodili z nahrbtniki v jamo, večinoma Italijani. Druga ekspedicija v Zlatico je prinesla na dan nekaj novih odkritij. Ko so prišli možje na konec dosegljive globine v jami. so slišali grmenje in bučanje. podobno prihajajočemu vlaku. Natančnejša preiskava je dognala, da se nahaja tam blizu maj'>na luknja, skozi katero je komaj segla roka Luknja je bila zadelana. Ko so jo odkopali in razširili, so se plazili raziskovalci kake 3 metre naprej In odprla se jim je prekrasna dvorana z veli- kanskimi kapniki in tako visoka, da svetloba acelilenske luči, katero so imeli s eabo, ni dosegla stropa. v Istem občinskem urada Ruflcs Golljaš, ki je povedala, da je pred 16 dnevi izginit njen mož brez sledu. Zdaj je padel sum nan.o, da je sama izvršila zločin, kar se ie v kratkem času 'zkazalo za resnico. Pred 13 leti se je Ružlca spečala z nekim Vasom Oolijašem. Oba sta bila siromaka In se nista mogla poročiti. Vaso je Ta dvorana je po številu pe.ai ter v; ja- ^ y Ameriko ,„ ie 13 let trdo deia! mi nejvečja. Barve je rdeče. V njej je tef hrani) denar Potem se je vrnil do_ slišali močno bučanje Trojica je šia Se k,jpj] zeml KJe< sezlda! hi5o in V2el nekoliko naprej in je kmalu obstala vsa Ružico za fen0 Zakon je b„ sprva srefcn zavzeta pred novo krasoto, ki se je raz- pozneje pa je costajal mož vedno bolj odevala očem. Pred ocm; rrziskovalcev ne,adovoi;eR s ŽL-no, ker mu ni redila se je penil krasen slap z velike višjim ntrok_ Dolži, j0 je_ da k ona kriva vseea padcem in bogatejšo vodo od Savice. Po tc„a ter je zače, obenem Mhajati k neki 96 urah je ekspedima kor.ča.a delo m ?enskj v sostdno se|o. Meseca decembra , se je vrnila domov Sklenila je. Ha bo ob |anskcga Ieta se je nekoč ponoči vrnil do- | prvi priliki zopet nadaljevala jazisko- mov z 0„r0 sekiro prfsJoniI je sekiro vanje. Sporočamo te vesti naši javnosti, svesti si, da jo bo to odkritje zanimalo. Jama Zlatica bo v prihodnji »ezoni brez -'voma privabila mno-ro prij"te!jev narave v naše divne bohinjske kraje. Strašna smrt V Te-dičevi tvornici za špirit v Siskti je te dr.i strašna nesreča vzbudila po vsem mestu veVko razburjenje in Iz-| zvala rstro krifko proti upravi tvornice. i ki ni dovolj poskrbela za varnost svoje-i ga osohia Tvorniški ključavničar ie zvečer pregledoval. ali so v redu kotli, v katerih se je kuhala koruza za proizvaianie alkohola. Pregledujoč kotle, ie stal na neki nesi-gurni traverzi. ki ie nenadoma odpovedala, nakar >e padel nesrečnež do vratu v vreli kotel. Na njegovo obupno vpitje so prihiteli takoj nameščenci in delavci in ga izvlekli popolnoma skuhanega iz kotla. Revež se je s:lno zvijal, ko so mu ljudje trgali s telesa vročo obleko, da mu olajšaio bolečine. Toda z obleko vred je • šla z njega tudi koža In celo kosi mesa. I Zato so prinesli strojnega olja in polili ž i njim mučenika. da ga vsaj nekoliko ohla-dc Trenotno je to sredstvo sicer v resnici pomagalo, toda na telesu brez kože so k zidu In legel k počitku. Riižica je spala onleg njega. Ko se je zdramila in le opazila sekiro, se e domislila govoric, katere so raznašali ljudje, ki jim je Vaso baje dejal, da bo svojo ženo že odstranil. V strahu In boiazni. da le zdaj prišel čas usodne odločitve njenega žlvlienia, je Ru-žica pegrabila sekiro in zamahnila po možu. Odsekala mu je glavo. Truplo ie nato razkosala ln ga k-«s za kosom kuhala v kleti. Kaj -e delala ž njim potem, ni znano. Oole kosti je pometala v bližnji potok in ko je mislila, da je pred oblastjo že popolnoma sigurna, je naznan;la žnpanslvu. da se je mož nekam Izgubil. Brgvt kako bi bila končala zadeva, da ni našel oni kmetič dveh kosti in jermena od opankov. Samo temu slučaju se je zahvaliti, da je strašni zločin prišel na dan In da se bo Ružica morala zagovarjati za svoj zločin pred sodiščem Dopisi JEŽICA. V torek dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši sestanek Nsrodnega bioka za Ježico, Cernuče in oko'ico v gostilni «Pri ruskem carju*. Poroča srez ki kandidat g. Zehal. Opozarjamo n« sestanek vse somišljenike in vse, ki ho« se pojavile potem take rane. da jih je bilojčeio doS-o državi in samemu sebi. grozno pogledati Ponesrečenega kliučav-1 PREDDVOR. («S'ovcnčevcmu» laži • ničaria so takoj nato odpeljali v bolni- dopisniku v album.) Vemo da Vam ie šnico, vendar pa mu zdravniška pomoč procvit in uspeh »Šolskega odra* trn ni več koristila. Med niistrašncKimi mit- ' v očeh, ki spravlja iz ravnotežja poseb« | kami je čez nckij trenutkov podlegel sil- no g. kaplana, ki pridno brusi pete po tlim opeklinam, ki iih ie imel po životu, naših domovih. A trudi se zastonj, ka» Pogreba se jc udeležila poteg delavstva kor vsi n eflovi predniki. »Prosvetno tudi ogromna množica ostalega prebival- dri 5tvo» stoii oh 25-letnici na isti višini stva. j kakor ob ustanovitvi in zato tudi ne Vi Da ho tragedija še večja, je hotela še ne boste nap-avili -novega*, ker spada ponesrečenčeva žena prostovoljno v smrt. £c davno med staro šaro. Cavno je, ta Čim ie namreč zvedela za strašno smrt svojega moža. je v obupu odhitela proti Kulpi. da se utopi. Rcvico pa so liudie šc pravi časno opazili, skočili za nio v vodo in ii rešili živl.cnje. Bila jc že napol v nezavesti. Zverinski z!oč'n v Bosn' l poper v nos in zato kih-ite v «S'ovcncu» in skušate z brezvestnimi Isžmi škodovati našemu odru. A tudi to pot ;t- se ukanili. kaj« ti vsak "dc'ežcnec *»e, da se ie rabiva zaključila točno oK I uri ponoči. Po« stavi'i ste s tem samega sebe na sramot Ne samo v Nemčiji in na Madžarskem. nI oder. Okrajno g'avarstvo v Kranju tudi pri nas imamo Izmečke, katerim je l bo gotovo reagiralo na Vaš članek in otrpnila vest in so zmožni največjih zlo- smo rsdovedni. kako se boste izmotali, činov. Kdor bo bral to zgodbo, se mu bo Ubogi France'j posti** slaven: presta« zdelo, da čita. kako je končala ena ali dru vil se nam je namreč v *S'ovencu», kjer ga izmed haarmannovih žrtev ali pa klo- pere zamorčka in toči krokodilove sol« basičar Koudelka v Budimpešti. ' ze radi svojih »nedolžnih* grehov Sve« V neki vasi blizu Dvora na bosanski fu:emo mu. da gre zopet z* »nekaj* meji je pred kratkim opazil reven kmetič let za samostansko zidovie. mogoče se v potoku kost neobičajne oblike. Pobral vrne od tam kot opran »zamorec*, jo je in si io je natančno ogledal. Ker je j RADOVLJICA. Shod hitnih pc.-est« našel nedaleč od tam tudi iermen od opan nikov za Radovljico in okolico bo iutri ke. ie preiskoval teren dalie in e našel v redelio oh 3. uri popnMne v c "to« še drugo kost. Kosti so se mu zdele sum- | rih 0. Kunstlia. O pe-eč'h vpraš^ntih bo liive in jih je odnesel na žup instvo. 7.u- poročal g. predsednik Zveze Frelih iz pan 'ih ie pokazal občinskemu zdravniku, ki iih je spoznal za človeške kosti. Dobra dva tedna pred tem se jc javila llllllllllll!ll"lll'llll'llll"|,"l!""lli"ll"nl""l""llll"lllllllllll Vedno nallcpia izbera lz;otovljcnih plesnih in družabnih toalet Nainovclši modeli. MODNI A1FUJF. M SARC Lit,himna. Kiintirtsiii lig 4 I. Ljubljane. Shod je strogo nepolitičen. J7SuNlCF. Podružnica SPD obiav. I ja. da se vrši redni občni zbor n* Sveč« nico. dne 2. februarja ob 14. uri v pro« štorih g. Ž.umri na Javorniku. BOH. BELA. Pretek'o nedeljo je ve« zsl pri nas otmSe k!erik*'ni kan 'idat znani lenuh inž. Semec. Hvalil je Radi« tfi in republiko in p-ipovedoval, kako 'e Radič pridobil koruzo z« Dalmatince. Vo'i!ci so kandidati vprašali, kdaj dobe elektriko. Pa se ie odrezal, da se daje e> itrika sedai le obrtnim krajem — industriji, dočim je Roh. Bel« kmečka vas. ki je zato ne dobi. Dobro bi bilo tudi, da bi ga vprašali, koliko so velja« II drogi In opeka (a elektriko, Id ao en« leto ležali na tukajšnji in jeseniški por staji. Ko ik« j» L:!: 'ežarina Itd.? POLJANSKA DOLINA OB KOLPI Klerikalna klika naše doline pod vod« stvora kaplana iz Starega trgi in »ve« lezaslužnega* g. Miheliča, kandidatnega namestnika tigra Nemaniča. kar piha jeze nad vrlo uspelim shodom g. mini« str« Zupaniča. kandidata Narodnega bloka, v Predgradcu. Mihelič je ni shoda neprestano sitnaril. Ko pa ga je nekdo pozval, da naj molči, je odgovoril: »Ali bi vi mo'čali, lko vam gori hiša?* Ako Mihelič še nikdar ni povedal resnice, to pot je zadel istino. Res je, hiši gori nje« mu in vsem klerikalnim kandidatom ia jim bo 8. februarja pogorela do til, ta« ko, da ne ho ostil niti kamen na kam« nu. Miheliču svetujemo, naj nikir no hodi na solnce z maslom na glavi. Sicer se navadno skriva za hrbet g. kaplan«, ki tudi ni brez masla. Če slepec slepca vodi, padeta nazadnje oba v jamo. Mi« helič se skuša rešiti iz oen>a in se vozi s ko'esom oo vaseh pobirat podpise za svojo listo. Pazi naj, da se mu ne zgodi, kakor takrat, ko je obtiča' z njim v jsr« ku. Niti v športu nima sreče, kaj šel« v po'itiki. Na način, kakor pobirs podpi se, jih že lehko dobi. Pripelje se v vas k zaupniku, ki enostavno vpiše vse vo» lilce iz vasi zanj, ne da bi jih sploh, vprašal, ali so z njim -adovoljni. Tako je v Čcpljah neki Mirko Bukovac kar vse vo'i!ce v vasi podpisal na njegovo listo. Da, g. Mihelič, podpise že imate, ali kroglic, teh preklicanih kroglic, ps ne boste imeli. 8. februarja bomo obra* čunali z Vami in tudi z vsemi, ki. so. Vaše branže. Piki. GROSUPLJE. Naše sokolsko dni» itvo pri-edi v nedeljo dne 25. t. m. ša« loigro «V Ljubljano jo dajmo*. PREDGRAD OB KOLPI. V nedeljo dne 18. t. m. ie imel naš roiak. minister n. r. Niko Zupanič. kmdidat Narodne« ga bloka za novomeški in čmomeliski okrij pri gostilničarju Štefanu \Veissu krasen vo'i'ni shod. Prišlo je toliko Ijud stva, da je moral g. minister govoriti na prostem. Njegove besede so padale uni« čujoče na k!crika'no kliko, ki je stala v oz*d'U in obstojali iz širokoustnega ka« p'ana iz Starega trga, ki sicer na priž« niči ne kaže posebnega talenta za Co« vornika in iz nekega notoričnega alko« holiki ter nahuiskanih šolskih otrok iti trctjerednic. To p« je hi'o vse. Za vsa* ko ceno so skušali razbiti shod. Ko pa ie g. minister pozvj vse, ki so za našo narodno državo, naj mu slede v gostil« niške prostore, kdo je za Avstrijo pa mj ostane zunaj, so mu s!edi'i vsi za« vedni možie in popo'noma napolnili pro store. Le kaplan in pir nicgovih je osta« lo zunaj, nakar se je shod nadalieval nemoteno. Zborova'ci so z velikim za« niminjem s'edili izvaianiem g. ministra in mu prirejali viharne ovacije. Zunirni« vo ic bi'o tudi predavanje inženjerja Kavčiča, ki se mu na tem mestu iskre« no zahvaliuiemo. Po shodu so se volilci mirno razšli z zatrdilom, da bodo od« djli svoje glasove gosp. ministru Zupi« niču kot svojemu rojaku in možu, ki mu je v resnici blagor naroda pri srcu. S svojim nedostojnim vedenjem je bil g. kip in najboljši igitator za Narod« ni blok. Tudi klerikalni pristaši so spre« g1edn'i in kaplanu z gnusom obrnili hr* bet. S shoda je bili poslana udanostna brzo:«vki našemu narodnemu vladarju. G. minister .uj bo overjen, da bomo vsi volili n;efla, g. kap'ans pa bomo dne 8. februarja žvižgali mi in mu pokazali figo. Zivio minister Zupanič! ŽALEC. Prosvetni odsek Sokol« v Žalcu priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 16. uri v restavraciji br. V. Kukci v Žalcu poljudno predavanje za širše občinstvo. Predaval ho g. 'ie. Edvird Simnic: »Nekaj iz življenja starih Egip« čanov*. G. predavate') je obljubil cel ciklus predivinj o Egipčanih, na kar že dines opozarjamo. Dan in kraj poznej« ših predavani se bo objavil v časopisja. n Ali ste u poslali na- n : ročnino za „Jiitro" f Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Pobota. 24.: »Magda*. C. Nedelia, 25 ob 15.: »Zora, dan, noč*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.. »Strlčkov sen*. Izv. Pondeljek, 2h.: «Cyrano de Bergerac*. D Ljubljanska opera. Sobota. 24.: »Don Juan*. Premliera. f™. Nedelia. 25. ob 15.: »Majska noč*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 2h.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota. 24.: »V vrtincu*. C Premiiera. Nedelja. 25 : »Sladkost) rodbinskega življenja*. A. (Kuponi.) Pondeljek. 2b.: Zaprto. Torek. 27.: »Zora. dan. noč*. (Kuponi.) Gostovanje ge Šaričeve in g. Kralja, članov ljubljanske drame. Nedelja v ljubljanskem gledališča. — Drama uprizori popoldne ob treh ljubko ljubezensko zgodbo »Zora, dan, noč* z gospo Stričevo in g. Kraljem v glavnih vlogah. Zvečer ob osmih je prva repriza Dostojevskega komediji! »Stričkov een*. .<— v operi se ocue sasolda« ob treh RimskiKor3akova opera »Majska no?>. Zasedba: župan g Zupan, Levko g. Ba-novec, županova svakinja gdč Ropa sova. liana gdč. Stil igo jeva itd. Kraljico rusalk poje prvokraf gdč. Korenjakova. Konec je ob pol šestih. Obe popoldanski predstavi sta pri znatno znižanih cenah. Koncert Šentjakobskega drultva v Ljnbljani Šentjakobsko prosvetno društvo, v vseh panogah kulture in umetnosti zelo agilno. se prav lepo razvija in sad pridnega in vzdržnega dela je bil sinočnji koncert, na katerem so nastopili šentjakobski salonski orkester, pevski zbor, violinist Sinolik in operni pevec Hujron Zatliev. Koncert se je vršil v dvorani filharmnnične družbe, ki je bila dosti dobro obiskana. Prva točka je bila Balfe-jeva efektna uvertura »Ciganka«, ki jo je bravuroz.no in živahno odigral šentjakobski orkester, pomnožen z nekaterimi člani Orkestralnega društva Glasbene Matic«, pod vodstvom dirigenta Bučarja, ki je spretno in krepko vodil svoj mladi in oberaloči orkester. Drugo točko je tvjaril Ciuulei de Beriotov končen u vi- olino s spremljevanjem orkestra. Violinski solo je ol.čuteno in tein|*'ia)nei)Ino sviral g. Sinolik. ki je |x>ka/al pri tem svojo prav dobro, avtudidakličuiuj potom pridobljeno tehniko. Nada I jne točke so bili rostopi moškega zlmra pod temperamentnim vodstvom g. prof. Oriibminga. Na spoiedu ;e bilo nekaj prireditev narodnih pesmi in pa dve Adamičevi v krepkem, jedernatem sloiru zloženi pesmi. Operni pevec Htigon Zathev je efektno zapel Jan (Jallovo pesem »Če bi bil m'ad« in Meverlieerjevo arijo iz llngenottov: razen tega je pred-našal baritonski solo v Adamičevi sere-nadi. Koncert, ki je končal že "h po! desetih. je bil lep dokument pridnosti in ambicije vseh sodelujočih in olwh voditeljev, ki re strašeč se nobenih ovir vodita mladi orkester in zl*>r do vedno lepših uspehov in ciljev. Koncert je med drugimi obiskal tudi vel. župan dr. Baltič Ljubljanska drama. Putjatova dramatizacija Dostojevskega novele »Dedkov sen* pod naslovom »Slritkov sen* se je vršila sinoči ob ekoraj praznem gledališču, a je prisotno občinstvo prav dobro zabavala. Odlikovali so se zlasti g. Putjalfi. ga. Medvedova, ga. Nablork«, g. Levar in g. Cesar. Občinstvo se je izvrstno z-bavalo. Prav dobra sta prvi dve dejanji: zadnje je potekalo nekam iepa-tq, .Več ariliodajič. " 4-a Prrmijera »Den Jaara* v Ljnbljani. Danes, v soboto, je v ljubljanski o;;eri premijera Mozartove svetovnoznane opere »Don Juan*. Opera je povsod, kjer «e je Izvajal«, dosegla največji uspeh in prepričani smo. da ga bo dosegla tudi pri | naši publiki, saj je v vsakem oziru naj-j veslnejše pripravljena in zasedena po na ših najboljših opernih močeh. Režiser Sest in kapelnik Strilof sta storila vse, da opera v vsakem pogledu uspe. Zasedba: Frisekova-Donna Ana, Lov5e'ova-Zerlina, Thalerjeva-Donna Elvira. Betetto-Leporello. Cvejič-Don Juan. Kovač-Don Octavio, Zathey-Komlur, Zupan Masetto. Nove kostume je izdelala gledališka kro-jačnira, dekoracije pa Je naslikal gospod Skružny. Spored II. abonira-knarerte Filhar-moničn« družbe v Ljubljani, ki se vrši v pondeljek, dne 26. t. m. ob 8. ari zvečer v Filharmonični dvorani. Spored izvaja Hiranav-Zepitev komorni kvartet iz Zagreba. 1.) Jongen: Komorni kvartet op. 50. 2.) Glazunov: Slovanski kvartet. 3.) Rožjcki: Klavirski kvinteL Pri klavirju g. Peter Dumičič. Vstopnice se prodajajo v Matični knjigarni. Pripominjamo, da je koncert dostopen vsakomur la ne samo abonentom. 200 Ladomira Rožycke>ra »Klavirski kvintet* s« izvaja na IL abonma-koneertu Filharmoničn« dražb« da se temu odgovarjajoče tudi množijo j Boh. Bistrica 13. <0rel> Sv. Gregor 40.75, besni osebni napadi nanj po klerikalnih štepanja vas (naknadno) 53. listih. Klerikalci se silovito bojijo doktorja Pivka, zato puščajo vse ostale stranke in kandidate v miru. • Upokojitve v šolski slažbl Z ukazom ministra prosvete so na podlagi člena 141 in 239 uradniškega zakona upokojeni: Dnmicijan Serajnik, učitelj v Ormožu; Marija Loparnik-Delakorda, učiteljica v Polzeli; Franc Krn nje, učitelj v Celju; Edvard Ceh, učitelj v Ptuju in Balbina Wittenbach-Cvajer. učiteljica v Vojniku. udeležb! vabimo vse somišljenike. u— Odstavitev župana na Viču. Srez» k! poglavar za ljubbansko okolico ic odstavi! župana na Viču Jakoba G a !e » ta. Pri pregledu občinskega gospodar, stva je oblastna kontrola našla tak ne. : red in take nepravilnosti v računih in denarnem poslovanju, da je morala ob« tožiti župana doslednega in bistvenega zanemarjenja službenih dolžnosti. Za ! vodio občinskih poslov je hi! postavljen prvi obč. svetovalec Jurij Petrovčič dokler obč. svet ne izvoli novega župa« na. 4.) Zasebniki skupno 20. Vsem darovalcem iskrena hvala! " Železničarji, pozor! Na m:>oga vprašanja osobito iz železniških krogov je prosvetni oddelek odločil v prilog prizadetim železničarjem, da velja do 31. oktobra 1924. uspešno dovršeni 8. razred osemrazredne osnovne šole glede uvrstitve v III. kategorijo. • Pomanjkanje vodo v Dalmariji. Iz ..... „ , i šibenika poročajo, da je vsled dolgoT.ij- okra, v gostih:! pr, Kavčiču ra Privozu. ! nega vetrovnega vremena nastala v Dal- Na shodu poročatajg kar,d,data Koho-& " rič in ing. Sacta. Vljudro vzbimo somi- bačnih izdelkov. Vse poizvedbe za tato» vi so ostale doslej brezuspešne. u— Ljudska visoka šola v Ljubljeni priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na uni« verzi javno vsakomur dostopno preda« vanje "O sedanji srednješolski refor« mir. Predava g. prof. I. Do'enec. u— Čevljarji se opozarjajo na razpis dobave čevljev za policijske detektive, objavljen v »Uradnem listu« št 5. u— Odbor društva za gojitev trezno, sti v Ljubljani, vabi na II. redni občni zbor, ki sc vrši v nedeljo dne 25. t. m. v poslopju državne realke v Ljubljani, v geometrični risalnici, I. nadstr. (vhod z dvorišča) z običajnim dnevnim redom. u— Izgubil se je zlat uhan z briljanti med vožnjo od Karlovca do Ljubljane, oziroma na poti od tukajšnjega dolenj« skega kolodvora do Zvonarskc ulice. Pošten najditelj naj ga proti dobri na« gradi odda v uredništvu »Jutra«, Miklo« šičeva ccsta 16. Iz Maribora i— Demisije radi politike. Pri dru« štvu stanovanjskih najemnikov je vče« raj končno demisioniral upokojeni po!« kovnik g. Aljančič, ker so to zahtevali ^ odborniki radi njegove kandidature na v kr.lkem zopet sestanejo zastopniki (obeh občin, da končnovcljavno sklepajo o izvršitvi elektrifikacije, ki je vsaj za bližnji okoliš mesta tako nujno po« trebna. Iz Pr:raorja • Ponarejeni bankovci po slo Ur krožijo po Trstu. Falsifikati nosijo napis «Ban-co di Napoli«, toda so grobo natisnjeni in tudi vodni tisk je slabši kakor pri pravem denarju. • Telefon v rokah zasebne industrite. Druga telefonska ccna. ki obsega Juli sko Kraiino. Benečijo, Tridcntinsko Benečijo, mesti Reka in Zader je oddana družbama »Societ* delle Venezie« in »Societa delle tre Venezie«. • Uprizoritev opere »V vodnjaka» • Gorici. Meseca marca uprizori »Pevsko in glasbeno društvo v Gorici« Dlodckovo opero «V vodnjaku-.. Vsekakor razveseljiv napredek na polju oderskega in pevskega delovanja goriških Slovcncev! u— Danes oh shod Narodnega 8. uri zvečer se vrSl bloka za šentjakobski - Fenomeni na Kras«. Profesor beo-. maciji suša in občutno pomanjkanje vo-. grajske univerze dr. Jovra Cvijič Je bi!, de Le redki vaški vodnjaki imajo še kaj ^ Zc^vSveC^n]e v Liubljani. od pariško filozofske fakultete pozvan,: vode. Mnoge vasi so vsled pomanjkanja y se je v da priredi ciklus predavanj o geoloških vode v velikih neprdikah. Ljudje splo,no Ljub,:anl rodi!o ^ otrok (H mo5k fenomenih na Krasu. Cvijič se je vabilu tarnajo m prosijo za dež kakor sredi. ^ ženske,1a ,a) mcd temi 4 mrtv0. odzval in je le dni pričel s svojimi pre- poletja : rojenčki, umrlo pa je 11 moških in 10 davanji v amfiteatru Tirgo na pariški: * Zadruga mlinarjev In »agarjer v .c sk J torci 2, oseb. I2 doma5i. Sorbonni. okraju S ov. Bistrica ,e na obenem zboru noy jn ? ^ ^ umr!o y za. • Smrtna kosa. V ljubjanski splošni dne 18. t. m. izvolila za svojega načelni- vo[)ih Trf os£,l(. SQ umr!e v starosti bolnici je umrl v četrtek zvečer g. Mi-, ka g. Antona Laha. posestnika in mli- nad ?0 ,£t N> nalczljivih bo-Cznih je v hael Selan, višji paznik mestnega doho- narja v Zg. Polskavi. ..... tej dobi obolelo 30 oseb: 27 oseb na darstvenega urada. Pokojnik je bil vesten * Sreže marjetice nam je poslala dija- 0, :cah_ 2 ne du51,:vem kašlju, 1 na da. ■uradnik in vrl narodnjak. Pogreb bo v kmja, gospica Zvonka Murn iz Metlike. ^ nedeljo ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice Nabrala jih je ob poti v Obrh. Hvala! • Umrt, v i,iubijan! Včeraj so bili splošne bolnice na pokopališče pri Bož- * Suša in pomanjkanj« vodo v ' pri javljeni sledeči smrtni siučaji: Jakob jem grobu v Štepanji vasi. Blag mu spo- gori- V Črni gori vlada že več tednov mjza^ki dc;0V()dia v pok, 86 min, žalujočim naše iskreno sožalje! j velika suša, kakršne ljudje ne pomnijo ]ft _ Iyan Rožrn,,n dnin!,r ict _ že desetletja. 2e več mesecev namreč »I; M»ri|« Ahčan, zasebnica. 86 let. - Ja« bilo ne snega ne dežja, tako da so se, ,;ob & prediinižki deiavcc. 57 let. potoki in izvirki v mnogih kraji,1 popol-1 Policiiske ijnve. Gd četrtka na noma posušili. V težavnem položaju »e1 - - * Mesto asistenta na mariborski bolnici je razpisano na kirurškem oddelku (primarij dr. Cernič). Prošnje je vlagati do 10. februarja. Teror Radicerih mirotrorcev. Cakov- nahaja posebno živina. ski tednik objavlja poročilo iz Vinice v Medjimurju, kjer so radičevci minulo soboto ponoči, ko so se stotine selja-kov pripravljale za odhod na veliko skupščino Narodnega bloka v Varaždinu, zažgali hišo samostalnega demokrata Zrinskega. Gasilci so bili sicer hitro na mestu, toda radičevski zločinci so iz grmovja zr.čeli z vojaškimi puškami streljati nanie in na vse, ki so hiteli gasiti. Požigi radičevcev so sicer že znana metoda osvete, toda streljanje v gasilce • Smrtna nesreča bivšega dobro v olj ca. Iz Mengša nam poročajo: Smrtno je ponesrečil v Vodnjaku Ivan Zalokar, tesar iz Mengša, bivši dobrovoljec I. jugoslo-venskega polka iz Sibirije, ki se je vrnil v domovino šele leta 1920. Pogreb bo danes ob 8. dopoldne, na pokopališče v Mengšu. Bodi mu lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubil! * Za milijsn dinarjev ukradenih kolkov. Pred meseci so se pojavili v prome- tu precej uspeli falzifikati kolkov po je uprav culukafersko divjaštvo. Orož- 1000 dinarjev. Ker se je pojavljalo vedno ništvo zdaj izsleduje te Radičeve junake, več ponarejenih kolkov, je monopolska ki v onemoglem besu počenjajo takšne uprava 1000 dinarski kolek vzela iz pro- in slične teroristične čine. meta. Posebni komisiji se je poverila na- * Mednarodne železniško in prometne loga, da uniči kolke, ki so reprezentirali konferenc«. Dne 28. t m. se sestane v vrednost G% milijonov dinarjev. Kolki cer pa sta bili oblečeni samo Bernu mednarodna konferenca za obrav- so bili v zaprtem vozu prepeljani v to< petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 vlom 3 prestopki pijanosti, 1 prestopek vlačuganja, 9 pre« stopkov cestncga policijskega reda, 1 prekoračeni policijske ure. Arctacij st ie izvršilo 7 in sicer: 1 radi tatvine, 1 ra. di nastopa kazni, 1 radi piianosti, 2 ra. di vlaču<>anja. 1 radi beračenja, 1 radi izgreda in poškodbe tuie lastnine in 1 radi prepovedanega povratka. u— Beg iz bolnice. Pred kratkim sta bili aretirani tajni prostitutki Ana tla« jušek in njena prijateljica Marjana Ko-retič. Oddani sta bili po zdravniškem pregledu kot spolno bolni v javno bolnico. Ker pa jima tamkajšnje življenje ni ugajalo, sta v noči na petek pobegnil; iz bolnicc. Ker nista imeli potrebne,oble ke, sta ukradli vsaka en predpasnik, si« v srajci skočili čez plot. Skrivata se sedaj Naša skrinjica na Štajerskem Je on dr. Ravnikovi listi. — Pri društvu dr« žavnih nameščcnccv pa je demirionira! za čas volitev predsednik prof. dr. Pe. čovnik, ki kandidira na sporazumaški listi. a— Mariborska kronika. V pondeljek dne 26. t. m. p.-edava v Ljudski univer. zi g. prof. Favaj o uganki življenja, ka« ; toy ^ med WŽI|ja v Carigrad n kor sc je zrcalilo v starih verstvih, tub j llavadflo ir)rvl!Ienil. Bil je inolčečin tih in mističnih zvezah. Predavanje se l j v(>dn0 bo|; guden. V Carigra-' naslanja zlasti na de'a pesnika Mfictcr* lincka. — V nedeljo priredi Olepševalno društvo prvič na drsališču pri treh ribnikih konccrt z vojaško godbo. Popol dne in zvečer pa tudi na ribniku v parku. ■lin Zvodoica v moški obleki V beograjskih listih beremo neverjeten. toda resničen roman, katerega je doživelo neko dekle iz prcstolice. Gol slučaj je nanesel, da se je žrtev v zadnjem trenutku iztrgala bn zvestnl trgovki z belimi sužnjami, ki bi jo bila kmalu prodala v Orijentu. Že iani spomladi se je seznanila 23-letna Ristosija Ne-torovič z mladim trgovcem, ki" se ji je predstavil za Rudolfa LOvveia, doma iz Monakovega Znanje se je" razvijalo, postajalo je veilno nežnejše in je končno dozorele tako daleč, da je Lflwe obljubil Risto-siji zakon. Dekletovim staršem je bilo to zelo všeč, kajti bali so se že. da ne bodo mogli svoje hčere oddati nikomur in da jim Ristosija ostane v hiši za staro tetko. Pred par dnevi pa ;e dozdevni trgovec L drovci so utrli, oziroma izrezali na dvo« rišču na pritličnem oknu šipo, nato pa odprli notranje okno. Od tam so do« speli na hodnik in si tu z vitrihom po» magali v pisarno. Računali so seveda na velik plen. Navrtali so na dveh me« stih blagajno in prišli v tresor. Tu pa lih je pričakalo veliko razočaranje. Go. spodar je namreč prejšnji večer pobral iz blagajne skoro vso gotovino ter pu« stil v njej samo nekaj tujih valut. Svo drovci so se morali zadovoljiti samo s petimi do!ar>: z malo vsoto čeških kron in italijanskih lir. Edino v nemških njenih državah severne Amerike se Jej markah so <že!i»: teh so namreč odnesli na božični dan pripetila grozna nesreča, j več bilijonov. Za storilci dnsiej šc ni pri kaleri sin izgubila življenje dva naša j sledu. u— Vražjo smolo je Imel v petkovi noči bivši hlapcc in znan kriminalni tip. ki. Načelnik šlaba dravske divizije pol-; rojaka. V hiši Marka Bajuka ml. je iz-kovnik Nedeljkovič je ime! nato zani- bruhni! požar. Stari Bajuk Je Se enkrat jnivo predavanje o nalogah rezervnega P'™'' v^orečojiišo. da bl r^ilje nekaj oficirja. Predavanju je prisostvoval tudi ' " — - že neštetokrat kaznovani Franc Rak. S stvari. Ker ga ni bilo naza«, jo pohitel za ; prijateljem Ivanom Vrankarjem sta se eeneralni konzul C?R e dr Beneš Radi n-im 23 letni sin Martin, toda ob« »ta : dobila nekod v mestu in ponoči skupno .... L« W.Tobčai siU ^ mil. postala fct.v Btameaov. Za aiima bi-i vdrla l Jc!^-, Uluad, I uporabo dve«, zaacbuuu. telovadnim, t z Ce!!a e— Prihodnji sestanek JDS za Celj« se vrši v pondeliek, dne 26. t. m. ob 20. uri v hotelu »Balkan«. Vsled važnosti dnevnega reda je potrebna večja udeležba članstva. e— Ljudsko vseučilišče. V pom . dne 26. t. m. predava g. prof. J-Orožen o temi »Tipične razlike flovr ške duševnooti«. Pristop imajo tudi ne« člani. e— Seja mestnega šolskega sveta se je vršila v četrtek dne 22. t. m. v inagi. stratni posvetovalnici. Po prečitanju po. sameznih dopisov in odlokov so se stavili predlogi glede oprostitve 105 prošnji« kov prispevanja za stvarne šo'ske po. trebščine na dekliški meščanski šoli. Oprostili so se skoro vsi. Obračun obeh mestnih osnovnih šol se je odobril brez debate. Ker so vs'ed epidemije škrlatin« ke odpadli običa-ni podučni izleti, se 'C tozadevni znesek v proračunu porabil za učila in za kniižnicc. Sklene se inven« tarizirati one nep-emičnine na državni trgovski šoli. ki so last mestne občine. Telovadnica na meščanski šoli se da v najel sobe.. Ko je prevarana rsvesta prebolela prvi "trah, ji je Anglež, pomagal, da -e je z vlakom od-wdj.il" nazaj v Beograd. kjer .-o jo roditelji vsi srečni si»rejeii. Kmalu nato je Ristosija pre- :e!a od AnglHta i o. v katerem ^ da se nahaja je Ri«tosijo vaza trgovca Lo- je gentleman sporoči ona ženska, katera rala ter se izdajala we:a. že poi ključem. Ženska je bila ■^ifinirana trcr.ivka z belimi sužnjami. [>iJe se Matilda Riemann ter je rodom iz Riu'e. Svoj čas se je zadrževala v Berlina, kjer so ji postala tla kmain vroča, da se ie morala odstraniti iz Nemčije. Odir-ljala se je v Carigra i, kjer je navezala stike z lastnicami javnih hiš. Njim je dobavljala ne-rečne žrtve. Lice Riemannove je imelo precej moške poteze. To je pre veja n» zv»jniea izkoristila ter se pre<»blek'a v motkega. Tako preoblečena je romala po Evropi od kraia do kraja in lovila nesrečne žrtve. Da ni naneslo srečno naklučje, bi bila danes tudi Ri-< rvi-jja Nestorovideva žalosten objekt Riemannove umazane kunčje, tako ps se ima zahvaliti Angležu Woodu, ča.-U niku v Carigradu, rodom iz 0\forda, da je rešil ne samo njeno čast. temveč mogoče tudi nieno življenje, kar Kjo&ovo pa njeno priliodiiost., žično odgovarjala na stavljena vprašanja. Študent je imel slušalo skrito v roki, anteno pa je postavil v pločo mize v izpitni dvorani. Izdal pa ga je neki njegov prijatelj, nakar je bilo-spraševanje takoj prekinjeno. Kraljevski grobovi v Iz Kahire prihaja vest, da je ameriška arheološka misija naletela v bližini sakarskih piramid na grob faraona in tretje dinastije. Ta grob je velika starejši kot Tutankhamenov. Kar se tiče groba Tutankhsmena, je računati, da se bo izkopavanje nadaljevalo sedaj z v3Čjo naglico, tako da bo moči spraviti krsto v par mesecih na dan. Egintolog Carter, so-trudnik pokojnega lorda Carnarvona, se je te dni vendarle sporazumel z egiptovsko vlado in sklenil z njo pogodbo. ki velja do oktobra t. 1. Da prepreči nadalnje nanale na Ho- j Naglaša se, da so se te ponarejene del-\ niče prodajale razen v Trstu tudi v Mila-' nu, Genovi, Turinu, Rimu in na brže tudi onstran meja. Cosulichove delnice imajo nominalnih 200 lir, sedanji borzni tečaj pa je približno 410 lir. Na vsak način bo ugotovitev, koliko delnic je bilo ponarejenih, zelo težavna, ker se, kakor rečeno, falsificirane akcije razen malenkostne raz like v papirju prav nič ne razlikujejo od pristnih, izguba bo zato gotovo zelo ve-1 lika. _ Detektivska senzacija v Pragi Kronika praške kriminalne policije se se zadnji čas obogatela za nenavaden slu- prokurlstu ves denar, draguljarju pa e,.«-an Kl Je )e predstavil za arja , ■ . __;i>ol: nč odvetnikov in sploh vseh ljudi, ki ve fašistovske skupine. Obtožen je zloči- i gastvom še nikakor zadovoljen. Nekje sels<> b,]> »«»;«n!>v dotični razpravi, da je seznanil z bančnim prokuristom Von- bl m0?'1 Pn morebitni obnovitvi dorferjem ter si je po tehtnem premisleku P«>cesa izpovedati drugače. Družba fi tudi njega izvolil za svojo žrtev. Kakor j tnrt» M t0> se "ve<,° CTnrtna kazr." prej draguljarju, tako je sedaj Vondorfcr- ™ veSalib, ker * tak način nsmrčeoja ju »zaupal, neki .izum,. Dejal mu je, bo,i samoten, kar bo morda vplivalo da si upa izvrstno ponarejati bankovce. na 0Iie. k> hočeio »tonti kako hu.lo-Prokurist ga je povabil v svoje stanova- delstvo. V Chicagu č-ika sedaj St mo-njc. Harris ie prišel in prinese! s seboj r''fev na obsodbo. Od teb jih bo naj-dva kovčega z različnimi kemičnimi bar-;briEp kvečjemu deset obsojenih na vami in steklenicami. Iz neke stckienice na goljufije za skupni znesek treh milijonov lir. Ko je namreč Fcinerjeva skupina prevzela vodstvo banke. Je Pciner vložil tri milijone lir in banka ga je priznala za ta znesek. Vplačana vsota je bila tudi pravilno vpisana v poslovne knjige banke. Nekolike dni kasneje pa je Feiner dvignil ta znesek treh milijonov lir, toda ne tako, da bi bila izplačana vsota vknjižena in ne da bi banka obremenila Fcinerja za i ie zlil v koritee iz stekla nekaj tekočine ta znesek. Na ta način so figurirali trije milijoni kot vplačani, dasiravno ni bilo o njih sledu v blagajni in ne v knjigah. Z ozirom na to je državno pravdništvo zahtevalo aretaci.o Fcinerja, kl jo je kvestu-ra tudi izvršila. Feinerja so po aretaciji najprej odpeljali na kvesturo, kjer je bil na kratko zaslišan. Potem pa so ga odvedli v zapore v ulici Coroneo, kjer je sedaj na razpolago sodišču. Ponarejevalci Cosu-lichevih delnic v Trstu Tržaška policija je prišla na sled dolgotrajnemu ponarejevanju delnic paro-plovne družbe Cosulich, prejšnje Austro-Americana. Pred nekaj dnevi je bil predložen v tukajšnji Bancl Commercialc Triestini kos 25. delnic v nakup, ki ga je pa banka spoznala za falsilikat. To je dalo povod za policijsko preiskavo, kl je dognala, da so se v neki majhni hišici v Rojanu za cerkvijo, ki ji je lastnica neka Marija Vuga, že štiri mesece ponarejale delnice paroplovne družbe Cosulich in sicer v kosih po 25, 10, 5 in po eno dcltiico. Aretiranih je bilo doslej osem oseb, med njimi tudi dotičnik, ki jc financiral podaje, petem oni, ki je vodil ponarejanje ln končno tudi litograf, ki je Izdeloval delnice. V omenjeni hiši so zaplenili policijski organi ves materijal za ponarcjan.e. Kakor se domneva, so morali ponarejevalci izdelati veliko množino deinic. Doslej je bilo samo v Trstu zaplenjenih akcij za 80 tisoč lir. Delnice so zelo dobro ponarejene. Razlikujejo se od pravih le po papirju, sicer so falsifikati izvrstni. položil vanjo bankovec za 100 čeških kron, zavil bankovec v čist papir, potem je papir namazal, navil papir z bankovcem na gumijast valjar ter ga drgnil. Ko je zavitek razvil, se je pokazal na papirju slab odtis Vondorferjcvega bankovca. Prokurist je svetlo pogledal. Harris je ponovil svoj poskus še parkrat in na koncu ie priScI iz njegovih rok popolnoma dober bankovec, nad katerim je prokurist zijal od zavzetja... Harris je, videvši, da je žrtev 2e napol njegova, zahteval od Vondorferja za pol milijona bankovcev po 5000 čeških kron. Obljubil mu je, da napravi iz tega svežnja štiri milijone čeških kron, katere bosta potem med seboj razdelila. Vondorier se je trudil na vse kriplje, da bi spravil skupaj zahtevano svoto. Dobil pa je samo 120.000 čeških kron in 5000 poljskih zla-tov. Harris je na Vondorferjevo obvestilo, da iina ncko vlada znižala dohodarino. postajal vedno nestrpnejši. Napočil jej X Radio pri izpitu. Neki študent dogovorjeni dan, a Američana ni bilo od medicinske fakultete univerze v Stras-nikoder. Naposled je nervozni prokurist bourgu se ;e poslužil pri d ktorskein | sam odprl paket. Pred očmi se mu je izpitu brezžične telefonije. Bil je zve- j stemnilo: v njem ni videl niti enega ban- zan s svojim stanovanjem, kjer je bila j kovca. Sleparski Američan je odnesel neka njegova prijateljica, ki je brez- Dr. f.Ma!, Uskočke seobe i slovenske pokrajine Povest naseobina s kulturno-islorijskim prikazom (sa kartom). Ljubljana 1924. lz«lo kot knjiga 18 v zbirki »Naselja srp-skih zemaija*. ki jo ped uredništvom in vodstvom dr. Jovana Cvijiča izdaja Srp-ska kraljevska akademija, /opet kot del velike zbirke »SrpskI etncgtafski zbornik., katerega 30. knjiga je pričujoče dela Knjiga je spisana na temei u arhivskega materijah, ki se nahaja v arhivih v i bivšem kranjskem deželnem arhivu v j Ljubljani, državnem arhivu na Dunaju 'er arhivu skupnega finančnega ministrstva, bivše dvorne komore, na Dunaju, v ailii-vu vojnega in notranjega ministrstva, dalje nekaj tudi v zagrebških arhivih, deželnem in nadškofijskem. Vrh tega je avtor vporabil tudi že tiskani materijal, objav-1 en v raznih literarnih spomenikih in zbir kah v starejših knjigah, kot sta n. pr. Val-vazor, Kuripešič I. dr., ter v novejših študijah o uskoškem problemu. Čudno pa jc, da ni uporabljal razen Iviča ničesar iz bogate zbirke srbske literature o uskoškem vprašanju; v seznamu literature, ki se nahaja na zadnjih straneh knjige, vsaj ne navaja ničesar, niti Grbiča ali Tomiča. Na temeliu navedenih virov je opisal avtor zgodovino naseljevanja srbskih Uskokov po slovenskem ozemlju, pri čemer pa se je oziral tudi na sosednjo Istro in na slovensko Primorje. a tudi na bližnje severne hrvatske kraje. Uskoki so sc naselili pred vsem na Gorjancih in v Beli Krajini okrog Marindola; tu so nastale največje uskoške naselbine na Slovenskem; ot)a na Gorjancih na pr. jc štela sredi 18. stoletja okrog 7000 duš (str. 184) Manjše, a vendar še znatnejše uskoške naselbine so nastale na Ptujskem pelju, zlasti Skoki, Dražencl itd. Uskoki so se naseliti v maniši množini še v bližini Brežic (Rakovlce. St. Lovrenc), posamezni pa tudi pri 2icah, pri Ajdovščini, Vrtojbi in drugih kra lil Goriške, južnega slovenskega Krasa in Južnovzhodne Štajerske. Prvi Uskoki so prišli na Gorjance I. 1526.; odtlej so se doseljevali v manjših In večjih množinah, prišli tudi posa- ( mezno ali v manjših skupinah, v nekatere kraje, odkoder so potem ropet od*li. Ni | izključeno, da so se Uskoki naselili tudi okrog Tržiča (Monfalcone), kjer se prebivalci nekaterih vasi še sedaj Imenujejo Bczjakl ter govore neko narečje, kl se razlikuje od furlanščine; morda so bili romanskega rodu kakor Ciči (str. 101.). Zgodovinski opis na*e!evania ob«cgn j nad polovico knjige (108 strani od 103); zatem sledi oris gospodarskih in socijal-nlh razmer med Uskoki, pravnih odnoša-Jev, vere ln prosvete, unijatstva ter naposled običajev, kar je posneto največ po Valvazorju. Pričujoča knjiga podaja tedaj hlstorl-jat uskoškega gibanja, kar ga je seglo do I slovenske zemlje ter nanjo ln tvori pri- ! spevek k studi u selitev srbskega rleme- i na. Treba bo to studijo Izpopolniti z natančnim in podrobnim študijem današnje- ' ga stanja v uskošklh naselbinah, kar na-! glaša avtor sam na st. 83. in 193. Korist-, no pa bi bilo, da bi pisatelj poskusil po- j dati zanesljivega zgodovinskega materija- i la tudi o zgodovini priimkov Hrvat, Lah,' Bczjak oziroma Bizjak, dalje Vajda, Šalamun in dr., ki jih navaja kot znake do-seljevanja z onstran Sotle; potrebno bi bilo pred vsem ugotoviti, v kolikor je to seveda mogoče, od kdaj sc po.avljajo po Slovenskem ti priimki. Knj:gi se pezna, da je napisana prvot- j no za Slovence, ker obravnava ponekod, tako zlasti v uvodu, tvarino, ki je srbskemu občinstvu povsem znana z drugih del In je v sedanji izdaji vsekakor odveč.: Knjiga se je tiskala v Jugoslovanski ti-1 skarnl v LJubljani v cirfll.M. O jezika bodo sodili najboljše srbski čitatelji; beremo mnogo izrazov, ki jih v srbskih knjigak običajno ne srečavamo; nekateri vsekakor ne bi smeli priti v knjigo, n. pr. celota, živina, ltd„ ki jih srbščina ne pozna ali vsaj nc v tem pomenu; še ve{ je besed, ki so običajne le v hrvatski knjigi, a v srbski ne Glavna vrednost knjige je v objavi ar-hivnega materijala Iz uvodoma navedenih arhivov. V svrho lažjega pregleda in enostavnejše uporabe za nadaljno več aB man; lolklorist čno delo bi bil dobrodošel na koncu stvarni register, osobito za vse kraje. M- Dr. I. Plečnik: Repeti torij Anatomife IV. obtočila. Splošna knjižnica It. 4S. V Ljubljani 1024. Založila Zvezna tUkar-' na in knjigarna. 72 strani Cena broi. 22 Din. V nadaljevanju serije »Kratkega repe-tltorija Analomije* je pravkar izšel četrti zvezek, ki obravnava obtočilo. V kra'kem sledila še ostala dva zvezka, 'namreč V. <Živčevje> in VI. » Kratka srpska il! hrvatska slovnica (T. deo), katero je sestavil učitelj T»-mo Jedrlinič, je izJIa in priporočena je od Prosvetnega OMflka kot priročna učna knjiga pri proučevanju srbohrvaščine. Namenjena je učiteljem in dijnkom. Obsega 50 strani malega tormata, a stane, samo 5 Din. tako da jo more tudi najsl-romnSnejši nabaviti, ker toliko dane« slane navaden zvet presenečeoje U>-o. da so »itatelji tmirpno pričukoiali vsako uaJa jeva je romana, je z'el io se deluta pri upravi ..Jutra" » L nbljaoi. V«t. lr: na pa čjtnli in on:. ki niso ijpeli t» prilike nn i »i g .t lat"1 nami- z- d - trara kniiiti:e<. Bolj zabavati Vas ne more nobena knjiga! Vezsoa staas Din 56 Broimuia pa Din 4S L Petruševskij: Ona (Iz ruščine prevedla K. B.) Nikoli se nisem bal Himenejevih vezi in noben sovražnik žensk nisem. Ravno nasprotno. Zdi se mi. da žensk Že nihče ni tako zelo ljubil kakor jaz, ki jih imam že od svojega šestnajstega leta dalje rad. In še poprej sfm kot otrok vedno rajši imel punčke moje sestre kakor svoje konje, bobne in vojake in često sva se s sestro sprla pri igranju, ker je ona hotela punčke le oblačiti in oblačiti, jaz pa slačiti. Ljubim žensko gracijo, klanjam se ženski eleganci, ne morem se zlepa nagledatioči mlade deklice, zvok ženskega glasu me opaja, ob ženskem smehljaju vztrepetam. Rad poljubljam jamice v licih in elegantna roka ali noga me navda z navdušenjem. Celo lokavost, površnost in kovarstvo so mi mile ženske ia-stnosti. in rad jih odpuščam slabotnim hčerkam Eve. Cesto sem že v življenju srečal ženske, ki so vzbujale v meni ta čustva I in vendar se mi je vedno zdelo, da je j vsem tem ženskam 5e vedno nekaj i manjkalo in kar nisem se mogel od!o- i čiti, da td vzel katero izmed njih za ! ženo. Tako som dočakal svojih triin- i trideset let in kakor Salomon bi lahko reke!, da me je obir-kalo osemdeset žen, in deklet brez števila. Seveda, kakor Salomon sem si tudi jaz mislil, i da sem dovolj moder in zavarovan proti vsem slučajnostim, toda pred kratkim sem videl, da me je vsa moja modrost pustila na cedilu. Med inteligenti, ki «o še preostali in bežali v tujino, bil tndi jaz. Najprej sem se mudil v Franciji, potem v Berlinu. V Parizu se mi je od samih žensk kar vrtelo pred očmi: nisem vedel, katera ženska ima lepšo roko, lepši stas in glas, katero jamico v licih bi poljubil ali za katerimi nogami bi gledal; vse Parižanke so se mi zdele popolne. Toda «nje» — nisem srečal v Parizu, nego na [>oti iz Frankfur-ta v Berlin. Na mali postajici. ki je stala sredi gostega zelenja akacij in kostanjev, so naložili v moj kupči najprej celo goro škatljic. zavitkov in rož. za vsem tem pa je stopPa v voz mlada dama v žalni ob'eiu. Ne bom popisoval njene zunanjosti, toda koj ko sem jo ugledal, sem z vsem bitjem mahoma občutil, da je to «ona» in da nobene lepše n: na svetu. Vse, prav vse je bilo na njej in povrhu še to, kar je manjkalo vsem mojim dosedanjim ose.mdeseterim. Neodoljiva. sila me je irnala, da som io venomer ronzoval in kar čutil sem. kako me priklepajo k njej nevidno niti. Kmalu sem vedel, da je že šest let vdova po možu. ki je padel v vojni in da žaluje za njim še vedno ravno tako kakor prvi dan, ko je zvedela za njegovo smrt. Kar [milo se mi je hotelo storiti, ko *em cul ' o toliki žalosti; o, tako zelo trpeti morejo samo vitke blondjr.ke z modrimi, | krasnimi očmi in prosojnimi ročicami, 1 brinetke in šatenke so za toliko ža-: lost nesposobne. Čutil sem sorodnost ; najinih duš in usodnost naiinega srečanja in vedel sem, da mi bo ona ali j nadomestila vse ali pa nobene. K sreči ali k nesreči se nam je pokvarila lokomotiva in šele pozno po-| noči ?mo dospeli v Berlin. Za hotel jc bilo že prepozno. Železniška uprava je dala zakasnelim potnikom na razpolago spalne vozove. Koj sem po-sk:\el za dvoje praznih prostorov. Mojo vdovo je obšla groza že ob sami misli, da bi stopila v kupč sama z moškim. «Saj to vendar ni nič strašnega. milostiva.» sem jo to'.ažil. »Mislite si, da potujete t nočnim ekspre-som.» «Ah. ne govorite.« Je vzdihovala. »Kaj bi si vendar mislil moj ubogi Frer"j. {e bi me videl v kupejn samo s tujim moškim! Saj ne verjame, da vedno mislim le in samo nanj! Do jutra bom že kaJco prebila v kolodvorski čakalnici.« »Verjemite mi. da bo F-edi še vesel, če bo vi tel, da ste na toplem ln spite na mehkem. nnm««to da ce mučite po čakalnicah. Gotovo ni bil kak egoist, marveč srentleman.* •Seveda je bil gentlefnaa, Ijobezoi* je bil celo takrat, kadar so drugi navadno grobi.» No, sedla sva na klop in jaz sem se zaklel pri Sarlotenburškem stolpu, da ne bom odpel niti ovratnika niti «e premaknil. Pomislite, kako zabavno je sedeti v spalnem vozu in ne se peljali. Ko sem že enkrat obljubil, da bom miren, je vdova priprla vrata, da bi naju Fredi ne vilel. Taka sreča! Vso noč bom smel biti v njeni bližini in prisluškovati njenemu dihu! Noč v ta-kem originalnem položaju prebita naju bo gotovo bolj zbližala kakor še toliko srečanj po glediščih! Ona se je kakor ptiček sti.viilaven kot divana, jaz pa v drugi. •Naravnost smešno! Sedeti ▼ vozu pa vedeti, da se voz ne bo nikamor odpeljal!* »Milostiva, iaz se tako rad peljem na konec sveta.* • Ah. to je predaleč. Zdi se mi. da niste Nemec.* •Rus sem.* •Bncat Rus torej?* • Zakaj pa ravno bogat?* •Pravijo, da so vsi Rusi bogati In da imajo široko naturo.* •Da, preden so r.a* Izgnali, smo vse to res imeli.* •Ubogi Rusi! AH vas ovratnik zelo tišči? Veste, stopite za minuto na hodnik. da se vležem i.i potem priiite nazaj. Samo ... da veste, niti ▼ tanjah jl, , Fredi vidi vae41.^ Cez četrt ure je ležala ona trti spodnji, jaz na zgornji polici. Ugotovil* je. da jo voz zelo spominja na ženito-' vanpko potovanje z njenim F redkem j in se jezila nad Francozi, ki so ji ga ubili, potem pa je utihnila. Ljubezen je nekaj sebičnega. To vedno *i>omi-njanje na tega Fredija mi je bilo odveč, to la danes mu opro&fam. Ni minilo dolgo, pa se je začul proseč, tih glasek: • Fredi, mili moj, pridi k meni!* Nekaj me je sunilo in koj se mi J« zazdelo,
  • cev stari 6°5 ''o krogih se zahtevajo od vlade energične iutnih pravic morajo zastopniki državne 71» dinariev. 8 do 10 ir«»n>v stari 800 mere proti špekulaciji z žitom. Svoje za-fiumske uprave upoštevati vse stvarne in do 875. 1 leto stari '37o do 1025 Din za hleve utemeljujejo na dejslvu. da so utemeljene zahteve kmetov-živinorejcev, 1-omad. K«z žive tež« H 50 if'5 Din madžarske žime cene. p oračunane v zla-j jkolikor so še združljive z neobhodnimi k" mrtve I^ž« 17 Hn 21 °5 Din Pre te krone, za 100 od Mol kov viš'» kakor Interesi gozdnega gospodarstva. i je hPo ?fi '-om-dov Ku-čija «i-b» pred voinn. Dane« stane meterski stot že Dovoljenja za pašo na površinah, ki Radi mraza je bil obisk izredno «lah j 40 zlarh kron. dočim :e stal jeseni le '23 zlatih kron Takrat so mlini špeku'a — Aira-ffta š";'-'itacl'a iH»vrre*i »'ta- > niso obremenjene s servitutami. se imajo dajati naravno proti plačilu določene odškodnine. Direkcija šum naj vnese v svrho melioracij svojih šumskih pašnikov in planin v bodoči proračun primerno vsoto, ki naj omogoči, da tudi država s svoje s'rani povzdigne in izboljša pašniško produkcijo. Itivno razširili vest. da je svetovna pio- kanle cen pšenic? Kot vzrok velike dra- ,•«•<"*■ kakor konznn. m da se ra t gin je pSo„Ve na v«ch svetovnih tržiščih ''' "P*** «>-»'*J«?nje cen Zalo so se «e n-vaia ameriška Špekulacija, ki h-če takr;" * "■«|LW. izkoristiti de Is* v a. da ie kanadska žetev |(i »7*1'»' ^"»".no skakan,e cen se izpadla zelo slaho Žetev v Kanadi je ,nreJ Pni"«ije šf^kulaclji in se mlini namreč dala namesto <50 mTjorov h„. I ač.„ej., kot »pefcn»anti. Glede na to. slov ,amo 200 m lijonov h.-slov To s„e !<>» ,0 m,'ni * "'>nj"m času zahtevati, Pri novi ureditvi servltutnih pravic kn'aeijo hi moHa izjaloviti le indi ska P^velike k-etbte o,| Madžarske narodne : treha po možnosti upoMevati tudi more- in av«tr*.»ka pSenica. čim «e prjavi m ,,anke- »" »p dovoljenja kredrov mlinom bitne krivice, ki so se zgodile kmetom svetovnem tr-u Kakor p av jo re.ti je ukin'a. kar se smatra za prvi ukrep pro-ob priliki prvega urejanja teh »ervilul.! l.ila žetev v Avstraliji in IndiM izvršba. fi ,l,n' '^'"kicm. Gc,p„,Wski krogi V tem pogledu Je treba napram Ijulslvu ?al. da tudi žele,- v Argeniiniji ni bila da začne vlada odločnejši l»j uveljaviti velikopotezno in dobro otno dobra Cene p-»nie!. so čvrste m vsch P">ti Jpoknlacui razumevanje njegovih potreb glede na evropskih tržiščih Pri nas se haSk.a ' — Rusi kupujejo konje » Madžarski, planinsko pašništvo*) j niča tr-nie na tovorni postaji že po 400 Ta odlok pomenja važer pozitiven ko-' do 470 Din rak naše državne agrarne politike v prid' — P^novro znatno nazadovante ohto- okrog Sonoo toni V Bud:mt»»sto »o pri«pe!i ruslci kupci, ki imajo nMog. da kupijo v Madžarski našemu planinskemu kmetijstvu 7.as'uga '!a nnvčnn-c Naro «ne h-V;e SHS Po iz-lanj gre v prvi vrsti uvidevnosti naSega knzn Narodne bank« ST z dne 15 t. m. »edr.njega ministra za iume dr. Žerjava. Pe * v te ofc — 7-lžan'e uvozne carine za sladker v Pollaki. Poljski sospoilarski komite je sklenil znižati nvo-no earno z-t »lailkor novčanie zm-nis.al z- 97 572 320 na 5 877 od 35 ztaiov na 15 zlatov za 100 ki. •) (Primerjaj članek v našem li«»u: milijonom 338"0 D n. V istem ča«u ;e S'ahi Iz "led za hmeljarje v Nemčiji. 'A-zrarna politika, naše planine in planšar-; oslabela ko<-insk;, (lodlo-a za 7m;li.iorov V ledu m pnočilii Nemške hm»ljars'e Stvo. ki ga je spisal naš odličen agr-rni ,ni "rft ^ "" R0' ono™ n Pn4"'''."« zveze pi^e nekdo da so zadnja leta bila pravnik in politik dr. Fran Spiller-Muys). so se zman'Sa'a za 27 705.190.52 na 1427 za neniJke hmeljar e sicer ugodna, ven milijonov 929 084.52 Din. dar ie p-ihodtin«t negotova. Nemški -. PoS'1'af'e n"in:h zaho'ev 1» N«m- hmelj hoče inozemska konkurenca iz- čile našo kral!evino. V smislu narcdV riniti s svetovnega trga. Francija in , i ministrstva za poste in brzofav «■ Beo Češkoslovaška strec ita z.a vodstvom na 8apcstavfjen'e Ceffa g str?n: direkcije Cr,r'u v sporazumu z nemško postno medpamdnem hmeljaiskem trgu. Nem- Nenm'i'vo tro^to^an1© državn"h železnic v LJubljani. | upravo je dovoljeno od 1. t. m. pošil'«- sko hmeljarstvo bo obdržalo svoje stali- , CePski indnstrijalski in Ugovski'krogi Kl. ti""T "JT:.^'^" ..'l!!!lf J"--® 80 po lastni imeijativi in sporazumno z generalno direkcijo carin v Peon-radu na svo'e stroške zgladili najlepšo carinsko Z " Praveo Pre" strije v našo kra!»vino. Taki zaboji ne se izvede organizacija hmeljarske pro- j smejo tehtati preko 5 kg in njihova di- dukcije. poslopje v Sloveniii spojeno z železniškim tirom, ca katerem je prostora za , koračit' PO cm. Trans-ort skozi Madžarsko = Ameriški kredit za nemški t-alliev Votcern. Iz Berlina poroča o: NVinters-iii-»oslovens1e žlv'ne hallovemu kalijevemu kon-ernn »e je po-dovoMen. Madžarsko sreči!o ilohitj lombardni kredit od ame- najmanj 39 vagonov. Poslopje pripade r ,7.° novc."en; J "nn7"r!kJ0 ':n,',rt "en t on ame- po pogodbi po 2i letih brezplačno dr-:kmP,",lk0 m'n'*,r*,vn n!,rp'1- r,ik,h bank t znesku 12 milijonov do- |av; i bo na svoje veterinarne organe ob ju- laijev. ur' „,. s -j« -i v, gosloven«ki meti. da so živinski tran- Namesto. d» organi državnih oblasti: .. , . .. .» , ... __i • . • , . . . 1 športi skozi Madžarsko za A v stri o in taksno privatno podetje podpirajo, je J . ... .... , ... ..... - - ' 1 rVskosovaško dovolieni. ako ekspediter direkcija državnih železnic v I inhlr iii brez vsakega povoda izdala naredho po kateri 86 sm^jo na po*t?»ji Ppjiff offlriniti samo one ivvoTne ki ro pre- .... dane v prevoz na postajah Celje-Dravo- f Av,,r,,Jn ".«! mini-trstva za ali njegov n"mestnik na meji preiijke v Pelju. S to naredho »e favorizira v glavnem carinske posrednike » Ljubljani in Mariboru. Pro- 23. januarja: LJUBLJANA. (1'rve ilevilke povpraševanja, diuge ponudbe ia v okle^a.ili kupčijski zaključki) \ rednole: 7 odstotno (KMojilo 04 do (>5 5, vojna ikojilnica 2< 9 do 211 (209). l.jublj nska kreditna 226 do 0, Mcrkanlilna 125 do I2& 1'rašlediona S95 do 9-4), Slavenska 78 do SO. Strojne 0 do 148. Trbovlje 400 do 410, Vevče 103 do 0. Ni, ag 3(i >lo tO. zadolinice Kranjske = Pretres zakors'e-a nrčrta za Ize- d,ielne 88 'lo «»■ -»<•«•• Zaključek-.; nečene davkov V rnančnem ministr- buli0va drv»- 1 m dolžine, je* ieč.. fran-stvu v Bcogradn se ho sestala 29. ja- ko n Posl - 2 vajroua 21 oo 22 (21). nnaria anketa, ki bo obravnavala že iz- Povpraševanja in po.iu.tbe napram zad-delani zakonski načrt za izenačenje, ni'm ^nc™ v glavnem nespremenjene, davkov. krasna je bila niena plavolasa glavica j"1 n«ne»nih gnojil v Komiži ki te molela iz žalne oblei-e! hta k"P ,!* M",,psi<< in «Seda i oa konec. Fredi že gleda« tVOn,ip° V Knm'Ji Moje srce ie bilo o Mano. ?,e sem jo 2A(il!KB. V eleklih tendenca nes, re-— Otvoritev obrata v tvnrnici mavca meujena. Večje zanimanje je bilo za 11 i— Nedavno po. Sečerano in tudi Slavonijo ler tks-Deškovif ploalacije. — V deviiah je bila tenden-Dal- ca danes npopremenjenu Blaga je biio maci'i. Tvornica obstoja že 'Ive leti. na tržišču v izobilju Tečaji so obdržali kotel" poprositi za roko Ves Čas 'e VPn,,nr obratovala. Nova lastnika sta včerajšnjo višino. Intervencije ni bilo. 2vrzo!e'n in komaj sem >aknl bi'* dn otvori'» ol,r,',• r°,e- ^,av,'!, Pro" Promet srednji. Največ se je trgovalo v Si v> nritiso«^ na srce in jo zaprosim l,zv!,j* ,vornic3 tu(li umetfla PT,0ill»' 11 devizah na Italijo. Prago iu Švico. Kotira i mi postane žena. 7e sem o loiral i m!,Tr'Vi ...... ^ , , rale so dfvize: Amsterdam 2485 do 2505. tista. Toda na vrata ie nofr-,, nosag1, = ^ »vornlca llkerl.v v Da.lmac - Dunaj o.(*,5S do o.l«S8. Budimpešta In pe<*ol"o ooterr, sva hila v 3Vtn j1'" P'.P<1 lira,k m. se le '-1' 0.08575 do 0.08775. Italija ček 253 do 25(5. «T »°b<>n da P>-'>'!stn vil sem se. ■»Hit kako smeAno. težko ime. Kara Beogradu. Beograjsko trgovinsko srdi- do 1]02; T>1(1 e. do,ar ,05 do fi, šče je otvorilo postopanje za izvejikon- ; rfr|i|j. banfnj. Trg(J og do 07, Eskom;.t be'- Jsknl sem vizitke. pa ie to-le?! Vzela mi ie iz kurzno prisilno poravnanje z upniki Srp-ske banke Za poravnalnega npvavite'ja je p-istavlien DuSan Dokič. Narok je 4. marca. Dolžnik ponira 100 odstotno j»o- J»o-tfelia bankovec za dvaWt | ravna vo v roku štirih let v štirih enolet- pkih funtov. Povedal sem ji, da je to denar. »Tak smo?»n denar' n^j tako «me->en ka'-or vi Ande^i PndarPe mi nih ratah od dneva, ko bo sodišče poravnavo odohrlo. — Ustanovitev JugoSIoverske Frled-rl-h Krupp d. d. Inozemsko č.asopi«je po- Jnz zbiram "«"irnat de^nr. tn takag 35 do 40. Slavonija 57 do 59, Trbovlje 390 do 415, Vevče 0 do 98: državni: 7 odst posojilo 64.5 do 65. ažurne 24 do 255, vojna škoda 125 do 126. BEOGRAD. Tendenca v devizah neata-novilna. Notirale so devize: Amsterdam 2475 do 2495. Dunaj 0.0868 do 00869. Bukarešta 82 do S2 25. Italija 254.5 do 255 5. London 295 "5 do 295 75. New Vork Sokol Društvo za zgradbo Sokoiskega doma v S.škl ima redni občni zl>or v nedeljo. 25. t. m. ob 14. t sokolski telovadnici. Clanstvn naj se oolnoitevilno odzove. — (Vll>ur. Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo n« razposlano okrotHco in |"> zivlia vse one člane in članice, kateri doslej še niso nakazali enkratni prispevek Din 20.— za sanacijo Jng. Sok. Saveza. da to brez odlašanja store. So-olsko okrož:e L'uhlja na I I' red ni občni zlior okrožja se vrši v nedeljo 1. svečana 1925 oh 9. dopoldne na TaUiru. Dnevni red običa en. — Nadalje vabi okrožno vodstvo članstvo okrožnih dtu-štev na otvoritev »Sokolske dvorane« na Vačah v nedeljo 25. januarja. Odhod i* LjuMjan« oh 7.50 ali 12.10 do postaje Kresnice. _ 7/lravo. Ohčrl zhor Sokoiskeca okraja LJubljana |l. žujie Ljubljana I. se vrsi na Svečnico. v po' deljek 2. februarja t. I. ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih Sokola f|. na realki t običajnim dnevnim redom. Sn':o!f\o društvo Kržovci ima svoj redn: ohčni rlx>r v ncde'jo dne 25. t. m ol) 15. v pro«torih K Ilupimanna. Vabi se celokupno članstvo in prijatelji dru »tva. Zdravo! I. red-4 ohčn! zbor Sokolske^a drn štva na GrosunPem »e je vršil dne 11. januarja oh nadpolovični iide'ežhi vsega filanstva. Z vzklikom je bil zojiet izvoljen «tari odbor 7.upo in okrož/e II sta zastopala okrožni starosta br. Mdko Kra-peš in ž- pni načelnik hr. Rvška. - Br. Krapež |e z o/irtitn na starostno poroči-In da sta darova'a br. Ivan Itus in Franc •lavotnik eradheni prostor za zgraditev Sokolskega donia. prvj pa še ves za stavlio potrebni pesek, nagla šal požrtvo-valnost in nesebičnost obeh bratov in po-vdarjal. da uiui te dom. Šport S K. Hermes ima svoi V občni zbor v nedeljo 25. t m. ob 9. dop. v jtostilni Slibar-Kcrfila v Šiški tt. 205. Pozivajo se vsi člani in članice, da se isteca zanesljivo udeleže. 1'adilok in M'irchisnn v F.vropi Znana ameriška spr.nterja Paddi.k in Mur-cliisi n prideta letos zopet v Evropo, in sicer sta javila svojo udeležbo na lahk'»-atlctskih tekmovanjih v Bordeauxu in Parizu. Drsalna trkma na Bledu Tourlst-of-fice nas obvešča: Zdraviliška komisi a priredi v nedeljo na Blejskem lezeru pro-paeandno tekmo v drsanju, dostopno vsem drsalcem. Tekma prične ob 3. popoldne. Jezero |e krasno zamrznjeno in Ima okrog 20 cm debel led zrcalno čist. Dnevi so jasni in stdnčn'. Zitwntovalei dobe številna in krasna darila, ki se bodo razdelila takoj po tekmi. — IZSS. Mednarodni olimrniski kongres v Pragi. Prva prijava za udeležbo pri olimpijskem koneresu je dospela od predsed-n'ka C. I. O. bar«.na Picrre de Coubcrti-na. Nadalie so prijavljeni: član izvršilnega komiteia grof Henry de Hailler-La-tour iz Drusl a. industrijalec Pdstrom iz Vcsterasa (?\edska). predsednik francoskega olimpiiskega komiteja grof Clary, opravn k poslov San Salvadora v Parizu P. Matheu kot zastopnik Centralne Amerike ter holandski delegat kapetan Schar-re. Češkoslovaški olimpijski komite je osnoval tiskovno sikciio ter sekcijo za družabne prireditve. Oliencm z olimpijskim kongresom bosta zavedala v Pragi kongresa mednarodnega nogometnega in plavalnega saveza. Jugoslavija : Juina Italila. Južnoita-Hjanski nt gometni savez .e vzel na znanje tekmo Jugoslavija : Južna Italija. Naše moštvo Je sestavljeno nastopno: Friedrich (Hašk). Ivk.ivič (lugoslavija). Pažur (C< neordia), Načevič (Jugoslavija) Cindrlč (Hašk). Križ (Hašk), Jovanovic (Jugoslavija), Zinaja (Hašk), IJonafič (Concordia), Petkovič. ?ckulič( oba Jugoslavija). Naša reprezentanca je torej sestavljena brez igračev Gradjanskega Vsi e ni igrači tega kluba, ki bi prišli v poštev za našo reprezentanco, so iavili saveznemu kapetanu. da so bolni. Ze pri tekmi Jugoslavi a : Štajerska smo opazili, da je moral skoraj v zadnjem trenutku namesto D.isoviča nastopiti drugi. Sednj pa so vsi člani Ciradjan^kcga. ki prihaja- lo v poštev, (Zboleli., Ali ne diši to malo po pasivni rezistend? Naša reprezentanca torej ni namtnčneiša. katero bi mogli postaviti, vendar pa kliuh temu upamo. da bo častno zastopala naše barve. Sodišče S Dr. Goršič zopet pred sodiščem. Svo- ječjsuo smo (Htiočali o sodbi dr. (iorš ča pietl ljubljanskim okr. sodi>čem. pied katerim je hil obsojen na 2u0 Din kazni, ker je v svojem uradu ozmeijal komisar-;a L. z liesedo »hundling« in ker ga ja pri neki tunini razpravi hrez |K>trel«e iti [hi voda p» krivem obdolžil izdajstva uradne tajnosti. Proti sodbi je di. Goršič vložil vsklic na deželno sodišč« v Ljubljani ki je po dolgi razpravi izreklo. da aradna soba ni očiten kraj. ia opsnvanja na takSin-m kraju seveda niso kaznnva. ker zajiadeš kazni le. če storil prestojiek javno ali pted več ljudi. Ta prestopek se pa ni izvršil niti javno niti pred več ljudmi, vsled česar je radi psovke »hundling« bil dr. Goršič opio-sčen. Prva sodba radi krive olnlolžitve • pa tembolj držala, in je bil dr. Goršift obsojen na 100 Din denarne kazni ali 1 dan zapora. § skomine po lesni trgovini Je dobi! 34 letni zidar lodkajl Filip iz SI. Paita pri Preboldu Kmalu po novem letu 1922. je ponujal nekemu lesnemu trgovcu kostanjev les v nakup, oziroma se izjavil pripravljenega, da loče zanj ta les nakupovali. Pri raznih prilikah je izvabil na la nrčin od lesnega irgovca večje zneska skupno okrog 7COO K Ko je prišel pft denar, je pokazal vsakokrat lednemu trgovcu peko knjižico, v kateri je bila zabeležena množina kupljenega lesa, ime prodajalca in znesek are. Kakor se je pa pozneje ugotovilo, je bilo v«e to samo fin"irano Filip Orešnik v Molniku j«> imel večjo množino naktipljeneea lesa. Naenkrat je ugotovil, da mu manjka večja množina bukovih hlodov v vrednosti 3300 K. Tuli le je obdolženec odpeljali in prodal. Končno si je Polkajl pridobil in prikril neko iz talvine 1 IrboveViskeni premognkopu izvirajočo železnino Obdolženec večino teh dejanj noče prizn-'i ler si skuša pomagali z raznimi izgovoru Okrožno sodišč« v Celiu ie obsodilo Pod-kajla na dva meseca ječe. f Krvavo kržuhanje. Dne 8. oktobra so knžtihali pri Kiaticn U. v IVčioh sel'h. Ori 'p) prilik ie poškodoval 2W letni delavec Franc Ko* iz Ologonega hrda v brežisken okraju Ivana Ouieizu z no^m med rebri. O'.to»enec trdi. da je p išlo med fanti do pretepa in da ga je poškodovani Omerzu udaril po levi roki. dnčim so Omprzu tudi druge priče izpovedale, da jp stal mirno med vrati in da ga je obtoženi Kos brez [nivod* napadel z nožem. Okrožno sodišče v Olju je obsodilo K'»«a na 4 mesece tež.ke ječe. S ZapePevanje n krivemu pr:čevania. Dne 7. avgusta je pogorela poseslniku Janezu Sitarju v konjiškem okraju hi*a. Jurij Zadek, delavec iz slovenjehistriške-ga okraja, je skušal izkoristiti nesrečo s tem. da je brez Sitarieve vednosti in dovoljena začel pohirati v njegovpm imenu pri ljudeh milodare. Denar ni izročil Sitarju, temveč ga je porabil zase. Vsled tega je bil 10. oktohra obsojen pred okrajnim sodiščem v Koniic.ah radi prestopka goljufije na 7 dni zapora. — Preti no pa ie prišlo do razprave, je šel nekaj dni poprej Zadek k Sitarju ter ra nagovarjal, naj bi za niega p>ed sodi-ičpni ugodno pričal, da ne hi hil obsojen Zakaj da ga kličejo k sodišču, mu niii ni |nivedal Okrožno sodišče v Oplju :e prišlo do p-ep-ičanja. da je imel Zadek namen, zapeljati Staria h krivemu pričevanm vs'pd česar je bil obsojen na 6 tednov ječe. § Pretep med vašimi fan(l. Dne 20. oktobra sla se nahajali na Frankolovpm v neki po«'ilni dve družbi fantov Pri prvi je bil 32 letni delavec Miha 1'obirk prj drugi Miha Božič. Do večera so se prav dobro razumeli Ko so pa oddajali na pro«to in so se zopet vračali, ie zaostal Pohirk Ko se je tudi Mi^a Božič zopet vrnil k hiši. je priskočil Pobirk k Božiču in ga nenadoma pabnil z nožem v levo slr-n pr«i ter ga težko rzn:l Ko je Božič na lo zavpll. se je vrnil niegov bral Alojzij, ki je sla! že na stopn icsh, skočil proti Pohirku. ea vrgel r.a tla ia ga na tleh ležečega z vso močjo obedoval. Pri lej priliki je Pobirk lal>ko poškodoval z nož»m na g'avi tudi Alojzija Ho-ž'ča. Okr. sodišče v CeHu je obsodilo Po-birka na 5 mesecev težke ječe. Zbirajte in daruj tc, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! feleZki lunt celih tristoti vanajst mark. 19*4. povečale vloge za 1!*0 na 17.000 «1-5 do 61.4. Pariz 333 do 335. Praga milijard aK. I,S3 75 do S0"!« do Švica = Prodaja naSe »vile v FrancPI. Mini- i 1184 do 11S5. itrstvo ta trgovino in induauiio ja pr«- Y f.inhlian. 23 iaB^iari. 19'5 poročilo I 111hi1.nn „.rt a-or-em hm anatnvani. ob Zracai tlak Znrua tem"rratiir» Veter < 'Idai BO t» io ('»■li-.VIlir tnm Linhliana . 7 /H > 9 —st bre- vetra menla _ I.juhli.n. . 14. 778 1 1 4 .ev. vrh. iamto — ! Ljnhliaua . *1 778 7 —38 m meg;& — /arrea . . 7. 78<>! —6 0 bre* t* trn obla — Broerad . 7. 7b0.t SO »ev. upad vec. ja.uu — Dunai . . 7. — i rata . . 7. 778 7 60 jugoiapad megla loomost . 7. LjubPaai barometer nižji, teor>er n:i'& Solne« vihata oh 7 36 ta itn a ob 1*48 Vremenska napoved ca (oboto; Morda začaane smerneml>e vremeua hrta bistvenih padarin. W. A. Mozart: Don Juan K današnji premi,;eri v ljubljanski operi. Španski vitez Don Juan je nenasiten tn do zločinstev brezvesten ženskar. Vsako žensko, naj bo mlada ali že zrela, samo da je lepa, zna očarati, zapeljati in nato pustiti. Njegov prebrisani sluga, ki mu pri vseh lopovščinah pomaga, se končno zgraža nad zločini svojega gospoda. Sluga Leporello pripoveduje, da je imel Don Juan v Italiji že 400, samo 100 v mrzli Nemčiji, samo 100 v premeteni Franci.i, a v Španiji kar 1003 ljubice, sobarice, meščanke, tri princese, nešteto barones, junonske dame, pohlevne golobice, blondinke, brinetke, učene In naivne, pozimi polne, poleti vitke .. Na sto jih je že pomrlo od žalosti. A še noče pre- nlh dram do današnje dobe. Opat Lo-renzo da Ponte je uporabljal za svoie operno besedilo dramo Antonia de Zatuo-re, ki je le predela! prvotno Tellezovo dramo. Spočetka so bili v Mozartovi operi med pevskimi točkami dialogi v prozi, ki so se kasneje nadomestili z recitativi. „Don Juan" in njegov libretist ■■T*? Iz eMemorie* opata Lorenea da Ponte (1749—1838). ki je »pesnil Mozartu besedilo za opere »Figarova ženitev*. »Don Juan> in »Cosi fan tutte». . Spoznaj sem, da je čas, svojo pes- ; niSko ii I« zopet oživiti, saj se mi je zelo nehati. Zdaj je hote! posiliti donno Ano, j posušila, dokler sem moral pisati za hčer seviljskega guvernerja Pedra, ki 'e j Reghinija in Petichia. Priložnost so mi nevesta dona Octavia. Dolina Ana pa se'nudili trije slavni mojstri: Martini. Mo-mu je iztrgala in priklicala očeta. Don I zart in Salieri. ki so vsi obenem priifi k Pedro pozove dena Juana na dvoboj, a j meni in me prosili za libretto. Ljubil in mladi zapeljivec zabode starca in uteče.; cenil sem vse tri in od vseh treh sem se Toda takoj nato skuša Don Juan odvesti kmetiškim svatom nevesto Zerlino; ženina Masetta pa upijani Leporello. Zcriiiio reši donna Elvira, ki je prišla iz Durgcsa za svojim zapel, ivcem donom Juannni. Obetal ji je zakon in tri dni nato izginil v Seviljo. Don Juan jo proglaša za blaz-nico. Končno se združijo donna Ana, don po prestanih neuspehih nadejal uspeha. Premišljal sem. je li mogoče, zadovoljiti vse tri in pisati tri tekste istočasno. Salieri ni zahteva! od mene ni-kakega originala. nego le prevod francoskega libretta z naslovom «Tarrar»; Mozart in Martini pa sta mi puščala polno svobodo. Za Mozarta sem n.iSo! «l>on Octavio, donna Elvira, Zerlina in M'jsct- , Juana», predmet, ki mu je bil neizmerno to ter preganjajo dona Juana. ki jim ute- ; vAeč, ra Martmijn pa sem našel »Pi.niino drevo*, saj sem hotni podati temu mojstru tekst, ki bi bil primeren njegovim sladkim melodijam. Ko sem imel vse tri snovi pripravljene, sem Sel k cesariti. nin razložil svoie načrte in mu povedal, da iein napisati tri tekste hkratn. »To se vam pač ne posreči,« je odgovoril. »Morda ne* sem dejal. »Toda poskusiti hočem. Ponoffi l>om pisal ta Mozarta in v to svrho čitnl Dantejev »Pekel«, — r jut m j bom pisal z.i Martinija in se ra to pripravljal ji čitanjem Petrarke. Večer ostaja za Salierija — tanj prihranim »Ta ssn *. Cesarju »o se zdele moje bespde prav lepe. in jat sem hitel domov ter se nemudoma lotil dela. Sedel sem ra mizo In ostal ondi dvanajst ur. Steklenica tokaj-ca na desni, tintnik na sredi, pu&ica tobaka iz Scvilje n.i levi. če na pokopališče. Tam zagleda don J'ian na guvernerjevem grobu spomenik svoje žrtve: kip umorjenega guvernerja dona Pedra. Objestni brezbožnik don Juan pi-vabi kip dona Pedra k sebi na večerjo Na svojo grozo vidi zapeljivec, da kip prikimuje... Ob določeni uri pride mrtvec k Juanu in ker se noče skesa*!, ga izroči peklu in večnemu pogubljenju. Pripovedka o don Juanu je na Španskem doma. Pravijo, da se je pisal Tcno-rio ali de Maranna in da je resnično živel v času Pedra Krutega ati pa Karla V. Pravljica trdi, da se je don Juan, kakor dr. Faust, zapisal hudiču, a da se je rešil in končno kot menih spekornik umrl. Prvi je dramatfčno uporabil to pravlfco Spanec Oabrijel Tcllez L. 1620. je prišla ta drama v Italijo in kasne:e na Francosko, kjer jo je Moliere 1. 1665 predelal v svojo dramo »Don Juan ou le festin de pierre«. Don Juan pa je poslej junak raz- Mlada lepotica 17 let, katero som nameraval ljubiti lo kol oče, kar pa ... je stanovala ■ svojo materjo v moji h i Si. Mati mi je gospodinjila, dekle j.a je prihajalo k meni, kadar sem potvoniL ln pozvonil sem večkrat. Včasih mi je prinesla kolača, včasih čašo kave. rčaaih pa nič drugega, nego svoj ljubki obrazek ki se je vedno veselo smehljal in je bil resnično ustvarjen, da navdušuje pesnika. Tako sem delal s kratkimi premori dva meseca vsak dan po dvanajst ur. Ves ta čas je dekle ostalo * sobi poleg moje. vedno pripravljeno, da pride na prvi glas zvončka v mojo sobo. Seveda sem ji dal prav često priliko, da je prišla: toda končno je morala svoje obiske neko1iko"skrnjSatl. da nisem izgubil preveč časa z ljubezenskimi igrami v katerih je bila dovršena umetnica. Prvega dne sem med tokajeem. sevilj-skim tobakom, kavo. zvončkom in mojo mlado Muzo napisal prva dva prizora • Don Juana*, dva prizora »Dianinega drevesa* in reč nera je božanstvena. tnorda je »e lepia k*k»r • Fignro*. tod« ta opera ni hrana za »obe moiih Dima č.mov*. To cesarjevo izjivo »em »flkoj povedal Mozartu, ki je odgovoril pri tisti priči: »Pustimo jim časa, da se jim tobje privadijo!* — Ni se zmotil. Na njegovo sporočilo sem poskrbel, da se je opera večkrat ponovila. Z vsako predstavo je priznanje tiaraSčalo in polagoma so prišli tudi gospodje Dunajčanje s svojimi slabimi tobmi na okus «Don Juana*. (»AuftakU, IL, t.) Ameriški Pompeji Američani, dežela nezaslutcnlh možnosti. nam nudi vsak dan celo kopo presenečenj. Ne samo na sociološkem in tehničnem pol u. tudi v etnologiji, geologiji in zadnje čase tudi v arheologiji prekašajo Američani v marsičem Evropo. Tako so pred par mesccl naleteli v Srednji Ameriki na bele Indijance. Znanstveniki so našli v doslej nedostopnih krajih tega dela Amerike sledove visoko razvite umetnosti ba!zam'ranja. kl je bilo pri belili Indijacih udomačeno in je daleko prekašalo stare Egipčane. Zadnjič so poročali cliicaškl Usti. da so našli v BraziPJI sredi skale kristalizirano kapljo vode. ki je morala imeti lepo starost desetih -""ijonov let. To sen-zacl onalnn odkriti« le napravil v Bnn-Jesusu do* Melra« mr. Farrlneton, rav natelj geološkega muzela v Cli!c»gu. kl le prenesel tjakal to predpotopno vodno kapljo. Iz vsega ogromnega mesta |e pohitelo i»a stotlsoče l.ludl, da vldilo to znamenito vodno kapllo, kl je neverjetno čista In !nia krasen sijal. Znanstveniki so ugotovili, da je la kapljica vode zašla v skalo cela In da se je tisti hip morale strniti kainenle okrog nje vsled zn-nan)e sile. Iz formacije skale se da sklepati. da le bila na svetu že takrat, ko nI bilo na zemlji še nobenega človeškega bitja. Po časopisnih vesteh so bile te dni v lulnovzhodnctn delu države Ncvade «• amerKkl Uniji Izkopane Iz peska rnrvr. line mesta. Iz njegove razsežnosti se da sklepati, da je prebivalo svojčas v r:|em kakih 20.000 ljudi. Arheologi menilo, da je to mesto staro na manj 3000 let. Ravnatelj Indijanskega muzeja v Newyorku Jr prisostvoval Izkopavanju In Je o tem Izčrpno poročal. Razvaline so približno šest angleških milj (10 kilometrov) dolge In po! milje (približno Si H) metrov), široke. Oblike hiš, ki so popolnoma Iz kamenja, se Jasno črtajo v pesku. Našli so tamkaj na tiso- če razbitih loncev in razno drugo posodo. Mesto, ki je iinclo precej visoko kulturo, se nahaja sredi doline in ga obda.ajo nasipi, ki ga ščitijo zoper poplave. Iz tfl okoliščine se da sklepati, da je bila de-' žela takrat bolj bogata na moči, danes j pa m daleč naokrog nobenega potočka in tudi ne najponižnejšega studenčka. V razvalinah so se našla celo pšenična In koruzna zrna ter živalske kosti in ostanki pšic. V Newyorku se snuje sedaj ekspediciia raziskovalcev, ki hoče nadaljevati na licu mesta izkopavanje tega starega mesta. Pričakovati je, da bo svet kmalu izvedel kaj več podrobnosti o teli razvalinah. Američani so kaj čudni ljudje. Narsv-nost never etno je, kako počasi se lotevajo stvat, kadar gre za kako razvalino v deželi sami. Američani so po naravi Izredno radovedni, bolj kot vsak narod na svetu. Z vso silo se navadno vržejo na vsako vest, ki bi obogatila znanje o preteklosti svoje neizmerno velike dežele. Neprestano st.kajo po Ameriki od najse-j vernejše pa do najjužnejše točke, od skraj i nega vzhoda do zadnjega rtiča na zapa-du, da bi odkrili kaj novega. Ko pa naletijo na nekaj konkretnega, pa začno cincati, priden se loti.o raziskavama. V inozemstvu, tako posebno zadnje čase v Mongoliji, so komaj pričakali, da je prišla ekspcdicija iz Amerike in so jo na-ganjali, da koplje in koplje. Doina pa se . premišljajo in gredo počasi na delo kot i da se sploh nc bi izplačalo. Odkritje, ki so ga seda) napravili v I državi Nevadi. nikakor ni novo. Ze leta 1827. je poročal o razvalinah tega mosta ameriški arheolog Simth, ki je s znanstveno e;|)n ne več tnnjline otroke 1257 , Mesto knnto-istinfe Drva ! Z a tako)«njo dnbavo prodam pod značko „PekurlJa 730'\ Na8lov pove uprava ..Jutra" Wem kn, JRčetnloa. Orem ®00, ,, t"il'' J'V'i,ifl"?I »7S7 lSli tudi brezplačno. - Ponudbe <"u,l h " ' " i' Pozor! I Potnika Priporoča »e S : v 1 I J a cenj. «e Tpellanega t Sloveniji, damam za izvrševanje pks-nrb toalet od 50 l>in naprej. Naalov pove uprava ..Jutra" 1S|3 tudi brezpl pod ..Takoj Bil" na upravo ..Jutra". 1788 Lepih 100 umetniških razglednic za ial;ivu pošlo nudi u 25 D hi tolika M. TlCAR. Lj ubij IDA. Trgovski pomočnik modne In oianiifakluru* stroke. bi pristopil k dobro Idi^l trgovini kot Javuu ali tlb drutiiliulk — « kapitalom BO immj litn. Svetit, prevzamem trgov I no. PuDjdb« aa ' upravo ..Juira"' pod ausrko ..ZuuiiM 7«D". |7iO Trgovec kl J» trenutno v etlskl, itče za par luMi-ici S—4oi)n lila posojila. — t:«njrfie ponudbe na upr. ..Jutra" pod ši/nt ,.1'oui oč lOOO". 1»«« STOEWER najpopolnejši šivalni stroj. Veže, krpa Sto a, ti rs z enastavnim premikom pogrezljirega transporterja (grabclc) Vsak dam ga imej! LU3. BARAGA = LJUBLJANA g Sv:enturjova allca S/L 15 letna garancija. Kateri bogati gospod ISča pletarna Babnlk. St. Vtd nad LJubljano, kl bi prevzel rrt mvnt na dom fln» ln Krojač 2—10»'in debelih. — |0H kg 25 lun franku vuzon Uuirl-cu, Uohlnjsko Jezero. CenJ. ponudbe na naslov: Vlia Črtomir, Sv. Janez ob lloli. Jezeru. |S5S Hiša v Novem mestu « sob. 2 podstrešni aobl. 2 b| p o e o d t I dami majhno kuhinji. 2 kleti Iu v.e priti- d„„:ir)s ,,r..ll odpla- kllne. «Mdni lu zelunjadul fllu Cenjene pmrudl.e na vrt. vodovod v lilAi - takoj U|,r„v0 ...iinra" puj »uafko naprodaj. Pismene ponudbe z0,f»j S39". |8«3 do 3|. t. tn. nu upr. ..Jutra" blago v provizijo 1883 Pekarno Izurjeno pletilko rabi A. Maček, Vrhnika. — •U pripravno biSo za pe- Hrnna In atauovunje lahko kov sko obi t, kuplut. — Po- v biSI. zudbe z uaiančnluil podatki ln uavedbo cene pod zuačko ..TakujSuje plačilo 827" na upravo .,Jutra". j840 nav-ailne obb-ke. Ponudbe ( upravo ..Jutra" pod auačko; Večja množina gnoja ..Kroja« 83|". 1818 6 _____se po ugodni ceni proda n« " I Poljanski cesti itev. 25. Knjleovodja I i8" ______pod .,Nu«o tuealo" 17114 Mesto mlajšega sluge Dobro idoča mesarija •a odda v najem g |. febr 1825. Naalov v upr. ..Jutra" 1853 se odda. Starost do 20 let. Nastopili Je taknj. Ponudbe "'"P 10' ® bllanclst, perfeklen »loven- | 'ski. arbohrvalskl In iieinfikl 1 korespomlent, s mnogoletno j bančno prakao. I*če primer neca mesta rn lakolAen na- Več moške obleke čevljev lo tenalia plinasta jopa (iioSeno). «e ceno proda Nova vila se proda Ponudbe na upravo „JuUa" pod „Oret posredovalca". 1557 na upravo ..Jutra"'pod »trro —■ Ponudbe pod Mfro ..Sluga 850". 1880 -.Točnost" ua upr. ..Jutra'. revznme ziikliufke .Naalov pov« uprava „Jutra" " " " '"" |8»5 1880 Mizarski pomočnik za fino pobili vo In vajenec 172« Potnik luniei "j iu • o irnrv . . . . , _ Dobro idoča pekarija I.f, ~ ' ^ ____ _ 1 JU oskrbo — se tnkoj nprpuneta f«rl)o In mnnufj»k»urn. Iftfe . . . 1'Bltl I nj - OC lil^lM 1" M r l.icid , ,. „,,,, • H ISO. se vsled starosti Ifori,n .4, ,|„rij ob Taboru m«'» " kraljev. MIS lastnika proda. Potreben Ur- Savlnsk« dn:ica iBi2 N"'!0' P°v« uprava ...lulra rvlt.i Mnnn rvi_ v...,„„ savinsaa oo.ioa. IJU .„.Afc. 7„,,„.iliv »!•" Tovorni avto I malben. dobro ohrunjen, »e zelo porenl proda. VpraSanja pod ..13-000 uiti" ca upravo ..Jutra". lili® Posestvo a njiv, travnikov ta S ge vedi, tnalu golila, eminud-stropna lilAm t itentl ao«pu-lilarskltnl poslopll. Mk glav-i ae cesle. 30 tnlnnl od tel. ! postaje, v lepem krnju rav-; nlne. «e tir ...I no proda. — Pojasnila dale Juuea Cernv-Sek. I.lbua Al. 2|. p. Mdein pri Kriketu. |887 pital 300.000 Din. Naslov t Opravi ..Jutra" v Mariboru pod značko „300.000 Din". (isčeio) (dobe) Mesta i?če " iv zavarovalnici, trgov- .. . . .. j s'.eui ali Industrijskem pod- rTOaajaiKO Ijetju mlad gospod. Poniulbe »EnJnn voditi samostojno na upravo ...lutra" pod ilfro pod zuBčko ..ZaueslJIv 8.1'J" |870 ; Zaboji! nazprmta se v SlAkl. Pioven- _ , ., j . . i eka ulit a »t. 300 večja inno- Deklica z dežele tlna velikih praznih zabo- bl rada vatoflla kot učenka lev. Interesenti naj «e zgla- le li let stara T navedeni hlftl dne 25. ■&•'anske *"le ter Jnnugrla 1825. ob 10. url dopoldne. |902 v trgovino, s S. razr. tneS' ' stlrava In motna. Naslov upravi ..J-utra". |S9U Podružnico, starejšo moč. se •Prejme takoj. Oskrba v hiii Ponudbe na upravo ..Jutra ' j Pod značke ..Gorenjsko 802' 178| ,,Uradnik 26". l7e.5 Delavec Italijanščino Prodajalka i 7.PriduoVt". 161* te sprejmo v večio trgovino ------ Da detel 1 pod dobrimi po- i . .. . goji. - Refiektlra se i» na Mesto gOSfCi.nje dobro Ir.irjeno. posebno v pr| boljšem samskem gospo-manufnkturnt in salanterlj- au ail samski dami. ISfe •kl stroki, starejšo moč s Izobražena gosnodlčua. Cire ... , ,. . . . pnnčule Italijanska učl- išče alužbo v kaki trgovini ,F,,,ra g„,„0(1|,-.„e ,„ 4oIi,ke aH kaj sllčneua. —- Ponudbe otrnke. - Natančne ponudbe na upravo ..Jutra' pod »Krn na i;,,rilrn . |utr,- p0(i jIIrn Tefetnlml spričevali. Služba tudi Izven Llubljane. no|.l_. tralna. Naslov pove uprava na upravo ..Jutra" pod Ufrn ..Goeoodinja 8i«". ---- „Ha;i. «* P>-n4»,. Naaloz pove k j drogerlja Antnu -------------uprava ..Jutra". |673 ^auc. alnova. Zldov.ka ul. 1 St™jnik i Iščem mesto i 9 .. . , i_JI »a parni obrat, kateri m blagalnlfnrke ali prodajalke ! Z^iezna blagajna Št. 4 j razume nekoliko tudi nu tu ali Izven Ljubiinne. — » Pasoulll zapahom, ae proda i Ciprese električni lok tn J« izučen Nasinp takoj. - Ponudbe na Naslov pove uprava ..Jutra" kllučavnlčar. trezen ln zane- upravo ..Jutra" pod »načko j H«0 P»' 1 ™ ^'."V' ..Spretna 843". -------i ,t0 ""n""1" s»" s Inveotarlenj. »e takoj pro da. Ponudite na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod tltro ..Mlekarna". pod ltlO Veliko prazno sobo v centru mesta, » vbodom It albpitlSča. po možnosti s souporabo kopalnice, se ISfe Ponudbe t opisom trite pod ftifrn ..Veletržec" na upravo „Jutra". iS3i Na hrano in stanovanje a» sprejmeta 2 srednje*rira. Naslov pove uprava ..Jutra" iSlO •IJIv. samostojen delavec, se »prejme v dobro ln stalno službo. Mesečna plata od 8 do |0.nn0 kron. — Službo Je aastoplll meseca februarja Perje kokolje. gosje i» go»p trab nik Ki-auju. 1854 Trgovski pomočnik aiTmirca TT" Ponudbe'^ »'roke. iell »luibe v !'er račje «ldaja vsako tnoo- p re pTs* *i t rl'č ev a I n^n^ ,fl,° ,P»'»f' I^eT C^vec " .Jutra" pod ..Strojnik 7". 20 000 nm kavcije, ali pri- ka B. V »J d«, Cakov*.^^ ..Strojnik 7' 167« Skladiščnik »eoporekljlve preteklosti. stopi kot tih družabnik. Naslov pove uprava ..Juira" |S69 Mesla vajenke iščem 1883 Michelin-Cable •e prodaja g ti m e dvokollcu auto I motornu , Stranska pot l7. svlm dlmenzl- Ljubljnnl, llb8 Zadnižna trpovina za epecerljo. t velikim akla-dlSčern. na promelnem mesiu v sredini l.iubllane. te odda v najem. L'po4tevaJo se le resni ponudniki. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod tuačko ..Zadružna trgovina". |467 ——— ——— Špecerijska trgovina na prometnem krajo, se telo ugodno proda. Ponudbe pod . Specerlja oa upravo ..Jutra". |87? Gostilna v foštanju te da o a r a č a n proti položitvi k»vclje Santrl Imajo prednost. K»»lo» pov« upr. ,, Jut f »"■ 1842 Pozor! Lepa soba « poeebnlm vbodom In elek-jtrlčno razsvetljavo, se odla 2 bnljllma gostiodlčnama.— Naalov pove uprava „Julra" 1879 NižJeŠolca ■prejm« bol1*« rodbina na stanovanje lo brano. — Na željo nemtka kcoverzarlja. iNaalov pove uprava „Jutia" 1878 »s'Sprejme" -"samci Imajo »JkT»UataTt^ Brzojavl: Akumulator beleg. In rota. debeleg. lo i prednost. Lastnoročno plsa- vini »M pri »lv|]j| In to t | |0B(UX zdravega, k u p I m lakoj 1» ^.mJEttS 23 *dravo krepko Mletro Teb'n- Ji1"'' Več VaeOnOV krompirja I*«"!*«""" prodam okroglim 1» rS*.nlm .esom, feklleo t dežele, bčerko rev- -l5'» :. . g f ™ I! I j" * treMčleaml. na Jako pto-metnem kraj« v aredlnl ve*-Jegs metla. Stsnuveaje n« razpolago. Poondbe os upr. | ...lutra" pod „nolj»a bodo*, noet". — N« l»i»»dit« ugodil« mhlU*, - lm ne ponudbe z navedbo poan- vso oskrbo. Poleg svo'ega jev ra parno žogo In par- aela bi pomaSala opravljati ketno tovarno V. Scaeaettl. vsa hISna dela. CenJ. LJubljana — Islol.im ae ponudbe oa upravo „Julra" Samot opeko In moko (čeiko), pri- tudi za dostavile« v rebru- ! arju In marcu. — Ponudbo t navedbo najnižje cene Je poslati na naslov: Jovan Pr»- . ImlCp lt A KTIKA N T PO* »načko „V»Jci0ta"«57". pt.roča r. Hočevar. Uiuiajrka dolevlč. Nota ■ ejiBo r ii a tv . i u—_ . ---n ' -i»is M UakUarN ><« 42 lt ' Srednješolca nitjih razredov, te tprejme j na atanovanje la brano. — INaalov pove uprara „Jutra' J _1897 Mesečna soba •let« opremljena, e po«ebnlm i vhttdom. a « odda boljftemu ! gnanodu. Naalov pove uprava ' ..Jutra". 1*84 Lepo stanovanie «• tako) od.la bo|ti| drttllnl. N"ova hl»a t"»a| mesta. tr» sobe. kuhinja, vrt. prltlkll- j n« tn elektr. razsvetljava, i Ogleda s« aa Vodu sodni c. a* jb* - ------tfU ' Stanovanje obstoječe Iz 2 sob In kuhinje. v Mariboru, blizu glatueua Irua, zamenjam z enak Iro v LJuhllr.ttl. Naslov pov« uprava „Jutra". iSOO Majhno stanovanje kompletno ali ob-'oječ« is dveh etib a souporabo kopalnice. v novi ail stari alsi. se l*če. Plafa se dobro, ludi za datjžo dobo nttitrej, event, ae da lotil odškodnina. Srpa rlrait vbod In ceiilrutn mesta pogoj. — Ponudite t opisom lese stanovanja nal se pož-Ijejo na upravo ..Jutra" pod iilro ..Samski dum". |5n V upravi »Jutra« naj se dvignejo nisma pod naslednjimi i I (rami: Urtl r.a]e, Ilella, Čedna 650, Egtrlia, Fllui. G. V. li. Gospodična In llvllja. Intel I-»eul, Idealno«!, Janez, Kolodvor, M Kovaflč, LJubomlr, Mara rt.. Najdeno 25. Neimenovana, Ostaif-in oseooo nepoznat. Or^nnl7alor. Provizija 2S0. Strojno pletenje 6t5. Srečen nI kdor blra satn. Stalen 5H4, Sptto^lad j000, SpretniJ«v«l«c do garderobe Zidani ttittal, Saum It Cer., 8aniosioj«ti «ospo.lur, P. P. |34!I Takoj Sta. Upanj« pol življenja. Vlsokoko-lec 464, Zoačajeo »4. »Slovan« Na svidenje 29. Jan. ob 6. uri ca oiueujeuem kruJtL I STO Gospodična kl Je bila opazovana prt prrd.tavl ob |6. url od gospoda v kožuhu, se oaproda, du se lavi v upravi „Jutra" pod „»larcco". 190« Črn lovski pes (brak) pod Imenom ..Sulc". srednjo vellkottl. se Je Izgubil. Najditelj naj ga odda proti primerni nagradi n« naiiovs Javornlk, tlomobrtntka c. 7. 17«1 Lovci, pozor! 1 Porenl a e proda eno leta stara čistokrvna ioveka palca pllčnrka, nernSke, relaato pasma s popu no sobno dre-suro, katere starti imaje rudovntk. Poltv« te v trgovini A. tibert, Prekernovg ulica. |7u* Srna S metecev stara, krotka. m» proda. Naalov pove uprev» ..Jutra". lSl» Putkam 16—20 let Pelellnček, dolenjska krvi. lite pulko z» siare dni. za skupne aprehodr 4 konip. Neantinlmn* dopise In tanio e Sllkv. na upravo ..Juira" pod ..Zrnaeo Murček 105" -Tajnost zajamčena. |S|« Zutonj! Z^atoaJ ' Trgovcem senzacljonslal ceolk ,.Sr*&»-lov" puklje Poetrgin. Vldtm-Kriko. |2T« Mladenka mlmegs tcatals. l»'e Ukrene ljubezni, ttesce doplt« ra upravo ..Jutra" pc4 marko .titUM* 1 Zastopstvo vetje, tu- »II tnozemtk* ek«port»e tvrdke. »tiroma tovarne, želi prevzeti v Sloveniji pri najuglednejbia tvrdkeb dobro vpeljana trgovska ageatura. — Cenjena ponudite na upravo ..Jutra--pod »Prvo v rs La« r«f«rer.te". |M4 ALEKSANDER. DUAAf > ZVESTOBA IDO-GROBA (!_A-DAA\Q Dc' AON$ OR.E AU) 63 j,Da, pa jaz sem žejen!" ugovarja debeluh. „Dcbro, napij se, jaz lačas osedlam konja, a glej, da ne bo preveč." »Samo steklenico f* .- .!'■' y. ■:■■■.:' »Dobro, ena naj bo!" Gorenflot izpije dve, Cliicot z?sede konja in odja?e, in ko Gorenflot vidi, da mu je večerja odjezdila po cesti, se zažene na svojega konja in pohiti za njo. Ta naglica ie bila končno poplačana. Drugega večera je Chicot malo ped Chalnosom dosegel mojstra Nikolaja Davida, ki je bil še vedno preoblečen v «ugo. Sedaj ga ni več izgubi! iz vida, in zasledovanec je prav tako kakor zasledo valca ujahal osmi dr.n po svojem odhodu iz Pariza skozi severna vrata v I.yon. To je bilo skoraj co isiem času, ko so Bussy, Saint Luc in njegova mlada žena prispeli v dvorec Mčritlor. VIII. CHICOT IN NJEGOV SPREMLJEVALEC SE USTAVITA PRI LABUDU S KRIŽEM IN KAKO JU JE HOTELIR SPREJEL. Mojster Nikolaj David je krenil v prvo gostilno, Pri lsbudu s fcrižem. Cfcicct je najprej malo časa počakal, da vidi, ali se bo advokat kmalu vrnil, kar bi značilo, da ni dobil prenočišča. Pa ga ni bilo več iz gostilne. Nato je Chicct poslal Gorenflota: »Vstopi, vzemi sobo in reci, da pričakuješ svojega brata. Ko se bo zmračilo, pridem jaz, pričakuj me. Ali poprej se debro oglej po hiši, tako da me boš spravil v sobo, ne da bi me kateri domačih videl Izberi prostrano in svetlo sobo, lahko pristopno, po moinsti ono, katero si je najel polnik, ki je pravkar vstopil, kakor si videl.' Okna naj gledajo na ulico, da bom vsak čas mogel videti, kdo prihaja ali cchzja. Ped r.ctenim pegojem ne hi enuj mojega imena, sicer pa obetaj kar največ moreš, samo da ti bodo >erjeli." »To se bo vse zgodilo." Gorenflot je tudi to svojo nalogo izvrstno refil in je ponoči pripeljal Chicota 23 rcl:o v njegovo £o'jo tei mu medlem razjasnil, da je ta soba sicer na drugem hodniku, kakor tujčeva, ali da je od nje ločena samo s tenlco precrrjo iz les? in apna Chicot je pe^lušal svojega maršala smehljaje, ali pozorno Ko je poročilo nehalo, pravi: „Vse, kar si mi povedrl, zasluži nagrado. Nocoj boš pil vino iz Xeresa. Gorenflot, tako mi duše, prijatelj si mi in Xeresa boš pil." „Ne peznam še pijanesti po Xeresu," pravi Gorenflot, „aii predstavljam si, da mora biti prijetna, ko je že ime vina tako prijetno. Sto vragov, to pijanost boš poznal čez dve uri, kakor sem jaz res tukaj!" Chicot pozove krčmarja, ta pa mu sporoči, naj nekoliko potrpi, ker ima sedaj baš opravka z nekim potnikom, ki je prispel preje in ima zato prednost. Chicot je pogodil, da je ta prednik baš advokat mojster Nikolaj David. „Kaj imata neki ta dva?" se vznemiri Chicot. »Mislite li, da imata kake skupne tajnosti?" »Hudiča. Kako pa! Saj ste videli lopova gostilničarja, in sedaj se ponižuje, da govori s tem potnikom, ki je na videz oblečen kot lake?" »Ni več lake. Videl sem ga. Sedaj nosi črnino." »En razlog več. Gostilničar je brez dvoma zapleten v to spletko." »Ali naj gledam, da kaj izvem od njegove žene?" „,Ne, pusti, ljubše mi je, če se enkrat sprehodiš po meetu, poslušaš in gledaš." »Hm, pa večerja?" »To bodo pripravili v tvoji odsotnosti, a evo ti tolar, da se pripraviš." Gorenllot hvaležno vzame tolar, jedva pa je zapustil sobo, vzame Chicot sveder, in počasi ter previdno, toda energično napravi luknjo v leseno steno, ker je bila deska precej debela, luknja pa precej ozka, ni mogel pregledati vseh delov sosednje sobe, toda jasno je mogel razločiti glasove, če je pritisnil uho k prevrtani steni. In tudi gostilničarja, ki se ie razgovarjal z mojstrom Davidom, je prav dobro videl. Iz razgovora je Chicot razumel, da se David posebno hvali s svojo zvestobo napram kralju, in povedal je tudi, da nosi neko poslanstvo, katero mu je poveril gospod de Morviliers. Ko je tako pripovedoval, poslušal ga je gostilničar sicer spoštljivo, ali navidezno ravnrdut.no. Chicotu se je celo zdelo, da sliši v njegovem glasu neko ircnijo, kadar se je izgovorilo kraljevo ime. „E no, da li ne pripada ta gostilničar ligi? Vse mi tako izgleda. No, pa to bomo kmalu izvedeli." Ne dolgo polein vstopi gostilničar ludi pri Chicotu, s kapo v roki, toda z onim porogljivim licem, ki je vzbudilo Chicotovo pozornost že, ko je gostilničar govoril z Davidom. Chicot pove gostilničarju, da je Gorenflot radi ne!;ega govora, katerega je imel proli Hugenotom, padel pri kralju v nemilost in da je telil:o kakor presrnan. Iz sočulja, katero je pokazal gostilničar za to pripovedovanje in za menihovo usodo, je snozn.il dvorski šaliivec, da je očividno niegov gostitelj prav navdušen in zvest pristaš lige. Na (em spoznanju gradeč je omenil, da je rrojsler La Kuriere njegov prijatelj, a gostilničar je lega vileza poznal kot preganjalca llugenoiov. S tem pripovedovanjem je gostilničarja še Polj pridobil, a najbolj nazadnje, ko je izdal še tajnost. da je Vel ki l.enrik de Guise njegov prijatelj in zaščitnik. „Ako ste prijrtelj gespeda de Guire, potem poznate to?" vpraša gostilničar in napravi z roko po zraku neki zidarski rnak, po kalere.r so se spoznavali člani li tudi v najem. Ponudbe . n3 u >ravo ,, Jutra" pod „UjO(Ina prilika" 2ri::» Jezero na Bledu zampznjeno 235-» Krasna gladina, lepo vreme Priporoča se Hotel Topi ce ^ rf* "f ^ ^ f ^ S-.echht s ru 311 > f nja dvoko'es v ognju Sorodnikom. lmmneem in prijateljem javljamo talno vest, da je nas preijubljmi soprog, oairoiua oče, uoapud iihael Selan ▼lijl paznik mestnega dohodarstv nega ar^d* danes ob '/,9. uri zveier po d'Igotiajnpm mufot-m trpljenju » državni splo*m b.doici i-diilxg<> du*» lVnl BpiUMIf " 'IU XI l'(I|l'UII 5T.IJ1, IlIKJglP tlll-O Pogreti dragega poknjit.Ka Iu t ne leli<> dne 2.1. t. m ib t uri popol iue iz mriv smee iiržone spImiiH holmca t Lju dj.iui ua po-k0paii£ e pri iioi,etD gruliu v Stekanji vasi. Stepanja vas pri Ljubljani, due 21. januarj* 1925. Apolonlja, roj. Kaviek, soproga. 268/» Franol, Janez, An to a, sinovi. Kina, Ana, hčerki. i I kakor tudi racne knvi i I name predmete, na-> »or j tali e, po*telie. mite. «t<* j le iti. Utriijero »»a I j plok roka. lirar^ka. »o Imi in črknshkarnka drl« eo telo ui;i dnin eeuah Franc Bokal 2"or Suk' 1 Celovika cei a itev. 65 pole? m in ee. Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leio 1925! V novem letniku bo izhajal vse leto iiroko zasnovani in zelo zanimivi roman Šentpeter. II. DEL. Delanje ro urniit t •) igrile navalit-, nngiiue. strasti, aacuiriije tln krartenja). 2 ) tiri ne oimni* b rao-sessuaiiti si, m *-emir, • >ile|isu», hi-ti-ri a. 3.) nrriiniriie ipiimK o ipneioat inlof. f|rr>ois in ur. Garsiiiiruni nsiirm