GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 27 — Leto IV. Murska Sobota, 3. julija 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 541-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek ŽENE LJUTOMERSKEGA OKRAJA dosegajo lepe uspehe v predkongresnem tekmovanju Že nad mesec dni tekmujejo kmečke žene ljutomerskega okraja, saj hočejo z delovnimi uspehi počastiti svoj kongres, ki bo letos oktobra v Ljubljani. V nekaterih osnovnih ženskih organizacijah so v preteklem mesecu precej storili pri prosvetljevanju članic in vseh žena, podvojili pa so tudi skrb za malčke in doraščujočo mladino. V tednu matere in otroka Je bilo v okraju 28 kulturno-prosvetnih prireditev in 21 vzgojnih ter zdravstvenih predavanj, ki so jih imeli zdravniki, medicinske sestre in najboljši pedagogi. Ženam so tokrat dali nasvete, kako se je treba bojevati proti alkoholu in pijančevanju, ki se je precej razpaslo v nekaterih krajih in povzročilo več razdorov v družinah, dalje so se poučile, kako je treba negovati dojenčka in skrbeti za občo higieno v družini. V tednu so razdelili 200 pohvalnih diplom zaslužnim materam z desetimi in več otroki, revne odlikovanke pa so prejele nad 80 tisoč din nagrade kot priznanje za vso požrtvovalnost v materinstvu. Da to Apačanke zasluženo zasedle prvo mesto med vaškimi sekcijami žena, dokazujejo njihovi uspehi, ki se zrcalijo v pestrih prireditvah in skrbno pripravljenih predavanjih. V tednu so skupaj z mladino in pionirji dvakrat nastopile na vaškem odru in razvedrile vaščane z igricami, prizorčki iz otroškega sveta, recitacijami in petjem. V Apačah in Črncih so priredile zdravstveno predavanje. Na njihovo pobudo so na sedežu občine ustanovili starešinski svet, ki bo odslej usmerjal vzgojo mladega naraščaja, pa tudi tečaj za otroške obiskovalke, ki je že pričel pred dnevi, je plod njihove požrtvovalnosti. Pa še z nečim se lahko pohvalijo, namreč s sožitjem, ki vlada med njimi in člani Partije, Fronto in drugimi množičnimi organizacijami. Z njihovo pomočjo so obdarile zaslužne matere in revne žene. Skratka: Od apaških žena bi se lahko marsikaj naučili, saj so tokrat pokazale zgled, kako je treba sodelovati v korist matere in otroka. Resen tekmec so jim žene Ljutomera, ki so v tednu matere in. otroka presenetile meščane z uspelimi prireditvami in predavanji. Adamičev večer v Domu kulture, nastop cicibančkov v otroškem vrtcu. 4 vzgojna predavanja po vaseh in 5 zdravstvenih predavanj o negi dojenčkov in vplivu alkohola na človeški organizem — vse to dokazuje, da so se lotile vabljivih oblik vzgojnega dela z ženami in malčki, hkrati pa pokazale na škodljiv pojav pijančevanja, ki se je dokaj razpaslo v vinogradniškem predelu. Med uspele prireditve lahko prištevamo še pionirsko akademijo, na kateri so se zbrali otroci vseh okoliških šol, in pa cvetlični dan, ki je prinesel pionirjem nekaj uric zasluženega razvedrila v naravi, sredi cvetja in zelenja. V kratkem bodo ljutomerske žene priredile tudi tombolo v korist dece, ki jo bodo poslale na dnevna letovanja v naravo. Tudi žene Radgone in Radenc ne zaostajajo. Radenčanke so pomagale pri organizaciji pionirskega dneva, ki je potekel v prisrčnem vzdušju med materami in malčki in končal z zaobljubo pionirjev pred odredno zastavo. Otroško igrico »Sneguljčica« so na željo publike dvakrat ponovili. V poslednjem času je bilo v okraju več predvolilnih zborovanj kmečkih žena, ki so se pogovorile predvsem o reorganizaciji v kmečkih delovnih zadrugah in drugih, vzgojnih vprašanjih. Kljub temu, da je zdaj največ dela na polju, so bile konference kar dobro obiskane. Tokrat so izvolile, delegatke za okrajno konferenco, ki bo v prihodnjem mesecu začrtala pot ženski organizaciji. Ljutomerčanke pa so napovedale tekmovanje ženam iz Radgone in se odločno zavzele za plemenito tekmo. Za kar najboljše tekinovalne uspehe pa se bore tudi žene. Kostanja in Ivanjkovec. PARTIZANSKE PATRULJE bodo ponesle bojne zastave po Prekmurju Zjutraj 13. julija bosta krenila dve partizanski patrulji iz Prekmurja proti Ljubljani. Njihova pot pa ne bo lahka, ker jim jo bodo zaprli sovražniki na raznih postojankah. Ker so priprave zajele širok obseg in ker je zaželeno, da bi sodelovalo čimveč ljudi — če ne aktivno, da bi se udeležili mitingov — želimo z glavnimi potmi; sovražnimi gnezdi in mesti mitingov seznaniti vse prebivalstvo. Severna patrola se bo formirala pri Gradu, ampak šele takrat, ko bosta prispeli iz Rogaševec in Šalovec stranski patroli. Pri Gradu bo sovražna postojanka, katero bo treba zavzeti. Po Zavzetju bo miting, nakar bo ob 8. uri dopoldne severna patrulja, skupno z borci stranskih patrulj, ki se ji bodo hoteli priključiti, nadaljevala pot proti Bodoncem. Tam bo treba zavzeti drugo sovražno postojanko. Po zavzetju in mitingu bo nadaljevala pot do Črnelavec, kjer se bo utaborila in združila s stransko patruljo iz Cankove. Taborila bo do noči in se pripravljala za napad na sovražno postojanko v Soboti. Medtem bosta iz Križevec in Prosenjakovec prispeli drugi dve sovražni patrulji, ki se bosta utaborili v Martjancih, poiskali zvezo z glavno patruljo ter se zmenili za napad na Soboto Čas napada še ni določen, zato bodo morali biti branilci Sobote oprezni, izvršen pa bo pod okriljem teme v toku naslednje noči. Zjutraj 14. julija, po zavzetju Sobote, bo tudi tamkaj miting, nakar bo severna patrulja, ojačena z nekaterimi borci stranskih patrulj (nekateri se bodo na vrnili), krenila proti Petanjcem Hude borbe bo imela na Muri. kjer bo morala zavzeti most, da bo lahko z vsem spremstvom prišla v Radence, kjer bo predala bojno zastavo borcem ljutomerskega okraja. Južna patrulja bo začela svojo pot v Pincah in krenila skozi Lendavo. V mestu bo sovražna postojanka, katero bo morala zavzeti. Manevri v Lendavi bodo širšega obsega in sicer podnevu. Po mitingu bo nadaljevala pot proti Polani, novi sovražni postojanki. Ob podpori borcev stranske patrulje iz Mostja bo zavzela Polano in nadaljevala pot do Črensovec. Medtem bo prispela pred Črensovce druga stranska patrulja iz Kobilja skozi Turnišje. Tam se bosta zvečer združili in napadli sovražno postojanko v Črensovcih, nakar bo sledil miting. Ta večer bodo pri Muri na Srednji Bistrici, kjer so včasih partizani imeli svoj prehod, pripravili velik miting ob tabornem ognju. Pričakali bodo borce glavne južne patrulje in jih pospremili čez Muro. Tam jih bo pričakala patrulja ljutomerskega okraja, skupno s stransko patruljo, ki se bo zbrala v Bogojini, krenila preko Gančan, Beltinec in se bo pri Muri zvečer priključila sosednji. Iz tega načrta je razvidno, da bo v patruljah in obrambi postojank lahko sodelovala množica ljudi. Ostali, ki ne bodo aktivno sodelovali, pa se bodo lahko zbrali na mitingih, na katerih bodo govorili komandant in komisarji patrulj. Ti mitingi bodo, poleg navedenih mest, v vseh izhodiščnih točkah stranskih patrulj. Ljudje pa naj sodelujejo tudi s tem, da bodo pomagali intendantskemu osebju štaba glavne patrulje oskrbeti borce s prehrano. Žetev, žetev ... Zadnji sončni dnevi so vidno porumeneli naša polja in privedli v deželo žetev. Prišla je kot običajno — z veselimi žanjci, trebušastimi putrihi in, kar je najlepše, z zadovoljnimi obrazi naših kmetovalcev. Ječmen je na levi strani Mure že pospravljen in zložen v kopice, v ravenskih predelih Prekmurja pada rž. Še nekaj sončnih dni in zrela bo tudi pšenica. Za prebivalce obmurske ravnine je žetev najlepše in najvažnejše opravilo Žita zavzemajo v Prekmurju še vedno nad 60% vseh ornih površin, zato prekmurski kmet vlaga glavni up v žetev. Letos je te upe nekoliko omajala zadnja slana, po kateri se je na splošno pričakovalo slabo letino. Mraz pa je občutno prizadel le nekatere predele, in še to le ječmen in deloma pšenico, manj pa rž, ki bo letos glavni pridelek. Letošnji hektarski pridelki žit so srednje dobri, zato ni bojazni za kruh. Najboljše se je obnesla Dregerjeva rž, katero sejejo precej v ravenskih predelih. To sorto rži smo zadnja leta že skoraj izločili, sedaj pa vse kaže, da jo bo treba znova priporočati. Kljub temu, da bo. treba samo v Prekmurju požeti nad 20 tisoč hekt- arov belih žit, ni bojazni, da ne bi bila žetev pravočasno opravljena. Kmetje si pridno pomagajo; zgodaj vstajajo in pozno legajo. Zadrugam in okrajnim posestvom pomagajo stroji. Tudi mlatilnic je v glavnem dovolj. V teh dneh obiskujejo polja strokovne komisije, ki odbirajo najboljše parcele za semensko blago. Kljub skrbnemu pregledu pa doslej (pri ječmenu) ni bilo zadovoljivih rezultatov, kar nam odkriva revščino naših izrojenih žit. Največ in najboljše seme bodo imeli na okrajnih posestvih v Beltincih in Rakičanu, izbrana žita pa imajo tudi v nekaterih zadrugah (Kramarovci) in zadružnih ekonomijah. Semenski odseki bodo morali že sedaj zagotoviti kmetovalcem dobro, priznano seme za jesensko setev, saj bo od tega odvisen pridelek prihodnjega leta. Razmeroma zelo dobro se je od zadnjih mrazov popravil v Prekmurju krompir. Kljub temu, da ga je slana skoraj do zemlje osmodila, so danes krompirjevi nasadi bujni in obetajo dobro krompirjevo letino. Le koruzo je bilo treba ponekod ponovno vsejati, zato bo morda letošnja žetev nekoliko zakasnela. »Kmet, kmet, pojdi žet!« kliče s polja prepelica. »Pod ostro koso, krepko roko, padala ti bo pšenica!« DOGODKI ZADNJIH DNI Dve izredno važni mednarodni obletnici sta nekam tiho šli mimo nas: sedma obletnica ustanovitve Organizacije Združenih narodov (OZN) ter druga obletnica korejske vojne. O delu najvišjega mednarodnega Organa — OZN — in pa njenih pomožnih ustanov (Varnostni svet, Gospodarsko-socialni svet, Skrbniški svet itd.) ter agencij bi lahko napisali obširne knjige. OZN je namreč postala ustanova, ki skuša na vseh področjih mednarodnega sodelovanja ozdraviti rane nekdanje kolonialne politike in imperialističnega pohlepa velesil. Prvič v zgodovini je odločno postavila v svoji ustanovni listini zahtevo po enakopravnosti in po pravici vsakega naroda do samoodločbe in suverenosti ter jo v praksi tudi izvaja. Odločno je nastopila proti vsakršnemu poizkusu nasilnega poseganja močnejših držav v notranje zadeve manjših in slabših. Po svojih pomožnih ustanovah brzda kolonialne težnje, kjer koli bi se pojavile, na drugi strani pa odpravlja gospodarsko in kulturno zaostalost, bodisi, z lastnimi sredstvi, bodisi s pomočjo močneje razvitih držav. Uspehi njenega prizadevanja so danes vidni na vseh področjih mednarodnega sodelovanja, tako tudi v naši državi. Najmočnejši dokaz, da si je priborila v svetu mednarodno veljavo in se utrdila med širokimi ljudskimi plastmi, pa predstavlja njen odločen nastop na Koreji, Napad severnih Korejcev, ki ga je pripravila Moskva, pozneje pa tudi vmešavanje kitajskih »prostovoljcev«, to je redne kitajske vojske. je zajezila s silo, ker se nasprotnik kljub njenim številnim pozivom ni hotel pogajati tako, kakor predvidevajo mednarodni predpisi Ob drugi obletnici korejske tragedije, ki poteka prav te dni, je to potrebno poudariti. Resnica je, da doslej ni imela večjega uspeha pri pogajanjih, četudi ne po lastni krivdi. Toda posrečilo se ji je vendar zaustaviti operacije širšega obsega na bojišču. Kako bodo pogajanja potekala v bodočnosti, je težko presoditi. Pred dnevi so namreč letala Združenega poveljstva bombardirala hidrocentrale ob reki Jalu (na severnokorejsko-mandžurski meji) ter s tem uničila za kitajsko industrijo tako važen vir energije, To dejanje so predvsem v Veliki Britaniji in pa v Indiji obsodili kot nespametno, ker lahko samo še poslabša trhlo pogajanje v Panmundžomu. Vrhovni poveljnik oboroženih sil OZN, general Clarc, ga je sicer pojasnjeval kot vojaško nujnost, ki nikakor ne bo vplivala na osnovne tež-nje Združenih narodov na Koreji — omejitev in pozneje prenehanje vojne na Koreji. Toda nasprotnik še ni jasno odgovoril. Ne vemo še, ali bo pogajanja prekinil, niti ne, ali bo morda celo tvegal novo ofenzivo. Pogajanja med avstrijskim zunanjim ministrom in našo vlado so se uspešno končala. Njih sklepe bomo kmalu spoznali tudi v praksi. Poglobitev medsebojnih prijateljskih stikov pa ne odgovarja italijanskim šovinističnim krogom, ki bi si še tudi v bodoče želeli napetega stanja na naših severnih mejah. Podobno je s kominformističnim blokom. Pretekla so namreč že štiri leta od podpisovanja resolucije informbiroja proti našemu vodstvu in našim narodom, toda njih želje, da bi »jugoslovansko ljudstvo odstranilo Tito-Rankovičev režim«, se niso uresničile. Kljub pritisku in oboroženim provokacijam na naših mejah se je ljudstvo še bolj strnilo Okrog svojega vodstva. Kaže tudi, da se bodo v kratkem poglobili tudi naši stiki z Grčijo in Turčijo, kar bo kremeljskim hlapcem, pa tudi rimskim pohlepnežem po tujem še bolj zavrlo njih »ribarjenje v kalnem« na Balkanu. Donavska konferenca v Galcu se je po razmeroma mirnem pričetku precej razvnela. Informbirojevski predstavniki skušajo za vsako ceno predložiti obravnavo jugoslovanskega predloga c reviziji dosedanjega poslovnika na eno prihodnjih zasedanj, čemur se naša delegacija odločno upira. Do časa, ko to poročamo, sklepi še niso znani. — Londonski razgovori treh zunanjih ministrov so še zaviti v temo, ker ni podrobnejših uradhih poročil. Od tekočih dogodkov bi bilo omeniti Achesonov obisk Avstriji ter padec dosedanje egiptovske vlade. Slednji priča o tem, da egiptovska vlada — najsi bo vafdistična. »neodvisna« ali sestavljena od zgolj »strokovnjakov« — ne more najti prave oblike za sporazum z Veliko Britanijo, pa tudi ne s Sudanom, ki se bori za odvisnost od Egipta. Na Kostanju so odkrili žarišče koloradskega hrošča V ponedeljek 23. junija so na Cvetkovi njivi v Koračicah našli 2 koloradska hrošča in nad 1000 ličink. Vest o nevarni okužbi se je naglo razširila po vsej soseski in opozorila kmetovalce, da bo treba podvojiti napore v boju proti temu škodljivcu. Že naslednji dan je bil najden hrošč na sosednji njivi, kjer so ženske okopavale krompir. Najdba krompirjevega zajedalca v Koračicah je slabo spričevalo za Kranjčevo skupino, ki je bila odgovorna za pregled krompirišč na tem področju. Izgleda, da so se pregledniki samo sprehajali po njivi, ne da bi se zavedali velike nevarnosti, ki preti našemu kmetijstvu. Če bodo še naprej tako opravljali svojo dolžnost, je nevarnost, da bo hrošč poiskal svoje gospodarje in jim pošteno zagodel. Toda takrat bo že prekasno, kajti po toči je prepozno zvoniti. Podvojimo število naročnikov ,,LJUDSKEGA GLASUʻʻ! Naš domači časopis je važno mobilizacijsko propagandno sredstvo v rokah članov Fronte in vseh graditeljev socializma na obmurskem področju; je glasilo naših kmečkih ljudi, ki ga radi prebirajo, saj jim posreduje novice iz domačih krajev, iz ožje domovine. Smelo lahko povemo, da si Je v zadnjih letih pridobil mnogo prijateljev, da je prodrl v marsikatero kmečko hišo, kjer opravlja pomembno vzgojno poslanstvo. Toda ta ugotovitev velja le za nekatere kraje in vasi, dočim ga ponekod kaj malo poznajo. Z želijo, da bi naš domači časopis našel bralce v poslednji kmečki vasi, je okrajni odbor Osvobodilne fronte za ljutomerski okraj sklenil, da bo v času od 6. do 13. julija t. l. organiziral teden domačega tiska z geslom: »Podvojimo število naročnikov „Ljudskega glasu”!« Pri zbiranju novih naročnikov naj sodelujejo vse osnovne organizacije Fronte, gasilska društva, sindikalne podružnice, vse množične organizacije. Zato smo vsaki izmed navedenih organizacij poslali določeno število časopisov na ogled z željo, da bi jih razpečale med svojim članstvom. Vsaka organizacija naj določi tovariša, ki bo obiskal člane in jih pridobil za nove naročnike domačega tednika. Poslužujte se v časopisu natiskanih naročilnic, katere naj novi naročniki izpolnijo s potrebnimi podatki in z naročnino vred vrnejo zbiralcu. Občinski odbori Fronte naj na svojem področju usmerjajo nabiralno akcijo in po uspešnem zaključku pošljejo naročilnice tukajšnjemu okrajnemu odboru Fronte. Ostale organizacije pa jih naj dostavijo svojim okrajnim vodstvom, ki bodo vodila točno evidenco o poteku nabiralne akcije na svojem področju. Ker bomo v bodoče objavljali v »Ljudskem glasu« tudi organizacijska navodila in službene objave, je Zaželjeno, da se nanj na-roče tudi vodstva osnovnih množičnih organizacij Imena najboljših zbiralcev In organizacij bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega tednika. Frontovci In člani množičnih organizacij! Naročite se na domači časopis in ga priporočajte svojim prijateljem ter znancem. Poskrbite, da bo »Ljudski glas« postal glasilo naših množic v boju za napredek v lepi domovini. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Okrajna gasilska zveza Sindikalni svet za okraj Ljutomer Vesela pesem nabornikov po soboških ulicah Spet se zbirajo v Soboti mladinci iz raznih krajev Prekmurja. Tokrat mladi, letnik 1933. Naborniki, bodoči čuvarji naše lepe domovine. Veselo jih je pogledati, ko prihajajo v gručah, z rdečimi nagelji v gumbnicah, nasmejani in razigrani. Spremljajo jih harmonike, pa tudi ciganskih gosli ne manjka. Kdo se ne bi razveselil ob pogledu na tako vedro mladost in čutil veselja z njimi. Pa tudi spomni se marsikdo na svoj nabor v prejšnjih časih. Ne, takrat nismo vriskali in peli tako, kot pojejo naši naborniki v teh dneh. Naše veselje — če ga je bilo kaj — je bilo drugačno. Danes pa se naš mladi svet zaveda, da je njegova vojaška dolžnost res prava, resnična, da je v njej veliko čustvo do domovine, ljubezen do prave, resnične in svobodne domovine. Do take domovine ima vsak poštenjak ne le dolžnost biti vsak trenutek pripravljen dati vse svoje sile za njeno obrambo: več: v največjo čast si šteje, če je poklican in sposoben storiti to. Zato vriskajo mladi mladinci, naborniki, zato se s ponosom ozira okrog sebe vsak, ko pride izpred naborne komisije med svoje tovariše in si pripne na prsi plavo-belo-rdeči trak. VREMENSKA NAPOVED za čas od 4.—11. julija 1952: Padavine med 5. in 7. julijem. V ostalem lepo vreme. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. julija 1952 Posvetovanje političnih delavcev v Murski Soboti V nedeljo je bilo v Soboti širše posvetovanje predstavnikov občinskih komitejev, občinskih ljudskih odborov, odbornikov OF, ljudskih poslancev in drugih političnih delavcev. Udeleženci so živo razglabljali o sklepih in nalogah, ki so bile nakazane na zadnji seji Glavnega odbora OF Slovenije, in obenem tudi poročali o stanju kmečkega zadružništva v okraju in o delu občinskih odborov. Združitev razdrobljenih, gospodarsko in politično šibkih krajevnih ljudskih odborov V močne občinske odbore pomeni brez dvoma velik korak k utrditvi ljudske oblasti v Prekmurju. Kljub živahnosti, ki jo kažejo nekateri občinski ljudski odbori, pa še vedno pojmujejo ponekod vlogo občin preozko, sklepi se sprejemajo med šti- rimi stenami; množične organizacije pa se premalo poglabljajo v reorganizacijo ljudske oblasti, ki jo uvajamo. Tako v neredkih primerih že mesece ni bilo zbora volilcev, kar je vsekakor treba grajati. V taki mlačnosti potem ni čudno, če se pojavljajo govorice o povratku starih občin. So celo primeri, ko ljudski odborniki zapostavljajo sestanke, češ, bodo že novi tajniki uredili zadeve. Tako je n. pr. v Gaberju od 17 odbornikov prišlo na sestanek le sedem itd. Vse te slabosti bo potrebno čim hitreje odpraviti, kar bomo storili z nenehnim pojasnjevanjem vloge naše nove organizacije oblasti, v kateri široko sodelujejo predvsem proizvajalci. Novi zakoni o volitvah ljudskih odbornikov dajejo zborom volilcev široke pravice postavljanja kandi- datov. Zato bo prav, da zbori volilcev že sedaj razglabljajo, kdo bo vreden kandidat, ki bo zastopal vaščane pri jesenskih volitvah V ljudske odbore. Konferenca je v drugem delu razglabljala Stanje kmečkega zadružništva, reorganizacijo poedinih zadrug itd. Praksa kaže, da reorganizacijo zadružništva v neredkih primerih pojmujejo kot likvidacijo že obstoječih zadrug in vrnitev na stari sistem razdrobljenega kmetijstva. Tako so n. pr. V Bahovcih brez predhodnega razpravljanja enostavno razpustili zadrugo., drugod, kot n. pr. v Pincah, pa zadružniki pričakujejo od države privilegijev, ne da bi si sami pomagali iz težav. Prekmurje s svojo razdrobljenostjo, primitivno obdelavo ih nizkimi hektarskimi donosi predstavlja za naše gospodarstvo poseben problem, ki pa ga bomo lahko reševali le z zadružništvom. To zadružništvo pa bo moralo stati na zdravih, naprednih temeljih, ne pa tako kot doslej, ko smo imeli neredke zadruge, v Katerih so samo vedrili vaški veljaki, delomržneži in podobni, našemu delavnemu kmetu tuji ljudje. Zadruge V Krplivniku, Hodošu, Gornjih Petrovicih itd. s svojo špekulativnostjo naravno niso in ne ustvarjajo zdravih odnosov do našega delovnega kmeta. Vse te primere je treba podrobno reševati ne samo v krogu zadruge, temveč na zborih volilcev. Saj si je pod pretvezo »zadružnik« v teh letih marsikdo nagrabil premoženje, sezidal hišo itd. Naravno je, da bo vse to moral tudi vrniti naši skupnosti. V kolikor in pod kakšnimi pogoji bodo ostale in delovale takšne delovne zadruge kot socialistična kmečka gospodarstva še naprej, bo Odvisno predvsem od splošnih kmetijskih zadrug, ki prevzemajo V sedanjih pogojih glavne naloge reorganizacije našega kmetijstva na svoje rame. Teh zadrug imamo sicer dovolj, V Prekmurju, so pa politično še dokaj šibke, v gospodarstvu pa preveč enostransko usmerjene. In ravno tu mera biti občinski aktiv od občinskega komiteja, Fronte, LMS i. dr. prvi, ki bo prijel organizacijo v svoje roke. Napada nas kapar, murvin prelec in druge nezgode. Organizacija zatiranja teh nevarnih škodljivcev pa je še šibka in strnjena le na okraj, manj pa na kmetovalce. Tudi v živinoreji, semenski službi, mehanizaciji imamo kup vprašanj. ki jih bo treba nenehno reševati. Naslednje dni (v nedeljo) bodo po vseh sedežih občin v Prekmurju sestanki, kjer se bo podrobno obravnavalo o vseh teh nadlogah. Zato bo prav, da se množično organizacije, odborniki in drugi delovni liudje dobro pripravijo za razgovor. Ti sestanki bodo prinesli trezne napotke za nadaljnje delo naših političnih aktivov na terenu. —k Vesti iz obmurskih krajev SOD INCI PRI VELIKI NEDELJI. — Tudi v naši vasi imamo gasilsko društvo, ki pa ni moglo zaživeti zaradi pomanjkanja društvenih prostorov. Pred kratkim so se gasilci odločili, da bodo letos postavili gasilski dom. Pripravili so že ves gradbeni material. Dom bodo sezidali s prostovoljnim delom. RUNEČ. — Kakor blisk se je v naši vasi razširila vest, da so preteklo nedeljo našli koloradskega hrošča pri Veliki Nedelji v ptujskem okraju. Izsledili so 2 hrošča in več ličink. To naj bo resen opomin vsem vaščanom, ki so pri zadnjem pregledu krompirišč zasmehovali disciplinirane preglednike, ne da bi se sami udeležili akcije proti nevar- nemu škodljivcu. Vodjem skupin bi priporočali, da si prihodnjič natančno zapišejo imena »marljivih« preglednikov in jih prijavijo pristojni oblasti, ne pa da jih prikrivajo in zagovarjajo. LOGAROVCI. — Na pobudo Osvobodilne fronte smo se pri nas resno lotili dela v zadružnem domu in sklenili, da ga bomo do jeseni popolnoma dogradili. Delo naglo napreduje Vaščani prostovoljno pomagajo s težaškim delom in vožnjami, občinski ljudski odbor v Križevcih pa je priskočil na pomoč s potrebnim kreditom. Dom bo služil v Šolske namene. To bo velika pridobitev za vaščane in okolišne pionirje, ki so morali dosedaj prehoditi dolgo pot, prej ko so prestopili prag križevške šole. Davna želja se jim bo šele uresničila v novi državi z ljudsko oblastjo. nik- JANŽEV VRH. — Naše gasilsko društvo je preteklo nedeljo slavilo 15-letnico svojega delovanja. V tem razdobju si je nabavilo potrebno gasilsko orodje, letos pa bodo začeli graditi gasilski dom, ker sedanja orodišče ne odgovarja društvenim potrebam. Na prireditvi so nastopili s pestrim programom prostih vaj, ustanoviteljem društva pa so izročili zaslužene značke za večletno službovanje v gasilstvu. Na proslavi so sodelovale tudi gasilske enote iz Kapele in Boračeva. LJUTOMER. — Preteklo nedeljo so v dvorani OLO zborovali predsedniki in poveljniki gasilskih društev. Pogovorili so se o organizacijskih vprašanjih, izboljšanju strokovnosti pri vodilnem kadru, sektorskih vajah in sodelovanju na bližajočem se republiškem gasilskem festivalu. Sklenili so, da bodo v tednu domačega tiska pridobili med člani kar največje število novih naročnikov »Ljudskega glasa«, IVANJCI. — Na njivi kmečke delovne zadruge na Negovi so letos prvič našli šest ličink koloradskega hrošča Hrošč se je verjetno že skril v zemljo. Kmetijska zadruga je kupila plemenskega bika, ki ga oskrbuje tov. Klemenčič. To je prvo plemensko govedo v zadružnih rokah. Upamo, da ne bodo ostali pri tem skromnem uspehu, temveč da se bodo zavzeli za načrtno selekcijo živine v tem predelu Ščavniške doline. Domače gasilsko društvo se je pomladilo z naraščajem, ki se z vso resnostjo usposablja za požarno-varnostno službo. Kupili so tudi avtomobil. V zadnjem času se vneto pripravljajo na sektorsko tekmovanje in zagotavljajo, da bodo letos med prvimi tekmovalci na svojem področju. VERŽEJ. — Pred dnevi je naš občinski odbor OF začel starati prostovoljne prispevke za počitniško kolonijo. Zbral je nad 3600 din. Na področju občine so se najbolj izkazali frontovci Janežičeva, Mulec, Koroševa, Španger in še nekateri drugi. Med vasmi prednjači Veržej. Upajo, da bodo zbrali Še enkrat tolikšno vsoto za naše pionirje. Ali bodo tudi ostali frontni odbori posnemali Veržej- ce? VIDEM OB ŠČAVNICI. — Pred kratkim smo pri nag ustanovili strelsko družino in jo imenovali po partizanskem junaku Jovu Jurkoviču. Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen odbor, tov. Posavec pa je v jedrnatem govoru pojasnil nekatere naloge strelske organizacije. Za strelstvo bomo morali pridobiti zlasti mladino, ki je v Vidmu želo nedelavna. Tudi strelišče je bilo treba urediti. Člani so resno prijeli za delo in obljubili, da bo prihodnjo nedeljo že pokalo na novem strelišču. Radenci. — Na področju, ki spada pod delokrog občinske sekcije žena Slatina Radenci, je bilo v preteklem tednu več množičnih sestankov, kjer so se žene pogovorila o predkongresnem tekmovanju in izvolile delegatke za okrajno konferenco. Med drugim so sklenile, da se bodo včlanile v izobraževalna Umetniška društva in organizacijo Rdečega križa, pomagale ustanoviti društvo prijateljev mladine, kontrolirale zdravje otrok tuberkuloznih staršev, sodelovale pri proslavi na dan vstaje in poskrbele, da bodo v radenskem kinematografu vrteli več vzgojnih filmov za mladino in matere okoliških vasi. Pet članic še bo udeležilo tečaja za zdravstvene aktivistke v otroških posvetovalnicah. Nastopile bodo tudi s samostojnim kulturnim programom in z dobičkom kupile igrače za otroški vrtec. V Murščaku so se žene zlasti zavzemale za to, da bi v vaši čimprej postavili šolsko poslopje. Njihovi otroci hodijo v šolo na Kapčlo, V Vučjo vas in Videm, kamor je zelo daleč. Zaradi tega se roditelji le s težavo odločijo za obisk roditeljskih sestankov. Pred kratkim so strokovnjaki pregledali neko poslopje, ki ga bodo preuredili v začasno učilnico. -Ik Radgona. — Krajevni sindikalni svet v Radgoni je preteklo nedeljo organiziral in dobro pripravil kmečki festival, na katerem so pa sodelovala le nekatera podjetja. Tudi iz Apaške kotline ni bilo zadovoljive udeležbe, čeprav so zadružniki obljubili, da bodo polnoštevilna sodelovali na tej prireditvi. Tako so v dopoldanski paradi nastopili le člani kolektiva državnih posestev iz Radgone in Črncev. Najvčcjo pozornost so vzbujali traktorji — goseničarji — ki jih je vinogradniško posestvo pred nedavnim kupilo Od francoske tvrdke A. D. M. S temi velikani je podjetje nekaj čaša demonstriralo po vinogradih 81 širom Slovenile. Posestvo v Črncih se je tokrat postavilo s potujočo vrtnarijo na kmečkih vozovih. Sodelovale so le druge ustanove tn podjetja. V popoldanskem programu so tekmovali kolesarji in motoristi. Na novem dirkališču 66 bile tudi zhfliffilve konjske dirke, številno občinstvo JO t zanimanjem opazbvalo pleiflbilito tekmo Športnikov in dalo zasluženo priznanje zmagovalcem. Škoda le, da ao se »skiijalft« ttekaUfa podjetja in zadrtim sektor 1* Apaok«, kotline, torej ljudje, ki bi morali ^poka-latl največ zanimanja za vzpodbudno kmečko manifestacijo. Rrav njim *e ima prireditelj zahvaliti, da prireditev gpHčd pičle udeležb« ni popolnoma ttSpOla. t ! LUKAVCI: Pted kratkim smo odprli ta onemogle, M sodi po svoji notranji ureditvi med najlepše ustanova v ljutomerskem okraju, starčki in Ubožci bodo stanovali v bivšem gradu, ki so ga preuredili s proračunskimi sredstvi okrajnega ljudskega odbora in denarnimi prispevki posameznih podjetij. Stanovanjski kakor drugi prostori opremljeni z udobnim pohištvom in sanitarnimi napravami. Človek dobi vtis, da je prišel v zdravstveno ustanovo. Dom je pred dnevi dobil 18 prebivalcev, večinoma občinskih revežev, ki se v novem okolju počutijo srečne in zadovoljne. Prav njihova hvaležnost ljudski oblati ta vso skrb in lepo ravnanje v domu je omehčala srca nekaterih revežev, ki so dolgo oklevali, prej ko so se prijavili za redne oskrbovance. V poslopju bo lahko stanovalo nad 50 ljudi. KOSTANJ: Splošna kmetijska zadruga v Koračicah je že vskladila svoje poslovanje z načeli, ki jih zahteva reorganizacija v kmetijskem zadružništvu. Pred kratkim so koncentrirali vse zadružne stroje in mehanizacijske naprave, ki so bile raztresene po kmečkih delovnih zadrugah. Ker so stroji zadružna imovina, jih bo zadruga posojala svojim članom. Proizvodna sredstva bodo služila zlasti pri obdelavi zemlje na ekonomiji, hkrati pa bodo na neprisiljen način povezovala kmeta-privatnika z zadrugo, ki mu bo dala na razpolago stroje, umetna gnojila, seme in druge potrebščine. Žal se tega prav malo zaveda tov. Antolič iz Ključarovec pri Ormožu, s katerim je imelo zadružno vodstvo precej opravka, prej ko Je kot predsednik KDZ izročil stroje v zadružno lopo. Morda mu je dišalo, da bi stroje prodal in izkupiček vtaknil v svoj žepi Naj bo kakorkoli že, nekaj pa jo vsem poštenjakom razumljivo: Kmetijska zadruga v Koračicah ima vse pogoje, da zbliža kmetovalce in jih poveže v skupnost. Brez dvoma pa ne bo posnemala Antoliča, ki je v preteklosti le nekajkrat pokazal, da mu je naše zadružništvo trn v peti, KOSTANJ: Pretekli teden »mo prt nas slovesno proslavili zaključek šolskega leta v gimnaziji in osnovni šoli. Proslave, ki je bila v dvorani prosvetnega doma, so se udeležili tudi člani starešinskega Sveta, zastopniki množičnih organizacij in ljudskega odbora ter sekretar občinskega komiteja Partije. Po pestrem kulturnem programu je spregovoril tov. Hergula in obdaroval 12 najboljših učencev. Pohvalil je tud! prosvetne delavce, zlasti učiteljico tov. Karapančičevo, ki se je letos posebno odlikovale pri vzgojnem delu z mladino. Po proslavi je občinski ljudski odbor povabil odlikovance na zakusko. Tragična smrt zaslužnega borca Vso ljutomersko javnost, zlasti pa člane Zveze borcev in uslužbenca okrajnega ljudskega odbora, je pred kratkim presenetila žalostna vest o tragični smrti načelnika oddelka za lokalno gospodarstvo pri OLO tov. Franja Remiha, ki se je v soboto 21. junija t. l. ob 20. uri ustrelil v nekem s hotelu na Bledu, kjer je iskal ljubo zdravje. Tov. Remih je bil zaslužni borec za pravice svojega ljudstva. V maju 1944 je pobegnil iz nemške vojske in prestopil v partizanske odrede na Pohorju. V bojih proti krutemu nemškemu okupatorju se je odlikoval kot neustrašen »jurisač«. Zaradi brezmejnega junaštva mu je vodstvo NOB zaupalo dolžnost komisarja pohorskega bataljona, pozneje pa je bil komandant bataljona v Lackovem odredu in je kot sposoben vojaški voditelj napredoval v kapetana naše ljudske Armade. Po osvoboditvi je v Ljutomeru opravljal važne oblastne in politične dolžnosti. Bil je dolgo časa poverjenik za kmetijstvo in zadružništvo, partijski voditelj v mestni organizaciji in predsednik okrajnega odbora Zveze borcev. Tam, kjer so bile najtežje naloge, tam je bil tudi pokojni Franjo. Čeprav je v zad- njem časti bolehal zaradi posledic vojnih grozot in trpljenja v težkih bojih Z okupatorskimi hordami, je potrpežljivo prenašal bolečine in težave, ki go mu povzročile nemalo bridkosti in otožnosti. Le včasih so izbruhnile na dan; Franjo je bil takrat navadno potrt in je preživljal težke živčne napade. Ko so se bojni prijatelji poslavljali na mariborskem pokopališču od svojega tovariša, je predsednik OLO tov. Verdev v poslovilnem govoru dejal: »Franjo, vemo, da je Tvoje smrti kriv Hitler, zato boš ostal med nami kot živa priča junaštva malega slovenskega naroda, Za katerega si se boril in za njega živel.« Pogrebci so s številnimi venci pokrili prerani grob partizana in s solznimi očmi zapuščali pokopališče. Da je bil pokojnik zelo priljubljen med svojimi borci, dokazuje številno spremstvo na njegovi zadnji poti in potrtost boj- nih tovarišev, ki so jokali ob odprtem grobu. Slava zaslužnemu borcu! Da bo naš časopis imel PRAVO IME S tem nočemo trditi, da »Ljudski glas« ni primerno ime za naš tednik. Gotovo je, saj je časopis glasilo obmurskih frontovcev, zadružnikov, žena in mladincev. Piše o tem, kako žive in kaj delajo noši ljudje na obeh bregovih Mure, in s tem, ko piše o njih življenju, jih še bolj združuje in učvrščuje vezi med njimi Kljub; temu pa smo slišali že več pripomb, da bi se morda našlo še bolj odgovarjajoče ime, katerega bi nosilo glasilo ljudi ob Muti, Nekateri menijo, da bi naj imel naš list tak naslov, v katerem bi bit bolj poudarjen njegov namen: pisati o ljudeh in združevati ljudi Ob Muri. Morda je prav tako. Naš tednik berejo ljudje na obeh bregovih Mure, prebivalci dveh okrajev, po domače Prleki in Prekmurci. ln če lahko — zakaj ne bi krajevno pobarvali naslova svojega lista! Uredništvo je doslej sprejelo že več predlogov svojih bralcev in naročnikov, ki predlagajo novi naslov za naš list. Po mnenju uredništva je med temi predlogi nekaj kar primernih, tako na primer: »Obmurski list«, dalje »Obmurski tednik«, »Obmurski glas« ali »Obmurski vestnik«. S temi predlogi seznanjamo vse naše cenjene bralce in naročnike in obenem dajemo te predloge vsem v pretres. Želimo pa, da o tem razmišljate prav vsi in nam čimprej sporočite svoje mnenje. Če ima kdo še boljši predlog od zgornjih štirih, kar na dan z njim, z veseljem bomo sprejeli vsak predlog. Naslov, katerega bo predlagalo največ naših bralcev, bomo dali na vrh našega lista. Dragi bralci in naročniki, pišite nam! UREDNIŠTVO V nekaj vrstah V DVEH DNEH KAR TRIJE POŽARI V ponedeljek dne 23. junija ob 3. uri popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Pergarja iz Gradišča. Škodo cenijo nad 20 tisoč dinarjev. Istega dne ob 4. uri popoldne je strela upepelila gospodarsko poslopje lastnika Jaronima Nemca s Slamnjaka. Zgoreli so hlevi in nekaj sena. Lastnik je utrpel nad 60 tisoč dinarjev škode. Naslednjega Jutra je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju Rudolfa Škrnjanca na Krčevini. Hiša in gospodarsko poslopje sta se spremenila v kup pepela. Vzroki požara so nepojasnjeni. Poslopja so bila vredna 150.000 dinarjev. Z MESARSKIM NOŽEM GA JE DREGNIL Na Telovo je Jakob Ros iz Drakovec brez dovoljenja točil alkoholno pijačo dvomljive kakovosti. Na tej prireditvi se je pojavil tudi neki prerokovalec. Navzoči gostje so se začeli prepirati. Martin Mlinarič je trdil, da je mož lažnjivec, medtem ko je Avgust Molek hotel ovreči njegove trditve. To je Mlinariča tako razkačilo, da je zbežal domov po mesarski nož in z njim napadel Moleka in njegovo druščino, ki je bila na poti proti domu. Molek je na- padalca v obrambi tako obdelal, da je moral v bolnišnico. Po dogodku sta oba pretepača čakala na zdravnika v Molekovem stanovanju. I. R. Domači tisk je ogledalo življenja v ožji domovini Ali si že naročnik »LJUDSKEGA GLASU«? KLUB DOPISNIKOV PRI OKRAJNEM ODBORU FRONTE V LJUTOMERU priredi v Tednu domačega tiska litararno-glasbeni večer, ki bo v sredo, dne 9. Julija 1952, ob 20. uri, v dvorani Doma kulture v Ljutoumeru. Nastopijo domači književniki in pesniki Cvetko Golar, Jan Baukert, Manko Golar, Jože Vild, Katja Špurova, Marija Škrjančeva in Jože Petek ter glasbeniki solisti Jožko Hriberšek, Jože Žunič, Minka Zacherlova, Vlado Kristl, Avgust Loparnik in Milan Pušenjak. Predprodaja vstopnic v časopisni prodajalni »Panonija« v Ljutomera. Vabljeni so tudi člani kluba dopisnikov. ODBOR FRAN MIKLOŠIČ Pred kratkim Je mestna občina Ljutomer zopet postavila spomenik slavnega jezikoslovca Frana Miklošiča na mesto, kjer je stal od l. 1920 do prvih tednov okupacije. S tem se je oddolžila spominu rojaka, ki je s svojim znanstvenim delom ponesel slavo nekdaj zapostavljenega slovenskega rodu po vsem omikanem svetu. V zakotni grabi radomerskih gričev nedaleč od Vrazovega doma stoji Miklošičeva rojstna hiša, zdaj last družine pokojnega Marka Vaupotiča iz Noršinec, nekoliko povečana in pokrita s strešniki, Ko se je v njej rodil Fran Miklošič dne 20. novembra 1813, je bila streha brez dvoma še slamnata. Na koncu skednja je takrat že stal mogočen žlahtni kostanj, ki ga je vsega s časom obrasel bršljan. Velikan je strohnel, pač pa poganjajo iz silnih korenin mladi kostanji kot simbol neuničljivega življenja. Otroška leta je preživel Fran v skromni nagornjaški koči in ustno izročilo pravi, da je rad sedel v kostanjevi senci in se učil. Čez leta se je številna družina preselila v Ljutomer, kjer je bila kupila hišo na sedanjem Miklošičevem trgu. Plošča na njej spominja nanj in na njegovega mlajšega brata Ivana. Prvo izobrazbo je dobil v ljutomerski ljudski šoli, dve leti je hodil v gimnazijo v Varaždin, ki je bil v tistih časih Prlekom najbližje kulturno središče, ostale gimnazijske razrede pa je končal v Mariboru. Jeseni l. 1830 je odšel v Gradec študirat modroslovje in pravo. Doktorat iz filozofije je dosegel l. 1838, l. 1840 pa na Dunaju še doktorat prava Nekaj časa je bil na Dunaju odvetniški pripravnik, l. 1844 je dobil službo v dunajski dvorni knjižnici, l. 1840 je bil imenovan za izrednega, l. 1850 za rednega profesorja dunajske univerze. Umrl je na Dunaju dne 7. marca 1891. Gradec, kjer Je Miklošič študiral v letih 1830—1838, je bil tedaj kulturno središče štajerskih Slovencev. Tu se je Miklošič mnogo družil s tri leta starejšim Stankom Vrazom in se živahno udeleževal vsega družabnega in književnega življenja. Z Vrazom sta hotela izdajati almanah Metuljček, vendar sta ta načrt opustila. Dve pesmi, ki ju je Miklošič poslal Vrazu v Ilirščini, je ta objavil v Danici l. 1840. Na Dunaju ga je Jernej Kopitar vzpodbujal k študiju slovanskih jezikov in ga pridobil za slovansko vedo. S svojo oceno Roppove Primerjalne slovnice in s svojo knjigo Radices linguae slovenicae veteris dlalecti je l. 1845 zaslovel kot najboljši jezikoslovec. L. 1848 je tudi njega za nekaj časa potegnilo v politični vrvež. Stopil je v javnost kot predsednik tokrat ustanovljenega društva Slovenija, ki je izdelalo prvi slovenski politični program, spodnještajerski rojaki pa so ga izvolili v prvi avstrijski državni zbor. Še istega leta ga je dunajska aka- demija znanosti in umetnosti izbrala za dopisnika, l. 1851 pa za pravega člana. Bil je nekaj let rektor dunajske univerze, član raznih akademij in učenih društev v državi in izven nje. Dobil je celo dedno avstrijsko plemstvo. Dosegel je časti, kakršnih je bil deležen malokdo, vendar se je podpisoval vedno s svojim preprostim imenom. Miklošičevih del je 34 samostojnih knjig v 44, po večini debelih zvezkih, medtem ko je raznih razprav o enem predmetu in drugih spisov 108; nekateri med njimi so že sami zase debele knjige. Njegovo književno delo je obsegalo skoraj vsa področja slovanskega jezikoslovja, slovnico, besednjak, zgodovino, narodopisje, izdanje besedil itd. Vsa njegova dela še odlikujejo po popolnosti gradiva, ki ga je večinoma sam nabral. Prav zaradi tega ne bodo nikdar izgubila svoje prednosti. S svojim velikanskim in natančnim delom slovanske primerjalne slovnice si je po pravici zaslužil priimek »oče slovanske primerjalne slovnice.« Miklošič je tudi početnik albanskega in rumunskega jezikoslovja, pisal pa je tudi o novi grščini, turščini, madžarščini in ciganskih narečjih. Velik Je bil njegov vpliv na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Posebno važnost imajo še njegova Slovenska berila, ki So utrdila našo pisavo. Ostal je do danes največji slovanski Jezikoslovec. Sodobniki so ga imenovali »največjega slovničarja 19. stoletja.« Pisatelj Janez Trdina riše v svoji knjigi »Moje življenje« Miklošičev značaj in tudi delo v precej neugodni luči. Očita mu skopost, ješčnost, pomanjkanje slovenskega narodnega čustva, pusto razlaga snovi pri predavanjih itd. Nekaj teh očitkov je Trdina pozneje sam označil kot napačne odn. pretirane, vendar so za dolga leta zasenčili drugače svetli lik znanstvenika in človeka iz preproste slovenske hiše. Naposled jih je ovrgel prof. Rajko Nahtigal v svojem članku »Trdina o Miklošiču«, ki je izšel v Slavistični reviji l. 1950, Miklošičev spomenik je bil ljutomerskim Nemcem in nemškutarjem v napotje, saj je predstavljal znanstvenika slovenskega rodu in s tem nasprotoval njihovemu nauku v manjvrednosti Slovencev in Slovanov sploh. Ne glede na to, da še stoji dandanes njegov kip v avli dunajske univerze kot priznanje slovenske kulturnosti, to v noči 15. junija 1941 zvezali za vrat ljutomerskega kipa debelo vrv in mu odtrgali glavo, ki se je pri padcu precej poškodovala. Drugi dan so glavo odpeljali s tovornim avtom na Kamenščak ter jo vrgli v neko gozdno rupačo, oprsje in postavek pa so spravili na občinsko dvorišče. Glavo je našel zavedni Kamenščanec Rudolf Stegmüller ter jo najprej skril v pšenico na domači njivi, potem pa jo je zakopal na dvorišču. Kmalu potem so jo iskali »kulturni« storilci, pa je niso več našli. Kaj je na govoriči, da sta te baje udeležila tega »obglavljenja« tudi eden ali dva Slovenca, še zdaj ni jasno. Kip so popravili strokovnjaki ptujskega muzeja, da zopet krasi drugače pusti Miklošičev trg in opozarja domačine in tujce na velikega rojaka. Bt. Murska Sobota, 3. julija 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 ZDAJ PA ZARES Murvin prelec ogroža naše sadovnjake in gozdove Kmetovalci! Organizirano zatirajte nevarnega škodljivca O nevarnem škodljivcu — murvinem ali ameriškemu prelcu — smo že pisali v eni izmed zadnjih številk našega tednika. Nedavno smo opozorili kmetovalce in sadjarje na pretečo nevarnost, danes pa že lahko povemo, da je nesreča pred durmi, kajti pred dnevi so odkrili škodljivca na področju več občinskih odborov v obeh obmurskih okrajih. Z murvinim prelcem sta okuženi sosednji državi — Avstrija in Madžarska, kakor tudi sosedna republika Hrvatska, zato je bilo pričakovati, da bo letos ta škodljivec vdrl tudi v naše kraje. Prvi pregled gozdnih in sadnih nasadov v dneh od 5. do 7. junija ni zaznamoval nobenih okužb po prelcu. Toda že nekaj dni pozneje — 16. junija, sta okužbe odkrila agronom Okrajne zadružne zveze v Soboti, tovariš Šiftar, in okrajni agronom ing. Zadravec, kar v dveh občinah. Za tem pa so prihajala iz dneva v dan poročila o novih okužbah. Tako se je dognalo takoj po prvih dneh, da je murvin prelec vdrl v naše kraje in da je razširjen že v osmih vaseh v smeri Lendava—Sobota. Koncem preteklega tedna je ugotovljeno, da je murvin prelec razširjen že v naslednjih občinah soboškega okraja: v Lendavi, Gaberju, Veliki Polani, Črenšovcih, Beltincih, Soboti, Martjancih, Bogojini, Dobrovniku in Križevcih. Po takem je okužen ves nižinski deli Prekmurja, dočim so okužbe na Goričkem ožjega značaja. Najmočnejše so okužbe v vaseh lendavske občine, v kotu med Muro in jugoslovansko-madžarsko mejo. Po tem lahko sklepamo, da prodira murvin prelec v naše kraje iz Madžarske in obenem iz LR Hrvatske. Močnejše okužbe so še v občini Gaberje, v ostalih občinah pa so boli lokalnega Značaja. Gosenični zapredki so odkriti na murvah (malinah), črešnjah, jablanah, hruškah, slivah in bezgu (zobovcu). Z odkrivanjem novih okužb so podvzeti tudi potrebni ukrepi. Ustanovljene so skupine in komisije za pregled drevja v preostalih 11 občinah. V dneh od 30. junija do danes pa je 24 skupin izvršilo preglede gozdnih in sadnih nasadov po vsem Prekmurju (s podatki o tem pregledu še ne razpolagamo). Kmetovalci! Zatirajte nevarnega škodljivca, ki lahko uniči naše sadno in gozdno bogastvo. Preberite sestavek o odkrivanju in zatiranju murvinega prelca na četrti strani našega lista! Okrajni ljudski odbor v Soboti je izdal uredbo o obveznem zatiranju tega škodljivca, po kateri mora vsak lastnik uničiti vse sumljive najdbe na svojih sadnih, gozdnih in okrasnih drevesih in ostalem kulturnem bilju. Okrajni ljudski odbor v Soboti je nabavil dve škropilnici in tri motorne prašilce ter kemična sredstva za uničevanje prelca. Pri Okrajni zadružni zvezi ustanovljena posebna ekipa je začela s škropljenjem s tekočim pantakanom in novimi škropilnicami. Murvin prelec tudi na desnem bregu Mure — na Razkrižju Tudi v ljutomerskem okraju so odkrili murvinega prelca. Komisija strokovnjakov je našla več zapredkov z mladimi gosenicami v sadovnjaku kmetovalca Žličarja v Veščici, ki škodljivca ni poznal in bil prepričan, da gre za navadne gosenice jabolčnega zavijača. Da so ljudje slabo poučeni o tem nevarnem škodljivcu, priča tudi obisk strokovnjakov na sedežu razkrižkega ljudskega odbora. Ko so vprašali prisotne odbornike, če so morda v občini zasledili prelca in njegove ličinke, so dobili za odgovor, da škodljivca v razkriških sadovnjakih sploh ni. Že površni pregled sadnega drevja v bližini občinskega poslopja pa je zanikal njihove trditve: našli so desetine zapredkov prelčovih gosenic, več vej z rumenimi ali. pa golimi listi, ki so jih polresnice že dodobra obrale. Na Razkrižju, in v okoliških vaseh je odkritih več žarišč murvinega prelca, pa tudi s Koga so sporočili, da so ga našli v sadovnjakih. Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru je že podvzel potrebne ukrepe proti škodljivcu in povabil k sodelovanju vse sadjarje in kmečke ljudi. Pri občinskih ljudskih odborih bodo osnovali posebne štabe za zatiranje prelca in opazovalne ekipe, ki bodo pregledale vse sadovnjake in ugotovile morebitne okužbe. Potrebna je zlasti stalna opazovalna služba. Zapredke je treba takoj odstraniti z dreves in jih zažgati. Pohitimo z delom, kajti zdaj so še mlade gosenice v kletki (zapredku), dočim se bodo čez nekaj dni preselile na druge rastline in poljske kulture, kjer bo zatiralna akcija mnogo težavnejša in dražja, saj bomo morali rastline škropiti. Štabi pri občinskih ljudskih odborih so posebej odgovorni, da bo pregledan poslednji sadovnjak in vsako drevo, od njihove vneme in natančnosti je odvisno, da-li se bomo škodljivca pravočasno znebili. Pri svojem poslu pa seveda potrebujejo pomoč vseh sadjarjev in kmetovalcev. NE POZABIMO na otroške ustanove v Apaški kotlini V ponedeljek 23. junija so v Ljutomeru zborovale zadružnice s področja ljutomerskega okraja. Zboru je poleg 40 delegatk prisostvoval tudi predsednik okrajne zadružne zveze. Po poročilu tov. Podleskove je sledila živahna razprava, v kateri so se zadružnice dotaknile nekaterih vprašanj, ki jih v skrajšani obliki objavljamo, Tov. Ramovševa iz Podgorja je najprej govorila o razmerah v domači zadrugi in poudarila, da so dobili ljudje zaupanje v zadružništvo prav zaradi tega, ker vladata med zadružniki razumevanje in pripravljenost, da se žrtvujejo za skupne koristi. Imeli so primer, da je neki vaščan izstopil iz zadruge, vendar se je v kratkem času skesal in zaprosil, da ga znova sprejmejo v svojo sredino. Zakaj je to storil? Ramovševa je na to vprašanje odgovorila s preprostimi besedami: »V slogi je moč!« in se čudila besedam nekaterih delegatk, ki so govorile o reorganizaciji zadružništva v smislu razpuščanja zadrug. Podgorskim zadružnikom niti na misel ne pride, da bi podirali zadružno stavbo, ki so jo z mukami in za ceno skupnih naporov postavili. Rešiti pa bo treba tudi vprašanje zaščite zadružnic pred in po porodu. V podgorski zadrugi so priznali ženam le 3 tedne porodniškega dopusta in 2 tisoč din nagrade v času, ko so izostale pri delu. Po njenem predlogu naj bi se pravice delovnih zadružnic izravnale z zakonitimi pravicami delavk v industriji, ki so deležne šesttedenskega dopusta ih drugih ugodnosti. Priznati jim je treba vsaj pravico do daljšega porodniškega oddiha. Delegatka iz Žepovec je govorila predvsem o vzgoji mladih zadružnikov in povedala, da se zadružnice Apaške kotline zelo navdušujejo za domove igre in dela, kamor bi v delovnem času poslale svojo deco. Žal so zadružna vodstva premalo upoštevala njihove želje, saj nimajo v Apaški kotlini nobene ustanove, ki bi skrbela za predšolsko vzgojo otrok. Žepovske žene so si že poiskale vzgojiteljico in so voljne po svojih močeh pomagati pri uresničenju te hvaležne zamisli, vendar je pri tem potrebna pomoč zadruge, ki naj bi dala na razpolago primerne prostore in tako podprla upoštevanja vredno hotenje delovnih zadružnic. Žene iz Vogričevec, Žerovinec in od Vidma pri Ščavnici so na zboru obljubile, da se bodo v času žetve pomerile pri tem ženskem opravilu. Tekmovanje žanjic pa bodo organizirali tudi v drugih krajih. Na Krapju in v Žerovincih bodo žene priredile tečaj za vkuhavanje sadja in zelenjave ter s svojimi izdelki sodelovale na okrajni gospodarski razstavi. Oglasile so še tudi žene — brezzemljaškinje, ki so izrazile zaskrbljenost spričo razpustitve nekaterih kmečkih delovnih zadrug, v katerih so bile doslej zaposlene in so ponavadi tudi najbolj pridno delale v korist zadružne skupnosti. Zaskrbljeno so vpraševalo, kje bodo dobile zaposlitev. Zbor je osvojil predlog, da je treba revne družine zaposliti na ekonomijah splošnih kmetijskih zadrug in v krajevnih podjetjih. Med sklepi je pomembna tudi obveznost, da bodo žene pomagale ustanavljati proizvodne odseke pri splošnih kmetijskih zadrugah, da bodo skrbele za povečanje kmetijske proizvodnje ter članskih deležev itd. Včlanile se bodo v zadruge z družinskimi deleži. Mnogo več pozornosti bodo posvetile domači obrti, perutninarstvu in kunčjereji. V zimskem času bodo v vsaki vaši priredile po tri predavanja s področja zdravstva in umnega. kmetijstva. Na zboru so izvolile 13-članski odbor okrajne sekcije zadružnic in 12 delegatk za republiški zbor. RADENCI. — Naš pionirski odred je pred kratkim povabil v goste sosede iz Vučje vasi in pionirje iz obmejnega Lokavca, ki spada že pod mariborski okoliški okraj. Obisk je bil povezan s kulturno prireditvijo gostujočih pionirjev. Mladinci Konstruktorja v Lendavi so prvi napovedali tekmovanje za VI. kongres KPJ Pred kongresom Komunistične partije Jugoslavije se po naših kolektivih in množičnih organizacijah poživlja tekmovanje. O tem že govore poročila v časopisih. Tudi pri nas se je že začelo razpravljati o tekmovanju, ponekod pa so v zadnjih dneh naredili tudi že sklepe. Med temi prednjači mladinski aktiv »Konstruktorja« na gradbišču v Lendavi. Ko so se na zadnjem rednem sestanku aktiva menili o tekmovanju, so tudi sklenili, da bodo v čast VI. kongresa KPJ vključili v svoj aktiv vse mladince v svojem podjetju ter bodo poživeli kulturnoprosvetno delo med članstvom. S tem bodo poživeli vse delo svoje organizacije. V tem napovedujejo tekmovanje mladinskemu aktivu pri Proizvodnji nafte v Lendavi in mladinskemu aktivu direkcije »Konstruktorja« v Mariboru. Obenem pa vabijo vse mladinske aktive soboškega okraja, naj se jim pridružijo in se vključijo v tekmovanje. Mladinski aktiv »Konstruktorja« v Lendavi tudi doslej ni bil med zadnjimi. V zadnjem času je pokazal precej delavnosti tudi pri fizkulturi, predvsem pri šahu in odbojki ter delno pri na miznem tenisu. Kdo bo sledil njihovemu vabilu i kdo bo odnesel zmago? O. M. V Soboti so ustanovili okraje odbor socialnega zavarovanj V zvezi z reorganizacijo socialnega zavarovanja, ki bo dosledno vodeno načelu samoupravnosti, so se v Soboti sestali člani Izvršilnega odbora Okraj nega sveta, sindikatov in Socialnega za varovanja ter izvolili začasni Izvršiln odbor. Obenem so sklenili, da se zarad oddaljenosti Lendave in velikega števila delavstva ustanovi tamkaj eksppozitura. Po novi uredbi o socialnen zavarovanju prevzamejo vodstvo in odločanje v vseh zadevah zavarovanci sami, kar bodo izvajali po svojih voljenih zastopnikih. Na zadnji seji izvoljeni odbor bo opravljal te dolžnost tako dolgo, dokler zavarovanci ne bodo izvolili izvršilni odbor. Ta odbor bo moral izdelati pravilnik o socialnem zavarovanju, ki bo prilagojen našim razmeram. Na zadnjem organizacijskem prosve tovanju pri Okrajnem svetu sindikatov v Soboti so sklenili, da bosta OSS in Inšpekcija dela tesno sodelovala, da se ne bi dogajale nepravilnosti pri odpuščanju delovne sile, predvsem pri odpuščanju žensk. V podjetjih bi pa bilo potrebno ustanoviti komisije, ki bi pregledale, na katerih delovnih mestih lahko ženske zamenjajo moške. Okrajni svet sindikatov v Soboti je na zadnji seji sklenil, da bo pozval vse sindikalne podružnice na svojem področju, naj sodelujejo v tekmovanju v čast VI. kongresa KPJ in II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Tekmovalne načrte bodo izdelale posamezne sindikalne podružnice same, pomagali jim bodo pa člani Izvršilnega odbora OSS, ki bodo prisostvovali sejam njihovih upravnih odborov. et. Mladinska delovna četa HEROJA ŠTEFANA KOVAČA Včeraj je odšlo iz Murske Sobote 40 mladincev, dijakov gimnazije in učiteljišča, na letošnje mladinske delovne akcije pri izgradnji ključnih objektov. Mladinci so dali svoji četi ime: Mladinska delovna četa Heroja Štefana Kovača. Soboški mladinci se bodo, v Celju pridružili slovenskim srednješolskim brigadam in z njimi ostali mesec dni na delu pri izgradnji hidrocentrale Jablanica na reki Neretvi v LR BOsni in Hercegovini. Mladinci so odšli na delo z obljubo, da bodo častno nadaljevali tradicijo soboških brigadirjev — »Kovačevcev«, katerih ime je bilo vsakikrat s spoštovanjem in ponosom omenjeno v vseh dosedanjih delovnih akcijah. Za Prekmurski teden izredna živahnost v Beltincih V Beltincih se resno pripravljajo za Prekmurski teden, ker so pravilno dojeli, kaj je namen tega. Aktivne so vse organizacije in društva OF, AFŽ, LMS, sindikati, ki vodijo v glavnem vse to delo, kolesarji, gasilci, izobraževalno in planinsko društvo, šahisti in prav tako TVD »Partizan«. Vsi delajo s polno paro. Za vsako točko programa je nekdo zadolžen; društva iti posamezne sekcije tekmujejo med seboj, ne da bi si napovedale tekmovanje. Prireditve v Beltincih bodo trajale kar tri dni in še posebej tri dni v posameznih vaseh občine. Proslavo Prekmurskega tedna so zelo spretno združili z otvoritvijo kulturne dvorane v zadružnem domu. Tu je treba poudariti zelo agilno delo kmetijske zadruge, ki si je vedela ustvariti finančna sredstva za dograditev dvorane. Pomagali so vsi, ker vsi čutijo potrebo po kulturni dvorani. Prireditve bodo 20., 21. in 22. julija v Beltincih, a 3., 10. in 17. avgusta v Dokležovju, Gančanih in na Melincih. Vse tisto, kar bodo izvajali v Beltincih, bodo prenesli v te kraje, da se v vseh krajih občine ustvari zanimanje za delo v različnih društvih. TVD »Partizan« se pripravlja za posamezne proge v teku. Imeli bodo celo tek na 10.000 m. Razen tega bodo tekmovali v metu kopja in bombe ter skokih v višino in daljino. Kolesarji bodo priredili cestne dirke za naslov prvaka občine. Najboljši bodo sodelovali v krožni dirki po Prekmurju, ki bo v času Prekmurskega tedna. Strelci bodo izvedli tekme in, izločili prvaka svoje občine v streljanju. Tudi gasilci ne zaostajajo. Njihova skupina mladincev bo izvedla proste vaje s sekiricami. Planinsko društvo bo organiziralo odbojko in pripravlja tamburaški orkester za kulturni program prireditve. Dramatska družina IZUD »Ivan Cankar« pripravlja Ingoličevo »Mlatilnico«. Nastopili bodo tudi godbeniki iz Gančan in Beltinec. Folklorna skupina pripravlja svoji skupini, a Melinci, svoj pevski zbor. Lipovci bodo nastopili z Gogolje- vo igro »Ženitev«. Beltinci in Gančani bodo pripravili svoje harmonikarje. Tudi nogometno moštvo so postavili in sicer iz vse občine. To moštvo bo tekmovalo z ostalimi moštvi iz Prekmurja, kakor bo določil žreb. Postavili so nič manj kakor štiri šahovska moštva po osem igralcev, ki se bodo borila za pr-vaka občine, ta bo pa tekmoval za prvaka Prekmurja za časa Prekmurskega tedna. To je do sedaj najbolj agilna občina v Prekmurju, zato je lahko za vzgled ostalim občinam. Sicer člani okrajnega odbora za prireditev Prekmurskega te dna niso obiskali vseh občin v Prekmurju in ne morejo reči končne besede Ni rečeno, da ne bi mogla biti kateri izmed ostalih občin boljša od beltinske Sicer pa nam bodo nastopi pokazal koliko se bodo pripravile posamezna občine na Prekmurski teden Nova Petrovčani - le tako naprej, tudi drugod...! V Gornjih Petrovcih bodo gradili novo šolo. Vaščani, frontovci, so sklenili, da bodo k temu po svojih močeh pomagali. Sklep drži: vso potrebno zidno opeko bodo izdelali sami, s prostovoljnim delom. Privabil me je zategel pisk lokomobile. Začudil sem se; kaj le je, saj še ni čas mlačve. Morda ne bi zvedel, če se ne bi pisk ponovil in me zvabil po cesti navzdol. Pretekel me je kmečki fant, kot da bi slutil mojo radovednost; rekoč: »Nehalo je, pohiteti moramo, da bomo imeli vsaj toliko, kot oni dopoldne ...« Radovednost me je gnala še bolj, da sem potegnil za fantom! Odprlo se mi je torišče dela, kjer se je okrog lokomobile drenjalo kakih trideset ljudi, ob straneh pa so se vrstile tri dolge skladovnice, sveže rezanih, rjavih opek. Pa ne da bi gradili Petrovčani zadružni dom —, mi je šinilo v glavo. Spomnil sem se Čepinčanov, kako sem jih pred štirimi leti opazoval pri podobnem poslu. Takrat so zidali svoj lepi, zadružni dom. Kaj bi ugibal; vprašaš, pa je. Šolo bomo gradili, je bil odgovor. V. redu, prav. Toda kako jo boste gradili? Tako in tako. Opeko — okrog 150.000 (stopetdesettisoč) zidakov bo treba, bomo izdelali sami, s prostovoljnim delom, saj je šola potrebna. Pa še marsikaj podobnega bomo opravili pri zidavi na isti način. Vsi delamo, Petrovčani in sosednji vaščani občine. Še sem nameraval vprašati kaj, pa ni bilo časa Zagoreli in od stroja še bolj črni fant, Ernest, je potegnil za vzvod pri svoji »peči«, da je zapuhala in na koncu dolgega jermena je zarožljal majhen stroj za izdelovanje opeke. V trenutku se je združilo več kot trideset misli v eni sami: dajmo, da bo čim več storjenega in več kot šestdeset rok je napelo mišice k delu. Koga naj opišem, kdo je bil najboljši v tej izmeni? Kerčmarjev Joži, s štiridesetimi opekami na samokolnici (po 3.50 kg kos), ali vztrajni Šebjanič Aladar, pri katerem komaj slediš gibom rok pri tlačenju ilovice v stroj, ali Jošar in Marija Benčec, ki prav tako vztrajno mečeta zemljo iz jame na površje. Morda mladi, bistrogledi Smodišev fant, Zoltan, ki tako. urno in spretno preklada opeko izpod rezila stroja na samokolnice. »Kdo hoče kozarec rujnega...?« Vsem se razlezejo lica v nasmeh. To je Irinka, mlado, rdečelično dekle, vedno v šali — in vedno tekmec pri delu. »Kar sama pij to starino...,« se oglašajo vsevprek. Seveda. Irinka ponuja — vodo. Zdaj je odrinila Zoltija od stroja in sama grabi po dva kosa opeke in jo zlaga na samokolnice, katere se menjajo hitro in redno. Nekdo je malo hudoben, draži korajžno dekle: »Irinka, le počasi, hud bo zvečer...« Dekle pol jezno pol veselo ošine z nagajivimi očmi in se otrese hudomušneža: »Ne skrbi zame, nase glej raje, da ne bo kaj narobe...« In delo teče veselo naprej. Drobci rjave zemlje pršijo okrog, voda klokota med kupi zgnetene ilovice in skozi stroje, rezilo se dviga, poda in vsakikrat se prikažeta dva sveža zidaka. Samokolnice se menjajo druga za drugo, mišice se napenjajo — skladovnice zložene opeke pa rastejo iz metra v meter počez po lehi njive. Popoldansko izmeno je doletela smola. Jutranjim so rekli, da jih bodo posekali s številom izdelane opeke. Nepričakovano neurje pa jih je spravilo kar ob celo uro časa. No pa tudi dežja je treba, za boljšo rast na polju; tu bodo že storili svoje. Pondelek in Kerčmar Aleksander sta prispela, vozarja. Vodo vozita, prvi k lokomobili, drugi k stroju za rezanje opeke. To da osem voženj dnevno, po 500 do 700 litrov vode. Še bi lahko naštevali imena in delo. Toda preveč bi bilo. Več kot trideset jih je in dopoldne jih je prav toliko, jutri in za njimi bodo spet prišli naslednji. Do 10.000 zidakov izdela ena izmena, če gre vse prav. Precej je to in delo ocene vredno. Še posebej v primeru, ko se dela tako, kot zdaj petrovski občani. Kaj bi govoril. Takih ljudi je v naši domovini na sto tisoče, več: na milijone. Sadovi takega dela so nove proge, ceste, mostovi, tovarne, prekopi, elektrarne in predori. Tudi Petrovčani so prijeli, začeli so s prostovoljnim delom za zgraditev novega šolskega poslopja. V začetku so morda omahovali, nejeverno odkimavali, bi ali ne bi. Toda v času vse dozori. Da je to res, lahko povedo Petrovčani. Kaj menite, vi, ki izdelujete s prostovoljnim delom zidake za šolo, v kateri bodo nabirali znanje in koristne nauke za življenje vaši otroci; kaj vam je razkrila Vaša opekarska brigada? Sami ste mi rekli tako, vaši pogledi so govorili; v družnem delu Je uspeh! Rad verjamem, le tako naprej, Petrovčani; in še drugod stisnite, ne le pri šoli. Pa brez zamere ! Joža Vild Se o Adamičevem večeru v Ljutomera Ker je nastala v Ljutomeru nepotreb na polemika okrog mojega članka, k govori o nastopu združenih pevski! zborov na Adamičevem večeru (objav ljen v 25. številki našega tednika), želim na ljubo posameznikom pojasniti da se tokrat nisem imel namena spuščati v podrobnosti (izčrpna analiza bi zahtevala daljši članek), temveč sem st dotaknil najbolj nujnih problemov, ki se pojavljajo v posameznih pevskih kolektivih. Imam navado, da rad pri sluhnem mnenju poslušalcev in nastopajočih, kar mi posamezniki ne morejo šteti v greh. Tudi zadnje poročilo je bila sodba poslušalcev. Opazka k prvi in zadnji točki sporeda, namreč, da zbore nista zvenela dovolj sproščeno in zvočno, se nanaša na dejstvo, da sta bila postavljena preveč v ozadje odra in zaradi tega nista prišla do popolnega izraza. S člankom nisem hotel zmanjšat dobre volje do dela, niti nisem hote oškodovati ugledu nastopajočih skupin saj prav dobro vem, koliko požrtvovalnosti in naporov zahteva takšen koncertni nastop. Zato upam, da iznešene kritične misli ne bodo slabo vplivale na nastopajoče, temveč jim bodo vzpodbuda pri nadaljnjem kulturno-prosvetnem delu v korist mestnega prebivalstva. kin Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. julija 1952 Uničujmo murvinega prelca Ameriški prelec se širi kot metulj in gosenica. To širjenje je sicer manjšega pomena. Mnogo je važnejše tako zvano pasivno širjenje tega škodljivca potom vetra, raznih prevoznih sredstev in sl. Po poreklu je iz Amerike, odkoder se je preko Madžarske razširil pri nas v Vojvodini; že leta 1950, in Avstrije, kjer so ga našli severno od Radgone. Škodljivec se pojavlja od maja meseca pa vse do pozne jeseni, odvisno od vremenskih prilik, v eni ali dveh generacijah. Metulji, ki se pojavljajo koncem aprila ali začetkom maja, so sijajno bele barve, dolgi 11—15 mm in preko razpetih kril merijo 30 mm. Tipalke so včasih bele, naj češče črne, bedra prednjih nog so rumena, dočim so stopala črna. Javljajo se tudi taki metulji, ki imajo na zgornjih krilih več ali manj črnih pikic. Te pikice se redkeje pojavljajo na dolnjih krilih Pojava pikčastih metuljev, odnosno onih brez pik, je odvisna, kakor je ugotovljeno, od vremenskih' prilik. Pikčasti metulji se češče pojavljajo spomladi. Samica zleže do 1200 Jajčec zelenkasto-rumene, odnosno listnato-zelene barve. Iz jajčec se kmalu izležejo gosenice, ki začno zapredati list. Gosenice objedajo listje in pri močnejši okužbi kmalu obrstijo drevo. Te so v začetku rumene ali zelenkasto-rumene barce s črno glavo in črnimi bradavicami, katerih je na vsaki strani 12. Iz teh črnih točk (bradavic) rastejo dlake, ki so v začetku komaj vidljive, pozneje pa so dolge do ene tretjine dolžine telesa; kar je karakteristično, dlake pri starejših gosenicah lahko odpadajo in te izgledajo manj dlakave. Razen tega imajo gosenice na hrbtu še posebno linijo, ki je lahko popolnoma svetla, ali pa je temna, pa se tako gosenice med sabo precej razlikujejo. Od gosenic jaboljčnega moljca jih lahko razlikujemo, kajti te niso dlakave. Odrasle gosenice murvinega prelca so dolge 30 do 35 mm. Potem, ko se zabubijo, se približno v 10 dneh razvijejo novi metulji. Bube so dolge 8 do 14 mm in temne barve. Razvoj od jajčka do metulja traja 57 dni. KAJ VSE NAPADA AMERIŠKI PRELEC Kot brana za gosenice pride v poštev skoraj vse sadno drevje, okrasno in gozdno drevje, napada pa tudi poljske in vrtne kulture, cvetlice, plevele — skratka z eno besedo, vse listnate biljke. Ker je zelo požrešen, nam to pove, koliko je nevaren. Povzroči lahko pravo elementarno nezgodo. Najljubša hrana pri nas so mu murve (odtod ime mur-vin prelec), orehi, slive, jablane, hruške, češnje, vinska trta, hmelj, topoli, lipe, vrbe, bukev, javor, hrast, koruza, detelja itd. KAKO GA UNIČUJEMO Ko smo videli, kako se je ta škodljivec že razširil v Prekmurju in kaj vse napada, ne bi bilo potrebno govoriti o nujni potrebi čim uspešnejšega zatiranja te golazni. Vendar je še potrebno kljub temu, da govorijo že dejstva, in potrebno bo vse dotlej, dokler bodo naši ljudje tako malomarni do tega škodljivca, kot so v mnogih primerih pri zatiranju ameriškega kaparja in koloradskega hrošča. Potrebno bo govoriti in opozarjati, dokler bodo n. pr. v Turnišču ležali pod jablano, a tik nad glavo jim bodo gosenice žrle listje, ne da bi se zato zmenili; potrebno bo pisati, dokler bo v isti vasi lastnik edinih treh jablan, mimo katerih gre dnevno najmanj petkrat, čakal, da gosenice popolnoma uničijo drevesa in šele potem se bo vprašal: »Kakšna golazen je to?« Potrebno bo opozarjati, dokler bodo razni Komari v Kapci sedeli na pragu in od daleč zrli okuženo drevo, kljub temu, da so jih seznanili s škodljivcem in opozorili na nevarnost in škodo, ki jo lahko povzroči prelec. Potrebno bo opozarjati in uporabiti tudi sankcije, dokler bosta skozi okna pisarne ljudskega odbora občine Gaberje predsednik in tajnik gledala v vrt preko ceste zapredek murvinega prelca, katerega sta jim tov. iz Ljubljane in okraja pustila z opozorilom, a počakal je še do prihodnjega obiska. Potrebno bo vse dotlej, dokler se toki in njim slični ne bodo vzdramili. Nabavili smo sredstva, pisali smo, govorili, opozarjali, svetovali in še bomo. Sami ne bomo mogli na tako obsežnem področju porezati vseh zapredkov in jih uničiti. Ne maramo uporabljati sankcij, rajši bi, da se naši ljudje zavedo nevarnosti zdaj, ko še ni pozno, ko lahko še preprečimo razširitev in razmnožitev murvinega prelca v takem obsegu, da bi nam pretil z uničenjem drevja in rastlin. Poškropili bomo, kolikor se bo dalo poškropiti z razpoložljivimi škropilnicami. Predvsem pa je potrebno začeti s takojšnjim splošnim zatiranjem. Potrebno je porezati vse veje, na katerih opazimo pajčevinaste zapredke z gosenicami, in jih na licu mesta sežgati Ko bomo rezali vejevje, moramo paziti, da ne raztresemo gosenic. Namesto sežiganja lahko gosenice in zapredke namakamo v posode z vodo, kateri smo na približno 25—301 dodali okrog 1/3 l petroleja. V kolikor nam ni mogoče narediti eno ali drugo, gosenice zmečkamo, vendar je treba paziti, da katera od njih ne ostane živa. Gnezda sežigamo lahko tudi na drevesu s pomočjo krpe, namočene v petrolej in pričvrščene na daljšo palico, ali pa si naredimo bakljo. Kjer je le mogoče, naj se tudi škropi in praši. Kmetovalci, čimprej se seznanite s tem škodljivcem in ga na mestu uničujte! Ing. Z. F. Doma izdelani kmetijski stroji se bodo znatno pocenili V zveznem Svetu za industrijo in gradnje so minuli teden razpravljali o regresu in transportnih tarifah za domače kmetijske stroje, kakor tudi o dolgoročnih kreditih kmetijskim gospodarstvom za nakup, teh strojev. Posvetovanje je strnilo svoje mnenje v konkretne predloge, ki bodo izročeni Gospodarskemu svetu FLRJ. Po teh predlogih bodo tovarne mižale cene za razne kmetijske stroje za več kot 20 odst. od dosedanjih prodajnih cen. Za umetna gnojila in kemična sredstva za zaščito rastlin se pravtako predlaga regres, ki bo omogočil znatno znižanje cen teh proizvodov. Skupno bodo cene znižane za nad 6 milijard dinarjev. Glede dolgoročnih kreditov za nakup strojev, orodja itd., so sklenili, naj bi se vsem kmetovalcem odobravali krediti za nakup vprežnih strojev in orodja; kmečkim delovnim zadrugam, kmetijskim zadrugam, državnim ekonomijam in posestvom pa tudi za srednje in velike stroje. V te namene bo letos na razpolago okoli 4 milijarde din. Krediti pa bodo odobreni za dobo pet do sedem let. DROBNE OKROG PREKMURSKEGA TEDNA V MARTJANCIH so kar dobro zagrabili v pripravah za Prekmurski teden. Pripravljajo kulturni in športni spored. Medsebojno gostovanje bodo izvedle štiri igralske družine, nastopili pa bodo tudi pionirski pevski zbori in v zaključni prireditvi tekmovali vaški harmonikarji in mladi deklamatorji. Izvedli bodo tudi tekmovanje v šahu med pionirji, sestavili šahovsko moštvo svoje občine, v streljanju pa se bodo pomerile tri vasi. Poleg tekmovanja odbojkarjev in nogometašev bodo izvedli tudi lahko atletska tekmovanja v številnih disciplinah. V KRIŽEVCIH je začetek slabo kazal. Kar spomniti se niso mogli, kaj bi lahko naredili. Malo razmišljanja in zadnje mladinsko športno tekmovanje pa sta dokazala, da tudi v Križevcih marsikaj zmorejo, le volje in dela je treba. Sklenili so, da bodo pozvali na medsebojno tekmovanje v lahkoatletiki. nogometu in kolesarjenju občane Tišine. Križevski lutkarji bodo priredili lutkovno igrico v Lončarovcih, domače IZUD pa bo gostovalo z Nušičevim »Navadnim človekom« v sosednjih Kančevcih. Kaj pa strelstvo, Križevčani? In, harmonikarji, deklamatorji; jih ni mogoče dobiti? TUDI PETROVČANI bodo imeli podobne prireditve. V Petrovcih kulturni večer, drugi dan pa športno tekmovanje. Malo skromneje sicer kot v Križevcih, nekaj pa le. Morda pa se bodo še česa domislili. Adrijanska igralska družina bo gostovala v Ženavljah. V PROSENJAKOVCIH GOSPODARSKA RAZSTAVA Prebivalci občine Prosenjakovci bodo za Premurski teden priredili občinsko razstavo — poleg kulturnih in športnih prireditev. Razstavljali bodo izdelke domače oprti: platna, košare, pletenine, lončarske izdelke, preproge in podobno. Tudi kmetijskih proizvodov ne bo manjkalo, Razstava bo odprla od 10. do 17. avgusta. Za zaključek pa bodo v Prosenjakovcih športne prireditve in tekmovanja. V kulturnem sporedu bodo nastopile tudi plesne skupine z madžarskimi plesi. V ŠALOVCIH — KOPALIŠČE Šalovčani se že dalje časa bavijo z mislijo, urediti v svoji občini kopališče. Zatrjujejo, da bo načrt izvedljiv in bodo za Prekmurski teden kopališče že tudi odprli Na ta dogodek bodo navezali športni spored s plavalnimi tekmami. Trdijo, da bodo izvedli tudi tekmovanje v šahu, pa tudi strelci se bodo razgibali. Kako pa kulturni spored? Šalovska igralska družina bo gostovala v Hodošu s Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga«. V zadružni dvorani v Čepincih pa bodo pripravili kulturni spored s tekmovanjem deklamatorjev, vaških harmonikarjev in godcev. Isti spored bodo potem ponovili v Dolencih. KAJ PA MAČKOVCI? Menili so se o razstavi, toda uvideli so, da za to ni pogojev. Sestavili pa bodo Šahovsko moštvo za vso občino. Tudi tekmovanje strelskih skupin bodo izvedli, za izločilno tekmovanje pa sestavljajo nogometno moštvo. Tudi na dober uspeh v lahkoatletskem tekmovanju računajo. Kulturni spored ne bo izostal. Sodelovali bodo vaški harmonikarji, vokalni kvintet iz Prosečke vasi, tamburaši, deklamatorji in pionirski zbor. Beseda naših bralcev Kako naj se preživljajo z 2440 din trije ljudje? Tako sprašuje Marija Starinski v Gornji Radgoni. In to upravičeno, ker so jo v tak položaj spravili ljudje, ki ne upoštevajo, da zasluži vsak človek dostojno življenje, temveč le ozko gledajo koristi svojega podjetja. Marija Starinski je bila prejšnja leta uslužbena na železniški postaji Gornja Radgona kot čistilka. Z reorganizacijo zaradi zmanjšanja plačnega fonda vzdržuje čiščenje vlakov Kurilnica Maribor. Zaradi tega ji je železniška postaja odpovedala službo, obenem pa ji je izdala odločbo o premestitvi. Tako še naprej čisti vagone, kot je to delala prej, le da jo plačuje Kurilnica Maribor. Zaposlena pa je le štiri ure, za kar prejema 2440 din mesečno, čeprav bi obenem lahko bila zaposlena tudi kot snažilka postajnih prostorov in vlakospremnega osebja. Pri tej honorarni zaposlitvi pa Marija ni niti socialno zavarovana niti ne prejema nobenih otroških doklad za svoja dva otroka, za katera mora sama skrbeti. Težko pa ji je dobiti še kako drugo nekajurno zaposlitev. In četudi bi jo dobila, bi njen zaslužek bil zdaleč premajhen, da bi lahko brez otroških doklad vzdrževala svojo družino. Te stvari bi morali ljudje, ki so ji izdali odločbo o premestitvi, upoštevati. Če je ne morejo polno zaposliti, bi bilo za njo vsekakor bolje, če bi jo odpustili. Tako bi si lahko poiskala primemo zaposlitev — dokler te ne bi dobila, bi. pa prejemala pri posredovalnici za delo določeno podporo zase in otroške doklade. Morda bo kdo ugovarjal, češ tako so odpadli nepotrebni izdatki za njeno podporo in otroške doklade za njene otroke. To je že res — toda vsi taki zagovorniki »štednje« naj se zamislijo, kako bi oni preživljali tričlansko družino s takim skromnim zaslužkom. To pa niti ni v skladu a socializmom. Zato obsojamo tako početje, kajti pri taki zaposlitvi in s takim zaslužkom Marija Starinski ne more nikakor pošteno preživljati svoje družine. Smatramo, da se pri odpuščanju in premeščanju ljudi morajo upoštevati tudi njihove življenjske možnosti, predvsem žen, mater z otroki, ne le zmanjšanje plačnega fonda za vsako ceno. J.B. Gasilci kulture Gasilska društva imamo za gašenje požarov, pa tudi za drugo pomoč v nesreči. Gasilsko društvo v Strehovcih pa se je lotilo še druge naloge, s katero ovira kulturno življenje na vasi. Na dan vidovskega proščenja so priredili zabavo v zadružnem domu. Za zabavo so uporabili dvorano in razbili oder, katerega so si s težavo postavili mladinci, ki so že večkrat nastopili na njem. Ko so ga razbijali so mladincem obljubili, da ga bodo po zabavi postavili nazaj; sedaj se pa ne zmenijo zanj. To kaže, da so ga razbili namerno, da mladinci ne bi mogli več igrati ali bi se mučili z odrom, preden ga spet uredijo. Polomili so jim nekaj kulis in strgali ves papir na kulisah, tla odra so jim pokvarili. Tudi pri nerazbitem odru bi se lahko zabavali v dvorani, kakor tudi zunaj, saj je bilo lepo vreme. Početje strehovskih gasilcev je kaj čudno, če že ne zlonamerno. Zato jih brez pridržka lahko imenujemo gasilce kulture — pa ne zato, ker bi bili kulturni ali bi kulturo pospeševali, temveč ker ovirajo razvoj kulture, torej jo gasijo. -vci Kam bi s »frajerji« ...? Ljudem po delu poštena zabava in razvedrilo! Prav je tako, nič nimam proti. Zato sem se tudi sam odzval prijaznemu vabilu — sicer ne ravno okusnega plakata — na ples soboških ljubiteljev plavalnega športa, Malo glasbe, plesa, dobre volje, »chansoniere«, pa še kaj — in privabi te. Toda dovolj o tem; nič na prireditelje, nič na zabavo; tu je zadeva urejena. Pač pa tole: ljudje, pravilno rečeno, nekaj mladih ljudi, katerih slika mi nikakor noče v glavo. Vprašal sem se: ali res tudi našo Soboto napada nalezljiva bolezen — frajerijada? Kako pa izgleda ta bolezen? Ozke hlače (nad gležnjem jih je konec) kot cevi kuhinjske peči, lasje podobni petelinjemu grebenu ali šopu prediva, na srajcah ni mogoče ugotoviti, ali imajo ovratnik ali ne, pod grlom se diči neka), kar bi naj bilo kravata, v indijansko kričečih barvah, z lica se luščita (fantu!) zlepljena šminka in puder, in tako bi lahko naštel še kaj. Nisem nasprotnik napredka, rad vidim mladega človeka okusno opravljenega, športno, primemo oblečenega; vsakomur privoščim zabavo in tudi sam se rad zavrtim po plesišču; toda pri pogledu na tako čičkarijo me mine vsak čut za lepoto in čustvenost. In to naj bi bil cvet »napredne mladosti«? Hvala zanjo! Sreča, da je takih zelo malo v primeri z veliko množico mladih, napredno mislečih ljudi, med katerimi tudi pri nas v Soboti bore malo pomeni, ali pa sploh nič, peščica »frajerjev«. Pa še za kulturne se imajo! Le kam bi prijadrali s tako kulturo! In kaj bi s takimi »frajerji«...? B. Vilnik Kako to, da večji radenski kmetje ne zmorejo frontne članarine? Osnovne organizacija Fronte v Radencih je pred kratkim sklenila, da bo obiskala člane n pobrale zaostalo članarino. Odborniki to tvojo nalogo dobro opravili, vendar pa niso mogli zamolčati imen nekaterih večjih kmetov (Radenčani jih gotovo poznajo), ki niso uresničili te najosnovnejše obveznosti napram Fronti. Na zadnjem sestanku je bilo ugotovljeno, da so nekatere siromašne družine poravnale članarino in primaknile celo prostovoljce prispevke, medtem ko so posamezni kmetje z nerganjem odpravili »roje obiskovalce. Ali to res brez denarja? Pošteni frontovci iz Radenc »o drugačnega mišljenja in menijo, da ne gre za borne dinarje, temveč za ljudi, ki se še danes niso sprijaznili s programom svoje Fronte. Nastaja torej vprašanje, kako dolgo jih bodo frontovci še trpeli v tvojih vrstah. Čas je le, da jim v brk povedoi: »Sopotnikov mi v Fronti ne potrebujemo!« Z. I. Strup kot zdravilo V deželah, kjer je mnogo strupenih kač, zlasti v Južni Ameriki, Indiji in Avstraliji, imajo zavode za proučevanje kačjega strupa. Tudi Higienski zavod v Zagrebu jemlje kačam strup in ga pod imenom »viperin« izvaža. V raziskovalnih zavodih so znanstveniki ugotovili, da je v kačjem strupu tudi uspešno sredstvo za zdravljenje raznih bolezni, če pa uporabljamo v ustreznih, zelo majhnih količinah. Z njimi zdravijo predvsem živčne bolezni, nekatere očesne, pa tudi zelo neprijetne in dolgotrajne kožne bolezni. Kačji strup uporabljajo tudi za zdravljenje božjasti in nekaterih krvnih bolezni. Tako se je kačji strup izpremenil iz sovražnika v prijatelja človeka. Pa tudi mnogi drugi strupi, celo najnevarnejši, koristijo človeštvu. Modernega zdravljenja srčnih motenj si brez naprstnika, strupene rastline, ki iz nje jemljejo strup in izdelujejo tako imenovana digetalis zdravila, sploh ne moremo misliti. Arzen, ki so ga v prejšnjih časih mnogo uporabljali zločinci za zastrupljanje ljudi, je eno najvažnejših zdravil. V zdravnikovih rokah često blagodejno učinkuje zlasti pri slabokrvnih ljudeh, pa tudi pri nekaterih kožnih boleznih in nekaterih oblikah božjasti je nujno potreben. Ne zaostajajmo v pomoči soljudem Vtisi z občnega zbora Glavne ga odbora RKS v Ljubljani V juniju je bil v Ljubljani letni občni zbor Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Iz vseh okrajev naše ožje domovine so prišli delegati, da poročajo o svojem delu in odnesejo nova navodila, pobude in sklepe za nadaljnje delo. Tudi Okrajni odbor Rdečega križa v Soboti je odposlal svoje delegate. V času, ko smo pozorno zasledovali različne referate, ko so se nam pokazali drugi okraji s svojim delom, smo začutili največjo potrebo, razodeti prekmurskemu človeku delo RK v pravi luči, da bo prav pojmoval njegove velike cilje. Marsikdo misli, da se je kot član oddolžil RK s plačanjem letne članarine in da nima drugih dolžnosti. Najdejo se še tudi taki, ki mislijo: saj ne dobim nič od Rdečega križa, zakaj bi bil njegov član. To je zastarelo mišljenje. Organizacija ne pomaga vedno le poedlncu, toda pomaga povsod, kjer Je pomoč potrebna. Na zasedanju Glavnega odbora smo videli, kako tesno so povezane vse humanitarne orga- nizacije: gasilci, protiletalska zaščita, gorski reševalci itd., vsi so člani RK, ker imajo vsi en cilj, pomagati sočloveku. In Rdeči križ? Ali je treba še naštevati vse ogromno delo te organizacije? Pomaga pri elementarnih nesrečah, kot se Je to pokazalo v pretekli zimi na Tolminskem, bori se proti množičnim obolenjem, kot je TBC, skrbi za matere in otroke, vzgoja našo mladino, uči naše podmladkarje, vodi borbe pijančevanju in kajenju ter vsem škodljivcem našega zdravja, širi ljubezen in bratstvo med ljudmi, uči nas spoštovanja do sočloveka in postavi s tem temelji pogoj za mir na svetu. Če bi se RK razširil v mogočno fronto enako mislečih ljudi po Vsem svetu, bi ugasnilo sovraštvo, bi minula trpljenja, grozodejstva vojn, bi se razcvetelo blagostanje in lepša bodočnost, za katero se Jugoslovani tako dosledno borimo. Referati in poročila na, zasedanju so pokazali, koliko koristnega dela je opravil RK v zadnjih treh letih. Obračuni kažejo. da so bile izdane ogromne vsote za zdravstvo, za borbe proti TBC, za šolske kuhinje, za otroška okrevališča, za usposabljanje sanitetnega kadra, koliko je bilo razdeljeno pomoči pri elementarnih nesrečah itd. Posamezni okraji so svoje delo prilagodili razmeram, toda vsak okraj je imel pokazati nekaj pozitivnega. Prekmurje do sedaj ni nikjer zaostajalo, vedno je dalo svoj delež pri graditvi socializma, vedno je bilo požrtvovalno. Rdeči križ v soboškem okraju ni med prvimi, kar se tiče članstvo, mnogi okraji so boljši. Ne bi se dalo to popraviti? Premagati je treba sebičnost, gojiti je treba požrtvovalnost in ljubezen do drugega. Potem sam po sebi stopi vsak Prekmurec v vrste RK. Želeli bi, da bi na prihodnjem zasedanju lahko s ponosom rekli, de smo med prvimi okraji v Sloveniji. Nekdo se je na zasedanju dotaknil vprašanja, če je Rdeči križ politična organizacija ali ne. Mnenja sp bila različna. Za nas velja, da je politična, ker. spoštovanje sočloveka, požrtvovalnost, ljubezen do drugega in bratstvo, borba za mir, vzgoja zdravega rodu in gradnja lepše bodočnosti so cilji Rdečega križa in je obenem tudi najvišji smoter socialistične politike. Dopisnik OO RK Sobota Tretji zadružni kino v Prekmurju Preteklo nedeljo so pri Gradu doživeli pomemben dogodek, prvo kinopredstavo v dvorani zadružnega doma. Radovednost je prignala na Grad celo precej oddaljene prebivalce iz Rogaševec, Serdice in Sotine, ki so prav tako kot domačini z zanimanjem sledili poteku predstave. Poslednja opravila okrog zadružne dvorane, zunanjosti doma, nabava kinoaparature in agregata za proizvajanje električnega toka, znašajo blizu milijon dinarjev, za kar je največ prispevala Kmetijska zadruga pri Gradu. Frontovcem, zadružnikom Grada je k temu lepemu uspehu čestital član Okrajnega komiteja KPS, načelnik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Sobota, tovariš Barbarič; prvi predstavi pa so prisostvovali tudi številni drugi gostje. Zdaj, ko imajo v svojem zadružnem domu poleg drugih stvari še kinodvorano, pojmujejo prebivalci Grada in okolice važno kulturno pridobitev, katero jim poleg svojih gospodarskih vezi nudi zadružni dom. Ob tem dogodku pa se je vprašal tudi marsikdo iz oddaljenega rogaševskega kota: ali res nebi šlo tudi pri nas z gradnjo takega doma? Primorska je svečano proslavila peto obletnico priključitve k FLRJ Prebivalstvo Slovenske Primorske Je v zadnjih dneh svečano proslavilo peto obletnico priključitve k Jugoslaviji. Tako se je v okviru teh proslav preteklo nedeljo udeležilo velikega festivala v Ajdovščini okrog 30.000 ljudi. Prireditvam so prisostvovali tudi mnogi vidni predstavniki našega javnega življenja, med njimi tov. Boris Kidrič, Vida 'Tomšičeva, Tomo Brejc, Janez Hribar, Marijan Brecelj, France Bevk, Zoran Polič, Etbin Kristan in še mnogi drugi. Na slavnostnem zborovanju so prebrali pismo, ki ga je poslal maršal Tito ljudstvu Slovenskega Primorja, nato je zbrani množici spregovoril predsednik Gospodarskega sveta FLRJ in predsednik prve slovenske vlade tovariš Boris Kidrič. Zborovalci so poslali maršalu Titu prisrčno čestitko, pravtako pa tudi pozdravno pismo tovarišu Kardelju. Zborovanju Je sledil kulturni del festivala, na katerem so peli združeni primorski zbori — 800 pevcev in združeni pionirski zbori — 900 pevcev, nato še zbor koroških Slovencev in parti- zanski pevski zbor »Srečko Kosovel«, ki sta zapela vrsto naših lepih borbenih in partizanskih pesmi. V nedeljo popoldne se je program nadaljeval s telovadnimi in Športnimi nastopi, nakar se je primorski praznik končal z veselim ljudskim rajanjem. Spet nova hidrocentrala v Sloveniji V nedeljo so v Mostah pri Žirovnici v naši novi hidrocentrali Moste slovesno pričeli obratovati z dvema agregatoma hkrati. Obe turbini elektrarne bosta dajali letno 30 milijonov kilovatnih ur električne energije, ko pa bo hidrocentrala popolnoma dograjena, bo hidrocentrale Moste proizvajala letno okrog 150 milijonov kilovatnih ur električne energije. Svečanosti se je v imenu vlade LRS in CK KPJ udeležil tovariš Franc Leskošek-Luka. Prebivalstvo Indije V Indiji so imeli letos novo ljudsko štetje. Pokazalo je, da ima Indija vštevši Kašmir nekaj nad 356 milijonov prebivalcev. Moških je 183 milijonov, žensk pa 173 milijonov. Na Andamanskih in Nikobarskih otokih pride na 1000 moških le 625 žensk. V nekaterih indijskih pokrajinah pa pride na 1000 moških 1079 žensk. Prebivalstvo Indije je od leta 1941 naraslo za 12.5%. Indija je izrazito poljedelska dežela, saj se preživlja od poljedelstva 249 milijonov ljudi ali 73% vseh njenih prebivalcev. Če hočeš izvedeti za novice iz gasilskih društev, naroči »LJUDSKI GLAS«! Murska Sobota, 3. julija 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 5 Organizacije Ljudske tehnike se pripravljajo... O nalogah društev in klubov Ljudske tehnike v soboškem okraju se je precej govorilo in tudi pisalo. Toda moremo si priznati, da so do zdaj lavzemši redke izjeme, storili v svojem vzgojnem delu le bore malo. Mogoče je nekaj krivde na Okrajnem odboru Ljudske tehnike, ki je bil do nedavnega nedelaven. V zadnjem času je pa ta začel z živahnejšim delom. Rezultati so se sedaj v začetku, čeprav le v mali meri. Vidni. Skoraj vse organizacije Ljudske tehnike v Murski Soboti se aktivno pripravljajo na »Prekmurski teden«. AEROKLUB Letalska organizacija v središču Prekmurja je preživljala dovolj kriz pod profesionalizmom, zato je tudi težko prešla na neprofesionalno vodstvo. V zimskem času nikakor ni mogla začeti z aktivnim delom, delno zaradi pomanjkanja potrebnih prostorov, delno pa tudi zaradi ne- zanimanja članstva. Sedaj je drugače. Klub je začel z modelarskim in padalskim tečajem, člani Aerokluba so si z udarniškim delom uredili lepo delavnico, ki jim obenem služi za predavalnico, ter se redno v popoldanskih in večernih ureh zbirajo. Priprav- ljajo se tudi na ureditev svojega letališča v Ra- kičanu, čim bodo oblastni organi izdali tozadevno dovoljenje, V načrtu imajo nabavo jadralnega letela »Vrabca« in pa motorne vitle. Čim bodo to dobili, se bo za mlade jadralce začelo pravo življenje. Na Prekmurskem tednu bodo razstavili svoje izdelke, katere bodo izdelali tečajniki (razne modele itd). Pripravili bodo tudi letalski miting, s poleti in akrobacijami jadralnih letal ter motornih letel, skoki padalcev V raznih kombinacijah in tekmovanje mladih modelarjev, radioamaterski klub Tudi ta je zelo mlada organizacija Ljudske tehnike V Soboti. Lani je imela svojega profesionalca, toda napredka nikakor ni hotelo biti. Letos gre bolje. Klub je priredil tečaj za začetnike radioamaterstva. Tudi na »Prekmurskem tednu« bo ta organizacija razstavila svoje pred mete. Imela je niz težev pri nabavi raznega materiala. Kljub tema je tečajnikom po znižanih cenah nabavljala material s pomočjo Radioamaterske zveze Slovenije. Jasno je, da bo ta organizacija v bodoče še izboljšala svoje delo. AVTOMOTO DRUŠTVO »ŠTEFAN KOVAČ« V pripravah na »Prekmurski teden« to postail tudi naši motoristi bolj aktivni. Že pred »Prekmurskim tednom«, bodo imeli velike dirke po vsem okraja, ki bodo bolj propagandnega značaja. V samem »Prekmurskem tednu« se bodo člani avtomoto društva pomerili v krožnih dirkah po Soboti Pripravljajo tudi iznenadenje za razstavo. FOTO-KINO KLUB To je menda edina organizacija, ki še do sedaj ni mogla dobiti pripravnih prostorov, kjer naj bi se članstvo shajalo ter imelo svoje laboratorije Ima pa izglede, da bo le končno enkrat s težav prišla do potrebnih prostorov. Ta organizacije se nam bo na razstavi predstavila s posnetki našega lepega Prekmurja ter naših delovnih Prekmurcev Malo teže je pa z organizacijami Ljudske tehnike v Lendavi. To so pred združitvijo obeh okrajev sicer obstajale organizacije, toda žal v večji meri le na papirju. Tako je tedaj Aeroklub po krivdi dvojega vodstva v nemogočem stanju ter bo tu treba začeti znova. Avto-moto klub je izmed vseh najdelavnejši, dočim je dosedanji Radioamaterski klub predstavljala le radiomehanična delavnica. Jasno je, de je razvoj naših organizacij Ljudske tehnike odvisen ne le od vodstev osnovnih organizacij raznih zvez in od Okrajnega odbore Ljudske tehnike, temveč tudi od raznih dragih organizacij. Zdi se nam, da noše organizacije Ljudske tehnike še ne zavzemajo tistega mesta, ki jim pripada z ozirom na važnost razvoja tehnike med ljuditvom. -Ik- ŠPORT Za konec lep uspeh — toda premalo ŠAH Mednarodni mojster Pirc med ljutomerskimi šahisti Predzadnji torek so ljutomerski šahisti doživeli nenavaden obisk: na povabilo klubskega vodstva jih je obiskal mednarodni šahovski mojster Vasja Pirc in odigral simultanko proti 36 igralcem. Zanimive igre so se udeležili tudi člani šahovskih klubov iz Jeruzalema, Lendave in Radgone. Prisotni gledalci so z zanimanjem komentirali potek posameznih partij. Mojster Piro je 29 partij dobil, 6 izgubil in 1 remiziral. Partije se dobili: Koloman Varga, Marica dr. Hajoša in Janko Jecelj, člani ŠK iz Lendave, Alojz Onič lil Stanko Juršič, člana ŠK iz Radgone, in Jože Hriberšek, član ŠK iz Ljutomera, Igra med mojstrom in domačinom Jožetom Černjavičem se je končala z remijem. Prireditvi je prisostvovalo 50 ljubiteljev šaha. Mura—Rudar 2:0 Ker se je že prejšnjo nedeljo v Kranju usoda Mure tako rekoč zapečatila, za tekmo z Rudarjem ni bilo takega zanimanja, kakor je pa to običajno v Soboti, Vendar je nekaj sto gledalcev po tekmi zadovoljno zapuščalo igrišče, kajti domača enajstorica je dokazala, da zna igrati nogomet, če ima voljo. Sam začetek je sicer slabo kazal za Muro, kajti prve minute igre so Trboveljčani ostro pritisnili, toda ta njihov polet je bil kratkotrajen. Ves ostali del prvega polčasa je pripadal moštvu Mure, ki so imeli že v tem delu mnogo prilik za dosego golov, vendar so izkoristili le dve. V 25. minuti igre je bil poškodovan vratar gostov Tauš, tako da je moral zapustiti svoje mesto in je v drugem polčasu igral v napadu. V drugem polčasu so gostje nudili močnejši odpor Muri, vendar pa dalj kot do kazenskega prostora niso prišli, kajti obramba Mure je bila vedno na svojem mestu. Napadalna vrsta Mure je imela nekaj prav lepih prilik za povišanje rezultata, vendar je eno takih izkoristil samo Fujs, ki je z lepim strelom v sam kot dosegel tretji gol in s tem postavil končni rezultat Gostje po svoje igri, ki so jo prikazali, niso upravičili mesta, ki so ga za- sedli v lestvici. Razen požrtvovalnosti nišo prikazali ničesar posebnega. Predvsem napadalna vrsta je igrala nepovezano. Za moštvo Mure se lahko reče v celoti, da so zaigrali dobro. Najboljše pa vsekakor krilska vrsta in to Klepec in Dabič. V napadalni vrsti se je v prvem polčasu izkazal predvsem Maučec, ki je pa v drugem nekoliko popustil. Trudil se je tudi Fujs. Kakor rečeno, bi napadalna vrsta Mure s točnejšim streljanjem in pa z malo več sreče dosegla Vsaj še pet golov. Med drugim ni bila izkoriščena tudi enajstmetrovka. Tako je moštvo Mure dokončno zasedlo predzadnje mesto v lestvici. Za tako slab plasman Mure je med ljubitelji nogometa precej vročih debat, ki se po navadi odvijajo kar na cesti ali pa v kavarnah. Eni mečejo krivdo na igralce, drugi na samo upravo. Vsekakor pa je jasno, da se bo potrebno o tem temeljiteje pomeniti, kakor pa do sedaj in to odkrilo, kajti vse kaže, da nekje niso le povsem čisti računi. Odred—Nafta 8:1 Kakor so že zadnje tekme pokazale, je moštvo Nafte precej popustilo in ni več tisto, kar je bilo v prvem delu prvenstva. Visok poraz, ki ga je doživelo moštvo Nafte v Ljubljani proti Odredu, je bil po prikazani igri povsem zaslužen. Le v začetku igre je napadalna vrsta Nafte nekajkrat ogrožala vrata Bencika od katerih se je eden končal z neubranljivim strelom Töröka, tako da je Bencik lahko pobral samo žogo še iz mreže. In to je bilo tudi vse. Že od konca prvega polčasa je Štefanec moral petkrat kapitulirati. V drugem polčasu je napad Odreda še trikrat zatresel mrežo Nafti. Pri moštvu Nafte se je odlikoval samo Štefanec, ki je nekajkrat uspešno posredoval in tešil tako svoje moštvo še večjega poraza. Zadovoljil je še Török. KK LJUTOMER — KK PTUJ 353:223 Preteklo nedeljo Je bilo na ljutomerskem kegljišču zanimivo srečanje med domačimi kegljači in gosti iz Ptuja, ki so se pomerili v pokalnem tekmovanju za »Šefruanov memorial, razpisanem od Kegljaške zveze Slovenije. Kljub temu, da preživlja domači klub trenutne krizo v tekmovanjih, so domačini tokrat dobro zaigrali in pokazali igro, ki je bila podobna tekmam v lanskem letu, ko takorekoč niso imeli tekmeca v narodnim slogu. Ptujčani so sicer igrali brez devetega igralca, vendar se tudi v kompletni postavi ne bi mogli upirati resneje razigranim Ljutomerčanom. Zmagali so domačini z odličnim rezultatom 353:228. Najboljši med domačini so bili Ferlan, Berk, Zavratnik in Pevec, med gosti pa Kojič, Segalini in Arnuga. V MURSKI SOBOTI pa hodi zadnje čase vse v črnini. Pred dnevi so z velikimi častni pospremili k zadnjemu počitku žogobrcki klub »Muro«. Na sedmini se je zbral ves soboški nogometni cvet. Beseda je dala besedo in navsezadnje so se zastran krivca še krepko spoprijeli. Nekdo je Žolčno obdeloval »svinjske« navijače, ti igralce, igralci pa sekretarja. Menda so si na koncu zapeli še pesmico: »... mačka miško, miš pšeničo pod goro ... (To in še marsikatero iz Obmurja prinaša zadnja številka »Totega lista«, zahtevajte ga povsod za 10 dinarjev.) Križevčani in Domanjševčani so pomerili svoje moči Pred številnimi gledalci se je v nedeljo, dne 22. junija odvijal Mladinski fizkulturni dan v Križevcih. Tekmovanje, ki je sicer zajelo samo dva kraja, je le uspelo in dokazuje, da je po vaseh križevske Občine dokaj ljubiteljev telesne vzgoje in športa. Z malo več volje, temeljitejšimi pripravami in sodelovanjem vseh množičnih organizacij, lahko podobno udejstvovanje zajame še širši obseg — in s tem daje ugodne pogoje za ustanovitev in uspešen razvoj telesnovzgojnega društva »Partizan«. Tokrat sta se vabilu za sodelovanje na prireditvi odzvali le dve vasi: Križevci in Domanjševci. V skupni oceni so dosegli boljše mesto mladinci iz Domanjševec, Križevčani pa so se lepo izkazali v kolesarjenju in nogometu, kjer so odpravili svoje nasprotnike kar s 3:0. Če upoštevamo slab teren, na katerem Je prireditev potekala, in prvi javni nastop, lahko trdimo, da so nekateri tekmovalci dosegli prav dobre rezultate. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili; v teku na 200 m Tibi Sakal (Križevci) 31,6; na 1000 m Aleksander Ber (Križevci) 5:15; v skoku v višino Avgust Trplan (Domanjševci) 150 cm; v skoku v daljino Avgust Trplan (D) 5,60 m; v metu krogle (8 kg) Avgust Trplan 8.10 m; v metu bombe Franc Šanca 53 m, Med kolesarji je zmagal v vožnji na 3000 m Evgen Berke s časom 4:36. Pionirji so poleg tekmovanja nastopili s prostimi vajami. V končnih rezultatih pa so zmagali Domanjševčani v razmerju 22:20 točkam -g- »Boks-meč« v Ljutomeru Mestno telovadno društvo »Partizan« v Ljutomeru je v nedeljo priredilo zanimivo tekmo med domačimi boksarji bi pripadniki Ljudske Armade. »Boks meč« se je končal z zmago vojakov, ki so imeli v domačinih lahkega in neizkušenega nasprotnika. Po robu se jim je postavil edinole Drago Panič, ki je V boju z nasprotnikom dosegel neodločen rezultat. Tekmi je prisostvovala množica vojakov in meščanov. Spoštujmo ljudski izraz Nova upravno-teritorlalna razdelitev slovenskih okrajev in občin bo prinesla spremembo tudi nekaterim krajevnim imenom po Sloveniji, ki so bila popačena, oziroma niso nosila pristnega ljudskega imena. Ta bodo sedaj preimenovana ali pa popravljena. Zato bo prav, da podamo ob tej priliki nekaj stvarnih misli o krajevnih imenih, da bi vzbudili čitateljem do imena prav Vsake naše najmanjše vati vsaj majhen del onega spoštovanja, ki ga gojijo do njih raziskovalci krajevnih in ledinskih imen. Zavedajmo se, da krajevna in ledinska imena niso morda prazne besede, ampak veren odraz živega ljudskega govora sedanjosti in dokaz slovanske preteklosti, zato je treba gledati nanje kot najstarejše vire zgodovine Slovencev, na najbolj trdne priče minulih, četudi v knjigah nepopisanih časov. Ta slovenska imena so spomin na vse čase od šestega stoletja dalje, ko so prišli iz zakarpatske pradomovine v Panonsko nižino in se naselili po ravnicah in bregovih rek: Soče, Save, Zile, Drave, Mure in Rabe, tja gor do Blatnega jezera. Številna krajevna in ledinska imena, ki so se nam ohranila na slovenski žemlji iz prvih dob kolonizacije do danes, nam marsikaj zanimivega pripove- dujejo o svojem prebivalstvu. Govore delu kolonistov, so neumorno krčili s pragozdom, grmovjem, trnjem, vrbami, lipami, bukvami in koprivami porasle, rodovitne ali puste, kamenite in močvirne komplekse v dolinah, na pobočjih in višinah, preganjali zverjad in se proti njej utrjevali, gradili koce, pota in steze ter zaokroževali svoja zemljišča V celkih, delcih in progah. Primemo velikost zemtljišč pa jim je seveda odmerjal zemljiški gospod. Tako nam kažejo krajevna in ledinska imena tudi jezikovni zaklad in iznajdljivost našega slovenskega prebivalstva ter odražajo potek razvojnih začetkov. — v kolikor se niso izgubila in izpremenila — vse do 19. stoletja, ko so se začela zbirati in zapisovati. Posebno lepa in stara imena krasijo slovensko zemljo med Muro in Rabo ter sosedne Slovenske gorice in Dravsko polje. Poglejmo samo nekaj imen, ki so tipična za slovensko kolonizacijo in naš spominjajo na krčenje, lego, obliko, barvo in svojstvo tal, na rastline, živali itd. Med krajevnimi imeni so posebno značilna za Prekmurje, Slovenske gorice. Ptujsko polje in Haloze imena s končnico -ovci, -ci. Poglejmo samo nekaj imen: Brezovci, Lipovci, Krčevina, Grebe. Trnovci, Bukovci, Gomila, Strmec. Jastrebci. Lončarovci. Pečarovci, Bratonci, Radoslavci, Očeslavci itd. Glede na izvor krajevnih imen v tem delu slovenske zemlje bi nam podrobna analiza pokazala, da so skoro vsa Slovanskega porekla. Le nekaj malega jih ie madžarskih in nemških, ki so tudi mlajšega postanka kot slovenska imena. Vsi naši kraji imajo, preden stopimo vanje nabite table, s katerimi se predstavljajo obiskovalcem. Napisi na teh tablah so vsakemu kraju njegov rojstni list. Le žal, da je mnogim krajem usojeno, da se predstavljajo sve- tu s pokvarjenim imenom, posebno to velja za naše slovenske obrobne pokrajine. Marsikatero ime na teh tablah so nam pokvarili, ali izpačili že v bivši Avstro-Ogrski tuji, nemški in madžarski uradniki, ki niso imeli ne sluha in ne umevanja za prave ljudske oblike, ml jih pa še nismo utegnili popraviti, posebno zaradi tega ne, ker nas moti njihova »uradnost«. Posledica tega je, da se mnoga imena naših krajev pišejo, kakor se ne bi smela, medtem ko imenuje ljudstvo kraje po svoje in čisto drugače, kakor je napisano na vaških tablicah. Tako se ob imenih naših krajev bijeta med seboj ljudski govor in uradna praksa. Ker so pa uradi tukaj zaradi ljudstva, se naša ljudska oblast zaveda potrebe, da se doseže V ljudskem in uradnem poimenovanju enotnost. Krajevnim imenom celo moramo priznati privilegij, da se pišejo v oblikah dotičnega narečja, tako da jih ne smemo devati na kopita strogih pravil slovnice knjižnega jezika. Že pred dvajsetimi leti je zapisal zgodovinar dr. France Kovačič pravilno ugotovitev: »Vsekakor je želja, naj se pri končni določitvi krajevnih imen ne gleda toliko na pravila književnega slovenskega jezika, marveč na historične oblike in dialektološke zakone. Krajevna imena so važen del narodnega folklorističnega zaklada in le v svoji pristni obliki vzbujajo zanimanje zgodovinarjev, zemljepiscev, etnografov in jezikoslovcev.« Pri naših krajevnih imenih se posebno mora paziti, da bodo pravilno zapisana v imenovalniku, da bodo s temi oblikami opremljene vaške tablice in da se bodo potem ta imena pravilno uporabljala tudi v uradni praksi. V vsakdanjem govoru se rabijo ta imena V vseh drugih sklonih, v imenovalniku pa skoraj nikoli. Zaradi tega jim prave oblike imenovalnika, ki je potrebna za napis, ni lahko najti. V tem primeru je potrebno prisluhniti ljudstvu, kako sklanja dotično ime. Toda mnogi so pri tem tako malo pozorni, da vprašajo navadno samo kam in dobijo odgovor v tožilniku. Kot posledica tega vidimo na nekaterih vaških tablicah ime v tožilniku, ki naj nadomešča imenovalnik. Od te velike napake potem ni daleč do druge. Tožilnik dela namreč pogosto napačen vtis, kakor da je dotično ime ženskega spola in tako se zgodi, da se mnoga imena uradno sklanjajo čisto napačno. Zato je treba ob iskanju spola vsakega krajevnega imena postaviti ljudem troje vprašanj, kam, odkod in kje. Šele ko smo izvedeli ime v tožilniku, rodilniku in v mestniku, nam je mogoče rešiti tudi uganko njegovega imenovalnika. Pri reviziji krajevnih imen je treba vselej upoštevati vse zgodovinske, jezikovne. geografske in druge lokalne momente, spoštovati vkoreninjeni ljudski izraz, nikakor pa uveljavljati namišljenih »pravilnosti«. (V drugem Članku pa si bomo ogledali razvoj prekmurskih krajevnih imen, ki so pred letom 1918 in tudi po tem letu doživljala med slovenskimi imeni svojevrstno usodo.) Jože Maučec. TEDENSKI K0LEDAR Petek, 4. Julija — Urh Soboto, 5. julija — Ciril in Metod Nedelja, 6. julija — Dušica, Bogomila Ponedeljek, 7. julija — Manica, Benedikt Torek, 8. julija — Milojka, Eelizabeta Sreda, 9. julija — Veronika Četrtek, 10. Julija — Ljubica, Amalija Petek, 11. julija — Olga Sobota, 12. julija — Mohor in Fortuat Nedalja, 13. julija — Dragan, Evgenij Sonce vzide v nedeljo, dne 6. julija ob 4,18, zaide ob 19,55, dolžina dneva 19,37; v nedeljo, dne 13. julija ob 4,24, zaide ob 19,93, dolžina dneva 15,28. SPOMINSKI DNEVI: 7. julija 1941. leta se je pričel v Srbiji oborožen upor proti okupatorja in domačim izdajalcem. — 13. julija 1941. leta je bil pod vodstvom Komunistične partije zaneten v Črni gori upor proti okupatorju. Črnogorsko ljudstvo je osvobodilo niz mest in vasi. — 13. julija 1942. leta je imel slovenski Dolomitrski partizanski odred težke obrambne boje na območju Ključa. KINO KINO MURSKA SOBOTA: od 4. do 6. julija predvaja angl. barvni film „SINJA LAGUNA", od 8. do 10. julija predvaja amer. film „DRAGA RUTH” Vsem kinopodjetjem v okraju Sobota in Ljutomer! V svrho objave sporedov kinematografov v našem tedniku, naprošamo uprave vseh kinopodjetij v okraju Sobota in Ljutomer, da nam dostavijo sporede filmov, katere vrtijo v svojih kinematografih, Pošljite za ves mesec vnaprej in navedite tudi čas (uro) predstav v vaših kinodvoranah. Uredništvo »Ljudskega glasu« Zahvala Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage ELIZABETE TOT na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno onim, ki so prisostvovali njenim zadnjim težkim trenutkom. Družini: DR. BRANDIEU in DR. LUKOVlČ MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. Trgovske pulte, police in tehtnice prodam. — Maroša Jožko, Lipa, Beltinci. PRODAMO KOSILNI STROJ znamke »Pobeda», elektromotor 5 Ks »Rade Končar«, tehtnico 500 kg s premičnim utežom. Ponudbe poslati na KDZ Boreci, Križevci pri Ljutomeru, PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem jih govoril zoper tov. Karela Frumena dne 9. junija 1952 v gostilni Horvat V Murski Soboti — Viktor Kučan, ključavničarski pomočnik. OBVEŠČAMO vse Članstvo RK in ostalo prebivalstvo, da se tretja izdaja knjige »Prva pomoč« dobi v Državni Založbi Murska Sobota. POSESTVO, 6 oralov, z gospodarskim poslopjem, prodam. Zglasite se pri Adolfu Ploju, krojaču, Zbigovci, pošta Gornja Radgona. DVO- IN POLSOBNO STANOVANJE s kuhinjo v Ljutomeru zamenjam za dvosobno v Murski Soboti ali Rakičani Naslov v upravi Usta. SLUŽBENA OBJAVA: Štab brigade pri Okrajni gasilski zvezi v Ljutomeru obvešča vsa gasilska društva na področju okraja, da bodo letošnje sektorske vaje po sledečem vrstnem redu: 1. Za sektor Apače v Žepovcih, dne 6. julija ob 8. uri; 2. Za sektor Ivanjci v Ivanjcih, dne 6. Julija ob 14. uri; 3. Za sektor Ljutomer v Radomerju, 13. julija ob 8. uri; 4. Za sektor Radoslavci v Branoslavec, dne 13. julija ob 8. uri; 5. Za sektor Pršetinci v Lahoncih, dne 13. julija ob 14. uri; 6. Za sektor Logarovci v Lukavcih, dne 20. julija ob 8. uri; 7. Za sektor Cven na Moti, dne 20. julija ob 14. uri; 8. Za sektor Kapela v Radencih, dne 20. julija ob 14. uri; 9. Za sektor Križevci pri opekarni Boreci, dne 27. julija ob 8. uri; 10. Za sektor Stročja vas v Pristavi, dne 27. julija ob 14. uri; 11. Za sektor Videm ob Ščavnici v Slaptincih, dne 27. julija ob 14. url; 12. Za sektor Bučečovci v Bunčanih, dne 3. avgusta ob 8. uri; 13. Za sektor Miklavž v Vitanu, dne 3. avgusta ob 14. ud; 14. Za sektor Radgona v Radgoni, dne 3. avgusta ob 14. uri. Vabimo vse prebivalstvo in ljubitelje gasilstva, da si ogledajo sektorske vaje in spoznajo strokovno sposobnost naših gasilcev. Na pomoč OGZ Ljutomer Protituberkulozni dispanzer v Soboti javlja, da se rentgenski pregledi ne bodo vršili v času od 5. julija do 5. avgusta 1952. Pnevmotoraksi se bodo dajali ob četrtkih od 12. do 14. ure. Protituberkulozni dispanzer v Soboti. ZAHVALJUJEM se zdravnikom internega oddelka Splošne bolnice v M. Soboti, posebno primariju dr. Starcu Francu, za nudeno zdravniško pomoč in izkazano skrb ob priliki mojega zdravljenja v bolnici, Poredoš Franc Bralec, kaj boš storil v Tednu domačega tiska? — Pridobil bom novega naročnika! MESTNA SEKCIJA ŽENA V LJUTOMERU priredi v nedeljo, 6. julija 1952, ob 14. uri, pri Titovem domu v Ljutomeru VELIKO TOMBOLO Glavni dobitki: 1. motorno kolo 500 ccm, 2. kompletna samska spalnica, 3. moška ročna ura, 4. moška obleka, 5. ženska obleka, 6. štirje prostorninski metri drv, 7. vreča s 50 kg pšenične moke, 8. sodček s 30 litri vina, 9. 1000 komadov zidne opeke, 10. 1 par moških čevljev, 11. 1 par ženskih čevljev, 12. 500 kg premoga in še nad 500 manjših praktičnih dobitkov. Po tomboli, ki bo v vsakem vremenu, bo prosta zabava s plesom. Za okrepčila je poskrbljeno. — Sodeluje ljutomerska godba. — Čisti dobiček je namenjen za počitniška letovanja šolskih otrok. Vabi ODBOR. Stran 6 LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. julija 1952 PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Tak se mi zdi, ka sen van ne pisa že celo večnost, čeglih je ot mojega zadjega pisma minolo samo štrnajst dni. F toten časi sen se voza križon križački po celen našen okraji, ka bi zveda, kaj je te ali ge kaj novega. Lehko si mislite, ka sen pr toti vožji na svojen potrtali skorok koreje spusta tak kak tijantan f Koreji tisti gospodje, keri že skorok celo leto fküper sidijo pa se kregajo, kak bi sklenili večni mir. Dere sen se te ali kak zavrti blisk gna prta glavnemi mesti Prlekije, sen vida, kak na nekši jivi op cesti nekše ženske koruzo osipavlejo. Dere sen se prpela bliže, sen tildi čüja, kaj so si gučale — pa sen se resen čüda! Luščile so si same gospe: Gospa, vaša motika je malo premala. Ne, ne, gospa, za mene je zadosti veka, pač pa bo bole počasi no lepše delan. — To je resen, gospa! — Sto pisanih mačkof, sen si misla, kak šmentano hitro se te ali toti svet suče! Pret par leti so se najvekše gospe otpelale prek meje, tiste pa, kere so ostale tü, je bilo celo sran, ka bi bile gospe. Dendenešji pa so se lekič znavi zredile, morti pa smo dobli celo novo gospejo ploho v deželo! Zaj še samo čakan, ke do si še z milosti vami začele pot noše kaditi. To se zna, ka sen v Lotmerki najprle ša v oštarijo, ven sidijo tan pretpodne sami pametni lidje. norci pa delajo. Ka bi pokaza, kak sen tüdi jas pameten, sen ki poleg špricara naroča še Lučki glas za jüžino. Pa mi pravi kelnarca, ka Lückega glasa več nemajo pr hiži, ven se je pre etan z oštarjašovega klobuka norca dela. — Znavi sto pisanih mačkof! — sen na tihen zakleja kak silen je te ali toti naš glas! Enega fčekneš — dva, trije zabrečijo. Totega pičiš, drugi se počohlinta. Zato nen nič več piša ot klobükof pa zadružnih gnojih, drgači de priša naš glas op fse naročnike, ven ma neštrni človik malo putra pot svog kvečoj. To bi bio hempasto posebno zaj, dere čemo še več naročnikof dobiti, ven bi to bio glasi pa tudi jin potrebno. Dere sen se basa s precik retkin gulašon, sen posluša, kaj sta si pr drügi mizi gučala nekša človeka; eden je bija bole stari, drügi pa precik mlajši Pravila sta, ka je zaj v Lotmerki precik živo. Zadjih pet tednof so pre meli v kulturnem dumi fse fele nastope pa komedije. Meni pa se le zdi, ka so zaj prta kunci samo popravlali, kaj so prle zamidili. — Najbole veselo je ponoči; na fsakšen vogli pojejo no huškajo, celo anbulanta za žaloste betežnike je bila neko večer tak lüštna, ka se je popevaje no huškaje čülo tüdi na cesto, škoda, ka sen ne bija tistokrat v Lotmerki! Za liter dobrega vina bi si jas da v anbulanti vzeti celi deci krvi, kera mena včasik takšo silo dela! — Toto štorijo je pogreje mlajši človik, meni pa se zdelo, ka je bija malo hüt no jalen, ven so jega najbrže ne povabili na lüštno večerjo. Ot anbulantnega vina sta se zagnala ta v neko ves bluzi Lotmerka, ge pre točijo fčasik jako kislo vino z mišicami, ka je bole sitostno. Kelnarca tan siši blok za tubarkulozni teden cele mesce na peči — te pa pravi, ka neče nihšče jetičnih listkof kupiti. Na dvorišči tiste oštarije so pre enok meli jako lepo komedijo. Nekši divji moški je meta kelnarco obetla no jo spovedava z najbole mastnimi besedami — deca ot sosidof pa so poslušali jegovo rüčaje z otprti-mi vtistami. Bio je pre tak kak f pravi norišnici. Nič bole ne je v nekši mali oštariji na cesti prta Ptüji. Vino je tak kislo kak tan v ovi vesi, oštarjaška pa ti zbriše mizo z zamazanoj mujvačoj, či pa se češ za vino kartati, je zmirom pripravlena, ka ti pomaga. Negi indi pa more kuharca fčasik šekret pucati, ven so druge ženske za takšno žmahno delo že preveč nobl. Zveda sen tudi, ka majo klüke na nekih dverah v okraji že noge. Či se što seli s kakšega kvantira, grejo fčasih klüke žjin, posebno rade tiste lepe žute. Celo z nekše kanclije so že odišle. Najbrže so mele stare štuntnare jako rade, ven so jih zmirom stiskavali. Ja, toto nezarensko stiskavaje no žmikaje! — Tan negi v bregačah hodi pre nekši grubi pajbar fsakši den v nekšo pivnico po pijačo za težake. Kumaj zaružijo dveri na kapuri, že ti prsvisla ot nekot še bole gruba puca pa prnese kruha no klobas. Te pa sidita f hladni pivnici pri žmahni jüžini no še, stiskavleta, ven jo morti jako zebe. Oh, kak lepa je takša mlada lübezen na starih gantnarih! — Ka se puce no čehi radi majo, to je fčista v redi, ka pa se što lehko zalubi v boben, toga sen še te ali ne čüja! Zgodlo pa se je nekaj takšega tan f tisten lepen varaši, gre so pre negda v starih časih tikvi dol po Muri jahali. Tan si je mladi človik kupa boben, zaj pa se viči na jega igrati. Podnevi je pr deli, zato pa ma fsakši večer vajo do desetih. Največkrat jemi še dva poma gata s svojimi Štrementi — potlan pa gre z bobnon spat. Lehko si mislite, kakšo veselje majo sosidi z decoj no lidje, keri morejo tudi večer kaj delati pa pofek tega misliti! Totega zalüblenega bobnara bi mogla opčina poslati ta k Müri, naj bi tan plašja žabe no ribe. Či bi bija mali čehak, te bi jas jega samo praša, ali je že gda pogledna; kaj je notri v bobni — nigdar več ne bi pujen tuka... Dere sta človeka v lotmerški oštariji sebi no meni nabrndala zadosta novic, sen se zagna ta prta Kostaji. F tisten kraji so še ovi mesec pravili: To maš; či kaj daš! — Tan do pre skorok otrpli takšo anbulanto, kak jo majo že v Lotmerki Samo ne ven, ali do meli kaj dela z betežniki, ven majo tan negi že tak vüčeno žensko, ka že sama najhüše injekcije davle, gnojne rane vračiti, pa je itak najležiša stvar. Nič ne škodi, či je igla na šprcafki že zarjaveta ali či je rana zmiron vekša — hüde betege treba pač dugo vračiti! Pa tüdi več dobiš za dobroto, več masti, mesa s tünke. mele pa tak dale. — Tan so pret kratkin meli procesijo okoli cirkve. Fajmešter je najbole križa z monštrancoj nekše lidi, keri so stali pret poštoj pa glejali procesijo, drügin je maje žegna prvošča. Dere je jemi opčina nametala precik štibre, je pre prava, naj cirkef zarubijo, ven nema nič drugega. Lidje pa si gučijo, ka de pač moga brati več meš za ledične čehe no puce. Tan blüzi Kostaja so nekšo nedelo meli gasilci tombolo. Navrelo je precik lidi ot fseh strani. Sreča se je nasmi-jala tudi nekši ženski z Rünča — en meter drf! Potlan je srečna ženska hodla tri dni s potrdilon za drva ot Poncija do Pilatuša, ka bi zvedla, ot kodik si lehko drva otpela. Te pa je vedla, ka še negi rasejo pa ka je še veko pitaje, ali de jih sploh za en meter, dere do jih nasekali. Najbole bi bio, či bi si srečna ženska tista papirnata drva fteknola za špegja pa počakala tak dugo, ka de f šumi še en meter drf zrasa. Ot Kostaja sen se mimo domačih bregač zapela prta, Vidmi. Misla sen, ka bon tan čüja kakše novice. Pa ne je bio nič — meni se zdi, ka so tan nekši bole podremani lidje — najnč za kakši špajs ali bar hempastočo jih nemreš dobiti. Ge so tisti časi, dere so tan meli na mali blaji napisano: Pesja Zaprtija! — Pač pa sen tan pret zdrüčenim dumom pogledna razrovani falat zemle, ge rasejo zaj: najlepše koprive, mlečec, lapüh no še neštrno domačo zeleje. Pita sen nekšega vüčenega človeka, kaj bi to naj blo. Pa mi je zavüpa skrivnost: To bo videmski botanični vrt — edini f Prlekiji. — Dečko se je zmota, ven je takših botaničnih ogradof zadosta tüdi f samem Lotmerki! Pošilan van najlepši pušic z našega ograda! Vüjec Balaš. KAJ STORITI, da bomo izboljšali živinorejo? Dejstvo je, da je živinoreja v ljutomerskem okraju zadnja leta zelo nazadovala, kakor količinsko, tako kakovostno. Vzrokov za to je več. Posamezni živinorejci pripisujejo glavni greh obveznim odkupom živine davčnim obveznostim, ustanavljanju kmečkih delovnih zadrug, ki razen nekaj izjem niso pokazale nobene skrbi za živinorejo, razpustitvi živinorejske zadruge itd. Živinorejci kaj radi zavračajo krivdo s svojih ramen, ne da bi odkritosrčno povedali, da so tudi sami zanemarili svoje dolžnosti in podcenje- vali koristi te gospodarske panoge v našem kmetijstvu. Nenadoma so zmanjšali površine pod krmnimi rastlinami, tako da so trenutno samo z nekaj odstotki zastopane na naših njivah. Malo je živinorejcev, ki bi se brigali za izboljšanje travnikov in za povečanje krmne baze. To so po mojem mnenju glavni vzroki za nazadovanje živinoreje v ljutomerskem okraju, kajti brez dobre in zadostne krme je nemogoče govoriti o izboljšanju stanja v tej panogi kmetijstva. Zgoraj navedeni vzroki, katere kaj radi prigrevajo posamezniki, so skoraj odpadli. Drugič bomo morda spregovorili o najbolj bolečem problemu, ki nam bo še dolgo belil glave, prej ko bomo prijadrali na zeleno vejo. Danes pa hočemo pojasniti predvsem organizacijo živinorejske službe, ki bo začela delovati s 1. julijem in bo nedvomno koristila kmetijcem, hkrati pa postopoma odkrižala vzroke, ki so bili povod za občutno nazadovanje nekdaj tako sloveče živinoreje v obmurskih krajih. Živinorejska služba bo delovala v svojstvu nekdanjega selekcijskega društva ali odmrle živinorejske zadruge, le da bodo njene naloge precej večje in se bodo nanašale na večji delokrog. Področje ljutomerskega okraja bo razdeljeno na 5 živinorejskih središč s sedeži: Apače za vso Apaško kotlino, Radgona z občinami Radenci, Videm in Ivanjci, Križevci z občinami Veržej in Bučkovci in Ljutomer z občino Razkrižju kjer bodo posvečali največ pozornosti reji goved simentalske pasme. V Ivanjkovcih bo sedež pincgavskega rajona, v katerega spadajo tudi občine Kostanj, Vinski vrh in Kog. Za vsa središča so že določeni kmetijski tehniki — živinorejci, ki jih bodo plačale zadružne organizacije. Naloga vodij teh središč bo osnovana na izkušnjah iz večletne prakse živinorejske službe v preteklosti, predvsem pa bodo morali skrbeti: 1. Da bo pregledana vsa rodovniška živina. V rodovnik bo treba sprejeti vse krave, ki imajo za to potrebne pogoje. Mislim, da je vsakemu živinorejcu znano, kakšen pomen ima rodovnik na sejmih pri prodaji živine. 2. Ne smemo dopustiti, da bi mladi plemenski naraščaj padel pod nožem mesarjev. Vso mlado plemensko — rodovniško živino je treba tetovirati in jo zaščititi pred prerano smrtjo. 3. Vsak okoliš naj bi imel dobrega plemenjaka odgovarjajoče pasme. Živinorejska služba bo skrbela za pravilno razdelitev plemenskih bikov in merjascev ter napovedala oster boj zakotnim plemenjakom, ki so se v zadnjem času razmnožili na podeželju in občutno škodovali živinoreji s tem, da so dajali slabo potomstvo. Odpravili bomo tudi nevarnost parjenja v sorodstvu, ki navadno zapušča negativne posledice na mladem naraščaju. 4. Z molzno kontrolo in vodenjem hlevskih knjig bomo znova napravili red in nadzor nad proizvodnostjo posameznih rodovniških krav, kar se bo več ali manj ugodno odražalo v prodajnih cenah na plemenskih sejmih. 5. Izboljšati bo treba zdravstveno stanje plemenske živine. Strokovnjaki so zadolženi, da točno poročajo o vsakem pojavu kužnih bolezni, jalovosti in drugih bolezenskih pojavih, ki jih bo veterinarska služba s preventivnimi ukrepi skušala preprečiti in ozdraviti. Poleg navedenih prvenstvenih nalog, bo živinorejska služba imela besedo tudi v kmetijski proizvodnji, priporočala bo setev krmnih rastlin, dajala bo nasvete, kako izboljšati donosnost travnikov, kako organizirati živinske in plemenske sejme itd. Za uspešno izvrševanje teh dolžnosti je potrebno tesno sodelovanje med živinorejci in strokovnjaki, ki se bodo pri svojem delu morali naslanjati predvsem na živinorejce odseke pri splošnih kmetijskih zadrugah. Okrajna zadružna zveza bo v bodoče nagrajevala najboljše živinorejce in jim priznala premije na živinskih razstavah. Podjetja »Mlekopromet« in »Živinoodkupa so razumela potrebo po izboljšanju živinoreje in bodo prispevala določena sredstva v živinorejski sklad. Tako so z razumevanjem zainteresiranih krogov zagotovljena sredstva za nemoteno poslovanje živinorejske službe. Apeliramo na vse živinorejce, da z razumevanjem sprejmejo živinorejske strokovnjake in jim pomagajo pri odgovornem poslu, kajti le s skupnimi napori bomo lahko obnovili in izboljšali živinorejo. Ing. S. M. Znižanje cen zdravilom Od 1. julija veljajo v naših lekarnah nove, znižane cene zdravilom, ki jih je predpisal Svet za zdravstvo in socialno politiko zvezne vlade. Pocenitev znaša povprečno okrog 25 odstotkov. Znižane so zlasti cene farmacevtskim specialitetam, antibiotikom, farmacevtskim kemikalijam in ambalaži. Tako stane sedaj 1 aspirin 3 dinarje (prej 4), 1 kofepirin 6 dinarjev (prej 10). 1 ampula s 300.000 enotami penicilina je stala prej NEZNANI VLOMILCI V LJUTOMERU V noči od 23. na 29. junij so nepoznani vlomilci vdrli v trgovino z nekurantnim blagom v poslopju bivšega hotela Zavratnik. Odnesli so precej blaga v vrednosti nad 200.000 din. Storilce zasledujejo. Izpolnite, odrežite in odda jte našemu poverjeniku ! Naročilnica Naročam tednik »L JUDSKI GLAS« s plačilom naročnine za eno leto 300 din za pol leta 150 din za tri mesece 75 din Časopis mi pošiljajte na naslov .........—— ............. pošta: Podpis zbiralca: Podpis naročnika: Dne VIL 1952. Neodgovarjajoče prečrtati! Ali že veste za novo odprlo prodajalno „VARTEKS OBLEKEʻʻ prej TIVAR Oglejte si veliko zalogo moških in otročjih oblek, ženskih in dekliških plaščev. Cene konkurenčne! Prodajalna se nahaja v oficirski zadrugi, SOBOTA, Titova 33. Bogata izbira! GRIČKI VANC: 25 BRATOVA KRI »Ne bojte se, pri meni se denar ne more zgubiti!« »Tega se ne bojim. Dokler boš imel hišo, bom svoj denar še vedno dobil povrnjen. Bilo pa bi mi žal, če bi zaradi dolga šla tvoja hiša na prodaj.« »Saj bom prislužil...« mu je zagotavljal Jože. »Desettisoč pa tudi ni tako mnogo.« »Fant, bodi previden! Cene se spreminjajo in kdo ve, kaj bo temu sledilo. Morda bo za nas koristno, morda slabo Razni preroki nam obljubljajo več slabega kot dobrega. Sicer pa so to bolj ugibanja, zato se ni vredno preveč plašiti,« je popravil. »Za nas kmečke ljudi slabše že ne more biti, kot je sedaj,« se je vmešal Jožetov stric. Ko je Amerikanec pritrdil, je popravil: »Ne mislim tebe, temveč le nas.« »Mislite, da živim res tako brezskrbno, kakor nekateri o meni govore?« je vprašal Amerikanec in vzdihnil. »To bi bilo lepo! Mislite, da sem nekje z grabljami nagrabil dolarjev? S krvavimi žulji sem si jih služil, tako kot drugi. In če ne bi tako sledil, premislil na vsak dinar, preden ga izdam, bi bil prav tak revež, kot ostali »Amerikanci«. Vem, kaj se reče trdo življenje. Štedim in pritrgujem pa si za slabše čase, ki lahko še pridejo Prestar sem že, da bi moral še po svetu s trebuhom za kruhom.« »Sedaj ti že rastejo otroci za to,« je rekel stari Korenček. »Rastejo? Oni bodo morali skrbeti zase. Na dediščino ne morejo čakati, ker nimam velikega posestva, čeprav imam še nekaj denarja. Kdo ve, kdaj ga bom nujno rabil in porabil... Da, da, vem kakšno je življenje, ker sem sam okusil vse težave. Zato pa poštenim ljudem rad pomagam, če le morem, čeprav me nekateri imenujejo goljufa.« »Pusti ljudi! Veš, da se v nevoščljivosti lahko marsikaj porodi.« »To je res. Pa mi je kljub temu včasih hudo. čeprav imam mirno vest. Goljufal nisem nikoli, vsaj revnega človeka ne. Kradel pa sem, ali točneje rečeno, jemal le tam, kjer je bilo preveč; nikoli pa revežu, kot sem sam. To pa ni bila kraja. Zakaj ne bi smel vzeti v tovarni, katere lastnik je imel milijone in milijone? Jaz sem se mučil in si služil za pošteno življenje, on pa je le zapravljal. On je včasih v enem dnevu več zapravil, kot sem jaz porabil za svoje revno življenje vse leto ... Zakaj bi me še naj pekla vest, če sem njemu kaj vzel! Za njega so to bile malenkosti, meni pa so mnogo pomenile. Seveda smo morali paziti, da nas ne bi dobili, kajti kazni so bile hude. Ali mi zaradi tega more pošten človek očitati nepoštenost?« »Nikakor ne,« mu je pritrdil stari Korenček. Jože pa ni mogel razumeti Amerikanca. Zdelo se mu je, da ne more biti razlike, Če ukrade revežu ali bogatinu — kraja je kraja, greh je greh Tako pridigajo v cerkvi; tako pišejo knjige. Ko pa. je začel presojati s srcem in razumom, se mu je zdelo, da Amerikanec ima le nekaj prav. Ni pa si takrat mogel pojasniti, koliko in kaj. »Ljudje smo pač takšni, kakršne nas naredijo razmere,« je končal Amerikanec in pogledal na uro. »Bi se kar zmenili za denar,« se je oglasil Jože, ki je prej le poslušal. »Čas hiti, noči pa so kratke,« je dejal Amerikanec. »Mislim, da se ne bomo dolgo pogajali. Zaupam ti kot pridnemu človeku, zato kar naredimo pismo in ti dam denar.« »Lahko mi zaupate,« se je smejal Jože. Bil je zadovoljen, da je tako lahko in hitro opravil. »Zakaj pa ne. Če si tako delaven in pošten kot jaz, mi boš lahko vrnil, saj si še mlad. Če ne boš vrnil, pa zgubiš hišo. Za lenuhe nimam usmiljenja,« se je smejal Amerikanec. Medtem pa je že položil na mizo papir in črnilo ter začel pisati zadolžnico. Tega je bil vajen, kajti ljudje so si pogosto izposojali in v prejšnjih časih nekateri tudi hitro vračali. Ko je napisal, je prebral in dal podpisati Jožetu in njegovemu stricu kot priči. »Lahko prebereta še sama, kar sem napisal,« je dejal in odšel po denar. Ko je Jože spravljal denar v žep, je dejal: »Kakor smo se zmenili, o tem ne sme nihče zvedeti.« »Name se lahko zaneseš Tako dolgo ne bo nihče zvedel; dokler ti ne bo šla hiša na boben, to se pravi, če mi ne bi mogel ali ne bi hotel vrniti.« Jože se je veselo vračal čez polja, ki so puhtela poletno vročino. Nalahno si je žvižgal ter mislil na nišo in Anico Sedaj ni nobene ovire več in Sršen ne bo nič izvedel. XXIII. Sršenov Martin je le po strani pogledal na dvorišče, od koder je slišal pozdrav, in polglasno odzravil. Kazno je bilo, da se ne zmeni za pozdrav, a še manj za onega, ki ga je pozdravil. Korenčkov Jože je gledal za njim. V srcu mu je bilo hudo in jezil se je nad Sršenovim ponosom. Ali mu ta ne dovoljuje, da bi ga vsaj pošteno pogledal? Kako naj se oglasi pri Sršenovih, kakor sta se zadnjič zmenila z Anico, če ga njen oče noče pogledati niti na cesti? A kaj še, da bi govoril! Tedaj je Sršen pridržal korak in se počasi obrnil. Pogledal je Jožeta, ki je še vedno zrl za njim, premeril z očmi hišo in počasi dejal: »To pa si hitro sezidal.« Jože je bil v zadregi. Sršen ga je iznenadil, ker je bil že prepričan, da z njim ne bo hotel govoriti. Naredil je nekaj korakov proti cesti in mencal besede: »Ni tako hitro, ni; hiša zahteva mnogo dela in truda.« »Prav zato rečem,« je poudaril Sršen kakor bi ga hotel pohvaliti. Nato pa je s tišjim glasom vprašal: »Imaš delavce?« »Nimam.« je odgovoril Jože bolj smelo. »Glavna dela smo končali, kar je še treba okrog hiše, bom pa že sam naredil.« »Kal takega ne zmore vsakdo« se te smehlial Sršen. »Hišo imaš; še nekaj posestva bi rabil, pa bi lahko ustanovil svojo družino.« Jožetu je silila kri v obraz. Kar je mislil, ni sme glasno povedati. Zdelo se mu je, da razume, kam Sršen meri. Sicer lagati ne sme in zaradi vesti ne more, pa tudi resnice ne more povedati. Zato je nejasno odgovoril: .Upajmo, da tudi to bo.« Sršen se je ozrl okrog, kakor bi se zbal, če bi ga kdo videl ali slišal. »Ali ste hudi, oče Sršen?« je vprašal Jože, ker se mu je zdelo, da namerava nadaljevati pot. To vprašanje mu je bilo najtežje, toda enkrat ga je moral izgovoriti. »Hud? Zakaj?« se je Sršen delal nevednega. »Tako — za vse, kar je bilo.« Besede so se mu upirale, da bi povedal bolj določno. »O tem se pomeniva drugič. Sedaj nimam časa,« ga je zavrnil kratko, vendar ne prestrogo, in se prav tako kratko poslovil. Ponosno je odkorakal v vas. S takimi vojaškimi koraki ie stopal le takrat, kadar je bil dobre volje ali je hotel pokazati svoj ponos. Korenčkov Jože je zadovoljno zrl zn njim. Zdelo se mu je. da je prebil led. Sedaj lahko brez strahu stopi k Sršenovim in se zmeni za Anico. Še isti večer je to pot tudi naredil. »Prav, da si prišel: se kaj pomeniva« mu je dejal Sršen ob prihodu; pri tem se je držal nekam resno v primeri s popoldanskim pogovorom kar preresno. Brez uvoda je ker vprašal: »Koliko denarja pa še imaš?« »Denarja?! je ušlo Jožetu. Kri mu je stopila v obraz, ker je čutil, da je s to besedico izdal svojo zadrego »Da, denarja.« je hladno pritrdil Sršen. »Saj sva se že popoldne menila, da hišo imaš, le zemljo je še treba Ker ti jo oče ne more dati jo boj moral kupiti. Zato boš rabil še precej denarja.« (Nadaljevanje sledi) Si že kdaj srečal vüjeca iz Vujdrimlake? - Seveda, v »LJUDSKEM GLASU«!