s» tarda J«. PROSVETA Urodaiškf te epesvmilki prosterti MIT S. LawndaW Art. Offtoa of PvbUoatioa: M*7 South Lawndalo Am it H W GL4S/LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chisago, 111., torek» 1 urci (March 7), im fcomentarj o slsvnem ^rS- r££em okraju je danee '^vodstvom gover-ASe emisije. To Tvi^j» i« jsvna, količina lajavn.1. dr- fVi igralnih fondov Primes" so ie davno jtirtlein vse privatno fe&-ie bret uspeha- Ampak ^dobrodelne organizaci-v »krshirane finančno, posredovalec med jsv-pcirano pomožno akcijo i ki «o prisiljeni iskati Governerjeva komisija jni aparat za podpiranje rta dala slasti verskim sim organizacijami pri- _ da vodijo "relief' v i-, javne akcije. Privatne do-• organizacije so navadna značaja. Najnutf-te vrste v Chicagu je .fiš^ organizacija, nato pride _in ti dve v glavnem pomožno akcijo. Jjivo je, da tak sistem • ne more biti nepri-. in enakopraven za vse; ' to poleg religioznih priti ie drugi interesi — po-trgovinski, osebni itd.— ivajo. Pomoč brezposel- I revežem se zlorablja na vse . načine, pa naj skušajo [komisarji ie tako natančni Bi. Vsi faktorji, ki delur tem sistemu, gledajo za svojih organizacij, za lebne koristi. Pritožb in r o korupciji s premo-živili je že bilo precej, cije so na dnevnem li so bile sinekure (redne služb ns rsčun mesta veds sahlapče vanje ma&inam in za lov na v volilnih kampanjah— e "relief ta vada. Nihče koliko ljudi je n& pomož-ki imajo denar in delni ! Na drugi strani je i je na tisoče in tisoče sinih delavcev, resničnih v, ki so odrivani, prezirar ■prepuščeni sami sebi. Nima-ijev in zagovornikov v politični mašini in V dobrodelne organizacije, Privilegij, da deli podpo-imenu governerjeve komiki reveži so samski lni delavci. Večina teh Pomoči, razen če gredo vini "shelter" ali zavod. Postopajo z njimi kakor z »Piti morajo v nepre-m prostorih, ki so natla-posteljami in hrano jim £ takrat na dan. Hrana je hkor v zaporu. (Pošten • H ni bil nikdar vajen PJ Ponižanja, izgubi vse veto iivljenja v takih razme- ^ J1« Podpiranja brezposel-je danes v prakei države, je sramota za TT ?0VeAtvo- To J« "J* le na vrhu javen— javnih skladov— ^P» je v rokah vseh mo-^ m interesov, ki se jo na vse načine okoristiti K *Vnih »Jodl AiSMDt&nca for «t Subscription »6.00 Y—riy M ŠTEV.—-NUMBER 46 ■lu. S 'demokratskih alf ft1*4"*1 mi4|n. l ?*vcibi prejemali te bilo ali m* iT' f>rjrmau te-ček od dia- ^•^Inoatl „e b, T "kbT""""-- Ni, M. ~ V prii«tku leta K ^ •kor.J pZ »«Ulm. br« £ GIBANJE V PENN Ulllnllvfti V I fcilil sylvahiji V oentrslnem delu ustanovili no vo unijo. Rudarji v odprti re- voHi v vsem «striktu. O Le- wiaovi uniji ne marajo nič sli- šati _ Gallitzin, Pa.—Rudarji v tej okolici eo ustanovili novo unijo. Miners Federation of America, in zaenkrat ustavili nadaljnje redukcije. Gibanje za novo u-nijo ee naglo širi po vsej centralni Pennsylvaniji, na teritoriju bivšega drugega distrikta U. M. W. Porodile eo ga spontane stavite proti redukcijam plač in neznosnim razmeram. V Gallitzinu so rudarji prisilili Taylor MoCoy kompanijo, da je umaknila ponovno redukcijo plač ob pričetku leta. Tej redukciji so se rudarji solidno ifprli in zagrozili s stavko. Ko je superintendent videl» da mislijo svoj zaključek tudi izvesti, je umaknil redukcijo^ nakar eo se rudarji vrnili na delo. Obenem so pa pričeli tudi z gibanjem za ustanovitev nove unije in stopili v stike z rudarji v tej okolici. V tem gibanju so rudarji tudi že pri nekaterih drugih kom-panijah tega okražja izvojevali nekatere koncesije. Pri Bennington B. rudniku je bilo odpravljeno porivanje jamskih vozičkov in nastavljen . kovač. Prej so morali rudarji sami skrbeti za kovanje orodja. Sedaj tega nI več in prvič v petih letih, odkar je propadla unija, je bilo odpre vtfe*o naporno porivanje vozičkov iz delovnih prostorov na entro. Tudi pri Lemon rudniku so bili ponovno nastavljeni jamski vozniki. Prej so morali rudarji sami dostaviti premog na tipel, bodisi da so vozičke sami porivali iz rova ali pa plačali voznike. Rudarji so tudi v odprti revolt! proti "plug me etores" ali trgovanju v kompanijsklh trgovinah. Nova unija se je v tej zadevi obrnila na governerja Pinchota, od katerega zahteva, naj to odiranje ustavL Trgovanje v kompanijsklh trgovinah, ki je prieiljeno pod grožnjo izgube dela, je ena največjih abo-minaclj ln škandal za državo, ki take stvari dopušča. Cene so v teh trgovinah veliko višje kot v privatnih in kompanije rudarjem pobero absolutno ves zaslužek. V Nanti Glo ee rudarji organizirajo proti Ben Clark kom-paniji, ki je največja premogovna družba v centralni Pennsylvaniji in ena od najbolj av-tokratičnih v deželi. Njen lastnik je pravi fevdalec. •Novo gibanje ee širi tudi po okraju Clearfield, kjer je v teku več etavk. Lewiao vi ljudje si prizadevajo, da bi ga zaustavili, ampjMc nimajo sreče, ker tukajšnji*rudarji ne marajo nič slišati o njegovi raketlrskl liniji. V okraju Cambria ima Lewis pogodbo le s eno kompanijo. Koliko je taka pogodba vredna za rudarje, je razvidno iz tega, da je "unijeka" lestvice od štiri do oeem centov nižje kot pa plačujejo "open shop" družbe. Nova Mlnere Federation America je v stikih z illlnoisko Progreeivna rudareko unijo. 81 tusdjs v premogovni Industriji je sedaj riična kot je bila pred uatanovitvijo U. M. W. of A. 1. 1090, katera je nastala a spojitvijo rasnih radarskih unij. Vzelo pa je decet let, predno ee je nova unija postavila na note. Vee kaže, da bo med rudarji v prihodnjih par letih i valovalo novo gibanje, ker je Lewis med radarji doigral. special rate of poitag» provide^ for Is section 110«. Aol of Oct. 8, mi, authoring oa Jum 14, I91H Hitler si izsili diktaturo Absolutne večine ni dobil, reva pa rasveljaviti komunistične mandate. Socialiati nazadovali sa en sam mandat ln dobili čez sedem milijonov glasov Berlin, 6. marca. — Pri včerajšnjih volitvah je volilo čes 39 milijonov oseb — največ v zgodovini Nemčije — in Hitler- jevi fašisti so sis terorizmom Kincaid, IR.-Stiri in petdeset prisvojil 17,264,000 glasov aH rudarjev, člani PrograslVne ru- 43% vseh oddanih glasov. Fašistični zavezniki nacionalisti so dobili 8,181,000 glasov ali osem odstotkov. Fešistom in nacionalistom skupaj je torej zagotovljena majhna veČina nad vaemi drugimi strankami, toda ta večina ni «zanesljiva. Na podlagi tega razmerja imajo fašisti 288 mandatov (prej 196) in nacionalisti 62 (prej 51). Druge stranke imajo: soclali-sti 7,176,000 glasov in 120 (prej 121) mandatov; komunisti 4,-746,000 glasov in 79 (prej 100) mandatov; katoliški centristi 4,-280,000 glasov in 71 (prej 69) mandatov. Vee druge stranke so dobile približno 80 mandatov. Zdaj namerava Hitler razveljaviti komunistične mandate, nakar bo imel veliko pretežno večino v novem parlamentu. V pruskem državnem zboru so si fašisti prisvojili večino. Volitve so potekle med velikimi nemiri; več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Fašisti so odstavili socialistične župane po veej Thuringiji in jih nadomestili s svojimi prijatelji. Notranji minister Frick je odstavil socialističnega župana v Hamburgu in Altoni in ju menjal s fašistoma. z» ob» AI bo Zlati standard suspendiran nnnnnreiuMiu ^ j^j . "j progresivnih ■rudarjev! Aretirani rudarji v zaporu fee dva mesece; varščina snaša $386,000! Toga Tippet^ na Čehi ■ obrambne organizacije darske unije, je v preiskoval-em zaporu ali pa pod bondom nad dva meeeca radi bitke 8. januarja, v kateri so bile tri osebe ubite, med njimi mrs. JEmma Cumerlatto, in nad dvaj-»et ranjenih. Albert Mattozzo in Emil Dumpire sta v zaporu brez varščine. Od oetallh je šeet pod bondom $12,500 vsak, eden pod $20,500, 12 pod $12,500 vsak in £1 pod $500. Med aretiranimi je tudi več članic ženake rudarske zveze. Skupna varščina znaša $886,0001 Obtoženi so vseh mogočih prestopkov, od umora do izgredov. je mož pokojne Emme Cu-merlattove, ki je bil sam aretiran in je pod varščino $12,600, dobil tiralnico proti pobojnlku Peabody kompanije Douglaau McWheenieju, je okrajni državni pravnik Coal in šerif Wie-neke nista hotela dostaviti. Namesto tega sta pričela kritizirati sodnika Lowryja. j t; V takih okolnostih je nemogoč« misliti, da bi obtoženi rudarji dobili nepristransko obravnavo. To je uvidel tudi Nor-za- man Thomae, ko je bil tukaj ^ prod par tedni. Vsled tega je 'Roosevelt se Je poshiiil drastičnega zakona la vojnih ¿a* sov, da ustavi denarno paniko, medtem pa Je pripravil nov sakon sa reguliranje bank in financ. Zaklad-ni tajnik Woodin bo kontroliral tenke in iadajo novega denarja. Krisa Je prišla na višek In vsa Amerika Je v paniki Roosevaltova vlada pri- Tw ne odgovornost ža obravna- zna sovjetsko Rusijo la, poroča Ohio Labor Reaearch LeU 1929 je bres- Bivši guverner La Folletle bo menda prvi poslanik Washington, D. C. — Ty poročajo, da bo (predsednik Roosevelt priznal Sovjetsko unijo v par tednih. Roosevelt namerava imenovati Phflipa F. La Follet-teja, bivšega governerja v Wia-consinu, za prvega ameriškega poslanika v Moskvi. Edina formalnost bo, da predsednik predloži imenovanje poslanika sene-tu v potrditev. J Železničarji proti epojitvi prog v en aiatem Washington. — A. F. Whitney je v imenu vseh voditeljev železniških unij odklonil priporočilo posebne komisije za spojitev vseh železnic v en sistem. Komisija je bila organizirana pred par leti na iniciativo železniških magnetov, da prouči probleme železnic. Whitney pravi, da bi bil tak sistem preogromen ln bi mu ne bila koe nobena uprava. Važnejši razlog, da eo železničarji proti enotnemu sistemu železnic, pa je to, ker bi bilo veliko delavcev ob delo. vo ln prepreči juetlčno farso. Do sedaj je proces do pike podoben barlanskemu. V ozadju je Peabody Coal kompanije ter trgovska zbornica lz Peorije. V poučenih krogih je govorica, da je peorijska trgovska zbornica takoj po bitki v Kincaidu sporočila okrajnemu šerifu ln državnemu pravdnlku, da ju bo podpirala stoprocentno v veeh akcijah proti progreelvnim rudarjem. Obramba je v rokah nove unije oziroma obrambnega odbora, ki je bil organiziran te dni. Načelu je mu Tom Tlppett, zunanji proavetni direktor Brookwoods ln bivši rudsr. Zadnja lestvična konvencija nove unije je temu odboru obljubila veo moralno in finančno pbmoč. Potrebna pa bo tudi zunanja pomoč, ker drugače bosta proee-kutbr in šerif mogoče uepela e svojim omreževalnim načrtom. Za državno socialistično stranko, ki je na etrani pro-grealvnlh rudarjev ln jim bo pomagala v obrambi, je preiako-val situacijo Roy Burt z namenom, da etranka čim efektivnej-še koqperire v obrambi aretiranih rudarjev. RoosovoHov program V svojem Inavguracijskem govoru je napovedal celo vrsto reform Waahlngton, D. C. — Predsednik Rooeevelt je ob naetopu svoje elušbe napovedal eledeči nujnostni program: 1. Strogo vladno nadzorstvo vsega banklretva, kredita In Investicij. 2. Konec špekulacij a tujim denarjem. 8. Denarja mora biti dovolj ln ostati mora dober. 4. Prodajanje farm ln domov ss dolgove more biti ustavljeno. 6. Vsi vladni isdstki — federalni, državni ln lokslni -r- morajo biti drastično znižani. 6. Unifikaclja (poenotenje) pomožnih akcij sa brezposelne. 7. Narodno planiranje ln nad-zorstvo vse tranaportaclje, komunikacije in javnih naprav. Pograbllkaikasa ispa- fiarmaka ha v Truplo pripeljejo domov v arsdo. Volitve novega župana v Juniju '1 Chicago. — župan Anton Cer-mak, ki je v pondeljek zjutraj umrl v Floridi, bo pokopan v petek na Češkem narodnem poko-pokopališču poleg avoje žene. Njegovo truplo pripeljejo domov v aredo. Cermak je bil prvi či-kaški župan elovanake narodnosti in imlgrant. Rojen Je bil v Kladnu, kakih 60 milj od Prage na Češkem In v Ameriko je prišel kot deček. Umrl je v starosti 60 let. Nadedatvo župana v Chicagu je precej kompllclrand, ker ss-kon nI jsaen in potrebne bo sk-cijs v legisleturi v Springfleldu. Mestni svet mora izvoliti zsčas-negs župsns, ksr se sgodl v ne-ksj dneh; v enem mesecu bodo primerne volitve ln 5, junije ss Ishko vrše lzredrie župsneke volitve. Stroji odjedajo kruh radarjem New York. — Od leta 1922 je 66,600 rudarjev vzhodno od reke Mississippi izgubilo delo veled instalacije novih atrpjev v premogovnikih, pravi Newel O. Alford od American Inatitute of Mining 4 Metallurgical Engineers. On vodi za to organizacijo preiskavo o mehanizaciji premogovne industrije. Weehiagtcau D. C., 6. marca. — Predsednik Rooeevelt ae je takoj drugi dan evoje službe po-služil drastičnega sakons ls vodnih časov, zakona proti trgovanju s aovrašnikom, in na podlagi tega sakona je proklamiral izjemno atanj* ss banke, ki o-atanejo zaprte do petka. 8 tem ukrepom je predeednik^ suspendiral zlati etandard, prepovedal lavažanje Blata is Amerike In u-stavil IsplSAsvanje zlatega denarja papirnatega; uveden je tudi embergo na Izvažanje ar* bra. • Tli 8 tem korakom namerava nova vlada uetavltl denarno paniko, ki je zadnji teden prišla na višek in grosils upropastltl vse banke v dešeli; brca malega v veeh državah so še bili rasglaše-nl moratoriji, Id so ustavili poslovanje bank. Obenem je namen predeednlkovega ukrepa, da uetavl kopičenje denarja ln ga vrla v promet Zadnje tedne — odkar se širi govorica o Inflaciji je bilo na milijone dolarjev v papirju spremenjenih v zlato, k( eo ga vtaknili v bančne ahrambe. v Na podlagi predaednlkove pro. klamacije ao vae banke v Ameriki pod aačaano kontrolo federalnega ssklednega tajnika Woo-dlna, ki bo ladajal naredbe gle- tv&stMmrM- remu bo predlošen načrt novega zakona ss reformo bank ln javnih financ. ^ Rooeevelt je ssdnja soboto, ko je bil ustoličen, napovedal nekakšno reformo h banke ki de* narstvo; napovedal je delno vlad no regulacijo bank, kredita in Inveetldj. Rekel je, da Je «daj "konec špekulJranJa a tujim denarjem." Zakladnl tajnik bo nadsoroval isdanje "seripa" aH poeebnega začasnega denarja, ki ga iadajo diekontne banks In bančne zveze (clcerlng houeee) sa liplače-vanje delavcev, ker jo smsnj-kalo gotovine. Ta ssčssnl denar ima za podlago premešenje bančnih savodov. Ko bodo banke apet odprte, ne bodo a male izplačati nlčeear ln voditi nobenih transakcij bres dovoljenja zaklad nega tajnika. Vae to začasne naredbe bodo v teku toH-ko časa, da bo sprejet In pride v veljavo nov sskon, ki bo reguliral bsnke In kredit PoMaa hraaMsa Jo odi- Delavske unije sahtevajo, da «s posloven je poštnih bank rsS-šhi na čekovne račune Chieage. — V teku velike pa* nlke zadnjih dni, ko je bil razglašen moratorij sa privatne banke — potem ko eo vložniki v ellnlh navalih potegnili etotlne milijonov dolarjev Is vaeh velikih bank — je poštna hranilnica edina, ki redno posluje In Id ne pozna nobene panike. Poštne hranilnica nI priaadeta po predaednlkovl proklamarljl In o- Cikaška poštna hranUnka je bila sadnjo soboto odprta do desetih zvečer. Na eni etrani eo ljudje nosili vloge noter, na drugI pa jemali gotovino» ko so bile vee druge banke zaprte. Poštna hranilnica je zadnji teden dosegla rekord v višini novih vlog. Clkaška delavska federacija Je na evojl redni eejl sadnjo nedeljo sprejele resolucijo, s katera apelira na kongres, naj raašlr! poslovsnje poštnih bank IJud- ke so edine, do katerih etve saupanja. PROSVETA THE EN LIC UTEN MENT •UMNLO IM UITWW NA BOOM! POBTO«« 1 mâ il !• 91M m h*. » " - ** MMN mM. <___ niai far »im u»w CM- la Ct«N t M fmm m • — * ' PBOII VETA M»« b. UtiOh Atfc. (M». ». Ukradene noto Milwaukee. — Nekdo Je vlomil v omaro dramskega in pev-ekega zbora Slov. doma in od-neeei note več pesmi. Omara se nahaja v National Gub Housu. Policija Ude slikovee. Pionir umrl Milwaukee. — Te dni je umrl Jakob Drofenlk, star 68 let in doma Is Rogaftke Slatine, rojen pa v Seča v i pri Ptuju. Tu je bil 40 let ln zadnje čase je vodil groeerijsko trgovino. Zapušča leno, v starem kraju pa brata in več sester. PoHtMaa Igra v Virantovem La 8elle, lil. — Kot je razvidno Iz poročil v tukajšnjem listu "La Salle Post-Tribune," ki je dnevno poročal o poteku obravnave, so politični konflikti igrali precejšnjo vlogo v procesu proti deputljems, ki sta bils obtožena umora rudarja Martina Vlranta. Zagovorništvo je imelo priče, kl so lzjsvlle, da je bivši mrliški ogleda dr. Allen nastopil proti deputlju Sklnnerju ln pričal proti njemu Iz razloga, ker je šerif s svojimi pomagač! agi-tiral proti nJemu pri Isastft primarnih volitvah. Neka pri* ca je rekla, da dr. Allenu ni bilo nič za Vlranta, toda izkoristil je Vlrantov slučaj za maščevanje nad Šerifom. Baje je rekel da bi rad videl, da je bil še šerif Crosby obtošen, vendar ga veseli, da sta bila Skinner in Fleming obtožena. To pričevanje je toliko učinkovalo na porotnike, da so videli v državnih pričah le politične nasprotnike obtošeneav. To je učinkovalo, da so porotniki o-prostlli oba obtoženca in tako je tragična smrt Martin V i ran t« ostala s legalne strani nepojas njena. ; PTIČJI SAMOMORI Cudaa man i ja med arktičnimi galebi Na zadnjem mednarodnem ornitološkem zborovanju ao mnogo debatirali o senzacionalnem pojavu med neko vrsto arktičnih galebov, tako zvenih guillemotov. 2e nekoliko let aem opazujejo namreč, da ae dogajajo med tropi teh ptic pravi samomori. Ptice letijo običajno v ogromnih Jatah vsdolž kanadskega ve-letoka Sv. Lovrenca proti morju, v zadnjih letih pa ao obrnM, svoj let proti Izvirom veletoka, kjer ne najdejo nobene hrane In morajo «aloetno poginiti. V tiaočih In tisočih sedijo na aka-lovju ob Izvirku reke in čakajo negibno smrti. l*toa ao je po d voh lotih to čudno ravnanje galebjih tropov ponovilo in sato kanljo sestaviti mednarodno okspedlcijo, ki naj bi raarsMJa to uganko, tem bolj, ker kažejo guillemonti še mar-efknkStto drugo posebnost In maralkakšno drugo skrivnost Noge ao jim n. pr. tak«, daleč sadaj. da lahko stoje na njih po načinu tolščakov. a Jajca, ki jih IsAeJo v krogu, ao stoičanta. tako da ae ne kotalijo s visokih NareHle Mlsüasl I Mm, naju r.; Glasovi iz naselbin Zanladve krajev rojaka o Runi jI III. — Pred tedni sam prejel pismo od rojaka iz Kanade, ki se je vrnil iz Rusije. Mož ae boji kritike, pa ne mara poročati, daei bi bilo njegovo poročilo res zanimivo, ker je tam delal in povrhu tudi mnogo prepotoval. Jaz ga ne poznam; meni je piaal le zato, ker je čltal moj opis potovanja po Ruaiji v Proaveti. Pismo pošiljam, da ga priobčite v Proaveti, ako hočete. Ne vem pa, če je ta Jamlok Be-lokrajinec. Grabrovškova Neža s Chisholma bo morda tu Izvršila svojo dolžnost. Belokrajinci emo lažnjivcL Ker smo bili rojeni od Belokra/fnk, so najbrž tudi one lainjivke. (Glej Proeveto s dne Zl. teb. t. 1.) Vee bi bilo dobro, ako bi bil jas poročal na primer tako: V Ruaiji sije soince ponoči in podnevi, ker imajo dve solnci. Po mestnih ulicah, ki so tlakovane s preprogami, ležijo pečeni prašiči in koštruni, ki imajo vilice in nože zapičene v zadnjici. Med in mleko se cedi z dreves, vino in vodka teče v potokih itd. — To se sicer glasi fantastično, ali komunisti ml ne bi ugovarjali. Rekli bi, da sem prijatelj sovjetske Rusije. Iz Waukegana je šlo mnogo ljudi v Rusijo. Sedaj se vračajo, namreč oni, ki so imeli denar za povrotek. A koliko je takih, ki nimajo sredstev za vrnitev. Oni ki so tam, pišejo, da jim gre 1-menltno, ko pa se vrnejo, pravijo, da tam ni za obstati. Tukaj jo neki Bolgar prodal svoji dve hfili, šel najprsj sam v Rusijo, potem je prišel še po ženo, Id Je šla s njim. To se jo zgodilo prošlo jesen. Cez tri mesece so je že vrnil s ženo vred. Govoril sem z njim, ko se je vrnil. Omeniti moram, da je stoodstotno komunist Rekel je, da so je veliko poslabšalo, odkar Je bil prvič tam. — Ns rojaka Jamška apeliram, naj poroča o evojih doživljajih, ki jih je doživel v Rusiji. Piše naj samo živo resnico. Naj so ne boji Kritikov — nsj tulijo! Ako »o ¿es za sovjetsko Rusijo, naj to dokažejo na drug način. M. J ud nič. o Pismo rojaka Jamška se gla si: New Wsterford, N. S., B. feb. 1 m. — Cenjeni Namenil sem se, da Van#napl-šem kratko pismo, ker dim bral v Proaveti Vašo vtise o sovjetski Rusiji. Tudi jas sem bil tam, sem še več skusil kot VI in se prepričal, še o slabših razmerah. Ker pa sto bili VI deležni tolike kritike, sem se namenil, ds ne bom poročal v Pro-sveti, kar sem prvotno nameraval. Težavno je ljudem dopovedati vse natančno, kakšne so razmere v sovjetski Rusiji, ker se je marsikomu preveč ukore-ninilo dobro upanje vanjo. Zato pa ljudje ne verjamejo drugega o Rusiji kot le dobro. Jaz sem se prepričal o vsem sam. Govori) sem z mnogimi rojaki. Nekateri so bili tudi v Ameriki In so sedaj v Rusiji. Ne bom omenjal drugih kot le ženo In družino Perčiča. Stanovali so dolga leta v Beeaemerju, Pa., In njen mož je bil dolgoletni tajnik društva št. 97 SNPJ. Pre votli sem v Rusiji mnogo In bil aem v vseh velikih rudarskih centrih. V Irkutaku In Ku-sneku v Sibiriji, v Moskovskem centru s Bobrtkom blizu mesta Tuba. Prehodil sem skoro ves I>on Basln v Ukrajini, kakor tudi več drugih industrijskih centrov — Izjum, Harkov, Rostov ob Donu. 8tallngrad In grad Stalin. Stalingrad ob roki Volgi, kjer so velike avtne tovarne. Predvojno Ime tega mesta Je bi-to Zarisljn. S stotinami inosemcev raslič-nih narodnoaU sem se rasgovar-Jal o ruskih rasmerah. Udeležil sem se sodne obravnave proti čehostovaškemu komunistu Htampfu In sem bil navzoč ob njegovi obsodbi. Videl sem la-gerjo pregnancev, ki ao romali v Sibirijo. Vae to lahko aatanč-no opišem. Kje se ljudje nahajajo, živijo pod aamlio — alab-še kot živina. Pri njih aem bil tudi v lagerju. Lahko bi pO» O-čal in aplaal celi roman, a ne maram kritika. Sptaanlh Imam 16.000 besed gradiva. — , Tu v Kanadi sem lase! svoj dom, vreden čes $3,000. Zaradi odhoda v Rusijo sem ga prodal in šel tja. Nisem kanadski državljan. A vendar, ker sem se pošteno obnašal, je kanadska vlada dovolila, da sem se smel vrniti. Tudi jaz sem šel z dobrim upora v Rusijo, kot je šlo pred menoj že mnogo drugih. Vendar sem bil še toliko srečen, da sem zapustil Rusijo, čeear pa, mnogim ni mogoče. Sedaj aem tu z mojo družino — 6 oseb — pa brez sredstev in kot rudar brez dela. To je povzročila eo-vjeteka Ruaija. — Prav rad bi eporočil rojakom o tem in onem. Ker sem sedaj tu brez dela,'mi ne more nihče predbacivsti, da sem bil plačan, ali da sem kakšen kompanljski hlapec. In glejte, prišel sem ob vse imetje! Zato to pišem, dragi rojak! Vsakemu posamasni-ku sem pripravljen odgovoriti na vprašanja, kolikor mi jih kdo stavi. Povedal pa bom le resnico, kar sem sam videl in ališal in skusil na mojem potovanju po sovjetski Ruaiji na vožnji 17,-000 kilometrov s železnico. Kdor hoče, naj mi v priporočilnem pismu pošlje malo pomoč. Saj bom obširno poročal o delu, razmerah, živežu, bleki, pošiljanju denarja, zaslužku, draginji, vrednosti denarja, o različnih krajih in aploh v vsem, kar vem ln o čemer sem se sam prepričal. Tudi jaz bom odgovoril v priporočilnem pismu. Pisal bom natančno o vseh krajih, ki so mi znani ln v katerih sem bil in s katerimi Slovenci sem govoril. Poalal bom tudi naslove, kolikor so mi znani. Rad pomagam vsakomer, da se ne bo pustil tako zapeljati kot sem se jaz. Jaz sem rudar in sa to stvsr sem se tudi najbolj zanimal, zato sem bil tudi v ruskih rudnikih. Vsega skupaj sem hil 8mesece ns potovanju samo v sovjetski Rusiji. V Rusijo sem prišel 16. junija, Iz nje odšel 80. septembra. Bil sem vedno na potovanju. Kar me najbolj Jezi, je to, ker so mi komunisti tako lagali, 4& koliko se zasluži in kako dobro je v sovjetski Rusiji. Ko sem prišel v Sibirijo, so me prisilili, ds sem tudi jsz tako pisal mo-iim rojakom, kar sem tudi storil. tlčni dve pismi, ki sem jih pissl, sts prišli tudi v Proeveto. Tsko so prepričsni, ds ssmo db-bra stvar pride v javnost, slaba pa ne. Izmed več pisem, ld sem jih pisal is Sibirijo, eta prišli na mesto le dve, vsa druga pisma, v katerih sem pisal resnico, so pa v NovosibirSfcu zaplenili v cenzurnem uradu, kjer pregledujejo pisma. Ni vsako pi-smo odprto, toda, če naletijo na eno pismo, v katerem dopianflt piA<> čes Rueijo, potem mu Is do-tičnega kraja saplenijo vsa o* stala pisma. Tako se je zgodilo tudi s mojimi pismi. — Naj zadostuje. S tem pismom lahko storite kar hočete. Najlepši pozdrav Vam In Vaši družini ! Frank JamAek, box 236, New Waterford, N. a, Can.. Raxcepljevanje delavcev Nantlcoke, Pa.— Ker imam dovolj čass in delo me tudi ne atara, ker ga ni sa naa starejše rudarje—in ga tudi ne bo več. kot nam obetajo—ae hočem spet malo pomeniti s Čltatelji Proeveto. V listih Čitam o rasnih načrtih ataroetne kopojnine, a vsa to oetaja le na papirju. Zares Je žalostno, da Je med delavtl samimi tako malo sanlmanja sa to nad vsa važno vpražanje. Če mislimo, da nam starostno pokojnino prinesejo na krožniku današnji representanti v sbor-nicah, ml aami pa lahko držim* križem roke In čakamo, ae grdo motimo. Vee sbomlee so M j sli manj pod kontrolo Wall streo-ta, to je onih denarnih mogotcev, ki sedeč na kupih legalno ukradenega denarja zapovedujejo veemu svetu, kaj se sme In čoaa ae ne sme storiti v zakonodajnih sbomlcah. Delavci smo praalabi, prema-lo organlslranl In adruleni in premalo se brigamo ga svoje največje probleme. Nekaj klubov J8Z a socialistično nt rs n ko vred ae trudi, a vae to je pro. malo, da M kaj dosegli Nične bo. dokler ee ne savzame velika večina delavstva, ki nastopi a skupno akcijo v enotni oryeal- zacijl, politični In industrijski. Ameriški sistem delavskih organizacij je jako smešen; vse je razcepljeno. Vzemimo železničarje; strojevodje imajo unijo zase, kurjači so zase, vlako-b p rem no osobje je zaee, zavirači zaae itd.—kljub temu delajo val akupaj in delo teh zavisi od dela onih. čemu niso tudi organizirani skupno In ne vodijo veek bojev skupno? Tako pa imajo *t paratne unije in separatne pogodbe. Tega je kriva velika nemarnost delavcev. Tako je tudi med nami rudarji, odkar je slavni razkosovalec John L. Lewis začel cepiti rudarsko unijo na polju mehkega premoga leta 1922. Na kak način jo je razcepil? S separatnimi pogodbami. To Je bil eden najgrših trikov, ki ga večina rudarjev ni razumela in mnogo jih jo, ki še danes ne razumejo tega. Spominjam se, kako smo se včasi spopadli zaradi tega. Jaz sem kljub svoji plitvi pameti kritiziral toga lisjaka (Lewiaa) že od 16. avgusta 1922, ko je tako spretno potegnil organizirane in neorganizirane rudarje, in nihče mi še ni dokazal, da to ni bilo res. Zato ponovno rečem, - dokler ne bo večina delavstva zrela in skrbno pazila, kaj voditelji počenjajo, bodo delavci vedno pre* varjeni in tepeni. Denar je hudičeva stvar, ki jih mnogo premoti. Zlasti nazadnjaški delavski voditelji v Ameriki so c}o-bro znani, kako so lakomni na denar. So take razmere. Vsak falot hoče biti milijonar. Danes pravijo, da je srečen, kdor ima tfelo. Če kaj zaslužiš ali nič, se ne vpraša, samo da je delo. Veste, trpini—med delav ci je toliko nizkotnosti, da fe kar nesramno. Edino med ilii-noiskimi rudarji je še nekaj ko-rajle in gibanja, drugod je pa vse hlapčevsko in mrtvo—v Penni, West Virginiji, Kentu-ckyju. V Ohiu ni dosti bolje. Na antracitu tudi ne. Tu je nesramno izkoriščanje. Posebno v tem okrožju Pri Glen Alden Coal Co. da rudar na vsako karo premoga poldrugo tono zastonj ali povprečno šeet ton premoga na štiri vozove od dveh mož popolnoma zastonj. Družbe ne stane ta količina niti cent*—in še se družba drzne jamrati v javnosti, da so mezde previsoke. Ne sramnost prve vrste! Vse to izkoriščanje se vrši po zaslugi nazadnjaških rudarjev. Kakršno je članstvo, takšna uni ja in takšni voditelji. Najbrž pride spet redukcija. Ne vem, kaj bodo potem naredili. Operatorji so zahtevali 85% zniža nja mezde. Ako se ne bodo rudarji odločno uprli s združenimi močmi, jih bodo vsekali za najmanj 20%. O kakih pogajanjih še ni sledu, kakšno zahrbtno politiko pa igrajo operatorski in rudarski zastopniki, bo pokazala bodočnost. Prej ali slej pride na dan. Delavci bi se morali zavedati, da rascepljenl, kakor so, ne bodo nič opravili proti svojim izkoriščevalcem. Kakor illinoiskl rudarji bi je jo proti reakclonarju Lewisu, tako se bo v doglednem času sgodilo Isto na antracitu, če nisem v zmoti. 2eleti pa je, da se delavci organizirajo v enotni strokovni, gospodarski ln politični organizaciji; dokler bodo raacepljeni med seboj in se prepirali med seboj sa vsako malenkost, ne bodo nikdar zmagali. Henrik Pečarič. O mlekarski starki v Wiaconeinu WKeHni, Wis. — Želim sporo-člti naši Javnosti, kako smo stav. kali s mlekom v naši nsaelbini. Prav za prav je bilo to bolj treniranje ali vaja kakor štrajlc. Naznanjeno nam je bilo, da moramo s I«, februarjem držati ¿as mlekarski produkt proč od trge* kajti organizacija Milk Pool Aaaociation je napovedala etavko. V tem "Poolu" je pa le majhen odstotek farmarjev organiziranih; vsaj jas nisem prej slišal o tej organised jI. Veliko fw>čn« jka pa je Farmers' Holiday Movement Aaaociation, ki I-ma večji odstotek farmarjev v svojih vrstah. Ta organizacija je bila naeprotna stavki, ker še ni dovolj razširjena po Wieeonsinu In irnglh državah. Njeno etali-Aša Ja. da se počaka s stavko to-liko časa. da prideta Rooeevelt In novi kongres na krmilo In pokažeta, čes mislita kaj izbolj- šati položaj farmarjem in delSv-eem. Toda predsednik Poola je pozval člane obeh organizacij na štrajk, kar je bilo krivično. Posledica je bila, da se večina farmarjev ni hotelu odzvati, ko ao videli, da sosedje ne vedo nič o stavki. T\ikajšnje mleko gre vae v sirarne in za surovo maslo, torej je stavka koristila le onim farmarjem, ki prodajajo mleko v mesta za v steklenice. Za naa je torej bMa stavka brez pomena. Zvečer dne 16. febr. so prišli k meni trije stavkarji In me prosili za pomoč. Povedal sem jim, da ne odobravam takega štrajka, ker je naša organizacija proti. Nekaj Časa smo se prepirali, nakar sem jim obljubil, da jim dam svoja dva starejša sinova za stražo. Drugi dan so res zaprli eno sirarno brez sitnosti. Dne 17. febr. so šli na Conrat, toda tamkaj je bila bolj trda. Pozvan je bil šerif in nekaj mož se je vrnilo z mlekom domov, nekateri pa so vztrajali, da oddajo mleko, toda neki stavka r jim je v mleko nečesa nasul, da Jo bilo nerabno. Tako je bila tudi ta sirarna zaprta. Za 20. febr. — je bilo napovedano, da mora tudi Sheldon Creamery prenehati z delom. Bosa sirarne je pa že v nedeljo, 19. febr., razposlal truke na vse strani po mleko in smetano. Nikdar prej ni obratoval na nedeljo, zdaj pa je, samo da čim več mleka dobi. Mi pa smo to izvedeli že v soboto in v nedeljo so bili piketi na vseh cestah, vendar so malo dosegli. V pondeljek se tudi jas udeležim piketiranja. Pred poldne je šlo vso dobro. E-den sam farmar se je nekaj u-piraJ, a t&Iooj je imel dve posodi mleka razlitega v snegu. v Popoldne dot ičnega dne je pa neki naš rojak prišel z vozom na katerem je imel par posod smetano. Med potjo ga je nekdo opozoril, da je botye, Če se vrne a on je pokazal kol, češ, da je pripravljen tudi udariti, če bo treba. Ko pride do mesta ln vidi grupo piketov na cesti, sleče vrhnjo suknjo in pošene konje Piketi so konje ustavili ln potem ao rojaka zlepa nagovarjali, naj so vrne in drži smetano doma par dni, ampak .¿n ni hotel nič slišati o tem in je zan hnil a kolom. Oni, kateremu je veljal udarec, je prestregel ko z roko in v naslednjem trenutku ee je rojak že valjal v snegu in njegova smetana se je cedila po snegu. Ko je bil ravs in kava končan se je rojak odpeljal z avtom Ladysmith k zdravniku — bil je med tepežem malo pobit na glavi — in k sodniku. Obtožil je von ditelja piketne grupe, da ga je udaril s kolom po glavi. Drug dan je prišel šerif in -aretiral voditelja, a še tisti dan so šli drugi farmarji po njega In izpuščen je bil brez varščine. Dne 22. febr. smo šli v Lady-smith, da tudi tam pomagamo stavkarjem in tam se je vse mirno poravnalo. Medtem sem pa ališal, da je bila na cesti št. 27 pravcata bitka med piketi in upornimi farmarji in na obeh straneh je bilo precej ranjenih. Zvečer istega dne pa pride naznanilo, da je mlekarska stavka preklicana. Imeli smo torej le malo "vežbanja". Dne 26. februarja je imela Holiday Association sejo v Chippewa Fallsu In sklenjeno je bilo, če vlada najkrajšem čaau ne ukrene kake pomoči sa farmarje, da začnemo s splošno stavko 1. maja t. L Priporočam slovenskim far mar jem, da si naroče "Farm Holiday News," naše glasilo, ki je zelo zanimiv Hat, prinaša novice iz vae dršave ln stane le 60c na leto. Naslov lista je sledeči Farm Holiday Newa, Box 44, St« Paul, Minn. Det roi teki peterki Détroit, Mlch.—"Ali Je potrebna diktatura sa doeego socializma r* To j, bila tšma debate med ml. odseki klubov 114 in 116 v soboto 26. feb, O diktaturah so že spisane cele knjige. V bistvu so si seveda vse enake, toda v taktiki ae snatno raaiikujejo. Proletar-ska diktatur«, ako je še potrab-na. bi morala uključftl proporcionalno zastopstvo na odločil-nlh mestih vseh markaiatičnih struj. ker vse Imajo pred seboj en dlj—socializem. V taki harmoniji bi bU teror znatno Jen. Od buržoaznihdZJ tega seveda ne sme pn^l ker delavstvu fte v nmS razmerah odklanjajo pr '¡M i/*«- f°*ebno *Uiil nadil Estok Menton,**! varjal diktaturo soii,,>| svojih argumentih je biul m prepričevalen. Zdi J J bi negativno atran istotaS bro zagovarjal, ker j« J govornik in zelo načitan 1 gov brat Stojan in Sam J sta mu zveeto pomagala 1 Demokratično fOPmo I so zagovarjali Mak« k J Frank Česen mi. in 1 ,W1 Vsi trije so bili J ognju," toda svojo na£3 izvršili častno. V tej »k3 je odlikoval Maks KoroiecJ podprl svoje argumente 1 j izkušnjo iz sovjetske J Udeležba je bila pre«l Prevladovala je mladina, J vesel pojav. Upamo, J fantje spet kmalu presend o Kar smo že dolgo pr&aki se je zgodilo. Dve naj ved troitski banki sta likvJ Nad pol milijona malih vU Ijev je prizadetih, dočim J like "ribe" odnesle svoj | Kako daleč segajo pasive, jasno, toda eno je gotov namreč vlagatelji ne bo*> dar dobili polnih vlogi Stari Ford se pogaja gledj kapa omenjenih bank, todiJ <4tehniČnih" zaprek je za* stvar v zastoju. Trgovina) dustrija silno trpita vsled Pravijo, da je to začetek 1 —upajmo. o Levo krilo v SNPJ je pei čen pojav.. Njegovi ekspon rekrutirajo svojo "armad« oportunistov, kraljevašev, i štaplerjev," kruhoborcev, mokratov, republikancev it bistvu so podobni kralju M žu, ki se vsaka štiri leta in skušajo podreti, kar je času "desno" krilo zgradik dosego svojega cilja ne izb sredstev. Najljubša sta ji veda demagogija in laž. I ten človek se ob čitanja "proglasa" za rešitev SNI pod "socialistične birokn pošteno zabava, kar je v tel zernih razmerah tudi pot« Druže Rimac je tudi v Det organiziral "krilo," daai ii federacijo SNPJ, v kateri najŠirja demokracija, kar} znak, da imajo nečedne m Proti dnevniku Proaveti t šušljajočo kampanjo, ker j premalo in preveč radikak ker jim ne priobči vsake 1 losti. V glavnem odboru niso sami svetniki, kakor v levem krilu niso vsi dema Zato bi bilo nekoliko vet ranče na mestu. Frank Ca* Naznanilo in zahvsk HermUe, Pa. — NsnS žalostno vest, da je rooJ| Joeoph Kenda izgubil živU 16. februarja v premog Plast premoga in kamenja aasuls in ubila. Pokopali m civilno na pokopšliiču Usl Irwins, Ps., dne 1«. feg ob udeležbi prijateljev in društvenih bratov SNF« šfc 28, kjer je bil pokojnik — Zahvalim se iskreno vse« so mo tolažili v urah žaloe spremili pokojnika k PJj Lepa hvala sa vse ven«! plačne avte in vso ostaio pos bo ter izkazano aožalje od 1 Mary Keada, tslujoia z otroci. Seja lovskega kleše Lorala, OMe.-Lorsin and Hunting Club bo imei * redno mesečno sejo 10. * ob t. uri zvečer v spodnj« štorih Slovenskega nsrojl doma. Ulj ud no so vablj«« lovci in ostali rojaki, dsprt na sejo 10. marca in P^ člani lovskega kluba. ** prispevki so tako nizki. ■ vredno, da bi jih imenovsl torej upam. da ne isoatss» ban lovec ali prijatelj ¿J bi ae pristopil k lovsk* bu. LISTNICA URBD*1^1 BIwavik. Minn.—Bm na sa Proeveto. Milwaukee, J oM-bno. -Pnmvnsjte ¿mazniearji n|imiiii Ve$tt& St iZjAV- ßöSSSS: * ^e za skup- Jîub, dogovore ^ r^Bj» m ne ovaj»jy KT,« P«"»«nikov' ^govorov. Zdaj P» [Es Akademska. zveza klerikalnih k u- &£fls v klerikalnem M* SI ki jo JvJuvt^r ^natisnilo tudi Jutro. Luk naslovljena članom rJfUsi: "Akademska zve-zaveda važno. K Ka bije akademska ¡¡¡Tu ohranitev univerze v EL Protestirati pa mora iT oni skupini akademi-T^jajo manifestacije Lpoe akademske mladine za Si v svoje prevratne ko-ujcne namene ter si priave- Wno se skrivajoč v ralo več sosedov, ker so pri hiši klali in je tamkaj v navadi, da se ob takem domačem prazniku snidejo sosedje, govorijo in pijejo ter se zabavajo. Tudi pri KoloŠi se je ¿brala pisana družba, veseli so bil! in nekoliko vinjeni. Tedaj pa sta stopila v hišo še konjač Adolf Lengel in njegov sin Jože. Nekaterim je bila všeč njuna navzočnost, drugim spet ne. Lengel in sin sta začela zbadati, pričeli so se prerekati, dokler ni prepir dosegel viška, ko je Jože Lengel potegnil goslaču gosli Iz rok, da se je odtrgala struna. To je bil za nezadovoljneže znak, da je treba spraviti Lengeia in njegove ga sina iz hiše. Tudi gospodar ju je pozval, naj se odstranita iz hiše, če*, da ju nihče ni vabil. Toda ona dva se nista u-maknila. Prišlo je do pretepa, pri katereih je konjač Lengel z velikim kuhinjskim nožem zabodel posestnika Josipa Skrilca v trebuh, da so mu takoj izstopila čreva. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Skrjlec podlegel rani. Lengel pa taji, da ni ničesar počenjal z nožem in da je sploh nedolžen pri tem pretepu. Tenorist Josip Rijavec, po rodu Slovenec ia zdaj eden naj^ bolj znanih tenoristov berlinskih teatrov, se mudi že nekaj časa v domovini, kjer je gostoval že trikrat v operi v Ljubljani in enkrat v zagrebški operi. Povsod je bilo gledališče razprodano in je bil Rijavec de ležen velikega uspeha. Rijavec velja za najboljšega jugoslovanskega tenorista. Z njim in sopranistinjo Gjungjenčevo je priredila ljubljanska opera ne-j kaj izredno uspelih večerov. en samomor. — Iz Rimskih toplic poročajo, da si je tamkaj vzel življenje posestnik Skopec, doma iz Turškega less pri Dolu. 2e pred tremi tedni je Skopec odšel k avoif sestri ter si izposodil pri nji 1000 dinarjev, češ, da mora kupiti kravo. S tisočakom v žepu pa je zašel v pivsko družbo, v kateri je v nekaj dneh zapravil vseh 1000 dinarjev. Zaradi tega si potem nI upal domov, taval je okrog in nazadnje skočil v Savinjo. Šele te dni je Sava naplavila njegovo truplo pri Krškem. Umrli so: V zagrebški bolnici na operaciji posestnica F ran j a Turkova od Sv. Ruperta pri Gomilakem, v mariborski bolnici ptujaka u-čiteljica Ana Bezjakova, v Ljubljani Frnčiška Maatek in Katarina Mauričeva, na Velikih Poljanah v kočevski okolici 89 letna Marija Ambrožičeva, v Pe-trovčah hči šolskega upravitelja Vanda Wudlerjeva, v Novem mestu upokojeni davčni u-pravitelj Lovro Verbič, v Ljubljani Ana Pajkova, vdova po u-pokojenem dvornem svetniku, v Ljubljani državni uradnik Anton Simčič, v celjski bolnici 66 letni dninar Ivan Božnik z Lave pri Celju, v Šentjanžu na Dolenjskem 80 letni Janez Repovž, v Ljubljani železničar Andref Vogel in vdova Janja Lokarjeva. Univerza m «ara radi kalnih profesorjev Govorice se širijo, da bo več profesorjev izgubilo službe Senator)! v Belgrade so »stavili svoje penktaeije Skupina hrvatskih senatorjev je ustanovila svoj klub ia zahteva notranjo preureditev drŽave Chicago. — (FP) — Med skupino liberalnih profesorjev na univerzi Northwestern, Veliki bizniški šolski instituciji v čika-škem okraju, prevladuje panika, odkar je bil odslovljen dr. James M. Yard, direktor verskih aktivnosti, na obtožbo ra-dikalizma. Govorice se širijo, da so sluftbe vseh liberalnih in radikalnih profesorjev v nevarnosti. Departments sociologije in žurnalizma, ki sta osumljena širjenja radikalnih idej, sta predmet preiskave, katero je odredil predsednik univerze Walter Dill Scott. Nekateri profesorji, ki so bili aktivni v liberalnih komitejih zunaj univerze, so 2e podali resignacije. Kapitalistično časopisje ^c poročalo, da je bil pro/esor Yard odpuščen na pritisk nekega bogatina, ki je zagrozil, da ne bo naklonil univerzi obljubljenega darila, ako ne bo takoj odpustila radikalnih in liberalnih profesorjev. Liga za industrijsko demokracijo je protestirala proti od-slovitvi profesorja Yarda. Na protest je odgovoril predsednikov tajnik, ki pravi, da bo protest predložen Scottu, kakor hitro se slednji vrne iz Kalifornije. Tajnik dalje trdi, da'Yard nI odpuščen vsled pritiska od zunaj, temveč zaradi raznih razlogov, ki so bili predloženi načelništvu univerze. Kampanjo, katere cilj je iztrebljenje dozdevnih radikalcev, obsojajo celo nekateri meščanski časopisi. Pravijo, da so osebe, katerim grotf izguba službe prominentni državljani in patrioti, čeprav te osebe ne mahajo s ameriško zastavo ob vsaki priliki _____ Ogorčenje Mati: "Majda, ali le ne misliš vstati T' , . . Majda: "In da me to vprašaš, mama. me moraš zbuditi?" Beograd, 1«. februarja.^ Silno presenečenje v vseh krogih, še posebej v vladnih, je izzval nastop skupine hrvatskih senatorjev, ki ao ustanovili svoj klub ter v posebni izjavi orisali svoje satlišče glede položaja v drŽavi. Z mnogimi zahtevami so se priključili punktacijam meščanske opozicije v državi. Ti senatorji ao: dr. Superina. dr. Sverljuga, dr. Mažuranič, Jankovič, Jattabetič, Dobronič ia dr. Frangeš. Štirje od teh ao bili še pred dobrim letom ministri v diktatorski vladi. Dr. Sverljuga je bil celo finančni minister. Ko je bil lani spet uveden "ustavni režim" s skupščino (spodnjo zbornico) in senatom (zgornjo zbornico), so ti bivši ministri bili od kralja imenovani za senatorje. In ti, od kralja imenovani senatorji, so javili danes predsedniku senata, da so ustanovili svoj Narodni klub, ki mu pripadajo zgoraj omenjeni senatorji razen dr. Frangeša. Predsednik tega novega kluba dr. Superina, je na današnji seji senata prečital takoj tudi deklaracijo novega kluba, v kateri postavljajo smernice svojega dela in zahteve. V uvodu deklaracije sicer prizna vajo, da monarhistična oblika države ne nasprotuje danaijim pojmom demokracije, da pa morajo ugotoviti naslednje: tev Jugoslavije, obeležena v aeptembraki ustavi, ne more smatrati sa definitivno. Stoječ na stališča splošnih demokratičnih načel narodne suverenosti, predstavljajo v današnjih razmerah državne pravice in politične svobodščine v polnem itrasu odločujoči faktor za politično ureditev, normall-tacijo, aa gospodarsko ln finančno olajšanje, as kulturni razvoj in socialni napredek. V vprašanjih, ki so bila najavljena ali že stavljena na dnevni red, kakor n. pr. zakon o občinah, zakon o zborovanjih in govorih ter političnih organizacijah, svobodi tiska, volilni zakon, stojimo na stališču, da se morajo načela državljanskih pravic in političnih svobodščln v popolnosti zadovoljiti ln zaga rantirati, a sistem notranje ureditve države se mora postaviti za najširšo aamoupravno podlago. Pri tem se morajo v po ¿te vati zgodovinske in poli tične individualnosti ter izključiti politično favoriziranje tn gospodarsko itkoriičanje, kar jamH le avtonomna ali federativna ureditev. To so glavne točke te deklaracije, ki jo je podpisalo sedem senatorjev. 8 temi punktacija-mi ao se priključili Izjavam dr. Mačka, dr. Korošca, Sipsiha in drugih, zaradi tega interniranih meščanako-opozicijonalnih vodi teljev. Primer teh senatorjev js podoben primeru dr . Korošca: bili so ministri, diktatorske vlade, bili so kot zanesljivi ljudje Imenovani aa senatorio, ko pa so spoznali, kam gre razvoj, spi ■vO-¡ Naša država je sestavljena državna zajednica iz ved zgodovinskih političnih individualno sti, a jugoslovanstvo je skupno ime treh narodnih komponent: srbstva, hrvatsva ni slovenstva, od katerih vsako vsebuje narodne atribute/ Da je unitaristlčnl princip, če se hoče -razumno in * uspehom izvesti, mogoč ssmo na načelu popolne enakosti in ravno-pravnosti med Srbi, Hrvati in Slovenci, izključujoč veaho nad-oblast enega nad drugim; da unitaristlčnl princip lahko brez Škode prenese notranjo u-reditev najširših samouprav z vsebinskimi označbami, bodisi avtonomije, bodisi federacije. Jugoslovanski unitaristlčnl princip je bil od leta 1918 pa vse do danes uničen s tako zva-no ideologijo integralnega Juge-slovenstva, ki je v praksi brisal ravnopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, rušeč, pri tem brez razloga prednosti zgodovinske pridobitve in posebnosti, ki so bile v preteklosti glavno oporišče borite za obstanek in glavna kulturna podlaga ter neusmiljeno teptajoč pravice, interese, najsvetejše čute in na* rodni ponos. |, IZ gledišča notranje ursditve države hrvatsko vprašanje ni rešeno in predstavlja prvenstven drtavnt problem, ki ga je treba rešiti po teritorialni razdelitvi in po komponentah samoupravne ali pokrajinske oblasti na podlagi utemeljenih in o-pravičenih teženj Hrvatov ter brez škode celoti: na podlagi vsega tega ss notranja ursdi kriz« n» vesti. -• Pri St. Juriju pri Ema Trobiševa, vdo- bolnici 821etna Pijana Ukner-*alcu, v Hra-"»dar Maks U- "^rkm. _ ** protest« rudar sprejemajo ra- j aa Jspoasfceat Vojne nujen! la drag! s kitajske froate. stopili v opozicijo ter izdali je punktaeije. Zato njih zahteve ne gre jemati bogve kako iskreno. Vsšen pa je njih nastop «a-radi tega, ker dokazuje, kakšno je razpoloftenje celo v vladi n*j-bližjih krogih, v senatu, ki ni imel doslej nikake opozicije. O-pozicijonalni senatorji se v svoji deklaraciji kažejo tudi kot nekake taščitnike hrvatskega kmeta, kar pa je seveda zelo hinavsko delo. Saj so bili sodelavci režima, ki Je navijal davke in tiral kmeta v bedo, v kateri mre zdaj. Dr. Sverljuga sam je bil finančni minister in takrat najbolj vneti zagovornik •ančnlštva. Njih deklaracija pa Je zbudila mnoge zanimanja. Jasno, da se je že na popoldanski seji senata našel nekdo, ki je napadel to deklaracijo. To Je bil bivši zagrebški ban, senator dr. Silo-vič, ki je dokazoval, da deklaracija ni bila podana v imenu hrvatskega ljudstva ter pobijal naziranje deklarašev, da smo Jugoslovani trije narodi. Trdil e, da smo vsi en narod. Beograd, 17. februarja. Na dansšnji seji Narodne skupščine so nekateri poslanci napadli senatorske punktaeije. Napadali so te senatorje, češ, da niso bili Iskreni niti tskrst, ko so bili ministri v šestojsnuar-skem režimu, niti sedaj, ker so prej drugače delali, kakor pa zdaj govore. Oovorili so tudi o dinastiji, ker so se senatorski punktaši dotaknili tudi tega vprašanja. Eden od govornikov Je dejal: "Ti gospodje bi hoteli monarhijo angleškega tipa. Ml nismo Angleži ne Anglija In naš narod Je popolnoma zadovoljen s pravicami naie krone.'* Med drugimi je nastopil proti deklsrsšem tudi Slovenec dr. Vošnjsk, ki je blstll dr. Frangeša, češ, kako grde Izjave je dajal med vojno o dinastiji Karadjordjevičev Itd. V takem tonu In v takih debatah sts minila dva dni sej senata In narodne skupščine. fterlf preteklim vojaškega čsat-nlka Jamestown, Tenn. — J. M. Peavyhouse, šerif, ki Js poms-gal premogovni kompanljl pri razbijanju rudarska itevke v WUderju, protektlra polkovnika L. Lsa. ki je bil nedavno obsojen na deset Wt zapors na ob-tožbo, da js oeleperil državo sa vsoto $7,000,000. Dasl js Lee pod aretacijo, stanuje v hotelu Mineaio v zaporu In se ksoglba državnim tirsdnlkom. Država Tennassses js potroši la |17,000 za vzdrževanje milica v Wilder Ju, kJ je pomagala šerifu Psavybousu ln premogov, ni kompanljl pri rasbijanju rudarske stavke. . .. Prizadeti sta dve želesnlci radi nameravane redukcije plač ia 20%. Vprašanje pred spravno komisijo Washington, D. C—Dve železnici, Kanaaa City Southern in Mobile & Ohio, bodeta imeli stavko na rokah, če ne umakneta redukcije plač za 20% in v nekaterih aiučajih tudi ved. Za atavko so se izrekli «eleaničarjl na obeh progah. Zadeva je ae-daj pred vladno komiaijo za izravnavanje sporov, ni pa lagle-da za sporasum, ker uprava o-beh družb insiatlra na anišanje. Kansas City Southern je večja železnica; Mobile k Ohio je v konkurzu. Obe kontrolira železniški magnat Loree, ki ee je v preteklosti dokaj uspešno boril proti unijam. Na njegovih progah imajo močne organizacije le štiri bratovščine—kurjači, strojevodje, kondukterji in zavirači. Pri Southern obstoji sa tovarnišks ih druge delavce kompanljska unija. Mobile k Ohio je prišla v kon-kurz valed tega, ker Jo Je uprava Southern železnice, ki je pred leti dobila kontrolo, iamoUla do kosti. Več >t je grabila is blagajne in izplačevala visoke dividends in ob enem Ji namenoma odjemala promet. Ko je bila želeinlca popolnoma odrta ln upropaščena, jo je uprava Southern vrgla v konkurt. Kmalu za tem je sodni upravitelj naananll redukcijo plač od BO do 50% in nato tudi Southern. železničarji na obeh progah pa so se te dni isrekll «a stavko. Redarla obeoloaa v de- ssu4sa |aX|| eassi v js"» Obaodba je résultat apopada s mm A a «Ii ÄÄIä^ MaiJaa ^ — a_ i S SISVKOKH7I. muta ruoar oooii 12 1st ječe_ Charlearon, W. Va^Dva ml-litantna rudarja in člana West Virginia Mins Workers unije, Ernest Mulllns ln Charles Hen* sal Is Coalburga, sta bila na tukajšnjem sodišču obsojena na dosmrtno ječo radi spopada med stavkarji In skebl pred par meseci. 'Pri tem spopadu v Coalburgu, ki Je sledil stavki radi redukei-Je, je bil ubit neki skeb. Krivdo sta priznala oba obtoženca, ker Jih Je lsdai njun tovariš, ki je bil aretiran ln pozneje pestai državna priča, da si s tem lave» ju je prostost. 22-letnl William Raymond MdSurley, kl se je tu-I di udeležil bitke, je bil obsojen I na 12 let zapora. Stavka v Coalburgu je bila nasilno zdrobljena. Vodila jo je West Virginia Mine Workers unija na prošnjo prizadetih rn-drajsv. Zdrobiti Jo je pomagal tudi Van Bittner« Lswisov pe-magač, ki je družbi preskrbsl stavkolomce. Izkoriščanje rudarjev Je doseglo vrhunec in po vsej državi vlada med njimi velika nezadovoljnost. Da med rudarji še nI počilo, se Imajo ' operatorji zahvaliti silni revščini in pa oboroženi sili, za katero imajo dosti dsnsrja. Prej ali slsj ps ss bodo rudarji dvignili proti fevdalismu ln kompanlj-sksmu terorju. Dobrn kupčija Kokolj pride Iz zôbozdrsvnl-kove ordinadjske sobe In zagleda Smrkolja. "Alf te je hudo bolelo? Kaj ti Je neprsvlir "Zote ml Je Izdrl za dolar." "Meni pa ga mora vstaviti, tudi za dolar/' "Prav dobra kupčija, če via-me mojega!" e Mury Je ie mlad zdravnik. Pa gs vpraša njegov prijatelj: "AH si že kdaj napravil krivo diagnozo?" "Na žalost, žs. Pomisli, zdravil sem nekega bolnika ta želodčnim katarjem, pozneje se Je pa pokazalo, da bi ss bil pr*v lahko privoščil opsradjo slepiča r e Občutljive "Oprostite, all niste slučajno sin gospoda generalnega ravnatelja Zeplotnikar . A* FEOSYETI ŽELEZNA PETA M : ................ i-,- «.k .Vi • • ■ ■■■■' ¿«ril ^ «ju 1 »KU Vuk Bežala ava istočno po tihih ulicah in na vsakem oglu svs naletela na nekaj nesrečnega. Proti Jugu se Je obHaaval na mfou strašen požar. Vedela svs, da gori velika delavska četrt. Naposled sem padla. Bila sem zmučena in nisem mogla dalje. Bila sem bolna in razbita in vse me Je bolelo. Vendar se nisem mogla vzdržati smeha, ko sem videla Garthwaita, kako si Je naredil cigareto in rekel: "Z vašo osvoboditvijo delsm zmešnjavo. vendar ne najdem začetka ne konca. Vse Je zmešano. Kadarkoli se bočeva osvoboditi, pride nekaj ln pognana sva v metež. Samo nekaj hm h t ran ava od -mesta, kjer sem vas Izvlekel izpod vhoda. Prijatelj ln neprijatelj je pomešan. Kaos je to. Ne ve se, kdo je v hišah. Poskusi« zvedeti, ps dobiš bombo. Poskušsš mirno iti svojo pot, ps zdrviš v drhal in se te obstreljuje s strojnicami sli ps naskakuješ plačance in si obstreljevsn od lastnih sodrugov. K temu pa pride še drhal ln te ubije." Žalostno strese z glavo, prižge cigareto ln se vsede poleg mene. ''Laien sem," reče, "de bi kamenje Jed<*." V prihodnjem trenotku Je že vstal ln lsksl kamen. Vrnil se je z nJim in raatoll izložno okno . . "SIcer Je pritHčj« ln ne po«ebno dobro," Je rekel, ko ml Je pomagal zlesti v nsrejeno 1uk-nip, "all to Je vse, kar lahko narediva. Vi borte nekoliko spali, Jaz pa grem na poizvedbe. Rešil vas bom, sil moram imeti čas, mnogo časa — da nekaj pojem." BHa Je sedlsrska prodajalna. Naredil mi je ležišče iz konjskih odej v privatni kontori, ki je bila v ozadju. Da se moja nesreča še poveča, «e me loti še sHni glavobol. Bils sem vesela, da som lahko zaprla oči in zaspsls. "Vrnfcm se." so bile njegove besede, ko je odhajal. "Nimam upanja, da dobim avtomobil, ali nekaj prinese gotovo za Jesti." In to so bile poslednje besede zs tri lets, pred-no sem zopet videla Garthwaita. Mesto, da bi se vrnil, Je bil prenešen v bolnico. Prestrellli so mu pljuča In vrat. 24. Halucinacije tiste noči, ko sem potovala is New Yorka v Chicago, nisem zatisnlla svojih oči. Vsled tega ln vsled onemoglosti se me je polotil globok spsnec. Bila je noč, ko sem se prvič zbudila Garthwaita «e ni vrnil. Svojo uro sem zgubila in nftem vedela, kako pozno je. Ko sem tako ležala z zaprtimi očmi, sem slišala zopet tiste zsmolkle glasove daljnih eksplozij. Pekel je še vedno divjal. Splazila sem se k odprtini. Odsev strašnih požarov je raasvetljeval ulico, kakor da Je dan. Najdrobnejšo plasvo bi lahko čltala z lahkoto. Dalje doli so prasketale ročne granate In sllšslo se je stresanje strojnic. Od d«leč pa je bobnela cela vrsta težkih eks-ploslj. Splazila sem se zopet k mojim konjskim odejsm In zopet zaspal«. •Ko som se zopet Zbudlls, je padala bledo-žolta svetloba «kozi odprtino. Bilo Je svitanje drugega dne. Sla sem k odprtini. Zrsk Je bil napojen s dimom. Tam na drugI strsnl ceste omshuje nesrečen suženj. Roko pritiska na srčno strsn ln sa njim Je krvava sled. Njegove oči tavajo sem in tjs. Bile so polne suma ki bojszni. Enkrat Je ravno pogledal naravnost k meni. Ns njegovem dbrazu je ležal mračen Isrss razdražene «veri. Videl me je. All med nama nI bilo nič sorodnega, ker počenll je ln se odplazil stran. Od nikoder ni pričakoval več nobene pomoči. Bil je helot v velikem lovu, ki so ga gospodje uprizorili. Vse, kar Je pričakoval, kar Je iskal, Je bilo kaka Jama, da sk*ze vanjo in se skrije, kakor žival. Oster zvok prihajajočega bolniškega voza mu je dal sunek. Ali bolniški vozovi niso bili njemu enaki. Z bolestnim stofcmi *Je planil k nekim vratom, da ae skrije. Nekaj minut pozneje ae je pokazal zopet in se opotekal obupno naprej. Vrnila sem se k svojim konjskim odejam in čakala eno celo uro na Garthwaita. Glava me ni prestala boleti in me bolels vedno huje. Samo z velikim naporom volje sem bila sposobna odpirati oči ln gledati okrog. In z odpiranjem oči ln gledanjem okrog se me je pola-ščala neznosna bolečina. Tudi kri je «lino u-darjalaj v mojih možganih. Bolna ln opotekajoča setn ae splazila skozi polomljeno okno na ulico. Iskala sem nehote in tipsjoč Izhoda iz te strašne klavnice. In lotile so se me halucinacije. MoJi spomini ns to, kar se je «godilo v tistih urah, so samo spomini, ki Jih ima človek po težkih, z moro otežajočih sanjah. Mnogo dogodkov se Je vtisnilo ostro v moje možgane. Ali med temi neižforisnimj slikami, ki sem jih videla in doživela, leže presledki, iz katerih je zavest izginils. Kaj se je v tistih presledkih zgodilo, ne vem in tudi ne bom nikdar vedela Spominjam se, da sem se na oglu ulice «podtaknila ob noge nekega človeka. Bil je ubogi nesrečnež, ki se je plazil mimo mojega skriva-lišča. Kako jasno še vidim njegove uboge, pomilovanja vredne koščene roke, ki so ležale ' po tleh — roke, bolj podobne podkovam ln kleščam, kot rokam, tisto zmrznjene in Jzka-žene vsled dela, ki so ga delale celo življenje. Mesto dlani je bila mozolasta koža, debela malone pol palca. In ko sem se zravnala in šla dalje, sem videla obraz nesrečneža in videla sem, da še živi; zakaj njegove oči so gledale slabotno za menoj in videle so me zares. Nsto je sledila dobrodejna praznina. Zavedala sem se in ničesar nisem videla, nego sem bežala naprej, iakajoč rešitve. Moja druga, sanjam podobna prikazen je bila tiha mrtvaška ulica. Prišla sem naenkrat na njo, tako, kakor če po suhem potujoči popotnik naenkrat naleti na tekoče vodovje. Samo da ta reka, na katero sem strmela, ni tekla. V smrti je otrpnila. Od trotoarja do trotoarja je segala, lepo ravno razprostrta. Le tuintam se je vzpenjala kakšna gruda ali hribček trupel. Ubogo preganjano ljudstvo iz brezdna, ščuvani hekutl — so ležali tukaj, kakor v Kaliforniji zajci po dobrem lovu. Pogledala sem ulico gor in dol. Nič se ni ganilo. MotČeŠa poslopja so gledala Iz mnogoštevilnih oken na sliko. Enkrat, pa ssmo enkrat, sem videla ramo, ki ae je zganila v mrtvi reki. Prisegam, da sem jo videla gibati se, kako se je od silne bolečine zvijala in kako je istočasno dvignil človek glavo, oblitd s krvjo in ml v brezmejnem strahu govoril ne-rasumljive besede, nato se pa zopet vlegel in se ni več zganil. Spominjam se na neko drugo ulico, s tihimi hišami ns obeh straneh in na strah, ki je padel v mojo zavest, ko sem zopet zagledala ljudstvo Is brezdna; tokrat pa v veletoku, ki je tekel in ae bližal. Ali opazila sem, da ae tega veletoka nI trska bati. Veletdk so je gibal počasi in I« njega so vstajali vzdihi ln tožbe, prokletstva ln historično ter blazno govorjenje. Zakaj bili so to tisti čisto stari in čisto mladi, tisti slabi in bolni in breapomočnl ostanki delsvskih četrti. Požar velike četrti ns južni strsni jih je pognal atran v pekel uličnih bojev. In kam eo se obrnili in kaj je nastalo iz njih, ne vem in nikdar nisem zvedela. (Konse prihodnjič.) Neke noči sem razmišljala, zakaj je neki teta Olga lagala. kakM-n vzrok je neki imela, da ni vrli kuharici po pravici povedala. Morda ne sme k oknu in se boji, da je kuharica ne bi mami izdala. Najbrž se je zato sklicevala name — dobro vedoč, da meni ne morejo ničesar prepovedati. ' Drugi dan sem se prepričala, da sem prav zadela. Zakaj tisti dan sem odkrila, zakaj teta Olga tako rada sedi pri oknu. Spodaj v kavarni je namreč za velikim oknom sedel zal mlad mož. Najbrž ni bil šele prvič tam, zakaj ko je opazil teto Olgo, jo je lepo in spodobno pozdravil. Teta Olga je zardela in komaj vidno prikimala. Nato me je še tesneje stisnila k sebi in me je jela objemati in polju-bovatl, zraven je pa šepetala: "O, ti sladki, dragi moj o-trofc!" To mi je že večkrat rekla, še nikdar tako strastno, Še nikoli tako vroče. Stvar se ml je zdela močno sumljivs in sem si skoraj mislila, da ta "sladki, dragi moj" ni toliko meni namenjen kakor mlademu gospodu tam spodaj v kavarni. Mojo domnevo je še to potrdilo, da je mladi mož večkrat pogledal k nama gor, teta Olga pa k njemu dlo ln pri tem večkrat vadih-nila. Potlej me je spet pritisnila k sebi, da sem komšj še dihala, in rekla: "O, ko bi vedela, kako te itnam rada Mladi mož je pa delal velike oči in me z nevoščljivostjo gledal. Najbrž ml ni privoščil poljubov tete Olge. Tretji dan ml je bila stvar docela jasna. Teta Olga in oni gospod se imata rada. In vrhu tega, če smem tako reči: na moj rovaš. Oba sta zmerom točno prišla k oknu, mladi mož spodaj, teta Olga pa zgoraj, in potem me je vselej obsula s celo vrsto lepih priimkov, poljubljala me je in srčkala in mi šepetala nerazum ljlve besede. Nekoč ml je pa celo ifekla: Moj ljubi Ivo . . ." Čeprav mi je ima Zlatka. Zdaj že razumem, zakaj je in Sodobna zgodba K notarju prideta Troha Piškur. "Gospod notar, prinesla sva vam tisoč dol. Prosiva vas, da jih shranite, dokler ne prideva in jih zahtevava nazaj. Toda izročite morate teh tisoč dolarjev aamo nama obema, nikakor ne aamo enemu izmed naju." Notar vzame tisočak v shram bo. Ne mineta dva tedna, ko ae oglasi pri njem gospod Troha in zahteva nazaj tisoč dolarjev. "Ne smem vam jih dati, gospod Troha l Pripeljite še gospoda Piškurja, potem vama jih pa rad izplačam. "Piškur stoji spodaj," odvrne Troha, "toda izpehnil si je nogo, pa ne more gor." "To je druga," meni notar. MCe je tako, vam radevolje izročim tisočak. Izvolite!" Troha vzame denar in izgine tako temeljito, da ga nihče več ne najde. Spet mineta dva tedna in tedaj se prikaže pri notarju gospod Piškur: "Rad bi Ustih tisoč dolarjev, gospod notar P "Kaj je pa z vašo nogo F' "Kaj naj bo z mojo nogo? Pustiva šale, gospod notar — kje je tisočak?" Pred dvema tednoma sem ga dal gospodu Trohi!" , Tedaj gre Piškur na sodišče in notarja toži: Sodnik si zadevo ogleda s vseh strani in naposled reče notarju: 'Stvar je docela jasna, vorili ste se, da smete izplačati tisoč dolarjev samo gospodoma Trohi in Piškurju obema! Vi ste jih pa izročili samo gospodu Trohi! "Res," odgovori notar, "samo da tisočak ni bil tisti, ki sem ga dobil Anglosaški "Takega idiota a«l — Samo rogovi P« bi bil pravi osel! *®aj osli vendar! govJ" "Nu, vidiš, pot več ne manjka!" Duslm "Tak ti si tisti malo prej tako pr malega dečka? Ali! da moraš svoje biti?" ""Saj ni bil moj moj brat je bil!" RAD BI SE SI s Slovenko ali drui žensko, samo da je dinja in delavsko mišljenja. Jaz sem | in imam svoj dom padu v lepem kraji premogorovu. Sem nič otrok. Upoštevj resne ponudbe. Pišit "Ženin iz zapada,* dale Ave-, Chicago, Dogo- ■ od gospodov — izplačal sem drugih tisoč dolarjev, ki so bili moja zasebna last." "Tako, tako," meni sodnik. "Po tem takem tisočak gospodov Trohe in Piškurja še imate?" "I, seveda!" vzklikne notar. "NA potem «a pa dajte go-] stfr—ničesar ni ksr bi spodu Piškurju!" . "Zelo rad," odvrne KENTUI BURLEY tM prtietovalca naravfl Star Keatocky Burley , najboljši pridelek semlje — dozoreli bogi okusen in prijazen—« dobrim okusom in vonj biti moro 4o s "staranji no, da šo niste ok okusnojšsga in bolj si baka v vašem življenja Posebna po PET FUN1 KADILNE TOBAK bogat, dosorel, stare Naš stari Kentucky Bn tovarniški tobak, kot jamčen, prost vseh kei gih primesi, ki se w v potvorbi popolnosti, ali celo škoduje zdravjj Poslužujemo se metod pradedje pri pripravlja njifcovo uporabo—«ledi notar. teta Olga lagala, in Um ji tudi 7?k°j prtde 46 8081)04 Tr0" odpustila. Mladi mož je zelo lju-lnaI 5 • • bezniv, tudi meni je všeč, in za- iti« iaaitaa posredovalka Novela it otroik*va življenja Ime mi je Zlatka. Čeprav sem stara Me enajst mesecev, imam vendar ie precej pameti. Četudi š«> ne znam govoriti, ml to ne brani. otem vso noč, o "Ali ste «e opazili. Mina." Je rekla teta Olga kuharici, "kako rada gleda Zlatka skozi okno?" "O, da." je odgovorila kuharica, "do večera bi hotela sedeti pri oknu." Začudeno aem poslušala ta razgovor. Jas da rada gledam akosl okno? Jas da bi hotela do večera »rdeti pri oknu? Kaj naj to pomeni? Kakšne laži so to? Niti besedico resnice al teh brardah. Meni jo vendar to sem sklenila, da teto Olgo z nJim poročim. A kako? To Je bilo tisto! Kako? Kako naj združim ti dve ljubeči se srci, ki se zmerom gledata samo skozi okno? Ce bi se mogla sestati, če bi mogla govoriti drug z drugim ! Toda kako naj se to napravi? Strašno rada bi jima pomagala, a kaj, ko sem tako neizkušena in mi nič pametnega ni prišlo na um! Nekega dne me je skušala teta Olga a tem raztrestl, ds je zarožljala pred menoj s svežnjem ključev. Ti ključi so postali ključ položaja. Iztegnila sem roko po njih, in ko mi jih je teta Olga dala, aem jih brez pomišljanja izpustila na cesto. Teta Olga je vzkliknila in stekla od okna. Toda bili sva komaj pri vratih, ko je že zunaj zazvonilo. Mladi mož je moral očlvidno preskočiti kar po šest stopnic. Potrkalo Je in mladenič je vstopil. Res ne vem. kdo je bil v večji zadregi, on alf teta Olga. Samo jaz sem ostala mirna. "Oprostite . . ." je sajecljal. "Dovolil sem si. . "Da," je rekla teta Olga obrazom rdečim ko škrlat, "Zlatka je bila tako nerodn Nerodna? Jas, pa nerodna? Jas, ki sem nalašč vrgla ključ« dol. samo zato, da jih mladi mož prinese nazaj! Zato me je pa tudi vzel v varstvo. **Ne karajte tega zlatega o-tročička," je rekel, "aamo njemu ae moram sshvaliti, da . "Da," je rekla Olga s šs bolj rdečim obrasom. "če po m i .. la potem tudi ona n anais več naprej. Ko sta ss papa ln mama vrnila. je prišel na črno kavo tud «kna Polom I mladi mož. Potom j« ostal sam ««ie sem se pomirila. Teta Olga s papanom v sobi. Kaj sta g»-me je nsto hitro ln vsa srofea vorila. ne vem, samo to vem. da nesla spet nazaj k oknu, in hh je teta Olga daj sem isnova začela kričati« Ivo njen ženin. Poreden otrok, sluben o-j • t rok," je žalostno rekla teta 01-1 In sdaj prepustim tvoji sodbi, gn, ln Usti popoldan nisvn Bil dragi čitatelj, komu as ima teta! za ne! Kaj mi mar, ali sedim pri oknu ali pa na sofi! "Tu nekaj ne bo v redu." sem rekls sama pri sebi. "Zakaj, čeprav je res, da teta Olga vae popoldne s menoj preeedi pri oknu, ji do sdaj vendar še z nobeno besedo nisem namignila, da bi bila saradl tega kaj posebno srečna. (Zakaj pa potem pravi, da rada sedim pri oknu? Nemara ona rada tam sedi? Začela sem teto Olgo pazljivo opazovati ln sem prišla na to, da sem zadela šebelj na kapico. Da, teto Olga je sedela Is lastnega sebičnega zadovoljatva Pri oknu, ne da bi ji bilo mojega osebnega okusa kaj mar. Zakaj pa potom pravi kuharici Mini, da Jas rsda gledam skosi okno? To je navadna sleparija! I*- zakaj laže kuharici? Teta Olga je nevarna sle-parka," aem rekla sama pri Os-bi ln sklenila, da Jo kaznujem. In tako aem tudi storila ■tile sem ae v jok ln aem peklensko vreščala, da me j« morala neeU od Novoletno presenečenje 'Moja žena me je leto« novo loto prav res presenetila! "S čimr "Ne vpraša se. "s čim," nego s kom"! S sobarico!" e Sedenje Zdravnik: "Vaša barva se mi ne vidi posebno zdrava Ali dosti sedite?" Bolnik: "Tako, tako. Zadnjič sem dobil šest tednov." o "Brez vaše hčerke ne morem več živeti!" je zajecljal mladi mož. "Ali right," je odgovoril oče, ne da^ bi bil dvignil oči iznad časnika, "koliko bo stal vaš pogreb?" in SMEŠNIGE ku ali kvarilo okus. ljsv tobaka po vsem «t njegovi dobroti ob aju tega tobaka. ZNIŽAJTE VASE} TROSKE TOBAKA f 1 kar odpravi osemnajst d pri davkih—ves izdd prekupčevalcev profit, I vas 50% prihrsnitve M krasnih omotov, ne led kakovost in ta v obilid DENAR HRANILI KADBNJE 6 lbs. Pi ALI ss do ŽVEČENJE $1.00 p< pet funtov zavitek, ako nisto popolnoma Pst funtov starega Burlsy jo toliko kot vitkov sa kajenje sli sa žvečonje. Pošljite Beg ss vi teki nega tok vas gotovo prepi .Ajsn. Požijit« # kü bru ss LoC INDEPENDENT TISKARNA S.N SPREJEMA VBA vseeno, ali gledam skosi okno all| več k oknu. A , 4 : V Olga zahvaliti za svojo srečo, j ▼ tiskarsko obrt shod«, visit Tiska vabila sa veselice in knjige, koledarje, letake itd. v slovenski slovaškem, češkem, nemškem, angleškem VODSTVO TISKARNE APELIRA & N. P. J„ DA TISKOVINE V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje Pilite pe S.N.P.J.