231, številka,                          Ljubljana, sredo 8. oktobra.                     XII. leto,  1879.
Izliaja vsak duu, izvzemši pouedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti pnijeman za avstro-ajjerskc deželu za ćelo teto 1*5 Riđ., za pol |i-t» S ^l.t sa ft'trt leta 4 gld. — Za Ljubljanu brez pp&ilJHnja na dotu za cl'Io leto 1'3 Kld., za četrt leta 3 ^Ul. : 0 kr., za en niesec 1 gld. 10 kr. Zn poSiljanju mi • dom se računa 10 kr. za nieaeu, 3U kr. sa ćetrt leta. — Za tuje deiele toliko več, koliknr poStniiia iznaša. — /a gospode u u i t ulje tia Ijudukih dolah io sa dijaku velja znihiua čuna in sicor: Za Ljubljanu za četrt leta y ^ld. r>0 kr.,   po   pošti   prcjrnmn i.n ('.trt W'i;i li jjUl.   —   Za  ozuauila   bo   platnjo
od ćetiristopne petit vrsto 6 kr.,  će  se oznanilo enkrat  tisku,  f>  kr.,  ću se dvukrut,  in 4  kr., iu ne tr.- uli  večkrat tinka.
Dopisi naj  se izvole frankirati. — Kokopisi  ue ne vračaju.  —  U r udu Ih t v o je v Ljubljani v  Kranc Kolnianovuj  hiši  St. 3  „^ledaliSka stollm". Opravništvu, na katero naj se blagovolijo pošiijati naroćnine, reklamacije, oziiiinila, t.. j. administrativne reei,  jt> v  „NannlmO tiskarni" v  Koliiiariovcj hiSi.
0 pravdi zaradi naših terjatev.
(Z Notranjskejja.)
Slovenci ae avoje prirojene pohlefnosti ne
moremo otresti.  Poblevnotst je  aicer  lepa  če-
dnobt, ali v   politiki  mnogokrat  škodljiva. To
Bino hi morali misliti,   da   ustavaški   stranka,
katera ]o toliko Časa vladala, svoje pristaše k
bogu to obloienej   umi   postavljala,   većini   av-
Btnjakih uarodov pa ;'e droutiuio ne privodila,
— ne bo  inirno oblasti   iz   rok   đula,   temuč
da bo poakušala vsa mogofa  sredstva,   <la  bi
če dalje avstnjake  uarode po svoie osrečevala,
in ako bi to  us £lo, da oviru vsemu delovunju
DOve   \efciue   državnega   >bora   in   Tat Ilejtve
vlade, katero bi ua to  mutilo, da pravične z*a-
hleve   dozdaj tlačenih narodov zadovolji, narod-
noBtmiu prepiroin kouec utori, in tako  državo
na zdravo in pravično podlogo postavi.  Vedeti
urno morali,  da boda ustavaki,   kuteri   so   uže
prej, ko bo šo mo  moč v rokah imeli, surovu
upili iu nas zusraruovali,   kadur   an.o   ponizno
pretili košcuka ravnopravuoati iu politične sv>>
|>ode, zdaj, kojim gre za gospodstvo nad umni,
Vđo ucauugo  uepošniuo polemike, zlohuega zl-
vijanja, neopravićeuega  natokevanja,   in   goju
»nega štuvauja na  nas s&lili.    Vedcti   Bmo tiio-
rali, da ae zapovedovanja vajena gospoda, ka-
tera aw je v bisi političnih  predprauc iu euo-
fltran&ke avouod« oAi»buo širila iu tsopitila, uiuj
tciu ko buio mi pravice lučni in žejui pred to
JuiSo btali, uu bo  rada   in   prijazuega   obraza
naui uinaknilu, da tuđi mi ž njo unukopiavui v
poalopje   btopiuio,   kjer   ue   delu   drzavljanske
pravice, teiLut, da bo   ta aluvna gospoda \se
fitrui>e uapelu,   da   ostanemo   tuin,   kjer   Bino
bili — prtd pragom, — da   bo   iskala   i/.gc-
'Vorov, nakaj lua ue more mej sebe pudtit'i.  Ve-
deti amo moruli, da nam bodo  djali:   Vi  a U
revtži, iu ne uiortte mej nas bjgatce; vi stt
raztrgani, ne bodite mej nas gospodski   oble Čene; vi Bte zaueniarjeai   in   neizobraženi,   im Htno olikani in omikani, vi nijste za našo družbo,
—  potr pite in pofakajte zvunaj, pobijemo \am „kulture", in kadar vas ta pre\zame in   preobrazi, postanete vredoi, bližati se uam.
Vse to smo morali vedeti, ako ni]smo lio-teli biti navlaSt slepi in g'uhi, — in vendar ae dtlhjo ne'tateri i/.tnej nas, Vi\kor bi jih kr-Ću nje in luijskanje židovskih in nimfurskih orgiijov i/nt;nudjlo in pre trasilo. Tu izreka s'ovuisk časi»;k, da slovensko Ča^pnje n« izraza  slovenske   politike,   k t   zi hteva previ t,
—   iu ta izjava ae v tolažbo r.izbujeuega nsm štva in nemi ur^tva brzojavi  po sveta.    V«mo, tla naf.h   poslancev   nobeaa   postava  ne veže, da s^e morujo po   narodnom   časopisji  ravnati, in vae z; liLevati, kar iu k kor to žci, vemlar za\oljo   teg*   nij   treba  u urod u ni   dopisnikom u.-t ma'iti,   ako ti   eictr   i>amtit<id   in   logičko gov(.'ie.    Z laj  je čan,   da se  vse i\a& potrebe in zj'hteve objuvijujo iu ra/pravljt.jp.   (Je tuli \>fx\-i na dau kaka želju, katerej u« boilo n:o-go':e tuko hitro  u^trnei,   uić ue re,  določ.l  i>e bo lu>je c:lj, kut. r».'i; u su m rauit> bližjti,   in slovenski poslanci se bt;do pri avojih t rjatvah v drAHVuein zboiu lehko oil.njuli ua   ti a ion. Dopisi v aloveuak li uovindi iu spomen co, kii-tere se blovcimkiin poaUncem na pot ax   Du-n.ij izroćuj«jo ao glas naroda.   Na^protniki so naAiin poalancem inuogokrat očitul , da de lajo pol.tiko na svojo roko, da so v uuaprotji z ni rodom, da narod te^a no žei1, ki.r oni zu-htevajo itd.   — Naši  poslauci bodo zdaj takiui lebko odgovarjali : Mi ne ttrjuuio veft, mi ter-jamo ma nj, kakor so nam na^i  volilci naro-iiH. So \e,  picilaUČ se naši pcsLici ue biuujc oddaljiti od podloge iu podpor«3, kutero imaj«. v narodu. V prvej vrsti naj p;etri\s:ijo uaro<lnt željf, iu £e-le v drugej \v U poiit.tao okolno
sti, katere bi utegnile narodnim željam zaj reke stasiti.
Pa dalje. Tam se drug gla^i. PoBlu^ajmo ga ! Zopet je govor o prennpet<»sti slovenskih ttrjutev. Kliteiuo in u[)ijt'mo, naj vla-!a Ateđi in duvke zniža. Kako j« mogoi^e At.-il ti, ako Inflemo, da se ravno|)ruvnost izvede. Izvede-nje ravnopravnosti bode naložilo novih tstro-Akov, Katerih Nenici nikdar u-j bodo hoteli dovolit), i^govarJHje se na alabo statue naših fiuaic Z'itorej bodiino zuiirai v svojih iahte-vah. in terjajnio lo to, Uur ilržavi ne bode imkladnlo t-tro^kov. — Zi Bjga! Klo je pa kriv, da mno zaostali za dru^ mi narodi? Smo li satni krivi, da smo veduo v kot po-stavljeni V
S čim smo zaslužili to kazeu? NiJBmo-li vedno in rtduo plačevuli denarnc^n in krv-njfj;a ilavka, ruzmeromu Je več, kiikur dru^i? 1» kig smo imeM od tega? Unogo malo, kajti i:oni:ke s^ole, nem ki in aemSku'a ski uradi bili Kv) na ko. i;t nemskovalnej sijtemi., — nam nj. In, te t-o pik nit^i davki toliko msit v na?e ponemčuvaiijU obratali, luj su štedljivost ne p'ičnu ravno n-iu v kviu1, ko je tret>a, da se ustava v nuiSo korist vr^i. Nemška polit ka tuin je glt.-biilitt iitnw usekala, /;a to nij uič prenupetegii, a>.o Z!.ht-vain'.>, iiaj tuđi Nemci p uiag.jjo, da su nam ruiid zuc-li;o, tu krivca odpravijo, katere so nas dozdij trte. Dužnost umi gojezifne držuv« je, zti ra/.voj vsi h svojih uaroduv skrbiti, — mi smo bili dozdaj za-n.nmrJL'ni, zbtirsiui, zapu^Čeni, — čas je, da su tu li za nas kaj stori. Država tema pravico, odreci nam U, kar daj« drugim naro tom.
Tam se tuje glas zuauega skv.euskega pri f-jsorjH. Sloveuci! brauite se uuiverze in akademije, — to bi zaviralo vai razvoj, in v. ni b lo v sruniut*. O, da bi mi huj^e sra-iiiOte in vetjti Suodo ne- uoiivuli, kakor bi bila
Slovenščina začetkoma 19. stoletja v uradnijah.
Koliko Be je v minolih časih v piaarnab po Sloveusktm v našem jeziku pisalo, ve vsukdo, toliko, ko nit! Vae pričine pogodeb, ki j.h zdaj v roko dotivamo, so nem:l;i ti-Bkane, pisane. Dosti sem ui:e teh „Gtwilhr britfuv" v roki imel, pa v domaćem jeziku pišuntga nijsem §e uaSel. Iu to je nui\ivuo Kđo mej uraduiki ae je br gal te laj za Sio-veostvt! Phtrimonijalue tblaattiije ho i»o stn-rem uemško-fcm alnem kopitu Kuria Velicega dalje ilelale, in po vtčjem z Nemci- uraduiki. JJal-e dusevuo življenje v preteklosti je sphh jako žalostno, kal.o ne glede" jezika v braino-Vih pravice! Šoia nij pOviučuvala v donmčem Jeziku niti učila ga,  kako je od uradnika za-
htevati, da je v (lo.iuuieui je/iku dobro g>>vo-1 ni »li pisul, ua. topivi di fiaitvuo inuil.o! Ii| kaj je bilo v tih casib na tem lfžece, ali ho kmeta, tržuru ra/u;iieli, — klada, tlaka, ile-setina — na Neiiihkem, kdo bo veliko pre-gluvice si delal lo slovensko parol Srednji vek je bil trd Cas, tnl, okrutno trd bil i« nu-: en u rodu. Veliko sola i.eldo je r.a ubuzem Slovenskim v tej dobi. Storil pi ju tuli ta čus našega tloveK;; toliko ponižutgti, da še zdaj prav niirljho klnbuk pod |.azuho uo.-ii, če Lakovcga uradniku zng^da, iu se Z'lau i „/tthvulim za vpručanje!" ja ja ni dokaz zu to, <la je b:l Stovea nekdaj v budej uradni-škcj dreisuri. — Pa cel6 tem uraduikom :" )c viasih le usilila misel, da je treba v dc-inhfiem jeziku tuđi na^einu ljudstvu govor.ti, iu ttdaj je Lak doniui:iu-urad;ik iz vaeh kotov avuje niladoili uuU^riužtiuo zbial in včasJi prav čedno pisul.    Taki bo n. pr, sledeči po-
duthi, nahiijajoči se v „v izpislcn iz ttpru.šavnih jiiscnt kervat'c umluivc ino sklenene norfbe cez Cirvi/orju iS * zuroljo hudtuldstvu jmtnfniinn/a roparskit/n i'inorjtiij<t ino tat vine", ki se je leta 1829 oh piiliki oht^iinja i;ectg>i zločinca tiikaa mej ljudstvo delil. Navajnin nekaj stavkov:
„tlrcfjor 8 *; zthij 'J'J ht ino /> tnescoo star, iz .s'(Wt/.s7i'f sn-thjn Vida, JjHtcskc kvHiesijv} l\mhiJHske kresijv — Menija at ari si $e čin; je 5c r' štirntij&tiiHti Ivtii svtje Kturosii veliko tatrino stiirif, in jr hit zarofj te od seojt/a oćeta vjstro stralioni/t; a! to /ter njemu ni nič ponttKjah, ino (ja ni // jjoboLsanjn in<> k spodohni po-koršni proti očvtu perpelalo.
l'otim je od ocetove Ime ločen žicel, ino rzd c Stiaku v' komediji xviti<ja Danicla, eno uro od rasi Guttšc kovaanco v štant, de hi se s' kovanjam žice!. Tnkaj je vvč tattin dopcrnesel, ino rzadnic mu r' ylai'o pade, J ožet a Fcrjančiht iz Gottše vbropati."
ovenaka univerza! Pa naj se potolaži g. prof. uklje. Ako bođo Slovenci svoje duševno  de-ivanje podvojili, ako v težavnem delu ne bodo brpnili,   in ako bodo „vremena sa   zjasnila", ko bode praviCna vlada za njih potrebe skr-ela, sine veadar g. profesor zaradi slovenske niverze  Se   nekoliko   desetletij   mimo  t>pat ; ko pa eden  teh dveh pogojev izgine,   ali   pa ba — narodna delavnost   io   pravična   vlala — potem srne g. Šuklje spati kralj M itjaževo panie,  preitnn  bo  potreba S ovence pred un> erzo svariti. O, nij  se biti  ne,  ne bodo nam ako hitro slovenske uoivtr^e usiljevali, in no-icdeu pameten človek, ki  ve, kaj je uaiverza, le misli,   da. se da pri naa u liverza črez not istvariti, zaradi tega pa še nij potrebi glasno robiti, da je naSe zahtevanje neumooat, — in lemo^otaodt slovenske univerze izvajati iz z d a-ljih statističnih d.t (kateia pa tuđi sieer nijso ;ako tnlna,  kakor g. Š. misli).   M   g.ispota Š. >sobtio poznamo, in   nikakor  dć iihido povoda, ivo in i ti o njegovem   rodoljubji,   vendar iz na-•odnega stališča n(tjgovih člaokov o stovenskej inivtrzi ne moreino odobravati,   ker  so voda na nemškutarski mliu. S temi članki g. Š. po naših mislili narodnej stranki nič  nij   koristil, škodoval jej je pa kolikor toliko.    Priča teg* nam je veselje nemSkih nasprotmh nam li^tov, 3a se je vendar tuđi mej Slovenci nekdo  na-šel, ki pobija naSe „sanjarije",  danki, katerih Be   naši   Btrastni   protivniki   tako   vesele,   so dvomljive vrednosti za narodno stvar, ako uže nij  v  kakej  zadevi taka Bila,   da  se dalje odlagati ne da. Argumentacije, da nemamo slov-Btva, da nemamo vednostnih kttjig, da nemamo profesorjev,   bodo   nassim   nasprotnikom dobro služile, in Oai ne bodo OJtali pri višjih  znan-atvenih zavodih, Sli bodo nifcje doli,   in   dejali kakor  bo  uže:   Vi hočete slovenskih srednjih učilnic? Kje imate selske in pomočne  knjige, i je imate slovstvo,   kaj  boste dali učencem v jroke, ako Še za čolarčke ljudskih  učilnie   nemate pripravnih knjig?   V imenu oinike   pro testujemo zoptr slovtn-«ke sole. — Potem slo-Tensko uradovanje   hoćete?   Kje   so  uradniki, kateri   so   se   slovenskoga   uradovanja   učili \ Kako se more od uradnika to zahtevati, česai Be učil nj ? itd. itd. — Sltdef.i   tak m   argumentom   pridemo v kolobar,   iz   kateregu   ni. Uhoda.
KazBDOvano imam misel, kako bi se dal. tuđi za visoko literaturo slovensko kaj btoriti in kako bi se dali odgojevati izmtj talentira nih slovenskih vstučihščnikov slovenski uče njaki, kateri bi Bmeli stopiti na stolice  višjii
učnih zavodov, — tođa o tem bi trebalo daljSe razprave. V tem dopisu hočem le še nekatere stvari prav ob kratkem omeniti. G. Š. in drugi poSiljajo nafio mladino na vseučiliSče t Zigreb. So li v Zagrebu taki strokovnjaki in učenjaki, kateri se amtjo primerjati onim, kakoršne g. S. za izgltd postavlja? Je li dijasko življenje v Zngrebu tako, da niogočno pospešuje vae-»transko uobraževanje? Imali Blovanski duh v Zagrebu svoj dom? Največja potreba naSega narodi*, oziroma ravnopravnosti je, da se mu pifejo iz umdjv ui^evna pisma. IJjde-li naA presti narod hrvatski jur.dii ni slog raz umel? — Slovausko mdoljubje brani mi pisati o zngreb kej uoiverzi in o II vat^tvu splol), in rduu u pa in, da se bo sčasomu vse na bolje obrnilo. Rojake pa, kateri so v teoriji protivniki Startevičjancev, v imena prostega naroda slovenskegd prosim, naj ne bodo v praksi bolj starčevićanski, kakur Starčevičjanci sumi.
Najbolj pctrtbujemo slovensko i/.uČenih juristov. Jurist potrebuje toliko je/.ikovega znanja in toliko tehmtuih izrazov, da brez posebnoga uka ne more shajati, — naj reče kdo, kar hote. Se ve da, ko bi uradnik pri vrfakej majhenej ulogi pol dneva Cepel, bi uže kaj skoval, ali uraduik mora delati hitro, sicer nij za rabo. Lt U-] nujuej potrebi ne moremo hitreje pomagati, kakor če picc.j od vlade zahtttVhin), da na dunaj^kej m gra^kaj uuiver^i nastavi uekolko izreduih uloveuakih profjsor-jev, kateri naj vse avbtrijske postave in praktične juridične zaauosti v slovenskem jeziku predavajo, in da vse uruduiUe na Slovenskim s potrebnimi pripomočki preskrbi, s katerimi se bodo lebko polagoma slovenskej beuedt pri-vadili.
To bi b lo za prvo potrebo. Pozneje bomo mislili na kaj več, pravice do viSje narodne omike pa se ne od rečemo.
Odgojevališča za učitelje v Ljubljani.*)
Povsodi pri vseh narodih celega sveta je neizrečeno dober običaj, da se deca dotičnega naroda poučuje v jeziku, v katerem je mati z detetom pogovarjala se. Bili so sicer čaši ko bo bile sole vse na latinske) podlagi in j-j
*)  Pod  naslovom   „Ljubljansko   učiteljsko   izu
,   Uružcvališio   »eni   prič'el   ruzpravo   pinsiti   v   „Sloven
sk^ui X:ir<)(luu  «»  uni'iu   zavodu,   ki   kaže   mej   vaein
luiiimi največ luipak in poinHiijkljivosti, kuturc ae pi
morsijo nn vsak naći ti odpraviti. Z onim spisom scu
hotel  pokazati   nekoliko   uzroke   onim   nedostatkom
b   — ali peti člunck je g.   državni   pravdnik   msa  pri
latinSČina vsak drugi jezik izpodrinila tea mej družino, — ali zmirom se je z razširjevanjein latinske kulture še le prifielo, ko so mali otroci znali v materioem jeziku uže Citati ia pisati, nij šio drugače, .mežnar" je moral najprej resiti svoj nalog, postaviti podlogo, n» katero se je potem latinš£ina naslanjala. AH tedaj so biti tuđi nazori aveti nekoliko dru-gačni, nego 80 denes, v devetnajatem voku. Vendar pak se je Čedalje bolj nvidevalo, od kolike koristi, kolike važnosti ju gojenje Dd-rolnega nntTinskeg* jezika. Kolikor bolj 89 se čistih ti nazori, kolikor bolj so prihajali narodje do izpoznanja svoje individualnosti, toliko bolj so se jeli ozirati na svoj vlastiti jezik, toliko bolj se zanj zanimati in skrbeti, Polagoma so uvideli, da vsik narod mora i meti svoje sole, Sole na podlagi svojega jezika, za to, da se omogoči narodovo izobra-ženje in da ne pogine v nasilstvu tuje kulture ono, kar je njegovo: njegov jezik.
Ia zakaj Be dandenes uporablja toliko od davkoplačevalca trdo   zasluženih novcev za zidanje šolnkih posiopij,   zakaj   in čemu imamo zakone,  ki   silijo   deco   v bolske izbe?    Zato, ker olika, silno   potrebna vsakemu,   mora po-nlati občna vlast,  ne samo jednega, niti dražega naroda posebe,   nego vseh   skupaj,   podloga tej oliki se pak mora postaviti v otroka znanem jeziku.    PosluSajmo,   kaj  pravijo raz-1 čni pedagogje o tej trditvi. Holštajnec Wolf-gang llatichius (1571 — 1635)   pravi   gled6 materinega jezika:   „Vsak   pouk se mora vršiti v  materinom   jeziku,   ka.jti on se mora smatrati   za ključ vsem drugim jezikom."   Moravec J. A. Komennki (1592-1671):    „Najpreje  se  mora po-Itolnoma naučiti materinega jezika, kajti   ta    je   najpotrebniji,    ker    on daje   podlogo  drugim   jezikom."    Ia tako   so   Hodili  in   so lijo vsi pravi pedagogjo vseh narodov do dene^,  vsi so uvideli,  da se pravi   prazno   Blamo   mlatiti,   ako   se domaČi jezik v prvih letih otročjib ne neguje.
Iz naSe ljubljanske preparandije pak so širijo uže zaradi njeoega notranjega ustrojstva baS nas[>rotna načela. Leta 1871. je pisal ranjki Les jak,   učitelj na c. kr. i zob raže va-
držal. Ker se bojim, da 1>i tud! oBtali flanki pri njem ostali, moja želja pak je, da se slovenski narod pri-cne zanimati za učiteljsko izobraževaliAčc v Ljubljani, in da pridujo mej olikaiki svet moji podatki o tej stvari, zato bodeni Cisto stvarno nudaljeval svoje opanke o tem zavodu pod z^orenjim naslovom, a oziral se tuđi na poprejšnjo članke.            Pisatelj.
Dalje se pripoveduje, da je ta Gregor tovarau Mihu p*** v adventu prigovarjal, da mu poinaga pri tem delu. Velike kovaške kleSče sta vzela in se podala ropat. Ali „angelvarh opomina Mico Ferjančičovko", da tisto noČ bedi ter ropar^a odplaSi. V drugo prideta in sicer 8 kladivom ter umorita sta-rega bogatega Ferijančiča, Mico pa le na pol. Ta Mica dela truš, ki Bosede zbudi.
„lludodvhtiht zbežeta, sv đeržđa svt>jya dela ino mislila, de bo to na tihim ostalo, ino de jih pravica jantare ne bo zadela. Pa božja previdiiust obderži Mico Fctjaučičovko per življenju, ona s' strahom tolko pove, da sam na Gregorja S * pade. Ta je bil ta perri, jtfttem pa Miha I>*** zape rt. Obedva sta hiuludehtro $' vsinti okoljstavanri ino svojo hudobno naprejvzetje dbstala. Tiikajšina c. kr. ntentna ino dezehka, pa tuđi kervava sadnica je 18 sušica, pothn visoka   c. k, Apelacija ino  višji kervava sodnica
JC) rozenvveta 18'JU aklencno sodbo nar viši pravice nodmci imnlala; to so Njih c. k. Svitlont zaslišali in 7 re/ikei/a scrpana skfenili, de se per ti/i okofjstavah  milost skazati nemore.
Gregor S* je hudodelstra potuhnenhja ro-parskif/a rmorjenja ino tat vine krir in ima zato iz smrtjo na (jamjali poatrafan biti. V Ljubljani 28 velikega serpana 1829."
Tako pred 50 leti. Poznam do3ti zlaj uradujočih uradnikov na S'ovenskem, ki fie tako pisati ali govoriti ne znajo. Uradnik, ki je navedeno pi.-ml, bi se ustrašil, ko bi slišitl te goapod*1, kako neusmiljeno naš jezik kot slovenski rojaki lomijo.
Zraven Uh se ve da nov zarod po urađ-nij.ih bojeva ia ta po večjem čisto in lepo mater nSčino našo govori ter dokazuje, da stari kurijalski zlog umira ter novi ljudje ustajajo na noge. Smrt ali penzijon tu in tam pomaga, da se svet obnavlja, nemara le doži-
vimo še mi v tem stoletju, da pamet gledć jezika v uraduijah na Slovenskem zmaga. Tedaj Be bodo pač ljudje smijali, ko bodo sliSali, da 8ta pri krvavih nodnijah državni pravdnik in zagovornik nein>ki zatoževala in zBgovarjala, porotniki, priče in zatoženec pa so bili vsi trdi Slovenci, in to ne morebiti leta 1779, ampak —  1879.
Ker už») Davajani priraerov o piaavi na-ftega jezika pred 50 leti v uradniških zadevah, naj še dostavim par primerov, kako se je leta 1788 zakon v nafiem jeziku oznanjeval:
„Mi Jažef ta Drugi, skitzi hnzjo Milost iz-voleni Jtimski Zessar, rselej l'ogmrroviz Zesaar-sfra (Mehrer des Itt'iches) etc. napovemo vsim prebifajočim v' Štajerski, Koraški, inu Krajnski deželi Našo Milost, inu vam (famo z letim ve-diti, da snio Mi za volo hišniga miru inu pokoja, na katerim je vsim luđem k' njih sreti inu (/mej miru tolkajn lezele, za dobru znajđlif
USCi sa učitelje v Ljubljani, đolge Članke io plediral za to, da se nem^čina uvede kot očni predmet v najnižje razrede ljudske 8o!e, da pak mora postati v viSjih razredih učni jezik. Gospod Lesjak je Sel v pokoj — raj jnu bolo odpuSfeni njegovi grehi, — ali njegove ideje ro ostale, in z obemi rnkaraa se jih je poprijelo 6no učiteljstro, katero se tako prerado Sopiri samo z vnanjim leskom, ?. vidnim? Čini svoje politike. Ti nazori, da se poučevanje z nemSkim jezikom pričeti mora uže v najnižjih razredih slovenskih Sol, to bo samo uazori 6aih učiteljev, kateri iSčejo v razSirjevanji nemSČine posebnih raslug io po-"hvale od nekoje strani, — ali, podlost teh nazorov kaže uže to, ka ba3 oni učitelji, ki 80 svoje dni zastopali nasprotne ideje glede" materinega jezika ter Bebe in druge žanje navdu-Seval', ba$ ti ro plaSč zasukali in molijo zdaj nemškega maltka.
S cer nij vpraš^nje, katero mnenje je pravo, kajti uvideti mora vsak pametni člo-vek, da "je vsa izonrka samo mogoča na pol logi domačega jezika; ali to vpra^anje nastane: Jrf-li pouk na slovenskih ljudskih šoluh tuđi mogiG v slovenBkem jeziku?
Ko bi zdaj naenkrat priSla naredba od vlade: „Ljudske Sole, kjer 8e govori slovenski jezik, morajo b ti cisto slovenske" — mi bi niti ne vedeli, kaj a to naredbo pričeti, ker — učiteljstvo ne hi bilo zmožno bIo-venski poučevati v Soli ('zjeme potrjujo pravilo). In te laj ae zopet vidi tesna /veza mej ljuti .skinit Šolami in učiteljskim odgo-JevališČem. Š-3 sloven^čine same se na tem zavodu ne u^.i toliko, da bi bo mogel učitelj pozneje v domačem govoru Cisto in gladko slovenski izražftt ; ali Vdi dru2[t predmetje u*e se na učiteljskem izobraŽevaliSfti v nemSčini. Jaz trdim, da pod sedanjimi razmerami je slovenak pouk po naMh ljudskih Solah tuđi v prvih raz-reilih brezmpeSen. Kakor vsake Btvari, katero hoče človek umeti in o njej druge pouče vat', mora on Bam temeljito učiti Be, tako tuli pri nas učiteljski pripravnik moral bi prisvojiti si vse predmete v Bebi đomačera jeziku drugače mu mora primanjkovati pojmov. Lepo in mično kaj pripovolovati v is^em jeziku, v katerem je pisano, uže to je težko; ali pripovedovati povest, katera je pi«ana v nemškem jeziku, slovenski, da jo more pri nas umeti kmetsko dete, to je tež;e, in pri zdanjej grornadnej a povrSnej izomiki učitelj 3kih pripravnikov često nemogoče.   VHekako pak se z^hteva  privatne
.tez dolznosti tih r/ospodarjov, inu poslov na kme-fih enih prot drugim Našo nsnično voljo, inu capoved z letim na znanje dati, inu feto ()>-doujo za ta scdajni cas — /■' njih zaderžanju naprej ])isatL
§ 1
Sleherni posl je dol zrni, scojimu dospodarju Vse službe, h katerim se je vdinal, — inu tuđi rse h-tc, kat ere, se med te rdinane na eno spo-đobtio, inu pametno rizo zastopiti morejo na tanku inu brrz rse nevolje opraviti. $  65.
Od te ordenge sa jnslc ima taku dobru r Icanvliji per rsaki t/osposh', htkor na raseh pet Župani en Patent vsehj se znajti, inu župan f/a 6b začetku vsakiga lejta v' vedeli ft inu praznikih poslfon od ceh vaši ter (jrtmtna gosjioska rsakn lejtu enkrat na ta dan, kadar darke noterjemlje, naprejhrati ima.
To vse je Be ve da v Bohoričici tiskano
marljivosti o d<5nih pripravnikov, ki atopijo mej slovensko deco kot odgojitelji, sam se mora vaditi in čitati v slovensko piaanej zgodovtni, ako Uoče, da ga Blovenski Iju I razume. Ker se rgodovina predava na učiteljskom izobraže-vali?Ći nem*ki, mora postati pozneje učitelj sam sebi učitelj za zgodovino, pisano v s!o-venSčini. V tej pa je on — hvalo nemSko mislfčej dnbi — tako kr;isno slabo pidkovan, in — pripeti se, da se ne zna izraziti, ali, ako ima kak'no slovensko zgodovino, ne umeje v-*eh izrazov ali ćelo cel;h stavkov ne, tedaj pak sem radoveden na to, kaj bb godi v malih glavicah Blovenske dece ob tacih prilikah, in kakšno korist imajo od tukšnega pouka. (Dalje prih.>
Politični   razgled.
TVotrait.!e ditlel«.
V Ljubljani 7. oktobra. Ve?ina ilržnttnih  postttnerv si je
uže izbrala v državnem zboru svoje stole in zaaedla jib. Vseh stolov v državnem zboru je 352. Klopi bo postavljene nariproti predael-ni&tvu, državuo^borskemu bureau-u in minister Hkej klopi raztegneno v polukrogu po dolžini sobe in (jostavljene v o-u'm vrst. Te vrate sedežttv bo prerezane fc sedmemi- vbodi v osem oddelkov. Sedeže se od predsedniškegi prostora šteje od leve na desno, tako, da je prvi oddelek nn »krajne; levici, osmi oddelek \)H na skrajnej desnici. Ni levej so zaaedli stole ud;e „u^tavoverne" BtranVe, na desnej Slovenci, Č^hi, Poljaki in Dilmatinei, in sicer taWo-le: V p^tem oddelku četrtei klopi Klun; v G. oddelku v drugej klopi (od leve proti dtsuej) vit-az Schneid, grof II o-hunwnrt; v 3 klopi bar Godel-Lannoy; v 4 klopi Obreza, V. Pfeifer, Naber goj, dr. Voćnjak. V 7. midelku 2. klopi bode sedel grof Barbo in Ilerman. Tuli dr. Ilieger Bedi v tem oddelku v 5. klopi.
Moravski narodni postanci so sklenili pri-stopiti k češkemu klubu.
Pri včernjšnjem shodu „uatavovernih" po-slancev na Danaji je bilo jih 1CI navzočnih. Sklenili bo, da hočejo grofu Tdafleju zmirom oponirati.
V Pragi se je 4. t. m. sklenilo ^hnr-n-vt$ttje t»*f/ar>iwtskih vhownfc. Jednoglasno se je bila uprejela resolucija: Colno pogodbo bilo bi dobro samo tedaj z Nemčiio »klen ti, ako se novi nemski tarif znif.a in naft avstrijski tarif nem^kemu primerno prenaredi, apreturno ravnanje pak Be mora odpraviti.
Vumije d.r£*»ve.
Jutri dne 8. t. m. Be bode zbrala »*m-tmttisfcit zbornica in se posvetovala o vlad-nem predlogu glede judov. Opozicija zoper vladni pretilog se je okrepila.
Mtulf/ttrski knez Aleksander je odpo-toval minole nedelje iz Bukurešta; knez ru-munski ga je upremil do Gjurgjeva.
fm»:iko vpra^ioje je baje nast' pilo  ra kov pot, ne gre niti za laa naprej, a nazaj pa \liaja. Zistopuiki turSki in grSki pridejo k seji, tam se sporeko,  jezno se raziđe jo,   a dru^ega dno  pridejo spet skupaj,   da Be isto ponavlja.
-  Grki smejo vsklikniti:   Kje   bo   čaai,   kje   so
,-  lastnonti naših pradedov!
Na Špt*tijsk<*n je imelo ljudstvo uže precj dolgo mir, prt-dolgo, meno nekateri, za
' to posku?ajo rogoviliti in ftpanjiki listi pnpo-vedujejo, da se neredi gode posebno ob frau-eoskej meji, kjer se   v*i   španjski   nezaduvolj-
• neži ter izgnaLci zbirajo. Teinu pak franuouk * licijo/.en telegram i/> Perpigiianu popolnem oporekava, iu pravi, da je na meji vse mirno,
'          ŠjKinjski kortesi   su   bodo   seš'i   druzega
i  tnešecj,   početkom   meseci   dec-.iinbra   pak re
,   bode kralj ozenil.
M'š'ttshi deželni zbor   se   bode   v   di.eu
' '20. do 23. t. m. odprl, ali gotovo nij, da ga bode kralj osobno otvoril. Z laj so se vršile na Pruskera volitve volilnih uiož poslancev za deželni zbor, ali došle se še ne ve, na katero
stran bodo volilni možie volili ve5 poalaocer. N>m$ke novine pi^ejo, da v rfaželaem zboru ne bodo imuli niti zjelinieni HbarnTct, niti zje-d;nieni kon^ervativci absolutne večine, in d& hol« nndfe^je v centrumu, kakor je to v nem-SVem  „reichataeu".
Dopisi.
Ik FJliMlitn«' G oktobra. [Isv. dop."J
rProti nastavljanju nemških žele-zn i finih uradnikov) po čisto slovenskih nostajab oglasili smo ae bili uže na prvetn mestu na'ega lista, kjer amo dokazali, kako sa s tem od strani ravnateljstev južne idt R'l'^olt^ve železm'ce ne le naSej nirodnoitl krivica godi, ampak ludi naSemu nem^ki ne-znamčemu oh^instvu sitnnsti in mnogokrat ćelo SVndo prourročajo; ne glede na to da je pri t«?h uradnikih furor teuton'cin tako močao, da o vsakej priliki na surov način Salijo na-roini Cut našega obfinstva. Da te nravične pritožbe nijso imele nikakorAnega u^pfiha, do-kn^uie paft najbolje to, da je zadnji Ča3 ravnateljstvo južne železnice poslalo v Št. Peter na Notranjsko Nemc^-Prusa, ki v.sacega slovenski govorečega potnika insultira, posebno pa se nad nnSimi kmeti dere, čeŠ, da bi moral: nemSki znati.
Županstvo občine Št Peter in Nadanj«-selo pritožilo se je, kakor ae nam od tođ poročn, vsled tega pri glavnem ravnateljstva južne železnice na Dunaji, ter zabtevalo ođ istega, naj prestavi omenjenega Prusa, na čisto slovensko postajo Št. Peter pa poSlje uradnika, ki bode mogel  z Ijudmi obČevati.
Mi t:i korak občine Št. P*jtirsko popolnem odobravamo ter ob enem avetujemo tuđi ostalim občinam po Slovenskem, naj jo, ako imajo uzroka, v tem posnemajo. Iz tega, kako bode ravnateljstvo železnice dotične prošnje re^evalo, pa bodemo spoznali, ali mu je res ležeče na pospeševanjv prometa, kar bi moralo v prvej vrsti njegova skrb biti, ali pa smatra sebi za prvo dol&nost, da po naših deželah poskuŠa ftiriti germanizacijo.
» lioiljlc 3. okt. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" je u?.e enkrat poročal žaloatno resnico oil tu'iajSnje petrazredne Sole, na katerej učiti tuđi dve učiteljici, gospodični T. in Si'h. 01 prve nehfiem nič posebnega po* vulati, vendar bi bilo dobro, ko bi tuđi ta učiteljica se Se bolj v slovenWini vadila, ker je.i še dosta manjka. Učiteljica Sch. pa zares uema, sposobnosti h slovenskega jezika tec uij za naš kraj. Prestavil jo je g nadučitelj v tretji razred te Žole (kar bi ne smelo biti) ali nij si mogla nič pomagati. Naenkrat je — zbolela (V), prosila za „urlaub", ter šla v toplice Gleichenberg se kopat in »prebajat. Nh dan skužnje se je zopet zdrava pripeljala v Konjice, ter jako vesela bila, da jej nij bilo treba z meniroi učenci BkuSnje naprav-Ijati. Oiomnit' moram, da se ta „IVajlica" na vBeui životu trese, kadar se bliža skušuja. A zakaj? to vsftk čitatelj lehko ugane. Ko bi nas B^g reAil te učiteljice, bi bilo vsem sta-rifem, kateri imajo otroke pri njej v Soli, jako ustrežeuo, in prepričan sera, da bi mnogo-kat'ti kmet p'ačal v?a kako sv. maso, ko bi ta Nemka oilrinila iz nuših krajev, kjer je tttbi uč tt-Ijskih močij za odgojo slovenskih otrok. Oineniti je šo oiabnost te f raj lice, kuttra je zeln tnujhena, pa vendar tako visoko svoj nos nosi, da na ulici vsacega meSćana čre^: ramo pogleda. Res je: lehka glavica t=e lehko visoko vzdigne.
Domaće stvari.
— (Izredni občni zbor „Narodne tiskarne".)   K«r   je   mnogo  deloičarjev pi-BOifno izrazilo željo,  da bi  radi prodali svoie delnice, napotilo je to upravni odbor „Nu rodne tiskaro^",   da se je v Btji dne  13    ;ul.   1871) O t«j stvari posvetoval in razpravljal vpriiš\»u,e, ali ne  bi bilo na korist društvu,  da „Narodna tiskarna"  sama za  pnnierno   ceno   tuke   iK'l-Dice kupuju?    Po kratkej  ra/pravi sklenilo ^e je eno^lasDO, deloice „Narodne tiskara«"   ku-povuti,  za   to  pa   i«rečno   pooblastiti g. predsudnika dr.  K. Ahaćiča. M sluo se je,   da   bo   vsak čtovuk z zdravi mi   nazori tak oj uvidtl korist, ki bi jo imelo društvo od ta čega nakupovanju, in da bode vsak delnu'ar, ki hoče na vaak način svojo delnico obdrzat1, jako vesti, ako bi 80 jpo tem polu moglo piav mnogo delnic kupiti.  A kmaiu putem oglasilo Be je   v „Slovencu" „več delaičarjev",   ki   bo bili zoper nakup deluic.     I\I sliti   se   je  tedaj moralo, da vendar vsak   ne  uvidi   konati   te Operacije   in   da je treba tuđi ttm „vet dtl-nifarjtni" dati priliko, o tej stvari govoriti in ako le mogoće,  jih   vendar   prvprif-ati,   kaku abotna bila je poslanica   v   oruenjenem   listu. Sklical ae  je   tedaj   izredni   občm   zbor   po Blediijo ntdtljo, in pnčakovalo se je, da pr.de tistih   „več  delničarjev"   polao   število   še   z diumui enakomislečimi vred, ter da bodo prostori   tiskarne   še   pretežni   za   tako   mnogo brojno udeležitev tiBtih deln.čaijev,   ki  so se tako  širokouatno   oglašali   in regetali v ome njeutm „Slovencu". A čakalo se ju in čakalo, in   nij  jib bilo tistih nvtč delnićarjev",   tako da je bila uže v „Slov. Narodu"  št. 200 izražena sumnja, da za to  „Sloveučevo" poslanico B« tici već delničarjev, marvefc le en aam   iu še tišti brez   vaake   delnice,   popolnem   opra ?ictna. Izredni občni  zbor   potrdil   je eoglauno   sklep   upravnega   odbora. .Narodna tiskama" Udaj kupujtfcsvoje delnice. in naj se vsak,   kdor  želi   svoje delnice prodati, oglasi pri  „Narodnej tiskarni".
—   (V   tukajnnjej   predilnici)   je predvčeranjim   neki   delavec  po svoj ej   nepre-vidnosti z roko  prišcl tuej  koleta in se  budo poškodoval.
—  („Laibacher  Tagblatt") prinaša na prvem uieatu mej   domacimi   stvarmi   sle-deco   „Berichtiguog" :    „Aut Grund  des § 19 d«B Prtaagesttzea ersuchen wir um Aufuahuie oacbijtebender Berichtigung: Nudi geitbgeutu jErbibungen uod ntch eigtnen VVbbrutbujuugeu erkliirt der gtfertigte AuaKchusđ die im „Tag blatt"  vom   17. September   gebrachte   Notiz: dabs im Koslergarten aui 14. September benu „SokoT-Feste   em   Deutseuer   \vei dueti durch-gepiii^eit wurde,   wuil   er   den   Kn.LU hatte, die Vtnvunderung daiiiucr auszudi»rccbt:D, dass kein   Wtrt   Deutsch   ge^prochtn   \\crde,   flir UDAvahr, weil Lei dem gcduchieu Fešte \veder em Deutscher noch irgend  jemaud   gepiii^cit odtr ttuch iiur bedrobt worden und iiueihaUpt gar kein Uaordnungsfall vorkam. — Laibucu 4. Oitober 1879.    Franz Dreuik,   Voratuud d6B „Sokol". M. Armić, Secretiir.u
—  (G.   Jakob   Arcon,)   rodom   pri-morsk SJoventc, za baruna Courad-Kybeafcida koDui-sar pri tukajšnjej  deželnej   vladi,   je iui-noli mesec ostavi! Sinj, kjer je   bil  ostin   let okru,ni glavar,  ter se podul  v  Zadar,   kamor je prtmežčen za svetovalca pri  dalmatmskem nanjtstništvu. I'rtd Djegovun odhodom  so  Si-
ojanje njemu na Čast v obSinakej dvorani priredili svečano večerjo, katerej m prisostovali vsi odlični krogi Sinjskega mesta in okraja. Ćela vrsta govornikov je slaviia g. Arcouove zasluge, po^ebao za Sole, pred vstm pa nj«-go*o, strogo nepristranako in zakonito ura-dovaDje. Njegova pravičnost mu je mej |iro8tim ljudstvom pridobila inr.e „pravičnoga .Iikobii", S'-romaki pa se bodo 6o dolgo hv*«-le>.no spominjali njegove utskonćne darežlji vođti. — Menda nij mnogo okrajnih glavarjev, kateriui bi narod dal tako sprićevulo.
—     (Za   naše   gospo di nj e - kuha -riče.)    Od svečanosti   na  slavo   Kraszcw-skemu je bil 4. dan t. m. se vć da tuđi banket.  Vršil se je v velikansk-.'j   dvorani „tukie-nite,"   io tra|ul do  11. ure   zvečer.  Navzoćnih je bilo 900 glava.    Da se je   po   tem   taketu nekaj govorilo in napivalo, to  je samo ob aehi umevno niti nič posebuega dandanes. A nekaj posebnega ju bila torta, ki  |e li kontu bau-keta prišla na niizo. Ta torta, darilo Var.-av-ak h slasčičarjev, je bila devet   štirjaškib sežnjev   velika, t. j. tri   sežu je   dolga in   tri široka.   Zadostovala je za vseh '.)UO slavnostnih gostov.
—  (Zaradi goveje kuge,) katera se je pokazala zdaj uže tuđi   v   Vidmu, Bukovici in Rezi, je  deželna   vlada   kranjska  prepove-dala živsnsku semnje v   področji okra;nib   gla-varstev : Ljubljane, Litije, Krškega in   Rudol-fovega.  Sploh se nema   nikjtr   prodajati   hrvatska goved, ktr je  dokazano,   da je kuga zanesena bila k  nam spet z Hrvatske; za vso Kranjsko   veljajo    dolocbe   zakona   o   govejej kugi, označene v §§  16. in   17.
—  (Mrtvo našli)   so   dno   15. m. m na Savskem prođu   poleg   Beritevega novcro-jeno dekletce. Na glavi je bilo pobito in jedno uho je imelo odtrgttno,   dasi v vodi nij ležalo preko dveb dnij. Ker v blizini ne pogre^ajo no-bednega   tak&nega  otroka,   sodijo,   da   ga   je umorila lastna mati.    Sodnija lSče nečloveSko mater. —  Dne   27. septembra   so v jarku   z vodo   napolnenem   poleg Hajnskuga v Šmarij-sktm   okraji   na Štajerskera   našli km^tskega gospodarja    181etno   hčer    Ilozalijo   Iltijnšek. Vsa znamenja ter požkodovauje nje tulesa pri-čajo,   da  je   bila umorjena in v vodo vržena.
—   (Roparsk   napad.)    V   Sotelskem na   dolenjem   Štbjerskem   so   z   večera   dne 24. m. ni. trije   ožemljcni   možje   napali   dva siua kmetskih   gospoilurjev,   Jarueja Šoruiana in Janćza  Kumra, voze ča s« proti domu. Na-pastnikov jeden je obudtavil konja, drugi je z gorjačo jel udrihati po vo/tiih se,  a tretji je skušal z voza   potegniti   vrečo,   napolueno   kč smokvemi.   Napadenca  stu «e vrlo branila, iu
Đanajska borza 7. oktobra.
Snotni drž. dolg v bankovcih      ,   67 gld. 90       kr
Eaotni drž. dolg v srebru   ,    ,   ,   69    „   Ob         r
Zlata renta         .....   ;   ,   8fJ    „   60         „
1860 drž. posojilo            .... 125    „   75         „
Akcije uaroJue banke    .   .   .   . 635    „   —       „
ireditae akcije......   . 261    n   —       „
[.ondon..........116   „   90          „
N'apo!...........     a    „   30          „
C. kr cekini  .   :   ,..,.,     5    „   57          „
iJržavne marke      ,       .   .       .   57    n   60       ,
ko  je  Šorman  jednega   mej   nj i mi   z   nožem
ranil na lice, so pobegnili vsi, nićesar ne vzemSi.
Razne vesti,
*  (Lepu zapu£č:na.) V Pesti je umri judtn najbigiktejAib   ogtr^kih   magnatov, grof Junj  Karo;y:.   Koliko )e bilo njega imetjt;, moči je hi: di ti po tem,   da  bodo  dulići  sam h   pri-btO|b imeli plaćati  1,110000 gld. Zbirka   p'p pokojnoga gioti  sauua je vreuna jtdnaj-t tiđoć goldinurjev.
*  (Močan   dež.)    1& Tarenta poročajo, da se je nedavno oodi oblak utrgal ia je »ilen dež podrl most preko L'pude, na  kalabrežkej progi mej  kiajcuia Crucoli in Čiru.  Vlak, ka-teri je bi odposlau  v Cotrooe, je pal v reko. Mašinist Paolttii je ostal takoj   mrtev,   drugi so ran|tm.
*  (II e ilka zakonska.) Vestfalske novine  {joiiK'ajo,   da )e  bila v Driburgu dao 20. ni. uj, poruka, kakorAuih je  malo.    Poročenca štcjtitu liuniteć vkupe 90 let,   od kateriu ima s.tčua utvustu samu 73, a zavidu vrtdui ženib, 23 ltt.
6. uktobia:
Pri *tn©un * Grd, l^usig iz Dunaja. — Crobat iz Kočevja. — Žgur U Trsta.
tri nn'Hili l)hl r iz 'I ibovlju. — Lntig iz. Dunaja.  —   Iliiehcr  vi  I'ia^o.
Pri nyHlrljMk«in rfHiirjti  U pa iz Gradcu.
Pri   bHVMiHtit'Hi iltorm   lliilingcr \l Trsta.
V  Trstu 4. oktobra:   40.    G.  3G. 74. 34.
V  Linci 4. oktobra:    32. G5. 29. 70. 36.
Štev. G283.                                       (471-1)
Razpis sekuuđarske služili
V   dtželnej boin.ci v L ubijani je   izpraz-ujena   služba   sekundariia   z   letnim   adutom 400 gold. ter tb prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo.
Prcaittlji za to Hlužbo naj avoje prošnje z dokazili o zdravni^ktm doktoratu, oziroma o zdravniskih ^tudijnb ali o doeodaojih t-lužbaht in o zniožnosti nem^kegu iq slcvenskega alt katerega dru^ega a ovanskeua jezika
v 1*1 cln^li
po prvem razgla^u tega iaz,»iaa ulože pri vodstvu deželne bolnico v  L(utljani.
Od deželnega odbora kranjstega.
V  Ljubljuui, dre 4. oktobra 187'J.
Umctne zobe in zobovja
z zračnim pritiskom
najboljSc  konstrukcijo,  vdovljo   se   brez  boločin.
Zobnc3  <>i><oi"«iCij<^
izvršujo z nai ku/.u ga/,a za siu^jati
zobozdravnik A. Paichel,
polc^j  Iliaileckc^i UKiatu,  I. niidofropje. Nj<*gov» esiMico  us1 ne  vod>   hd   dobivn   r:izcii v  y,ilr.'ivihk(uu  lokalu  ludi  pri  £%. lukaijih Mayer in Svoboda in pri #. Karingor-ji.                     (47iJ—1)
{         Naznanilo premešćenja.           |
i Spedicijska pisarna c. br. priv. društva  |
|                    južne železnice                    {
#                                       jo  »)d   1. oktobra tega leta                                       \
I    na Marijnein trgu št. 2 nova, 17 stara,    j
I             Tu   so   more   blago vnak dan od 8. do 12. uro dopoludne in   I
I   od 2. »Jo b. uro nopohulno oddajati  a!i   nazicuijati,   da   so   gro   na   <
^   d»'iui   prtnj.    Tarifa   piistojbin jo jako niika, ter ao v pisarui lehku   ]
t   prejjlcihi ;ili tuđi doiuov v/cuio,                                                              '
J                                           1^.   J.Sll,lLxill{^CM%      ]
j     (4G7 — 2)                                                                  upcdiićr.                              (
Izdalelj m uitaiijk Mtik^o Armić.
Lustmiitt in tisk ^Nurodne tiBktriie".