volilne PROSVETA GLASILO SLOVENSKE ss. uu, m (k* rete of :yearxxiv. Rudarji v West Virginiji ■■te organizirajo gjl [ttku j. »FeMei sposlsvalsi M-| j ro n koristi Mavossi pakten" »ed reorganizirano J __ «d)o In Lcwieoas Njegove funkcije eo pomenjkljl Llmta^^n. - " " ^^ "hUV"n aratna in neodvisne rudar- Waflhinjft(m> D. C. _ (FP) — _ unija ®e »nuje m^ rudarji> prtdiedB|k Hoover je ponovno We»t Virginiji. "'dokazal, da ne ve kaj govori, ko be gibanj« naletelo na opozi-K y ^ ^nUti vetira-[opri voditeljih reguarneu-Ija Waffnerjeve predloge dejal, ,, ki ji načeluje Lewla, in oa u bi apr€jetje lte predloge pome-iz tega gibanja zrasla PO-|nllo velik ^^ £Veznemu upo-jn nova organizacija, ki do glevmlnemu biroju, ki letno pre-raiU v svoje vrate vae rudar-^ milijolloro delavcem, ki ae ne strinjajo a politiko Dnevnik "Baltlmore Evening jnjaških unijaklh vodite- gun» je radi pr«dsednikove izja-r. ' ve pričel a proučevanjem po- iedavno ae je v tem letovanja tega biroja in ugotovil, "a konvencija, katere ae je L^ w wll ^n^tor Wagner, pred-rtllo 64 delegatov, ki ao re- L^^ Ameriške delavake fede-aentlrall 10,000 ie organizi- racije Green in nekateri drugi u-ilh rudarjev, članov krajev- voditelji v pravem, ko ao unijr ki ao raitreaene v pre- trdlUf je biro brez vsake vred--ovnih distriktih v bližini J nosti prj iskanju dela za brez-j-lestons. Premogovni oko-1 po^jne. Kanawha ima veliko število Edina funkcija, ki jo opravlja aogovnikov, v katerih dela u biro, je posredovanje za doba-00 rudarjev. Val ti ao bili vo farmskih delavcev, katerih leti dobro organizirani v|dei0 ^ sezonsko in traja aamo IVA in sklepali ao pogodbe par tednov v letu. Farmarji ae | Kanawha Coal Operators obračajo na ta biro, kadar potrebujejo delavce. V prošlem le-sedmimi leti, ko je bila Uu je » posredovanjem biroja bi |ja na višku avoje moči, je h0 upoelenih krog 60,000 delav fcn U Lewis fo^siral distrikt- cev na farmah, kar je malenkost [uradnike iz urada, na njihovo v primeri z milijoni brezpoaelnih. L*-) pa je imenoval provizo- Na to šibko podlago ae je Hoo-uradnike. Poaledica je bi- ver opiral, ko je iirokouetno iz-razbitje unije in rudarji eo javil, d^ zvezni upoalevalni biro izročeni na milost operator I lahko zadoatl vsem zahtevam pri , kl «o izrabili priliko sa sni- reševanju brezposelnostne krize, nje mezd In uvajanje —1 1,1 m je postal nevzdržljiv. , ro ie pred dobrim letom pfi- M alnJIfclHf 1 OtllN [do preloma med Uwiaom in ----V najstim rudarskim dlstrik- . in je bila ustanovljena "re-|oi»lJska »^^^^odgiaaovala nizi rana" unija, so rudar- ~ cu West Virginljl postali del a^rakT državne legialafture je odglasovala s 102 proti 10 gls-aovom proti predlogi, ki je zahtevala odpbklic zakona proti kriminalnemu aindikalizmu. Ta zakon je bil sprejet 1. 19v času vojne histerije, in je v prvi vrsti naperjen proti radikalni propagandi. Predlogo za odpoklic je eesta vil B. Silbert iz Clevelanda in v tem ao ga podpirale nekatere de lavake organizacije. Proti ao nastopili lobiatl Ameriške legije, ki ao poudarjali, da je ta zakon potreben, da ae dežela zasuje pred notranjimi aovraintki. R. A. Pollack, član niije zborni, pa Je dejal, da aa ta odpoklic o*r«' vajo aamo tujerodni agitatorji, ki hočejo uničiti ameriške^institucije. Avtor predloge Je biledl-nl, kl jo Je zagovarjal, drutf X* ao jo pobijali, mnogo pa Jih Je POlfORNE JEDNOTE :gfO, Ilf„ pondeljek, 23, miret (Mtrch 28), esettoa lisa, Aet of Oct. 1» DiedaMM ta Kssspcua v RENVORSKI SESTRI OPRAVI gibanja. Pričeli ao ivnim orgarizntoričnim - in posrečilo se jim je, da teku enega leta organizira-\000 rudarjev. Pri tem de-a jim pomagala Prank Kee-in Fred Mooney. je bila "reorganizirana" uničena s sodnijskim od-in ae je Fishwick-Wal-|jeva grupa upognila pred om, je bila a tem ukinjfena pomoč za organisiranje rjev v Weet Virginljl. ker jih je uradno obvestil, l*wis spet nščelnik rudar« [unije. »ledica je bila spontana re-in separatna dlstriktna u-Ako bo Howat sklical kon-cijo, bodo rudarji poalali svo-^elegate, medtem pa bodo r1'* ohraniti pridobitve, k b h izvojevall v hudih bojih _______ . H ^ ahllay ki js Wla avoječaapo Ml ravnatelja obeh davnih čUnl komitejev v obeh »J^ v poUcijski alušbl kot tajna vo- kaanilnic v Jolletu, v katerih ae cah ugodno poročali o aadevnl proti ^mokratom n «PubUkw PJJMS ^ nwlavno poba-U mesec dni ponavUajo upori ln or^dlogi T eem. kl kontrolirajo volilno ko vrit ,iuibe po- Ogradi Jetnikov. Medtem, ko je Znatni komitej je potem. Ko mleMo v o^^tej^^ šikaških polkijekih kapi- trajalo taprtievanjs. so .pat + je dovolU IlMnoiski asociaciji vrfffczn^uklo , bruknlli Izgredi v novi kaanilnici tovarnarjev in drugttn loblstom. glasovnice. 8 po- odl^ zaroto demokratov * ^^ itirSšjat ur. Tako dolga Ja pretrgali preiskavo ter m nagla vedsll svoje argumenti', aoclaa-t nraviio da bila njeiaTpovest. Dale je Ima- odpeljali tja, da na svoje oči vi-pri£J5u načrt v sprejetje. na PSS uradnikov ln poli- dijo, kaj se godi. Okrog 700 j^-Par dni prej eeije komitej ni- «nlh milotcev, ki ao »pleteni nlkov jf raMrrajalo v celicah In iie zborake s 26 proti 7 glaso- nomlniranje kand dat«v i»wm ^Jf raakrlU Js v de- »ahtevalo hrane, kajti ia od ara-vom ^zr "kef sprejetje tf^^S^J^lika^s taj^aP>lSte«. kako polkUaL, ne ^ drugega kot auh kruh ^ ^tra debata i« ^ so is dolga late ščiti gangaše, bu- ln Vodo. Jatnlčarjl ao pojaan M, w.lwec Grovsr C. Bowles ta n ^ tlsgarja, bprdellrje in druge ele- Jt to kasen «a aadnjo ravolto STst Lo^si ja označil vse. Jo msnte v "podaemlju", kl plaču- m pošlfe. PoaUnci ao ndkaj ča-kUo «govirja5 predlogo, za eo- ** j^Vtvii' dru J, jajo podkupnino. sa izprašava!! kaanjenoa, nato ao cl.nSS-vrolu Thomaa ^ ^tudl da j^ OT«^ ^ ^ffj^J 1 rjaTOrmacUa v^ajku, ^^ 1. voau (»vin ""J — -r-.. .. predloge. DmI 1« 0"0ri«!y P"v tok nasprotnik .oci.ll«n. kot ^ ^^ ^ Herbert »oover, ip »»eeno krto- i mUII. 611 toverntrj., ker » ^^ ovrgU vi. ergum.nU volil- U takorl*S«v)e tenric v lndu.trl- "nt1'h"k^*rj4Vi ^ tl »J Jah. onn vatralali pri svojsm odloku. ■ Delavake unije In raane pro- eno vatraja« pr Menllni Uvšl MMŠkl 1 HPNRHPi- iP^PI"®^^^^^ • nemirov mad kaznjenci ja novi oproatitvanl aakon (paroli sy-st«m), na podlagi katerega ss godi krivica starim jetnikom, kl so bili obsojeni po prejšnjem aa-konu. Hlll Je proti novemu aako-nu. kl dovoljuj a, da aodnlk lah-ko obsodi roparja na nedoločen čas zapora, na primer od snaga to dtaetlh lat, nakar oproatitvanl odbor določi po obnašanju Jat- Politiki kontrolirajo šole v New Yerku New York. — Javne in višje šola v New Yorkb slutijo tam-manltakim demokratom In ao predmet, ki ae ga izrablja za ra-kotlrstvo, je dejal Henry R. Lin-ville. predsednik krajevne učiteljske unije. Pojasnil js, da ima demokratska politična mašina popolno kontrolo nad šoUtvom, kar ona imenuje vse višje uradnike v šolali in prosvetnem do-partmentu. Pri tem malina ne gleda na aposobnost oaab, katera imenuje v ioMce urade, temveč na politično privrženost Le tista oseba, kl ima vplivne stike j demokrati, lahko upa na službo v newyorškem proavetnem de-partmentu. bolezni l'«#Wjl rirajo predlogo, M veselij prve j jj—£ bU <*tošen ko-1 aaliaU mir la dvakrat velike zmage v dvajsetletnem bo- J^j^J obrivnava ss Js vr- _ Kl ln v» inamenja katejo. volHn, UoroWJ, J. p*, vlade, j. v«eraj umrl v .t.ro.U fin n mor^o «^uiltl v-h d. ki Mirt .prejet, ko bo dan na rtA^e. P<»- M M. PJMNfl > W»kl operad-j Mt tot, ao ellm. »H^dovolJnl ta tl glamvanje. llbno Mttlal .tUno, kl Ima le«al- jI na mehurelh kamnih. pOTMgtajo krava^. Zahteva d^U. A SLIg, amerllke J- fe | ^ && i i katastrofo, toda pralno ja do- spel tja. ja bil Jsures umorjen I bili ubiti feoruarjs, m n vojna ja bila napovedana. Mu-eller ja nato Imel aalo pustolovsko potovanja #ez Belgijo nazaj Nemčijo. ' OrfaoUlrani to Wll romlSijT a komponije__ A detektiv in šplon W. J. Burns T7 __ (FP) _ priporočal deportacljo vaah tuja- tftsjgvagt ^žSSaa: družili temu gibanju, pa larab-ae bodo pogšll z gaatopmav *om v dosego svojih panlje gleda mezd, » lspodkoplje te- mer ln drugih vprašanj. Dalje JBJ^J^,«- matitucijam. je umaknila mezdno gnttanjaJJ državne organUa pet odatotkov, ki ^J^t cijV^Tl^ll Fletcher Hobart stavki, toda odklonite ^J^evo dA M jf radikalna za priznan a unija. ij? I propaganda raašlrlla mad otru-vodila National JiTjlvnih šolah. D. aa jo <.d- era unija, IjviftaraknAUfMtirala ustanovitev ClJr, JJTttiS? ^»Uski or- otroških klubov, kl naj poučuje-Albert Berkman, unljakli or- ujerodnlh aUršev - ganlzator In oden od voditeljev ^ J^ stavke, je Ml aretiran ln uvede- patriotizmu.__ deporilra! tftt^J-S M K-vdalk podpri Mkte lPvC?e aa nasilna dejanja in v rudarake unije X ... I Hprlngfield, TO. - Oanaraln Procea proti španskim revolacl-oaarjem Madrid, tl. marca. — »odnij "" • Alcall Za-1 Posneto mlako za »alt Lake City, Utab. — Dobrodelne organizacije v tem mestu elcer nlao Izvedle famoznega načrta, ki ga je predlagal senator ftmoot, to je, da ae vsaka druti-na odreče enemu koellu v tednu in da ae denar, ki ae ga na U način prihrani, daruje v akiad za brezpoaelne, iznašle ao pa nekaj drugega. Tukajšnje mlekarne ao oddajale vsak dan od šeeto do tieoč gakmov posnetega mleka o-koliškim farmarjem, da eo z nJim krmiM prašiče, eedaj pa so dobro-delne organizacije izpoelovale. da se to mleko porabi za naštevanje breapoeelnlh. upor. oprin»iiw»u. »ea. — -------- KompanUa Je upoellla vas državni pravdnlk Cariatrom Ja te etavkarje In izjavlja, da bo dr- dni sporočil državnemu rudnU-tala tudi druge obljube, ki Jih kemu direktorju, da mora forai- je dala delavcem V komitejih, kl bodo diekuzirall o odnoiajlh med dstavd In kompanijo, so za-atopanl unljskl In naunljskl de- le vsi. treba ubltU lahko bi bili ujet! !n ubdrtanl pri šlvljanju. ■ HUI Je priporoči! sledeče reformo: Za vsako kaanilnlco poaeb-nega ravnatelja Zvišanja plače _ , , strašnlkom; idaj imajo najmanj Dralafjr akbfulal i/ewlaa lm#tl ^ b| morali najmanj Naw Virii. - Znani ameriški \%m> dl w b||| varni pred pod-piaatalj tW>dore Delaer je «ad- kupoVanjam. Bavnatalj bi moral nji petek »vačer dvakrat udaril lmitl ob|Mtt da aam naaUvlja po obrazu Sinclair ja m odatavlja strašnlke. V vsak nsga ameriškega pisatelja, kl ja VatiUllcl b, ni smsk) biti več kot dobil Ncblavo nagrado. Zgodite J£(H, j^nikov. Zdaj morajo Ime-se je pri slavnostni večerji, kl ja u irj j#iniks v vsaki cslict. bila prlrsjmia v počast ruskemu komunUtjšnemu pisatelju Borisu |M_^ ^ A^IU v aa. Pllnjaku, kateri ja prišel pred Mil0l|fl M f nekaj dliavi na oblek v Ameriko, mm\u Zbranih ja bilo veliko število II- ' , . teratov ii urednikov, Lewls js v .... syojem govoru nsmignil, ds js ^ ^ republiki ste aklealH i>.lr oreoUal la knjige njego- trgovine rati določbe rudarskega Mkons ki se tičejo etreljačev v premogovnikih, za kar saje tudai^a unija norita zadnji dva lati. , Zakon Izrečno določa, da morajo biti uposlenl streljačl za ^ ^ a - fSSU«; Hinduji ao bili včeraj v Mocniju.j ^nif4|n€g|| pravdnika pomeni Dreiaer praplaal ia knjige njego-ve šans 1000 besed. Drelser je kmalu iK>tem stopil k !*wisu In marea. - Nemčija ga dvakrat Ulebnil po obrazu rs- j u it0^u v ^^o "To je plačilo za tvo.1ja- ^'^ba jatako ladelana, umeatne beaede.M Uwia nI vrnil JJ^ k|^mlrovnih pogodb z zavezniškimi dtavaml, kljub U-T~ I mu pa daJs obema deželama ve- goetellatl eevaJB SUekketai gtockholm. 21. marca. -- Pri občinskih volltvsli v Btockholmu, glavnem mestu ftvedAe, kl eo Wl€ 19 marca, je -ocialUtlčna stranka dobfla abaolutno večino v mestni zbornici. Aoclalieti ao pridobili devet novih mandatov Hi zdaj jih imajo «0. *J»oetek stranke pa skupaj 40 BocUUIijU-čni flaaovl ao naraatli od «WS v letu na lOO.ftOO pri teh volitvah. Neki musliman Je ubil talko, kar je pri Hladujih načuven zločin, ker Hlndujl smatrajo kravo aa sveto žival. Vsled tega so Hlodu-jI napadli muelimaae in jih 12 ubili ter sašgali njihove hiš#; Angleške vojaške čete so naredili mir. veliko zmago za John Hindmur »ha. predsednika ^f™** ga rudarekega poddlatrtkte. k je vodil boj sa forelreijje določb, padla v Marrlaade BaHimere, Md - Poročilo dr lavnega dalavakega departmen-U govori, da je zapoelenoet v In-duetrijah te države v meeacu fa-bruarju padU za mesde pa so bile v letem meeeeu znižane ta t 'l V primeri a letim mm eem prošiega Iria ea je aapoele-m>si znižate za lft>* Proteatanlake seikve odobrile Uk0 ugodnosti v trgovini Ingo-kantrole porodov apodarskih pogojih. Zakonodaj- New York. — federalni svet -tvo obeh dežel, tikajoča Kristovlh cerkva v Ameriki, kl rine tn trgovine, je tae»iačeno. prsvl? da predetavlja 27 prote- Nemška in avstrljdka vted. stanteklh aekt v Združenih drža- .^Informirali vss ostale dašeU v ah In 2t milijonov vernikov, je 0 vaeblnl pogodbe. Kakor poro 20 t m soglaano odobril kon-Ujo, bo nemška vlada povabili frolo porodov. Bvet Js Izjsvll, da VBt .o^lnje dešele. naj ae tud Tovarnarodpravi jt "konlriu^ptivna kontrola za oženjene ljudi dobra In moralna in eerkev ne sme delati zakono-dajnih ovir". Charlotte. N. C. - Maafirot-nlkl predloge, ki prepoveduje no-ltv> delo za ženake In otroke v tfketilm InduetriJI. aklkujejo Ujne sestanke, na katerih kuje jo načrte, kako bi ubili predlogo Povečini eo lo tekstilni tovarnar jI, %! vtečejo dobičke la Wwriš- tanja Unsk In otrok In jih raje ^ ---^----- ,, upoelujejo kot moške, k#r delaj« j države, la ga predlošll prvi za nižje mesde. »bnmlel. H| pridružijo carinski uniji ii na ta način storijo prvi konkret nI korak k reallzlranju evropek federacije ali Panevrope. Ortav« i— - * nI "•"'"^T ' Ihm M aaA*a 9—**. «• —J« • ♦fT4" fmmrtu O ........lllna komialja razume politično demokracijo na U način« da ame jo le republikanci ln demokratje kandidirati. Delavske stranke ne sm*Jo Imeti svojih kandidatov na glasovnici. To j« nasilje. Ako ne bodo smeli ljudje voilU kogar bodo sami hoteli, bodo kmalu Izgubili vero v politično akcijo in lotijo se *dlne poti, ki Jim še ostane In tstera je tlačlte-IJem najmanj ljuba. Miss Ckristabel Paakhurst j« postala ta nekdanje sufragetk« fanatična verska mlsljo-narka. Pred kratkim Je rekla, da bo živela toliko čaaa. da pride Krtet drugič na svet Po prasni veri to pomeni aodnjt dan. ampak Chrietab«! ne verjame, da Krlst prlaeee konec sveta a svojim "drugim prihodom". Po njeni verhbo Krlst delal silno velike čud«š«. Ako prid« Krlst v Undon. bo moral nare-dlti silno vstlk čud«*, da ga bodo angleški krUt-Jani spoznali In prignali, t obujanjem mrtvih J**® ®»č. ker to še delata Uoyd George in C mttcrtaz, Razprava je bila o zadnji razsodbi ns sodišču. kije v prid J. L. Lewisu. Bile ao dsfeate, ali Lewls ni imel pristašev. Bili so rasni govorniki. Prvi ja govoril A. Germer ln je situacijo predo-ČH Uko kot je: da je težava z organiziranjem premogarjev radi alablh finančnih sredstev in tudi radi slabih delavskih razmer. Čeprav pridobijo člane v organizacijo, eo tako slabe delavske razmere, da ne morejo plačevati mesečnih prispevkov. Omenil Je West VlrginiJo, koliko so potrošili, da so dobili 8000 članov, ali od teh je aamo 800, ki moTejo plačevati asesment. V Ohiju ao potrošili tisoče dolarjev sa orgsnizatorične namene In imajo le 28 članov, ki morejo asesment, Isto Je v Kansaeu, Arkanaasu, Oklahomi itd. Vse stroške je moralo kriti le illlffaioko članstvo, kjer jih je pa komaj 80,000, ki delajo manj kot pdbvico čaaa. Bila so razna vprašanja, ako je ree, da ao se pobotali z Lewi-som, kar je pa Germer zanikal. Na vprašanje, ali je on ga to, da se pogodijo z Lewlsom, je rekel, da že ne more odgovoriti, ali dal pa je tazumeti, če bi Lewli pristal, os. priznal uradnike reorganizirane UM W of A, da bi bil on sa spravo s Lewisom. Govoril je tudi Bili Daech, organizator reorganizirane UMW of A, pobijal je sUovito vaako spravo s Lewieom in kritiziral vse uradnike izven Howata; dobil Je odobravanje med poslušal-tl, Urinega Germer ni bil de-lw.gR, ' ' Govoril Je tudi Howat in Je silovito pobijal taktiko vseh dis-trlktnih uradnikov, ki ms rijo za aprsvo z. Lewisom. On Je rekfj, da ne bo nikdar kapituliral pred Lewisom, to če bi bil on to vedel, da pride tako daleč, da bi ne bil nikdar fprejel urad pradeedniks. Omenil je, da Je on vzel to mesto z lavestjo, ds ae vojna g Lewlsom ne neha prej, da Je dobljena ln Lewls poražen na celi črti. Rekel ja tudi, da je Lesrls apeliral štirikrat na sodišču« ko sodnik ni razsodil v prid nJemu, ali dlstrlktni uradniki eo pri prvi izgubi zlezli pod klop, namesto da bi nadaljevali vojno do konca, katero ao začeli s to mislijo. Howat Je relpl nadalje, da u-radnikl nimajo ta pravice, da bi šli preko članov, kateri so proti diktatorju Lewlsu In da bi po njegovepi mnenju morala biti sklicana konvencija, ali pa zadeva dana na referendum, da Članstvo aamo odloči, blr financira vse stroške. Howat Je akllcal sejo vseh u-radnikov Ig raznih držav za 17. t. m. v 8t. Loukk Mo.. v svrho posvetovanja. Ho>wat je ss to, da bi se vršila konvencija, katera naj bi representirala rudarje Ig vseh držav, na kateri naj odločijo, ali eo sa spravo a Lewl-som, ali ee* pa boj nadsljoje do čaaa, da epravljo Lttrisa ven. predproda j i šest vstopnic in še jih ni blio zadosti. Prišla je cela družina b hiše, ki je v dva "itu-ka" —. aamo "Pltt," policijski jm*h je ostal doma za varuha. Slišal sem tudi nekega dekleta, ki je bilo vprašano, zakaj je pri šla v naš "dump." Odgovorila je, da je mama članka tsga df lUlIR in JI je rekla, naj gre zvečer na našo veseHeo. Rabimo več Mandelnov, Mal-narjev in mamic, ki bi poslale svoje Merice na veselieo društva "V boj". No, pa je že bilo precej Članov — še Vinko Starman je bil. VVell, on gre lahko, ker je fant. Uprizoril je tudi "minstrel ahow." Krit je, ker nekateri takoj postanejo nervozni, kar bi pa ne smelo biti, gsj še krotilec levov v Al Sirot Groto cirkusu ni bil nervozen. Sov je šov. Gotovo bo na prihodnji seji predlog, da se da iz blagajne sa to in to, ker je nujna potreba. Ampak nujna potreba je tudi bila priti na veselico. Saj tudfc telite, ds m najamejo dvorane— upam, da me rasumete.- Ker ste prešlih par tednov precej čitali v lokalnem Ustu o nujni potrebi brezposelnih, vas opozarjam, da bodo prihodnjo jeeen koncllmanske volitve in bodo mogoče rabili vaše glasove. Zato je aedaj potrebna nujna reklama — sa nujne glasove v jeseni. Do you get tha point? Frank ^__,__„___iskega oddelka društva št. 47 SNPJJ Pogreb sa je vnšil civilno dne 7., marca poppldne pod vodstvom društva In tudi anglgšhn poslujoče druitvp št. 587 SNPJ je sodelovalo. 4er so jo mladi fantje nosili. Imela je toliko cvetlic, da je bila vsa krsta in soba obložena s cvetlicami. Pogreba se je udeležilo veliko članov in Članic ter prijateljev in še veliko večja udeleAba bi bila, ampak ;e bilo izredoo slabo vreme, -ker je bilo Uko zamet je, dk niso kare vozile po mestu. Prišli so tudi prijatelji iz drugih naselbin, ki ps so imeli težkoče ns potu z avtomobili. "Na pot so se tudi podali prijatelji te Springville, BI., ps jih jb sneg zsjezll v Blooming-tonuji so se morali vrniti nazaj. ( Nobeno oko ni oetalo suho pri pogledu na nesrečno mater, oče-U in sestro, ki so bili čisto strti od žalostf. Da je imela tudi iskrene prijateljice in sošolke, se je vlilel prizor ns pokopališču, ko so se štiri dekleU skupaj držale 1n drugs drugo tolsžile in v£ Štiri ps Uko obupno jokale, da si niso mogle utešiti žalosti. Lep poslovilni govor sU imela John Ocepek, predsednik društva it. 47, in John Goršek sUrejši. Cela naselbina čuti žaloat z nje ter vojski na Chfcfcoimu: le naprej In pokažite svojo zmožnost ip narodnost. Tukaj v tuji zemlji smemo kazati svojo alo-venako savest, nekaj, kar nam laški fašizem ne dopusti ns rodni zemlji —Matija Pogorele. , Smrtna kosa Saa F rane taco, CaL — V naši naselbini se pogosto pripeti kak žalosten dogodek. Tudi sedaj moram poročati o Ukem slučaju, o smrti moje prijateljice Kristine Lsvshin, ki je umrla 8. mgrca v starosti 52 let. Pokopana je bila 11. marca db veliki udelelbl. Bila je priljubljena v naselbini in članica 3 organizacij, Vi so ji izkazale zsdnje slove. Spadala je k društvu št. 804 SNPJ, St. 141 JKJ in ženski zvezi it. 18. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je videlo ob odprtem grobu plskajočega soproga in šest otrok. Rojena Je bila na Velikih Poljanah na Dolenjskem in dekli ško ime ji je bilo Rigler. Tam zapušča 83-letno mater, eno sestro ln enega brata, tukaj pa dva braU in eno sestro. Ranjks je bila več let v Aspen, Colo., in Butte, Mont., kjer se Je rojaki otovo še spomlnjsjo. V Ssn Franciscu zapušča soproga, štiri sinove, dve hčeri in eno hčer družino, Id bo težko prebolela iz- Salt Lake Cityju. gubo svoje ljubljenke, smpak jim mora biti v tolažbo, da niso sami, ao tako nesrečni; skoraj dnevno se dogsjajo enake in še hujše islosti v družinah, kajti v tem osiru niti moderna veda na more kljubovati naravi, in tudi menda nikoli ne bo. ^ JnHa Krmelj. INmočIIo o društveni CSeveiand. — VeseUca društva MV boj" št. 58 SNPJ, ki ae Je vršila 15. marca. nI bila poeeb-no dobro tiskana, a nekaj prebitka ba Kriva ja v prvi vrsti krlsa, .drugič ps imamo precej članov, ki ao v vaš društvih in rajie delajo zs uspeh drugih blagajn. K nam le pridejo na aaje. Stavijo In podpirajo predlog«, ds a« da toliko In toliko |g gajne. V debati ee argumentira, da društvo ne rabi tako močne blagajn« ln podobno. Parlamen tarnl red — to ni delo veselic« Pravila nekateri poznajo kot če-bulo In kruh. Ali dela ~ nak. tega pa net Zato naj gredo Rusi J«, kjer Je geslo: kdor ne dela. naj tudi ao Je. Seveda ao sop«t drugi člaal. ki a« vedno odsoveja Na primer John i Rdel. ki pripelje s sabo cel odsek društva: soprogo, hčer- ReznHat primarnih volitev la važna seja Mlhvaokee, Wls. — Vsi socialistični kandidatje za šolske urade (pet po številu) so sn gali pri primarnih volitvah dne 17. marca in bodo prišli na glasovnice pri glavnih volttvsh, Ki se vrie 7. aprila. Ksndidstje soc. stranke so dobili sledeče štarifc glasov; Jacob Voung 12,290 njegovi nasprotniki vsak polovico manj; Wtlllam Buech 18r 887, njegovi nasprotniki .vssft Več kot polovico manj: Geo. 0. Strehlow 16,008, Edwln W. Knappe 12,085 glasov, njegev najbližji nasprotnik Gretrude Sherman 11,400 glssov; Ida Kent 18,009 glasov, njen naj« bližji nssprotnlk Geo. C. Zacho* pa 10,806 glasov. % Nominirana sU bila tudi soo, kandidate ta sodnika, ki pride« te aa glasovnico pri prej om«* njenih volitvah. Rodolph Mud-ruch, soc. kandidat ta sodnika circuit courU, Je dobU 18,061 glasov, njegov nssprotnlk Au» gust B. Brown pa 19,829 gla* sov; Arthur Shutkin, soc. kandidat sa dlatriktnega sodnika, jt dobil 11,488 glasov, njegov nssprotnlk B. Page pa 18,639 glasov. Ostali kandidatje so dobili primeri s temi tako malo glada jih ni vredno omenjati. Klub št. 37 JSZ ima avojt redne seje vsaki drugI četrtek v mesecu, katerih se pa ne mora udeležiti sodrug John ErmeiM radi svoje poelanlške slufte v lladisonu. Na njegovo željo ja klub ns zadnji aeji sklenil, da se obdršava izredna seja v pon-deljek zvečer dne 80. marca. Ker John za nedeljo pride domov in je doma tudi v pondeljek, se bo udeležil te izredne seje kluba, na kateri bo govoril o delovanju poatavodajne skupščine, kjer «l«'iuje sa'Interese večine. Vabljeni so vsi sodrugi ln so-druginj«, da se udeleže te seje la da s sabo pripeljejo svoje prijatelj S, da tfcmo slišali poročilo našega poslanca.—Joe. Uit, zapis. 8 pote Nenadna smrt mladike HprlngfMd. IR. — Pregovor pravi, da če ae neereča ustavi na mestu, ne odnehe prej, ds o-pravl svoje dela ln takoj je tipati. da je dokoočaJa pri družini Valentinu Ovca. kajti prtsadja-U Jim je žalost, ki jo bodo težko prsfcalell. Neizprosna smrt jim ja vesla ljubljeno hčerko Barim-ro Ovca. komaj v 16. letu eter*, sti. Bita je v dveh dneh sdrava In mrtva. Umrla jt sa takoime-novano moiganako ' bolezni ja proti kateri previja ds al po-moči. Človek pride v omotico ln se ne predrami vel. Tako je bila tudi pokojna Barbie vsota staršem in seetri—kot spomladanski cvet, ki ga veter odnes« in uniči. V prejšnjem dopisu sem omenil priredbo rojakoy na GhUhol-mu, lri so napravili izpit, (88 po Številu) za državljanstvo. Ta večer je igrala lepe skladbe šol tka godba, pri kateri je mnogo slovenske mladine. Dvorana je bfls polna občinstva. Ko ae je dvignilo zagrinjalo, je bil pred nami velik zemljevid naše zemlje. Igra se je pričela kot ponav 1 ja^Jd naseljevanja iz rasnih de-lov švbU v Ameriko. Htten je bil prvi prisor, ko je prišel na oder krepkih korakov mlad Slovak.'lri Je komsj dve leti tukaj. Kretsl se Je s svojo potno torbo po odru kot bi ravno stopil na otok Solza v New Yorku, kjer Je naselnlški urad. Prikazal se Je nato stric Sam, kataraga je Uko dObrO Igral Karol Csm pa in poleg njega mre. Stefania Matek, ki ja predstavljala Evropo, Dalja ste v lepih kretnjah in narodni noši predsUvljsli Juge* slsvljo m rs, Tomšič in mr. Drs-gesič, katerima jt noša dobro pristojala in ste v lokavih besedah govorila o novi Jugoslaviji Veliko Rusijo so pa v tipičnih ruskih nošah predstavlja® mra. Msilnkovlch, Orlich, Ksajnek Tobak in Jankovič, Holandsko pa mrs. Baraga in Medved, ki sta plesali holsndski ples v lesenih ooklah, kateri je povzročil veliko amehs, kakor tudi nastop mrs. Kochevsr, ki je v družbi nekega 8lovsna predstavljala prihod 2kk>v v Ameriko. 8meh je buA-nil med svdijenoo tudi pri nastopu sura. Hran, ki je pradstsv Ijala prihod Itelijtnov. Rojak Mra mor ps ja pokazsl krepkega pilgrhnea. Zatem je prišla na oder skupina Nemk In Nemcev, Id so s)M>toms sejali deteljo ter s pesmijo povedsll stricu Ssmu, «v Naš utopični arhitekt, ki je zaanovsl derno sUnovsnjsko hišo, se je lotil tega vpm šanja in ga tudi po svoje režiL Tako prepm sta, kakor ei jo je zamislil, rešitev seveda s toda za bodoče osnutke ima morda vendar neko konkretno jedro. Ideja, da bi se hii opremila a kombinirano jrel^p in hladilno n« pravo, ki bi dajala pozimi toploto, poleti ps i rila blsgodejen hlad, je pač zelo vabljiva, natohi je teka naprava tudi mogoča in se bo doglednem času po vsej verjetnosti tudi upe rafeljsna, čim se uresnMijo načrti Haldanea Ltbraaa, ki ste si prvs zamislila ta nati ogrevanja in hlajenja sUnovanjsklh prosti rov. Vsaka hladilna naprava je iz vidika plotne ekonomije prav za prav zapravljanji ker se dragocene toploU odteguje okolišnem zraku ali posebnim hladilnim tekočinam dovaja vodi, ki se pa mora potem sopet hladit da odda toploto neizrabljeno na prosto. Z tegovanjem toplote se proizvaja nekakšna gativna toplote (če jo smemo tako imenovati Z izgubljanjem kalorij, to je toplotnih eno| pridobivamo mrazotne enote ali frigorlje,! kor jih imenujemo s strokovnim izrazom.| je po domače povedano nekako Uko, kakor d bi človek trosil denar zaradi tega, da bi lahk delal dolgov Vzemimo, da imamo v stanovanju hladilo napravo, ki nam poleti dovaja v sobe čist, hli den trak. Pri vsaki taki napravi je potrebe v »prvi vrsti kompresor, to je poseben stroj, stiska neki plin, denimo, amonijak. Kompre sor stiska plin in plin ee zaradi tega segrej« ToploU, ki se na U načdn nakopiči v njem, i mora apet oddati, zaradi česar ee segreti plii odvaja najprvo v kondenzator, ker ga vod ohladi. Nato doteka Še vedno stisnjeni pli V prostorno hladilno cevje, kjer ekspandira, t se pravi: raztegne in zaradi tega mahoma zel ohladi. Hladilno cevje pa vsrlcsva toploto i okolice. Plin ae takoj nato v kompresorju ii nova otisne, spet ohladi v kondeofcstorju, čiga hladilna voda posrka ne samo to^oto, ki se j razvila zaradi etisnjenja plina, marveč tik ono, ki Jo je poprej odvzel hlajenemu proito ru. fn Uko plin nenehoma kroži, vsrkava U ploto in jo oddaja hladilni vodi. V resnici j cela reč' nekoliko bolj zapletena, toda za razu mevanje naše hladilne in grelne naprave, to Hko čisto zadošča. Segreto hladilno vodo spe stimo v kanal, če tisti dsn ni ravno pranja Mži. Pozirtl se cela reč obrne. Hladilno cevje, k je speljano po vnanjih stenah poslopja, spe vsrkava toploto ia okolice, čeprav je im mraz, zakaj plin v cevju je vendar le še mnof hladnejfii'in ga vnanji zrak vseeno ogreva,! tudi je njegova temperatura nekaj stopinj po ničlo. Vzemimo, da ima plin v cevju —20 ito pinj, vnanja temperatura pa znaša — B sto pinj. Razlika 15 stopinj se počssl odlaga v hU dilni vodi, ki ae polagoma segreje na to tem peratuso in spelje po posebne cevju centrals kurjave za ogrevanje S toplo vodo. Človek se samo ne more sprijszniti s tskl zapletenim postopkom. AH bi ne bilo mnof preprosteje kurivo ali električni tok, ki se ni zs pogon kompresorjs, neposredno spremenH v toploto? Pri današnjih cenah ns vsak nsčiz Toda v doglednem času, ko st bo zs šegami stanovanj uporabljala samo še lektrlka, bi b opisani način kurjsve ss 500 odstotkov cenejši pri današnjih cenah električnega toka sevsds. Naša slika je privid daljne bodočnosti. T» krat bo imela vsaka družina svojo hišico v «vo bodni naravi in lastno letelo ba za nsvpirtj dviganje, ki bo priatajalo kar na strehi. W leti bo v vsej hiši lepo hladno, pozimi ps pridno toplo, ker jo ne bo po vseh kotičkih ogrsnl strupeni mraz. , - (Siv. in svet) ____r - > — V dopisu, oai-roma zahvali, ki je bila priobče-na v Prosveti dne 14. marca, je nekaj pomot, katere želim, ds jih popravite. Pravilno ae glasi Plrts in ne Pints. C nkjstlj in ne CukUatiJ. & Kstekar in ne mr. in mra. Kutchar. Izpuščena eo bila tudi imena darovalcev: Mr. in mra. Chrietman $1.80 in S. Sodja $1. Tt je malo preveč pomot od vaše atranl in ate s tem pokasali. da alt vi nekaj več kot amo navadni pohabijcacl. Pripomba: Za piani« sami. ker niste dovolj S. Sadja je bilo Vtemirska raketa Ameriški profesor dr. Lyon, čigar po»kJj spustiti s Monte Redorta v ItalUi rak**" nsj bi dosegle doslej največjo višino nsd ljo, se je ponesrečil, namerava po najnovejša vesteh isdelat! novo vsemirsko raketo ns r» čun nekega smeriškegs bsnčnlks, ki mu K ■ v te namen na raspolago 80,000 doUrjev J meriški milijonar je stavil dr. Idronu pogoJ^" mora raketa doaeči najmanj 280 km nad ^ ijo. ' • ^ Je zgradil do aedaj te ose«/* od katerih pa ae Je dvig**« -sro je dossgel višinski r+* dk še ae vemo aičessr ns^ i v ozračja nad ^ kmjjj sti utegnejo Wti 9** * lasti unatl v notrssp sposnsnje temperat »ks v stratosferi, grsdnjs zadnje m in ISstreIHvljn ve tretjini je žrtvoval Ljrea odločil »J^j zgradil v ekoliei D*^ Dr. Lyo: mirskih rake mo ens ln s Ako pomisli čnega o prili memo, kaki ne ki bi jih zazna sti rakete. Gre stote in sestave Ker je velj rakete s 170,000 dolarjev učenjak), ae ja hodnih poskusov I nov laboratorij. Dr. Lyon je vsemlrje posrečil, pot do veemirake samo preko mlrske ladje bi nsj ms n j 50 mili ^pgUEKJJjMCA Vesti iz Jugoslavije (Pol«t«*akU Ura PraaveU v JagaelariJO itKi SBITEMBER8KI MBD SODIŠČEM tf>isi S**__ pripravnik Bodlaj, kl ZZU lani kolifo Malovi J^je bil obsojen na 12 let ft__'' || Ljubljana, 4. marca mi Lm> se\ie pred velikim se- KroincgaaoditfavLjab- Rvriiia razprava Mfper «-Mtefg pripravnika Rudolfa ' ,ji ki je bil na službi na Kh, ki je oWto#en umora Cneva pripravnika Maloviča ~ ah. Radi dekleta Slav-•jeve z Jesenic, s ka-'jTimel Bodljaj otroka in ki t pozneje aprija/teljila z Ma-nje Bodlaj Msloviča u-Zgodilo se je to lani mese- Dalje je sodišče ie prebralo po-ročik), da je bil Bodlajev oče u-mobolen, da je sestra Bodlajeva zblaznela. Zagovornik obtoženca je zato predlagal, da psihiatri pregledajo obtoienca, kar pa je sodni senat odklonil. Obsodil je po kratkem posvetovanju Bo-' dlaja na 12 let robije, na izgubo častnih pravic za vedno in v plačilo 5000 Din za pogrebne stroške Maloviča. UPRA VITEL DVORNIH LO-LOVIfiC IZRABLJAL SVOJ POLOŽAJ Upravitelj dvornih lovišč Plemelj je izrabljal avoj poUoiaj, da je dobU mnogo ribolovov v avoje roke. — Kšeft je kšeft obtožnici orisu jejo obtoženega, 28-letnegs fanta, kot ženskarja, v službi pa je _bten in maščevalen. Pri preiskavi so zaplenili krog oenskih pisem od raznih V službi na Jesenicah se ii! te leta 1927 e Slav- _____jevo ter je tmel z njo Aa. Resneje ipa je dekle za-laril, ni več hodil k nje>, ni se »I zanjo ter je imel druge, dar pa je smatral Slavko za da dekleta kljub vsemu, ta je stars zdsj 20 let. Ko i razmerje med njo in Bo-ohladilo, se-je Slavka lila z njegovim tovarišem ribi, s finančnim pripravni-Malovičem. Potem so se šilo Jesenicah razne govorice, e ie pač vlečejo po taikih tria podeželskih vaseh. Govo-le je celo, da je Bodlaj boja je okužil Slavko, Slav-lds je-okužila Maloviča itd. ija je seveda vse to vzne-ialo in pobaral je Slavko, ali Ščevala tudi z drugimi. De-je, da ne. Govorice pa ao se svsle in Bodlaj je grozil, da sramoto oprala le smrt nesli celo treh ljudi. Nssled-i dne je trdo prijel znova rtu>, ki mu je pritrdila, da je Šnela razmerje z Malovičem, I si prišlo do intimnosti. Bo-ac je tako razburil, da je »ii, da ustreli Maloviča. V od 4. na 5. septembra lani »I Bodlaj službo in je mo-ato v sobah finančne straže liti vse pripravnike, med ■i tudi Maloviča. Zbudil jih iie potem vrnil v sobo, kjer Maiovič, ter vprašal Mati. sli je res imel e Slavko Jlslovič je vstal iz postelje m da se je s Slavko sestal i fcarca in da je občeval s Pokazal mu je tudi koledarji fljfi-dala Maloviču> Slav-JUjrti_zSpisala nekaj vanj. je planil na hodnik, gole s starešino, potem je J*ko, jo nabil, atopil v Mano sobo, nameril in uetre-Wei je Maloviča v rebra in k je izstopila na hrbtu. Male radi izkrvavitve še late-* umrl. Bodlaj je hotel u- II Ae drugega pripravnika, Insnašal govoriee o Slavki, *> ga zgrabili finančniki HaorožilL ^prsvi izjavlja obtoženec, *čuti krivega. Streljal je, I« hotel ne ubiti ne težko ^Maloviča, deUl da Je v Priče pa ao Upove-»v preiskavi, da je Bodlaj urejen ,pred izvršitvi-Zr^ i« sprejemal še - ukaze od starešine, da ■ ««» po umoru zelo malo razbur- r da je l- 1 M«^lčem. »meti. a do intim- fct ^ Prišle. Bodfai "povedi Slavke tedaj ne- Pred sodnikom okrožnega sodišča se Je vršila včeraj četrta razprava proti novinarju Rastu Pustoslemšku na tožbo upravitelja dvornih lovišč Plemlja. Novinar Puetoslemšdc je nekoč zapisal, da Plemelj izrablja svojo službo v svoje osebne koristi. Radi tega je Plemelj vložil tožbo proti Pustoslemšku. Pustoslem-Šek trditev preklicati ni maral in radi tega nastopil dokaz resnice. Zdaj se je vršila četrta razprava, ki naj dokaj jasno kaže, kako lepo je biti upravitelj dvornih lovišč. Plemelj je namreč obenem solastnik tvrdke zz prodajo rib "Riba" v Ljubljani ter je kot upravitelj dvornih lovišč odvzemal raznim ljudem ribolove pod pretvezo, da se zanima zanje dvor. Restavrater Kenda je imel ribolov na Bledu. Plemelj nsu je sporočil, da se za ribolov zanima dvor in naj zato odstopi ribolov, sicer mu ga bodo odvzeli s silo, z ukazom. Restavrater Kenda je poizvedel pri dvoru, da se ne zanima za ribolov, ki ga ima on v zakupu. Zato je napisal predsedniku vlade pismo, v katerem navaja postopanje Plemlja, kl izvršuje službo upravitelja dvornih lovišč v svoje privatne interese. Graščak Galle kot priča izpove, da mu je grozil Plemelj, naj odstopi njfmu evoj ribolov, sicer mu ga bodo kot Nemcu vzeli in da se za njegov ribolov zanima dvor. Ker se je zbal groženj, je ribolov res izročil Plemlju. Trnkarsko društvo "Sava" je Imelo svoj ribolov, ki mu ga je vzel Plemelj, češ, dh ga hoče i-meti dvor. Grebene lz Trbovelj je prav tako Izjavil, da je imel v Savi v zakupu ribolov. Plemelj pa mu je sporočil, da bo licitacija razveljavljena, ker se za ribolov zanimajo visoki dvorni kfogl. Grebene je lz strahu in respekta izročil ribolov Plemlju, Plemelj pa ga je spet odstopil oz! prodal nekemu Drnovšku lz Maribora. Na Bledu je sploh Plemelj razširil govorice, da se zanima dvor za ta in ta ribolov, tako da so vsi hiteli izročati mu ribolove. Ko je hotel prevzeti blejSki ribolov češkoslovaški poslanik Seka od Kende, ao mu dajali, da se za V>v zanima dvor ln da radi tega ne morejo dati njemu. Adju-tant kraljice Pogačnik nI o tem vedel ničesar. I Banski svetnik Mencinger je bil okrajni glavar v Radovljici. K njemu je prišel Plemelj ter zahteval, da razveljavi pogodbo z nekim Dunajčahom, ki hna v zakupu ribolov nekje v radovljiški okolici, češ, da se ta ribolov zanima dvor. Ko je okrajni glavar zahteval pismene ddkaie za to, ni vedel Plemelj r<*i ničesar Priča Kendova žena z Bleda Izjavlja kakor njen mofc, da je Plemelj akušal dobiti Mejaki ribolov v roke za dvor, kakor Je trdil. Zato ao ae Kandovl obrnili na odvetnika dr. Ollpa v Beogradu, naj vpraša dvor, ali ae res zanima dvor za ribolov. Dr. Olip je poslal pismo maršalata. da »dvoru ni do ribolova. Ko je gospe Kendove to povedala Plemlju, ae Je U razburil. češ. zakaj ae je direktno obrnila v Beograd In da W mora-la to storiti preko ajega. "Nagovarjal me je, naj pregovorim moža, da prepusti njemu ribolov, sicer bova zašla v veliko nevarnost." Plemelj je torej pretil kot upravitelj dvornih lov«. Izjavljal je t*4l da ho bel posojilo v Ljubljani, samo lov naj mu odstopita. Kenda sam ponovno izpove, da se je Plemlja kot osebe blizu dvora bal, ker bi mu lahko prizadel sitnosti, kakor je večkrat pretil T „ Bivši mraiater dr. Nlko Zupe-nič izjavlja, da je kot minister na prošnjo svojih političnih prijateljev res interveniral, da so izročili ribolov v Srednji vasi Plemlju, dasi ga je še izdražil Arko. Po ukazu so torej Arku vzeli ribolov in ga dali Plemlju. Predsednik bivše oblastne sku-iiVine dr. Natlačen je Izjavil, da je Plemelj kot rlborski strokovnjak sodeloval pri redakciji ri-barske uredbe 1929 in da se je kesneje prepričal, da je delal Ple- Klj vse radi osebnih interesov. , Natlačen tudi izjavil, da ve, da je bil Plemelj v nekakih zvezah s firmo ''Riba", ni pa vedel, da je Plemelj solastnik te tvrdke. Posestnik Jan e Gorlj pri Bledu izjavlja, kako je bilo pri licitaciji lova pred tremi leti. Prišlo je več lovcev, prišel je tudi Plemelj, ki je izjkvil vsem. da bo licitir^l za dvor. Seveda so se v respektu ln strahu potem vsi Jcitantl razgublH in Plemelj je obli ta lov zelo poceni. Izrabljal &a ga je jase. Fran Tršan z Vrhnike izjavlja, da je imel v zakupu ribolov v Bistri. Pred petimi leti je prejel od Plemlja v imenu Ribar-skega društva plemo, v katerem mu očitajo, da slabo gospodari. Grozili so mu, da mu bo lov odvzet. Rlbarsko društvo za to pismo ne ve nič in je Plemelj pisal pismo na svojo odgovornost in za svoje interese. Itd. Ves dan se je vršilo zasliševanje prič in vsi ao izpovedovali, kako jih Je Plemelj preganjal skiicevaje te na svojo službo kot upravitelj dvornih lovišč. Razprava pa se je zvečer prekinila ln se bo 1*8. febr. še nadaljevala in bodo povedale svoje še druge priče. Biti tozej upravitelj dvornih lovišč in obenem še solsstnik firme "Riba" aa prodajo rib — to je vendar idealen kšeft. Ce nastopiš strogo, dobiš vse ribolove za dvor, izrabljaš jih pa sam, u-atanovtš firmo ter prodajaš ribe. Plemelj je umel to. Saj je na vseh koncih in krajih odvzemal ribolove ter si jih (prilastil z izgovorom, da je za dvor, in kmalu bi bile vse slovenske vode v njegovih rokah. To bi bilo rib tn prometa in Meta in profita. Vsekakor — razprava se vrši samo radi žaljpnja časti it) po tožbi privatnega tožnika Plemlja, toda ta razprava nam odkriva lep kos korupcije, kakršna cvete po naših krajih. Pridobiti si lep naslov ln vplivno službo, pa potem pritisniti na ljudi ln kovati zase proflt — Idealen kšeft. DROBNE VESTI Beograd In— Cankar. — Vedno se tako rado govori, da Beograd zapostavlja Slovence. Pa se Je Beograd enkrat izkazal in je nekoč neko svojo ulico krstil _ "Cankarjevo ulico" ln drugo za "Triglavsko ulico". Toda za ti dve ulici ne ve nihče v Beogradu. In če bi koga vprašali v Beogradu, magari Slovenca, ne bi vedel vam povedati, kje je ta alt ona u-lica. Zato Je jasno takoj, da kje v centru nI, niti v prvi okolici centra. SIcer bi jo vendar poznali. Nekje v predmestju je Cankarjeve ln Triglavska ulfce. In sicer v najgršem predmestju, kjer prsvih ulic sploh nI. Te dni se je namreč pri Županu oglasila deputacija iz predmestjs Vojvode Stepe ter ga prosila, naj bi njihove blatne ulice dal tlakovati vsaj s truško kaldrmo ali pa naj postavijo vsej pločnike (tro-toarje). SIcer da bodo utonlH v blatu. Posebno naj bi popravili Cankarjevo in Triglavsko u-lico. Zdaj torej vemo, da se ja Be-ograd oddolžil Slovencem s tem. da je dve blatni ulici v daljnem predmestju krstil za Cankarjevo In Trtgtsvsko. Da ne bo spet kdo govoril, da nas Beograd zapostavlja! Srbska delegatka aa Amerfte. — Združenje univerzitetno braženlh žena je Izvolilo na svojo delegatko na letošnjem kongresu v WelleslejrJu USA gdčno Kaenijo Atlcljevlčovo, docentko beograjake univerze. Ta odpenja aa P ROS VIT Jl ~ PRIMORSKE NOVNNE Savojeki princ Amedeo Duca dele Publie pride meseca marca v Trrt kot poveljnik 88. artilerijskega polka. Stanoval bo v mira-merskem gradu. V Opatiji gradijo otroški azil "Italie Redente" v bližini sport-negs prostora. Gradba bo stala nad pol milijona lir. Fašistični hijerarM trdijo, da Um, kjer ni ealla, ae ne more dovolj razviti šolako poltalijančevanje slovanske dooe. - V Lov ran u je bilo laneko leto 7646 tujcev napram 5922 v letu 1929. Avstrijcev Je bilo »717, Madžarov 1949, Nemcev 1832, Cehoslovakov 900 napram 696 v letu 1969, ostali so iz drugih krajev. Po dnevih navzočnosti znaša odstotek 16.40 01 kvintal napram 4364,671 kvkvtalov v lanskem januarju. Nedavno je zgorelo šolsko poslopje v Steverjanu v Brdih. 17-letna Ana Gravnar je kurila šolske soba vsako Julro v zimskem čaau. Dne 8. januarja je pozabila pri eni poči zapreti vratca in Od tam se je rsavil požar, kl je upepelil števerjansko šolo. Proti Gravnarjevi ss je vršila v Gorici razprava, ki ae jf zaključila i obsodbo obtoženke na desat dni zgr pora ter na globo eto lir z vsem zakonitim omiljenjem. Fašistična trgovska zveza v Gorici zahteva, da U morajo vsi. hotelirji, krčmarji, kavamarji, mlekarnarji itd. v deželi nemudoma predložiti svoje lanske o-bratne licence v svrho obnovitve za tekoče leto. * Dne 22. t, m. se bo vršil v I-driji pokrajinski kongres fsši-Jev. Vbak fašlj odpošlje zastopstvo 6 članov s praporom. Zasto pene bodo vse Oblasti In navzoči bodo vsi politični tajniki ■ fsši-stičnim konzulom Avenzntljem na čelu. Kakor znano, nI Avenan-ti nič zadovoljen z Idrijo, kl mu je premalo fašiatična. Zato pa hoče dati s kongresom spodbuje idrijskemu Mlju, da bi se bolj uveljavil v mestu in šegel s svojim vplivom do Cerkna ln Črnega vrha/ Tržaška javna skladišča so dobila s kr. dekretom 24. pr. m. avtorfcakijo sa nalaganje taks na potnike, kl se ukrcajo ali izkrcajo v tržaškem pristanišču. Takse bodo znašale za pristanišča na Jadranu po razredni od 1 do 6 lir, za druga morja od 1.60 do 60 lir. Avtorizacija traja do "Padre Lorenzo da Drencftita" se nazfvlje predetojnlk kapucinskega samostana v Sv. Križu pri Ajdovščini "DrenChia",. to Je Draflmi čisto slovenska občina v Sempeterskem okraju beneške Slovenija. Padre Loremo je rojen t*xi slovenskim krovom in v njegovem domaČem kraju vrši dušno pastirstvo nemoteno v slovenskem Jeziku. On pa je vrgel v Sv. Križu mad vipavskimi Slovenci la cerkve elovenako pridigo. moUtav in P*Je. Pred dvema letoma je uprizoril ob pri« hodu goriškega prefekte nacionalno meaMsetadjo a šolako mladino. V Sv. Križu imamo primer kakšni morajo biti duhovniki med našim ljudstvom in ne eOMjo biti. Župnik Rejec oznanja evangelij v jeziku, kl gaj vernici razumejo, kapudni pa govore italijansko. O Trato pravijo, da je ano najdražjih mest v Italiji. Stari trgovci odgovarjajo, da eo atroškl ki danee obr-m.-niujejo tržaška podjetja. Izredni ie ti odločajo o cenah Oni kl hočejo Imeti etz-keceae. naj obogati v Trstu noben trgovec. Nasprotno se mora trdno boriti s težkočami. ki jih je ustvarila svetovna kriza in Še s posebnimi ki so zadele Trst in zadovoljen je, če ostane brez znatne škode. Dovolj jasno gwore o tepi vsakodnevni propadi trgovin ln menični protesti. Sredi velike brezposelnosti ln majhnih sssluflcov se težko vzdržujejo trgovine. Ia-premembe zadnjega časa v prodajni ceni so velike, davščine pa se nič ne Izpremene in te ao ano glavnih bremen, katero uničuje tržaško trgovino. V poatojni ja dobilo letos|do-slej izkaznice 160 "balllov", 160 "malih Italijank", 40 "avangvar-distov" in 80 "mladih Italijank". V letošnji zimi ee je vetbala skupina smučarjev in drugo leto ae baje še udeleže velikih smučarskih tekem. V postojnski jami so dokončali dela sa ureditev črne jame in Jame ob prepadnem predelu Pivke. Poročilo pravi, da tvorijo zadaj vee jame čudovit podzsmaki kompleks Postojne. Drznih tatvin šiv ne konca ne kraja. Gališane pri Puli so noči tatovi dve kravi ln enega osla, pa jih nihče nI opaall ln nobenega sledu nI za njimi. P Umetna svila Dandanašnji Je sen vsake šen-1 nejše strukture je tako zvana ake: svilena obleka, svilene no- bakrova svila, ki se tUdI Isde- v Istri Iz srediAča ljall pO- OPLODITEV MOGOČA SAMO J DOLOČENEM C ASU Graškl vseučtliškl profesor dr. Hermann Knaus je prišel na temelju bioloških raaiskovanj do zaključka, da obstoji pri ženskah neka strogo omejena doba neplodnosti v prvih daaetlh ln ia-dnjih desetih dneh rednega menstruacijskega kroga. Možnost aa oploditev obstoji od tj, do vštev-ši 17. dne tega kroga ln aloer naj več js od lf do 16. dne. To teorijo j« prof. Knaus postavil še pred poldrugim letom, a med tem časom so ugotovili primere, kl ao se ji upirali. Sedaj je Knaue raik*ll tudi to stvar in izpopolnih svojo teorijo. So namreč ženake, Id jim menstruacijski krog traja samo 96 dni ali pa 60, dočim znaša normalni krog S8 dni. Pri vseh teh tenskah traja doba oploditvama možnosti od 6. do 17. dne ln sicer tako, da Je za menstru-acijski krog 26 dni največja ^od 11. do 12 dne, pri JŠMnevnem krogu od 18. do 14. dne, pri 60-dnevnem od 16 do 16. dna. To velja seveda xa redne kroge, kajti pri nerednih učinkujejo drugi čini tel j i, 1(1 onemogočajo točna dognanja. V splošnem se lahko reč«, da obsega doba neplodovt-tosti zadnje dni pred menstrus-cljo In prve po njej. Zanimiva je tudi vest a vrat I-slavske ženske klinike, kjer so dosegli začasno neplodovrtost na poskusnih živalskih samdh brez vsake operacije ln ne da bi jim prekinili možnost do spolnega u-dejstvovanja. Kot sredstvo za dosega te povsem nenevarne ne-plodovltostl So uporabili hormon iz samlčje spolne ftleza. PoSkusI še niso zsključeni. Zsbakkfas "Ali se Je Mina rea omoftUa? "Da." "Ubogi mož — s kom pa ae Ja poročila t" "Z menoj r ' a "Ali ne poznaš tUtega-le gospoda? To je gospod Bucek, Ze 60 let je star, pa Ima še tako srečo v ljubezni t" "Ksko tor "fte do danes nI poročen t" • V nekem časopieu so napisali zvestemu naročniku to-le po-smrtnlco: "Gospod X Ja mnogo pretrpel v svojem življenju. Na naš list je bil naročen, odkar tlet Uhaja." po ke- bi odpadel del otroftkov pa Jim bo trgovec, ki je dtaeM*-nlran ii»/«v1jan. ustregel takoj v največjem oba-gu. Danea ne : M žeblje* v želodca V ššondaeeju v Salzkammer gutu se je širokoustil delavec Prane Hftcsh v neki goetMni. da pogoltne več žebljvv, če mu kdo pleča 20 klobas in pet hlebov kruha. Ker ee nihče izmed navzočih ni zanimal za to produkcij" je Kltadh iz lastnega nagiba i* vlekel iz šope zavitek a čevljar aklml žeblji ter Jih sačel Mu s ti Mož je pogoltnil 68 žebljev. med katerimi so bili nekateri 6 cm dolgi. Za zaključek je požrl še novec za detfet grošev. Kmalu ae ga napadle allne bolečin* MaraH ao ga naloftltt na aanl in ga odpeljati v bolnišnico v>Unc. kjer so ga takoj gaviee in svileno perilo. Loboda, da pekle U aen dostikrat v konflikt z razpoložljivimi denar-nimi sredstvi. Industrija se še desetletja trudi; kako bi proizvodnjo svile pocenila s tem, da bi na čim preprostejši. način ponaredila prirodno svHeno vlakno. Veatno ao v laboratorijih opazovali delo avlloprejke, toda to pot nI u-apelo ukaniti narave. Treba Je bilo ubrati popolnoma aamoatoj-na pota. Po dolKotrajnem trudu Je konec preteklega atoletja u-spelo grofu Chardonetu napm viti Is celulozo umetno svileno nit, ki ao jo njemu na čast Imenovali Ohardonetovo aH kolo-dtjsko zvilo. Ta svila se Izdeluje Is bombaža, ki se po temeljitem očiščenju predela • toplo zmesjo žvepla ln solitrne kisline v tako avano ni-trocelulozo. Ta ee potem še enkrat očietl*. opere ln poeušl, nakar se lahke raztopi v etru ali sflkoholu; tvoroč gosto tekočo predilno raztopino. Ta raato^i-na se potem potiska s pomočjo stisnjenega sraka skoal zlatarna tankih šob. i> katerih ae oedi v obliki številnih tankih nitk, ki se pa brš slepijo v eno same glavno nit. Treba j« samo niti hlapljivo raztopino (alkohol ali eter) in umetna svilena nit Je gotova. meenih btisnjenuTnit^pa bThl-la za nadaljnjo predelavo prešibka ln prekrhla. ftels s zvijanjem v sukanec Ji dajo potrebno od-pomoet. Pri tem se odvije nit s prav naglo se vrtečega vretena, pri čemer se zaradi sredofcešne sile krivi v balon, posukava in navija spat na drugo vreteno. Doslej se ja navijala nit zgolj na vretena. Za nadaljnjo pr«lo lavo, kakor beljenje, barvanja itd., pa to ni več mogoča, kar bi v različnih, v U namen potrebnih kopellh, prodrla tekočina la do vnanjlb Plasti, ne pa tudi do jedra. Sarsdi tega navijajo surova vlakna na poaaban moto-vlla, katerih vsako amfene približno 900 metrov svilene niti v nekaterih rahlih legah. Da še lego pri snemanju z motov!! ne zmedejo, jih povežejo a prečnimi nitmi v štrenlce, kl se potem od-berejo v nadaljnjo predalavo. Stranice pridejo potem v barvarno, ali če ostane svila napo-!>arvana, v lalMnioo, kjer se kemično pobarva oairoma obeli nakar jo poauše In nato v (zbiralnih prostorih odberejo po debelini nitk in kakovosti Mad prvovrstno blago pridejo samo štrenlce popolnoma enakomernega bleska In čistih, jasnih barv, dočifiTsa določijo po-vezkt a posameznimi strganimi nitmi ia drugovrstno, vse ostalo pa aa tretJevrstno blago. Zal pa je kolodljska svila ša vedno preoej vnetljiva, čeprav se to neprijetno svojatvo a tako zvanim denltriranjem mad ia-brlkacljo do neko mere omili VnetijIveat ja bila tudi vzrok, da je kolodljska avila precej naglo Izginila a tržišča. Sedaj prevladuje na svetov, mam trgu do 60 odst. tako Ivana vlskoana svila, ki nima-ome-njene neprijetne lastnosti. To svilo ladelujajo takole t Na ea-lulozo lz smrekovega lesa puste učinkovati pafeonov lug, nato jo pa še olsiclavajo » žveplenlm ogljikom. Dobljeni produkt se raztopi v vodi v določeno gosto raztopino. Vsi ti kemični procesi-trajajo ndkako 14 dni. Tekom vse te "sorline" dobe mora biti raztopina v primarno hladnih prostorih In so potrebni v ta namen velikanski mrasotvorni stroji ki M lahko zalagali i ledom celo manjša meeto. Izdelovanja nit! je tudi v tem primeru precej * lično delovnim postopkom pri fabrlkaciji kolodljska svile. Bletveno se razlikuje prav za prav samo v dveh točkah, Pri voekosni svili odpade prvič iMMriranje, ker je dobljena snov itak negorljiva, drugič pa nit ne nastane na tak način, da se toplina tekočina is-pari, marveč s pomočjo tako sva ne vaadMneke kopeli. Drobne nit. ke, kl se cede Is predllnih šob pridejo namreč takoj v veedlln ako kopel V kateri ae s trdi masa vlakenc, tako da ja tudi v tem primeru končni produkt trdna cslulosne nit hije ia bombaža s pomočjo r&s-ličnih kemičnih presnov, v katerih h uporablja tudi baker. Dobljena predllna raztopina, ki je temno-modre barve, ae Iztiskava v tankih vlaknih skozi le omenjene šobe, ki pa odlagajo Še mehke nit! v tekočo vodo, kjer se vlakna še bolj razvlečejo ln stanjšajo ter pretvorijo v me-tiamšao trdno seetavo. Baker se izloči is niti šele naknadno na kemični način, S temi tremi postopki pa načini ladalovanja umetne svile še niso izčrpani. Samo ta razlika je, da ae kolodljska, viskozna ln bakrova svila Izdelujejo že leta in leta, dočim so ostali sistemi šele v poskusnem stadiju. Med temi bi bilo omenit! v prvi vrsti acetatovo ln otrqvo svilo, kl Imata največ Izgledov sa bodočnost. Nešteto najmodernejše o-premljenlh 1 aboratorijev po vsem svetu se bavl i izboljševanjem umetne svile, kl jo danes laik že ne more več ločiti od prirodno. MJmo lahko trdimo, da Ima umetno svileno vlakno vee prednosti naravne svilena niti, nima pa njenih nedostat-kov ln ne bo dolgo trajalo, ko bo umetni proizvod v vsakem Izgledu prekosil naravno svilo. Manj razširjene, čeprav fl- IjenjuT Molki um t laskih rokih Ze davno se Ja v svetu produkcija udomačila — Stiska pri Stroju. Praviloma jI dodeljiijt-Jo preprosto, mehanično ponavljajoče se enolično delo. To delo zahteva potrpašljlvostl, krepko-sti, kl jo smatramo sa Žensko lastnoatrkl pa sa v družbi čuja-člh oči ia urnih rok, alaatl v o-bi tnih delavnicah čudovito likali. Saj ja lanska a čutom svojih prstov, s svojimi nelnlmi prijemi ln zanesljivim opasova-njem kakor ustvarjena za to, da strela majhnim in natančnim strojem. To je ugotovil že Bdi-aon, kl ja v svoji delavnici pra-puatll manjše podrohnoatl ženskim rokam, moškim pa dala, kl Jih nI mogoče opravljati brei telesne moči, > V čedalje urnejšem tempu la-vzemajo ženske v gospodarski strukturi sveta delo pri strojih in industrijah. Ne samo lato, kar za posluševanje strojev ni potrebna strokovna Izobrazba, ampsk tudi zato, kar m lahko vsaka neizučena ženska, kl Ima le malo dobre volja, v razmeroma kratkem čaau priuči atrežbl. Mogoč« tudi zato, ker ja ženika, kl ja prlmorana služiti si vsakdanji kruh, v neugodnih razmerah težja prizadeta nego moški in aa ne'straši prijeti aa dalo, kl se ja doslej o njem trdilo, d« na leži lanski naravi AH pa gre leni za kvzllflclrano delo v določeni stroki, kl doslej ni dovolj privlačevala njenega apola In hrani v sebi le lepše Izglede za bodočnost. Statistike dršavnih uradov Združ. držav kzžejo, kzko so bile tensks prisiljene v sili prevzeti dela, kl pripadajo prav ia prav moškim. Tam najdemo len-ake noeače, pristaniške delavk* splavarlce, nakladal k* premoga, drvarke, vosačloe, šofsrke itd. Da, celo podkovake pomočnice, oeetflenak« člstilke so našteti med njimi, dalje mehanlčariie v garažah in avtomobilskih tver-nicsh Ur v aviatlkl, Pomnoženo lansko delo v Industrijskih podjetJih osvetljujejo nepregledne številke, Delo, ki lahteva splošno strokovno naobraibo In kl ao ga .nekoč opravljali samo moški — n. pr. Inženirska stroka, stavbna tehnika, kemija Itd. — je denes la v mnogih ženskih rokah. Ceeto nas tenske v teh poklicih isnenadijoli svojim stvariteljstvom, kl presega povprečnost in dobiva večjo vred-noat s oeebnlm! iznajdbami, a dragocenim! poenostavitvami, Izboljšanji, dz celo z naravnoat novimi delovnimi metode«il In delovnimi smotri. Ženske Iznajdbe v Zedlnjenih državah ae nanašajo na transportna sredstva, na znanatvene Instrumente, na merilne neprave, na stroje In berve, na napredek v stavbni, Indjedelriitkl In eaštnl stroki. Ali ni vse to dokaa, da p? pravici lahko govorimo o moških poklicih žensk v modernem Šiv* <1 In S.) WaMcr Bo»b»: Novosti iz Pompejev Delo in nedelo ne Gesti preobilje se kaže po zadnjih izktgm-vanjih izredno nazorno. Na severu ceste so razkrili delavnico volnarjev s slikami iz njihovega obrata. Tu tolčejo klobučevino Trije možje sede ob tkalnicah, štirje napol goli bervarji držijo neke posode okrog kadečega se kotla, pod katerim gori ogenj Druga slika nam kaže prodajal no, v kateri prodajajo Ugotovljeno blago. Za mizo sedi koAaU prodajalka, ki prodsja mlademu moškemu copate. Spredaj je stojalo, na katerem visi ali se euži blago, ki so gs tu prodajali. Takšna stojala vidiš šs dsnee v Nea-poliju vsepovsod na cesti pred indelovalnicaml makaronov in na njih visi izgotovljeno živilo. Da se Je lastnik te delavnice poitavil pod posebno varstvo bogov, kažeta obe sliki boga trgovcev Merkurja, ki zapušča s polno mošnjo svoje svetišče in deli plačilo uspešnemu trgovanju. Va-nus Pompejana, mestna božiča, se pojavlja ns vosu zmagoslavja, ki ga vlečejo štirje sloni, cfc njeni atrsni krmari Fortuna zemeljsko oblo, dočim leti Eros s Pompejaka tis skrivsjo ša polno pTšSenečenj, najsi so arheologi še toliko spravili na dan. Posebno Via delP Abboodanss, Cesta preobilice, terišče zadnjih izkopavanj, ae kaže kot resnična cesta preobilice. Dela ae vite tu v tehniki vodoravnega odkopa-vanja plaatl, ki jo je uvedel Wil-helm Doeipfeld. Po tej metodi se delo prekine, čim se razkrije zgornja plast zemlje in prva plast votličeV ter se izkažejo strehe hiš. Potem fotografirajo naj prvo streho od vseh strani. Posamezne dele, strešne opeke, kamne, zogljenele trame označijo a številkami, trame nadome-atljo, kolikor je potrebno s železnimi nosilci. Ko ao tako obnovili streho, ae izkopavanje nadaljuje in ae prekine vaakokrat. kadar je treba utrditi kakšen važen del zgradbe. Na takšen način napreduje delo polagoma do ceatnega tlaka. Vae oatane na svojem mestu, streha, atrop, okna, tramo-vje, vrata, balkoni in končgo vaa hišna oprema. Po novih načelih oatane namreč tudi oprema na evojem meatu in Jo aamo zavarujejo a ateklenlmf omarami, če je potrebno. * Ta nova tehnika izkopavanja se izraža naj mogočne Je na Cesti preobillice. Tu U presenetijo najprej številni balkoni, dočim je bil prej aamo eden popolnoma ohranjen. Ceeto oživljajo prav takraSkor preko sldov moleče strehe, ki ao rabile kot zaščita proti aolncu in dežju. Poeebno številne javne kuhinje ho imele I rjn~RrjM Tlgila in nekega izdelo-takšne atrahe, a tod! stanovanj«! valca ilranic. Ns prasloru naj- "Ne preosUja drugega/' je rekel Holeček ženi. "ksr hodi zs menoj v gostilnlco ter me Um oštevaj in zmerjsj kakor tvor-niška delavka." ps Holečkovs je preble- Lslim," je plsoilo iz nje, "da se ima delavka pravico hu-dovaži nad delavcem Um, kjer je edino mogoče z njim govoriti. In Č| je mož brezobziren malopridnež, ki Ženo zanemarja in jK)seda po krčmah kakor ti, ni n if Čudnega, da ga tudi v javnih lokalih zmerja. Prosim U, kje ps naj mu svoje pove T' "Menim," Je odgovoril Hole-ček, "ds si Ishko misliš, ksko ponižuje to ženo." "Bas," je rekla goaps Holečkovs, "sli navsezadnje mora žena omahniti k možu, ako nima moči, da bi ga vzdignila k aebi." Holeček je nekoliko zažvižgal In odšel. liolečkova ga je hotela naj prej poklicati skozi okno in mu »ovfdsti, da ga nepreeUno ljubi da kolenih proei ljubezni, ali Uga ni storila. Zdsj ps zdsj je udsrlla z glavo ob mizo, nato dolgo Jokals, poljubila njegovo fotografijo, ae umila, oblekla avojo najlepše krilo, de-na glavo nsjlepši klobuk in pshnovo vsjo proti bsški. Cetve- spravila v denaritfco aks hiše. NekeJ novega se dslje odprte jedilne dvorane v f gornjem nadstropju neke hiše na ee-verni atrsni oeate. Arheollog Per ro krasno slikanih velikih popr sij Apolona, Merkurja, Juoitrs in Disne krssijo drugo hišo. Sli-ks larov, bbgov domačega ognjišča, vidiš na mnogih mestih. . Dslje je tu prodsjslna trgovca s železnino, Juniana s šUVilnlm poljedelskim orodjem, hiša nekega zemljemerca, nekega sts- je imela za tisti mesec. "Ksr bo, bo."| Gospa Holečkovs je zsklenils h ta no vanje in šla sa svojim mo-leni v goatilno, in sicer v gostil no, ni bils po njenem okusu, v katerih se, vrag vedi čemu« mladi možje tako rsdi shajajo, ipod Holeček se Je nekoliko lniijM- niče Je prsv dobro je treba med vnanje dvoran namestiti samo dobimo podobo slegsa štora na. A tudi brez ss so tu lahko bila eq nacula (kavalirjem primfrne Jedilnice), kskor čiUmo nekje v neki reklami Tudi o celotnem pročelju hiše dobimo sedaj Ishko prsvl vtis. Od Ul do vrhs so hišno stene proti presti pokrite s volilnimi .programI, Is ksUrih moremo še dsnes presoditi srdlU boje aa nsjvlšjs uprsvns mesta. TI rdeli napisi nam s obilico imen In poklicev raskrivajo mnogoksj o posestnikih in rabi posameznih hiš In ž njih pomočjo je vrnil prof. Malteo Dells Corte, vodjs izkopavanj, mnogo stotinam Pompejancev hiše, delavnice In prodajalne, kajti lastniki aami ao si opremtjsll svoje hiše s takšnimi volilnimi priporočili. V sredino žlvegs žlvljsnja Ustih čs-sov nas vodijo ti napisi. Ob vsekam koraku ae čutiš prea U vi J e-nega v tista dni. Tu Je napiaal šolarček začetek znane peaml, a nI prišel preko prvih boaed — In drugi je nadaljeval vei% pa tudi ta nI znal naprej In šele tretji je vers dokončal. Preeenetljivo je, kako Je tudi prnproeto ljudatvo poznalo Proporca, Vlrgila ln O v kla. Neovrgljivo Je dejstvo, da ne arečamo nikjer drugje na avetu podobe aUre kulture Uko živo kakor v meatu. ki ga Je saaul Ve-suv. Pompeji pa niso samo najdragocenejši dokument antlčne-, ga življenja, temveč tudi dokss sa izkušnjo, da je že vss bilo ns svetu, da ao ae ljudje pred dvema tiaočletjema veaellll ln žalosti li nad istimi rečmi kakor ml. Kdor je v atarlh Pompejlh pohajal po Ceatl preobillice, se Je zs-baval prav tako kakor današnji pohajač. Reklame' vseh vrst ao obvladovale ulično podobo. Zare in vlnakl vrči nasnanjkjo že od daleč točilnice. Rokodelci ln tr-govti opozarjajo nase s svojimi snski. Bresobcimo ae mešajo med napiae na trgovinah ln dru ge napise volilni proglaal, kakor imamo dandanea tiakane lepake vsepovsod. Na najrazličnejše načine ae tu hvalijo kandidatove dobre laatnoati. Videti je tudi. da ao živele že tedaj pomične spletke kakor v naš K) dneh. da ao vollleem obljubljali aaščito proti davčnemu vijaku in vaako-vratne dobrote, da ao vplivali na Javno mnenje z Istimi pripomočki kakor danea. Na lati način razkrivajo U po-pitane stene saaabno življenje: peadravi. vljudnost! ia laakanja SS mešajo v peetr*m redu a ara-■Milkami ia utjivkamL važnejšega mestnega avetiščs, svetišča Pompejake Venere, pričnejo ttkopevatl šs letos Pravkar as Je prof. Maj uri posrečile nsjdbs, ki askrivs vss, kar je v zadnjih letih prišlo is neisčnmih pompejskih Ul ns dan. V tako svsni Mensndrovi hiši Js odkril srebrn aaklad. Prof Majurl Ja bil tako prijasen, da m! je dovolil ogled tega zaklada kl Je še atrogo pod ključem. Obsega nekako 160 raznih koeov In U nsrsvnoat preseneti po avojl brezprimernl ohrsnjenoati ln drobni Isdelsvl. Or s zs popoln asrvla zs štiri osebe a priborom in čašami v najrazličnejših veli-koatlh. Celo več ponev z bogato okrašsnlml ročsjl Je Izdelanih iz masivnega srebra, dslje je med drugim čaAs s glsvo božiče is zlaU. K Umu pridejo še dragoceni zlati nakitni predmeti, cela zbirka przUnov z vdelanimi dragulji ln uhanov s bizarnimi, sma-milnimi ln turklškhnl priveaki. Tudi v "vili mlsterijev", v ks-t. ri Js ohranjena najobsežnejša vraU antičnih fresk, ki predaUv Ijajo dlonisljake mfcsUrlje, Je od kril prof. Majurl dragocen osU-nek, veliko marmorno soho oe-aarice Livije. Vsepovsod čutiš v Pompejlh delo nekega raziskovanja. kl ve kaj »če in a akitjo ohranja vsako najdba Jarmlle Haflkova: KsiisskrssilsHeMkovs Gospa Holečkova je prejoka la mnogo noči. Večkrat, je pričakala jutra aedeča na robu po-aUlje v prijazni apalnid, kjer je vae dihalo od sreče, ki ae Je imela polagoma vrniti tja. Sedela Je z najprej nagnjeno glavo ln napeto prialuškala, kadar Je kaj zaropoUlo, ali dragih korakov le nI bilo. Ooapod Holeček je hodil domov šele zju traj, ae urno umll, naglo pozaj t r koval Ur odšel v urad s težko glavo In Užklmi nogami. Goapa Holečkova Je dolgo ti ho trpela. lapočetka še vpra šala nI, kje Je biU To je bilo pod njeno čaatjo. Kasneje je povpraševala, potlej plakala in navsezadnje mu povtročala neljube prizore, kakor Je rekel nje mož. To ae Je godilo v začetku naše poveatl, ko ao njeni živci napeti kakor struna, naglo odnehali zaradi prečutlh noči in joka. Gospod Holeček Je dobro vedel. (U Je uničil mlado srečo, da Je ubil mlado šenko, pa je Is obupa že bolj pil. Popival Je tudi zato, ker bi ga bilo sram. da bi ne hodil v goatilno med tovariša. In tfdaj, ko je bilo videti, da pride pri IlolečkoVih do lo. čitve, jo Je Holečkova preprečila na U način, da ae ]e o tem v meatu dolg«• gmorllo. gospodje, mi imamo majhne pre-emke." Zapojmo, za pojmo eno/V je >redlagal Inženir Pejec, ker je >fk> že veem mučno. "Ruma," je naročila gospa Holečkova. Ne," je posegel vmes gospod Holeček, "pojdiva domov." Zdaj ga vldKe. Ali sU že kdaj siišali, da bi mož s silo vlekel ženo iz goatilnice? In Jaz hodim Uko rada v restavracije, zlasti med gospode. Ali vam smem sesti, gospod doktor, v naročje?" "Poklical sem avto," je zaše-petal inženih Pelec gospodu Ho-ečku. "Avto?" je plosknila gospa Holečkova z rokami. "Imenitno, poj demo v vinotočnico. Gospodje, jaz plačam. DajU ml na pot ruma." " * Gospa Holečkova je objela moža okoli vratu in vprašala: Požlrek ruma mi vendar dovo-liš, mar ne?" Potlej je Uko resno odprla denarnico in položila na mizo štirideset dinarjev. "Poglej jih, zlaU moj. Ugani od koga so. Preštej jih." Gospod Holeček je pomel mize denar, pivo, rum, torbico n skodelico ter zakričal: "Strela so Iknil. Njegovi priJsUlJi drezali s komolci, 'bober večer," je pozdravila Holečkovs ln se naameh-vsem, zlsstl ps možu. "Do- ni ma 1 je dolg čss, ps sem rskls sebi: Zakaj bl ss ps jss enkrat ne pozabsvsls, ksj ne f NssUls je mučns tišina. Gospod Holeček ss Js slsdko nasmehnil, pomagal avojl Ženi is kožuha, nekdo pa je primeknll stol. "VidlU," Je povsels gosps Holečkova besedo, "moj mož je ču-den patron. Sam hodi po ssba-vah — pa nikar ne misl!U, ds mu Uga ne privoščim — jas ga že prigsnjsm nsj gre, ksj bi ps ne šel — sil ksdsr b! tudi jss rads pils, ml brsnl, češ da se to ne spodobi ln ds je vsaka poštena dama ponoči doma. Pa reclU sami — mar nI to vaeeno, če ae op!je doma aH pa v gostilnici?" Nekdo ae Je priUjeno zasmejal. gospoda Holečks Je oblils rdečica. "Prožim piva," je rekla goapa Holečkova In ae obrnila k možu: NIČ sc ne boj, dragi moj," je priaUvila nežno, "asmo dve ms-U Časi. Povem ti, da niaem prišla aemkaj ssrsdl plvs, prišU ssm aem aamo ss Uboj, ker je doma Uko žalostno. Ne huduj se ln ne delaj kislega obrasa ksr nimsš sa kaj. — No torej mar ne bi bila lahko rekla, da rada pijem? Ali je to kaj takega? Ti se oplješ, tukajle gospod doktor Toma ae tudi oplje ako-raj vsak dan, goapod inženir pa žeadaj komaj gleda . . ." "Plačam," ae Je oglaall goapod Holeček "Oh ne. ljubi moj, ljudje bo-do mislili, da ae me bojiš. Reki bodo. da aem poU prišla v gostilnlco Vendar nlai delavec,! InUllgent in grež lahko na pl vo, kadar U Je volja —> Jas bom As eno —" "Dovolj je," Je siknil goepod Holeček ln uščlpnll gospo Hole-čkovo v koleno. "1. ksj pa to po bl bilo sllžatl sa devetim sidom. "nikar vendar tega tukaj Javno. Gospodje tukaj bl rekli kakšen i>ohotnik al." Nagnila ae Je k užeeu doktor* Js Turne in mu saupala svojs akrlvnoaU s glasnim a mehom "Asnp«k kadar epi eno noč doma. potem mi pa vaa teden uha j a. boji se me, ker —" "Anka!" Je savpll vea rdeč gospod Holeček. Gospa Holečkova ae je ljubko naamehnlla. . "Nič ae na huduj, dragi moj Ali aem rekla kaj alabega? Jas ti tegs vendar ne očiUm. Ti m tudi ne očiUš, če me kdo obišče, in a! Uko Ukten — rve. še pivo — veliko, pravim — veliko — da prihajaš zjutraj. PROSVETA "Dragi," je planilo iz gospe iolečkove, "saj si ml vendar ob-j ubil, da ml ne boš nikdar delal škandalov v javnosti. Ko ai me emsl, ai vedel, kakšna m Dobro veš, kako preživljam svo-e noči, pa odhajaš, da bi bila ssms. No, Uk ae ns jezi vendar, pa sladak poljubček mi daj." Doktor Tuma Je oBTekel gospo Holečkovo v kožuh. Val gostje ao gledali ns goapods Holečks, ki se je trdael, ko jo je peljal akozi vraU. V avtomobilu je gosps Holečkovs psls ns kolena, objela noge goapods Holsčka in rekla: "Zlati moj, nspravils sem to z obups. Hotela sem ti pokazati, ksko bl morsU pasti žena, da bl jI bilo vsseno, če nje mož pl-jsnčuje ... Bij me, dragi, jaz se ne branim." f "V družbi ns," Je 'planilo Is goapods Holsčks "Zdaj aya vendar eama," js odvrnils gospa Holečkova, "saj sva vendar sama, zlati moj." — |Ooopo Holečkovo so preeUli sprejemati, a gospoda Holečka je bilo aram, pokazati ae na cesto. — i V prijazno spslnico se je poslej vrnlU sreča. precej preglavice "i-a^vetljem i" aH "iluminati". Ti ljudje so se med drugim hvalUi tudi s Um, da občujejo z duhovi. Red razsvetljencev je bil razširjen po vseh evropskih državah. Na su-nsj so člani U zveze trdili, da hočejo dvigniti versko življenje in ljudi poUtično vzgojiti, pravi namen tega reda aH Ujne Zveae pa je bilo rušenje monarhisma n širjenje republikanske propagande. "Razsvetljence" ao dolžili med drugim tudi, da so namenoma zanetili veliko francoako revolucijo. Jako znana je tudi bila tajna zveza iUlijsnakih "karbonari jev", ki ao ae pojavilf v južni I-taliji za čaaa Napoleonove vladavine. Njihov namen je bil pregnati iz IUHje najprej Francoze, potem pa Avstrijce, narodu pa dati usUvo. Ta pokret ae je zelo naglo širil po Italiji.. Ko ao ae po padcu Napoleonovem vrnili razne Italijanske kraljevine in kneževine zopet nekdanji aJbteolu tietični gospodarji, se je Karbo-narijem res posrečilo, da ao v Ne-spolju in ns SidMji štrli absolutistične vlade. V to zvezo so sprejemali ljudi s prav zanimivimi obredi. Novinca ao peljali najprej v "kočo", kjer ae je moral vassti na klop iz neobteaanega leas. Ko se je PONDEUEK, 23. MAUCA IZ REK VMM Maae M.—Msjeotk na Cherboorg " 27.-11» da Fraaee na Havre " 28.—Clevdaad aa Haarimrg " 28.—gaUvala aa Trat " 28.—Leviathaa aa Cherboorg " 31.—lile da Fraaee na Havre Apr. 3.—Otja^šc aa £harboorg - IS.—Pariš na Havre » 15.—Valeaaia na Trat " 15.—Asvitaaia na Cherbourg » » IS.—Baropa na Bremen " 17.—Majeatlc aa Cberbeerg Apr. 24^—lile de France se vrši skupno potovsajs sa 1. maja Apr. 29.—Maareteaia na Cherbearg Maj 1.—Haturnia na Trat " 1.—Pariš aa Havre / - 6.—Aguitsaia na ('herbourjf " 15.—Ile ds Fraaee na Havre Msj 20.—Vulcsnls ns Trat — hoditi več prostorov, kjer so prežele nanj rasne divja sverine. Ce ae ni novinec averi ustrašil, je bil aprejet v Ujno zvezo. To pa je bila le '*prv» stopinja". Kdor pa je hoUl doseči višje Stopinje, je moral prestati prestanih preskušnjdh se je smel pečati s politiko. Obredje bil pri tem precej nenavaden: pripravnika so privezali s golim gornjim Ulesom na križ, nato pa so mu naredili s žebljem na deeniei tri, na levici pa sedem ran. Kdor je imel U znake, je bil "poln član tajne zvene. PREKLIC Podpisani prekiičem vse I sem obdolžil Mrs. Ann0 jJ in izjavljam, da ni resnica T ona ni Ustegs govorila. Tet*. žalujem, da je prišlo do ■ Joe Truanovic, Imperial p" NAZNANILO. ti vss av članov Q novih člaaoT, • °dztoJ ih člai^r ptm da as lahka točno vredl iM aa pošiljanje Uma PrZ to apalove, katere m U glavnemu Ujnika tam v srhi/u In Jih oprav* no deM. Tata j js sslo važna —' ' poilJeU aa Maj ŽS.—Farla oa Havrs " 27.—Agaitaala aa Cherboorg Jun. Oe de France na Havre glavno ekspae potovanje Jan. gatarala aa Trat " 12.—Pariš na Havre " 21.—Bereagaria na Cherboarg - Skopal izlet BBKJ. Za pfjiftilt o f*nah. pot- nih Ustih, permitik itd. se obrnite čin prej L£0 ZAKRAJflEK nekaj Časa p^g^vjai »miitaif Rsak nflam Vark mojatrom", je moral piti h *'U-\m^mm99mm^tWm 99fm še posabljenja" in je moral pre- — tU Armm Nsw Tark, N. T. AH sU šs aaiočill Prosveto al Mladinski list uvajamo prijete. Ija sH sorodniku v To je sdlnl dar trajaš kl ga n ail dsnar lahki U avejcem v šamoilui. ve apravnlštvu ProaveU n bej. Pri VSSkl apremembi Z VB naj as vaalej smenl stari aovl asslov. Upravalštvo olj na apaHia, da društveni tsk In Ujniee U upoštevajo^Pk SLOVENSKA NARODNA PO POBNA JEDNOTA svoje pahHksdja k Met ProsveU zs korh agitacijo srn društev la fisastva In ss pra gando svojlk ldsj. Nikakor ae as propacaads dragih p parnih organbsdj. Vsaka glasilo. Torej agltatoričal In naznanila drugih pofcm organizacij in njih draktev i oa ne pošOJaje Uvtn Pnun NAZNANILO Tajnosti tajnih zvtz Tajne zveze so sUre kakor človeški rod. Posebna lastnost človeškega rodu je namreč sovraštvo človeka do človeka In to sovraštvo je rodilo tudi Ujne sve-se, deloma v skupno obrambo, še večkrat pa za skupen napad. Med najatarejše tajne sveae kitajska tajna avesa Hung". To sveao ao ustanovili v 5. stoletju po Kristusu in je torej sUra že 1400 let Ta aveaa Je organlalrala na KlUjakem že celo vrato domačih vojn in uporov in umorov. Člani U zveze se ps apoznavajo med eaboj po načinu, kako al nalivajo čaj v ako-delice. Zveze "Hung" Ima tudi več avojih svetišč, kamor pa amejo atopitl le posebni izvoljen, d. Čuvar cerkve izroči oblsko-vskcu palico, nato pa mora obi-akovalec povedati geslo ln šele nato lahko vstopi. Na Kitajskem imajo ps še druge tajne sveaa. Ena najbolj nevarnih dsnsšnjlh tajnih sves So "Sinovi nebeških vrat". To sve-so eo uaUnovfli pred š leti ob vznožju hriba Tai«hoag. Tam leži precej vasic, prebivalci teh va-aic ps so večinoma zidarji. Zi dar Hai-ju-ming pa se js odpravil leU 1926. iskat zaklad. V njegovi domači vasid Js atala ns mreč cerkvice, kjer je bil baje BskofMU) zaklad. Moš sažsljenegs zaklada aicer nI našel našel je pa prstan, kl ga je bržkone noeil nekdaj vlaok kitajski cerkveni dostojanstvenik. Mož je pratsn vsel in si gs js nsUknll ns svoj prat, ljudem ps js začel pripovedovati, da je to čudodelen pr-sUn. a katerim lahko prerokuje bodočnoet In sdravl bolnike. Tsko je naaUla tajna s vea« "sinm nebeških vrat." V Fvropi pa ae delali še v IU N stoletju raznim vbokim gUvam Iz poalugob py PhlHp Gedhm, upravitaU- NaročlU Mtodlnakl boljši aaj- f enjanl brat (seatrs) 8. N. F. J.t Pa aklepa t. rašae fconvead|e ae aedaj lahke saraH aa Ust Pr«s?«li prišteje eiaa, dva aH trf Otm la aae drašiae ia la aaaga aaalers k aaročalal. Ust FraaveU atasM aa vae eaafce, aa Oaae ali aeflaae Mil aae letao aaraCalaa. Kar pa člaai še plačala pri aaeaaseata $1 JI u Uš eaa iroMae k aal aareiabd. Taee) seda) al rtrS^nS! da ie Ust | drag aa Haaa 8. If. F. J. 'List PreereU |e vala laatnias la nda akere v vaaU draMal aekde, M M rad ČRal Uatvaak daa. Tseejssšsjia prilika, ša ae tadt VI Beračite aa daevalk PreeveSe. Ceaa Usta FresrUs Za Zžrai. države la Kaaaša $6.00 Za Oeere la Chleaga Je......« 1 tedaik Is..•....,..*.•*.. Uš 1 lašalk Is...............i ( S tadalka la............... Išl S tašsžha Is. .........,•,., I S tednike la...............2.4e | tednike la...............1 lapelaHe apednjl kapoa, prUešRe potrehaa vnele dssarja a Ma (Me v plasm la al aaraJSKe Proavate, llat, Id Je vela laetslns Pejaaaile t—Vselej kakor hitro kateri teh Osnov preneha biti Osn 811 ali £e se preseli pro« od drnšlne la bo sahteval Sam svoj list tednik, k moral tisti dlan is doti4ne druiine. Id J« teko skupno naročena na dim Prosveto, to takoj naananltr upravnUtam lista, la obenem doplalsti Mi vsote liste Preeveta. Ako tega na store, tedaj mora apravniltvo uU 4§tam aa to vsoto naročniku. _-__ PBOCVBTA, BIfPJ, MS7 8e. Lavašala Ave^ Chlcage. "1. Ifaalev Meeto > Država.... Nov aaročai k Vstavite HPI la ga prlpIMte k meji draštva it ______a drsštra M------ _____ČL draštva št-----^ SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT SPAlJUOtA KU Tiska vabila sa veaalice la iboda, vigltnica, časnike, knjife, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, 9Štfmtm jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJf«. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila.dajo vodstva tiskarna. Cena unljaio dala prva vrsU Pštta ve NfMM4i m aa4e?j 8. N. P. J. PRINTERY 2C67-69 Se. Lawaiale Aimrn cmcAoaiLC. TAM 8E DOBE NA £EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA