Štev. 19.
V Ljubljani, o petek, dne 24. lanuarja 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-—
»» 13"— „ 6-50 „ 2 20
za pol leta
i p
za četrt leta „ za en mesec „
V upravniStvu: xa celo leto naprej K 22 40
za pol leta „ za četrt leta za en mesec
11-20 5-60 1-90
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat,
13 h
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. ClpravnlSkega telefona Stev. 188.
Uoliono jlbnnje.
ZMAGA NA ŠTAJERSKEM !
»Nepremagljiva liberalna trdnjava« je pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi na Spodnjem Štajerskem padla. Lepa Savinjska dolina s prijazno celjsko okolico je obrnila hrbet liberalcem! Nekaj, česar še nismo pričakovali, $e je zgodilo: Protiliberalnl kandidat »Slovenske kmečke zveze«, slovenski kmet iz Št. Petra v Savinjski dolini. Alojzij Terglav, je zmagal proti liberalnemu kandidatu Zdolšku z uprav ogromno večino 1.345 glasov! _Na volišče je prišlo 4.034 volivcev.
Dobila sta:
Alojzij Terglav: 2.676 glasov.
Jožef Zdolšek: 1.331 glasov.
Razcepljenih glasov: 27.
Mandat dr. Dečkov je sijajno pribor-jen! Liberalci so storili vse, kar so mogli, da si ohranijo ta mandat, kar so dokazovali ves čas tudi njihovi časopisi. Bila je častna naloga liberalcev obvarovati njihovega drž. posl. Roblcka nezaupnice, katero s sijajnimi številkami pomenja Ter-glavova zmaga. Danes tudi Savinjske doline za liberalce ni več! V nekaterih občinah je liberalni kandidat dobil vse volivce proti sebi, zase le kakega osamelega liberalnega učitelja. Nepričakovana zmaga slovenske ljudske stvari v tem okraju priča, kak temeljit protiliberalni preobrat se vrši po celem Slovenskem, kajti tudi okraj, katerega so liberalci proslavljali za najbolj inteligentnega, se je otresel frazar-skega liberalizma in prešel v tabor poštenega slovenskega ljudskega dela! Po tem vzoru naj slede vsi, ki žele, da na Slovenskem nastane — mir v delu.
Ta zmaga je učinkovala kakor blisek. ki je ve,se!o razsvetlil vso domovino in preplašil na zmagoslavje vsaj v tem okraju pripravljeno liberalno »armado«. Komur smo danes dopoldne v Ljubljani povedali veselo vest o zmagi na Spodnjem Štajerskem, nihče je ni hotel verjeti, — tako je bilo vse prepričano, da je v tem okraju zmaga liberalcem zagotovljena.
Slava vsem, ki so vzbudili ljudstvo! Slava volivcem, slava vsem novim boril-cem za slovensko ljudsko stvar. Naprej na delo!
XXX
Včeraj zvečer .srno dobili poročila z naslednjih volišč:
Mozirje: ! Nekdanja domena bu-dhista Antona Aškerca je padla. Tu je dobil Terglav 76 glasov, Zdolšek 2.
Braslovče: Terglav 57, Zdolšek 58 glasov.
Konjice (trg): Terglav 5, Zdolšek 29. — Konjice okolica: Terglav 44, Zdolšek 20, — Tepanje: Terglav 33, Zdolšek 4. — Mireče: Terglav 51, Zdolšek 1. — Sv. Kunigunda: Terglav 28, Zdolšek 1. — Bezina: Terglav 15, Zdolšek —. Stranice: Terglav: 5, Zdolšek 11. Kebelj: Terglav 39, Zdolšek 6. — Zreče: Terglav 52, Zdolšek 1.
Dobrna Zdolšek —.
Ljubno: Terglav 60, Zdolšek 6.
Polzela: ;Na »Narodov« pamfleit, da »Slovenska kmečka zveza« in njen kandidat tu nimata nobenega zaupanja, 'smo krepko odgovorili. Dobila sta: Terglav 51, Zdolšek 28 glasov.
Št. Jurij ob južni železnici: V trgu jc dobil Terglav II, Zdolšek 17, v okolici Terglav 104, Zdolšek 47, v Dram-Ijali Terglav 20, Zdolšek 35.
Št. Peter na Medvedovem s e I u: Terglav 50, Zdolšek 9.
Šmartno v R ož n i dolini: Terglav 13, Zdolšek 18.
Št. Jurij o b T a b o r u: Terglav
p r i
Ce
Terglav 89,
84, Zdolšek niča.
32, neveljavna ena glasov-
Roblek odloži mandat !
Ob zaključku lista smo dobili iz Celja naslednjo brzojavko:
Celje. Liberalni državni poslanec Roblek je dobil z včerajšnjim izidom de-želnožborske volitve najkrepkejšo nezaupnico. Njegova čast zahteva, da odloži mandat okraja, v katerem mu ogromna večina volivcev več ne zaupa!
Nace Mrhar — kandidira!
Iz Ribnice se nam piše: Ribniški liberalci so srečno prišli do kandidata, čeprav z največjim trudom. V nedeljo se jim bo predstavil v osebi dičnega Ignacija Mer-itarja, župana iz Dolenje vasi. On želi biti vsaj kandidat, naj že poslanec postane ali ne. Z največjim pompom ga bo priporočil volivcem v nedeljo mož, ki bi sam najraje prišel v deželno zbornico, ker je pa
nekoliko bolj pameten kakor Merhar, bo njega v blamažo potisnil, priporočil ga bo faktotum Loškega potoka — Ivan Rus. Liberalci torej imajo kandidata, sicer samo enega, pa tudi z enim bodo popolnoma zadovoljni, če ga »skozi« spravijo. O Nace-tovi kandidaturi se bode še marsikatera zanimiva povedala, ko v Cenetovi gostilni v Ribnici razodene svoj program. Za danes le toliko v informacijo, da je Ignacij Merhar deželnozborski kandidat!
Slovenski socialni demokratje na Goriškem.
se udeleže deželnozborskih volitev v splošni kuriji. Tako so sklenili na zadnjem zborovanju 19. t. m. Kandidatje se proglasijo v kratkem.
DRŽAVNI ZBOR.
Otročje delo.
Socialno politični pododsek razpravlja 23. t. m. o po dr. Ofnerju predlaganem zakonskem načrtu, glede na otročje delo. Poslanci dr. Krek, Lang, Stojan in Totna-szewski predlagajo načrtu več dostavkov. Glede na § 2 se predlaga: Pridobitnemu delu pripade poleg obrtnega dela tudi poljedelsko in delo poslov. Za pojem »pridobitno delo« ni potrebno, da dobe otroci odškodnino. Otročje pridobitno delo ne sme ovirati šolskega obiska. Prepovedano je pridobitno obrtno in poselsko delo otrok, ki še niso dokončali 12. leta. Glede na poljedelsko delo se smejo vporabljati na način, ki ne škoduje zdravju, še ne 12-letni otroci, da oplevajo, pobirajo krompir, obračajo seno, da pasejo itd. Pri § 6 se predlaga: Otroci ne smejo streči pri strojih. Pri§8.: Otroci se ne smejo vporabljati za obrtna dela pozimi med 8. uro zveč. in obrtna dela pozimi med 8. uro zvečer in 8. uro zjutraj, poleti pa med 8. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Delati smejo pričeti šele, ko mine ena ura po šolskem pouku. Opoldne morajo imeti otroci saj 1. uro prosto. Nad 5 ur na dan se otroci nc smejo vporabljati pri obrtnem pridobitnem delu. Pri poljskem delu ne smejo otrok razen za pašo vporabljati več kakor 6 ur na dan. Pri & 21: Prepovedano jc pri poljedelstvu, da se rabijo otroci za sekanje lesa in za cepljenje drv. za nakladanje in nošenje tovorov kakor tudi vode v velikih posodah. Pododsek sklene, da sc nadaljujejo posvetovanja 11. februarja in se za zdaj iz raz-
prave, ki se nadaljuje 11. februarja, izločijo 2. 5, 6, 8 in 9, odobre se pa deloma z izpremembami 3, 4, 7, 10, 11 in 12. Pri S 7 sc določi, da smejo z dovoljenjem šolske oblasti učenci pomagati pri javnih gledaliških predstavah. Pri 10 in 12 (uporaba ptujih otrok) se smejo otroci uporabljati do 8 dnij brez naznanila in dovoljenja občine.
Davčni odsek
ima sejo 7. februarja. Razpravlja o hišno-razrednem in o davku na avtomobile.
Legitlmacijski odsek
zboruje 4. februarja. Razpravlja o ugovorih proti izvolitvi poslancev Smoceka, Golla, Wutschella in Zauneggerja. Odsekov načelnik dr. Šusteršič namerava sklicati od 4. do 8. februarja vsak dan odse-kovo sejo. Pozneje zboruje legitimacijski odsek meseca marca po dokončanih deželnozborskih volitvah.
Gosposka zbornica.
Dne 23. t. m. sta se konstituirali dve gosposkozbornični komisiji, in sicer narodnogospodarska in pa ona za preskrbo mladine. Dne 29. t. m. zboruje gosposko-zborniška proračunska komisija o po po-slaniški zbornici odobreni postavi o znižanju sladkornega davka.
ARMADA IN MORNARICA.
Vojaške konference.
Danes se prično na Dunaju vojaška posvetovanja, ki jih vodi cesar. Udeleže se jih generalni armadni nadzorniki in vojni minister. Obolelega načelnika generalnega štaba zastopa generalni major Lang. Zapisnik vodi polkovnik Urban. Razpravljajo predvsem o zadevah visoke generalitete in mogoče tudi o drugih vojaških zadevah.
Potovanje c. kr. eskadre.
Koncem prihodnjega meseca nastopi c. kr. eskadra daljše potovanje v inozemstvo. Udeleže se ga vojne ladje »Nadvojvoda Ferdinand Maks«, Nadvojvoda Friderik« ju »Nadvojvoda Karol« kakor tudi dva torpedna rušilca. Potovanje traja 2 meseca. Brodovje odplove v Malto, Car-tageno, Malago in Gibraltar. Ena ladja obišče tudi Tanger. Ob afriškem obrežju obišče brodovje tudi Alžir in Tunis. Na Španskem obišče eskadro najbrže španski
LISTEK.
Dljamonll krnim Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M.
(Dalje.)
Popoldne smo se vlekli počasi in mučno dalje in smo prehodili komaj poldrugo miljo na uro. Ob solnčnein zahodu smo zopet počivali in čakali meseca; in potem ko smo pili, smo skušali malo zaspati.
Predno smo se vlegli, je Umbopa pokazal na majhen in nerazločen grič na ravni površini puščave kakih osem milj daleč. V daljavi se je videl kakor veliko mravljišče, in ker nisem mogel zaspati, sem začel premišljevati, kaj bi utegnilo biti.
Z mesečnim vzhodom smo se tudi mi vzdignili, strašno utrujeni in izmučeni od žeje in vročine. Nikdo, ki tega še ni čutil, ne ve, kaj smo skusili. Mi nismo več hodili, opotekali smo sc sem in tja, padali vsled izmučenosti ter se vsako uro ustavljali. Skoraj nismo imeli več moči, da bi govorili. Notri do sedaj je Good govoril in se šalil, kajti bil je vesel človek; toda sedaj ni bilo niti ene šale več v njem.
Okoli dveh smo skrajno utrujeni na duši in na telesu dospeli do vznožja tega čudnega griča ali peščenega koppie, ki je bil na prvi pogled močno podoben orjaškemu mravljišču ter bil kakih sto črev-Ijev visok in je pokrival skoro eno jutro zemlje.
Tukaj smo se ustavili in v svoji obupni žeji posrkali poslednje kapljice vode. Na vsacega jo je prišlo kakega pol litra, izpil bi jo pa pet litrov.
Nato smo se vlegli. Ravno ko sem bil na tem, da zaspim, sem slišal, kako je Umbopa sam pri sebi v zuluškem narečju rekel:
»Ako se nam ne posreči najti vode, bodemo vsi mrtvi, predno bode jutri zvečer.«
Mraz me je pretresel, četudi je bilo vroče. Nada na tako bližnjo smrt ni prijetna, vendar me celo misel na to ni tnogla odvrniti od spanja.
VI. poglavje.
Voda! Voda!
V dveh urah, okrog štirih, sem se vzbudil in zopet se je pojavila mučna žeja. Nisem mogel spati dalje. Sanjalo se mi jc, da sem sc kopal v veliki reki, z zelenimi bregovi, in ko sem se zbudil, vidim, da se nahajam v oni suhi divjini, in se spomnim, kako jc Umbopa rekel, ako ne naj-
demo vode do tega dne, da moramo vsi žalostno umreti. Nobeno človeško bitje ni moglo dolgo živeti v tej strašni vročini. Vsedel sem se in drgnil svoj obraz s svojimi suhimi in trdimi rokami. Moje ustnice in trepalnice so sc sprijemale in samo z drgnenjem sem jih z nekolikim naporom mogel odpreti. Ni bilo več daleč do dneva, vendar ni bilo nikjer čutiti zore v zraku, ki je bil napolnjen z žalostno vročino, katere ne morem popisati. Ostali so še spali. Ko se je toliko zdanilo, da je bilo mogoče čitati, sem izvlekel iz žepa izvod »ln-goldsbv Legend«, ki sem jih vzel seboj in začel čitati. Kmalu so se zbudili tudi drugi in tudi oni so začeli drgniti svoje obraze in odpirati svoje kakor z guniijcm zaprte ustnice in trepalnice.
Kakor hitro smo bili vsi zbujeni, smo se začeli pomenkovati o položaju, ki je bil dovolj resen. Niti kapljice vode nam ui ostalo. Obrnili smo steklenice narobe iu lizali vratove; vendar smo se zmotili, kajti bile so suhe kakor kosti. (iood. ki je nosil žganje, ga je izvlekel, i/, žepa in poželjivo gledal. Toda Sir Henry mu ga je na mestu vzel. kajti piti surov špirit, bi samo neznansko pospešilo konec.
-•Akt) ne najdemo vode, moramo umreti,« je rekel.
»Ako sinemo zaupati temu zemljevidu starega Dona, se mora nahajati voda nekje tukaj v bližini,« sem rekel; vendar ni bil
nikdo posebno zadovoljen s to opazko. Bilo je vendar tako očito, da ni mogoče zaupati zemljevidu. Sedaj je bil do cela dan, in ko smo sedeli tamkaj in srepo pogledovali drug drugega, sem opazil, da je Hotentot Ventvogel vstal in začel s svojimi očmi pregledovati tla. Kmalu sc je nenadoma ustavil, nekaj zamolklo zaklical in pokazal na zemljo.
»Kaj je to?« smo vzkliknili; in naenkrat smo bili vsi na nogah in skočili tja. kjer je stal in kazal na tla.
>No,« sem rekel, »to jc precej sveža sled springboka; kaj za to?«
»Springboki ne gredo daleč od vode, jc odgovoril v holandskem jeziku.
*Ne,« sem odgovoril, »na to sent pozabil, in Bog bodi zahvaljen radi tega.«
To malo odkritje nas je navdalo z novim življenjem; čudovito je, kako se človek v obupnosti oprime vsake bilke in prične zopet upati. V temni noči je ena sama zvezda boljša vodnica kakor nobena.
Ventvogel pa je mej tem dvigal svoj ploščati nos iu na vso moč vohal po zraku kakor kakšen Impala oven, ki voha nevarnost. Kmalu je zopet spregovoril.
-Vodo duliam.« je rekel.
Po teli besedah smo bili nad vse veseli; kajti vedeli smo, kako čudovit voh imajo v ti divjini vzrasli ljudje.
Ravno v tem trenutku se jc prikazalo solncc v vsem svojem svitu in razkrilo
kralj Alfoits. Prvič odplove naša nova močna vojna divizija v inozemstvo.
Donavsko vojno brodovje.
Dogotovljena sta patrulna čolna »E« in »F« naše vojne mornarice, ki sta bila naročena v Londonu. Motorna čolna se peljeta z lastno močjo od Temzinega do izliva Rena, potem sc pa peljeta čolna po Renu in po Meni, nakar ju prepeljejo v Regensburg, od tu se peljeta po Donavi do Budimpešte, kjer ostaneta. Donavska mornarica bo imela šest monitorjev, šest patrulnili čolnov in starejšo vedetno ladjo.
Vežbanje častnikov in moštva oddelkov strojnih pušk.
Od 1. do 31. marca se vrši vežbanje častnikov iu moštva onih polkov, ki dobe letos oddelke strojnih pušk. Vežbali bodo tudi kavalerijske oddelke strojnih pušk. Na jugu dobimo letos več oddelkov strojnih pušk kakor v ostali državi. Znak našega razmerja nasproti »zaveznici« Italiji. Po en oddelek strojnih pušk namreč dobe L, 4. do 13. armadnega zbora. Dunajski ar-tuadni zbor pa dobi 3, inomoški 7, Bosna in Dalmacija 9, naš 3. graški armadni zbor pa tudi 9 oddelkov strojnih pušk. Izvež-bajo za vsak oddelek enega subalternega častnika, tri podčastnike in orožnega mojstra. Ob velikih poletnih vajah 10 rezervistov.
Topničarji deželne brambe.
Novi šematizem deželne brambe izkazuje prvič artiljerijo deželne brambe, ki ima sledeče baterije: '/1. '/2. '/3. '/s. 1/9. '/io, '/ii in ]l\4. . Deželnobrambovski artiljeriji so prideljeni častniki c. in kr. armade.
Peticija podčastnikov.
Vsem državnim poslancem so poslali peticijo podčastnikov, ki naglašajo, da je slabo skrbljeno za dohodke in za preskrb-nino podčastnikov po poklicu.
Telefonske patrulje.
V najkrajšem času ustanove pri vseh pehotnih cesarsko-lovskih in bosansko-liercegovskih polkih, kakor tudi pri lovskih bataljonih in pri artiljerijskih polkih telefonske patrulje. Sedanje signalne patrulje 12 mož dobe telefonski materijal, 8 mož bo skrbelo za optično. 4 pa za telefonsko zvezo.
AVSTRIJA.
.Srednješolska enkeita.
Enketine razprave dne 22. t. m. se pred vsem udeleži Hoffmann VVellenhof. Izvaja: Šolska reforma je prav za prav reforma učitelis.tva. Učitelji pridejo nepripravljeni na zavode. Birokracija povzroča, da sta navezana ravnatelj in deželni šolski nadzornik na pisarno in zato nc izpolnjujeta svojih pravih dolžnosti. Tudi preveč izkušenj škoduje. Prehod iz ljudske šole v srednjo kakor tudi iz srednjih na visoke šole je prehiter. Učni načrt po gimnazijah se mora izpopolniti. Odpravi naj se grščina po gimnazijah, po realkah pa drugi ptuji jezik. Oosposkozbornični član grof Stiirgkh pravi, da sc zavzema za humanistične gimnazije. Pritožbe so upravičene glede na prepolnitev gimnazij in ker jih je preveč. Uredi naj se razmerje gimnazij nafcproti realkam. Realke naj dobe 8 razredov. Gleda naj se. da obiskujejo učenci razne strokovne šole. Raformira naj se enoletna vojaška prostovoljna služba. Opravi naj se za več uradniških ka-
tegorij pogoj srednjih šol. Dr. Bobrzyrtski zahteva Srazredne realke. Realnim gimnazijam nasprotuje. Priporoča pa liccj ali pa brazredno šolo za take, ki jim ni za obisk visokih šol. Take šole bi morale imeti pravico do enoletne vojaške službe in pa za nižja uradniška mesta. Razbremenili bi taki zavodi srednje šole. Dr. Pattai želi, da se ohrani humanistični gimnazij. Z vedo se zamore pečati le. ki pozna oba ali vsaj en klasični jezik. Tehniške vede morajo postati enakovredne ostalim znanostim. Nov tip mora dobiti pravice, ki jih imajo gimnazije. Realke naj dobe osem razredov.
Krščanski socialci in Avstro-ogrska banka.
»Narodni listy« poroča, da nasprotujejo krščanski socialci Pradejevi kandidaturi za generalnega svetnika v Avstro-ogrski banki, ker ne biva na Dunaju. Zahtevajo svojega generalnega svetnika.
Češke deželnozborske volitve.
Izjalovil se je volivni kompromis med češkimi radikalci in pristaši češkega državnega prava.
Odlikovani profesorji.
Cesar je imenoval dvornim svetnikom dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Menzela, černoviškega profesorja drž. posl. Skedla in zgodovinarja Four-nierja.
Shod nemških agrarcev
se vrši 1. februarja v Pragi.
Društvo čeških državnih uradnikov.
Na občnem zboru «Društva poštnih uradnikov« je odobrila češka večina, da izstopi iz »Zveze državnih uradnikov« in da ustanovi lastno zvezo čeških državnih uradnikov.
Krščansko-socialna zmaga na severnem Češkem.
Pri občinskih volitvah v Georgsvvalde so porazili kršč. soc. liberalce in soc. demokrate. Jasni se torej tudi počasi v gnezdu nemške »svobodomiselnosti«.
Liberalna sodba o dunajskem liberalnem časopisj.u-
Liberalna »Miinchener Allgemeine Zeitung« objavlja daljši članek, v katerem ostro napada avstrijsko dunajsko liberalno časopisje, ker je odvisno od ogrske vlade. Kljub temu pa rešpektira avstrijska vlada to časopisje.
Nemško nacionalno glasilo proti nemškemu centralizmu.
Nemško-nac. praško glasilo »Volks-tlatt« priporoča Nemcem treznost in na-glaša, da naj Nemci ne ostanejo več drž. narod, marveč po lastni moči najmočnejši narod. List nastopa proti centralizmu, katerega na mogoče več vzdržati.
OGRSKA.
Ogrska armada izpopolnilni de(l skupne armade.
V ogrskem državnem zboru so predlagali disidenti, da naj se nadomesti beseda »skupna armada« z beedami »ogrska armada izpopolnilni del skupne armade«. Honvedni minister Jekelfalussy prosi, da naj ostane ime neizpremenjeno. Delati pa hoče, da se zdaj državnopravne nepravilnosti s časom odpravijo.
Posiovnikova izprememba.
Disidenti nameravajo vprizoriiti ob-strukcijski boj proti poslovnikovi izpre-
tako veličasten razgled našim začudenim očem. da smo za nekoliko trenutkov pozabili svojo žejo.
Kajti tamkaj, komaj štirideset do petdeset milj daleč od nas so se v ranih žarkih jutranjega solnca kakor srebro isvetile Sabine prsi, na obeli straneh pa se je na stotine milj daleč raztezal veliki Suliman Berg. Ko sedim sedaj tukaj in poskušam popisati nenavadno veličastvo in krasoto razgleda, me zapušča moj jezik. Ne morem storiti tega, dasi se na vse to prav živo spominjam. Tamkaj, ravno pred nami, sta se nahajali dve orjaški gori, kakor se, mislim, ne vidijo nikjer drugje v Afriki niti nikjer drugje na svetu; merili sta vsaka najmanj petnajst tisoč čevljev, bili sta pa komaj nekoliko milj vsaksebi in zvezane po strmem grebenu skalovja in strmile v grozni, belkasti svečanosti naravnost v nebo. Te dve gori, ki stojita kakor dva stebra velikanske veže. sta bili v resnici podobni prsim. Njihovo vznožje se ic vzdigovalo počasi iznad ravnine in se je videlo v tej daljavi popolnoma okroglo iu gladko; na vsakem pa se je vzdigovala ogromna gora, pokrita na vrhu s snegom. Skaloviti greben, ki ju je vezal, sc ic zdel nekoliko tisoč čevljev visok in popolnoma strm; na obeh straneh pa so se raztezale kolikor daleč je moglo seči oko, enake proge skalovja, le semintja pretrgane z gorami, s ploščatimi vrhovi, tako kakor je n. pr. svetovnoznana gora pri Kapskem
mestu; ta oblika je. mimogrede povedano, v Afriki zelo navadna.
Popisati veličastje celega razgleda, presega moje moči. Bilo je nekaj tako neizrekljivo veličastnega in prevladujočega na teli orjaških ognjenikih kajti brez dvoma so to ugasli ognjeniki — da se skoro dihati nismo upali. Nekoliko časa sc jc jutranja svetloba igrala po snegu in po ru-javem in visokem skalovju spodaj, potem pa so se začele zbirati okolo njih čudne megle in oblaki, kakor da bi hoteli našim radovednim oče,m zakriti veličastno lepoto, in res smo navsezadnje mogli le slajšo videti njihove čiste in orjaške orise, ki so sc kakor pošasti vzdigovale skozi to megleno odejo.
Komaj se je gorovje skrilo v oblakih, že se je zopet oglasila naša žeja prav pekočo žeja.
Bilo je vse lepo, ko je Ventvogel dejal, da voha vodo; četudi oa smo gledali, kamorkoli smo hoteli, nikjer nismo mogli najti najmanjšega znamenja o njej. Kolikor daleč je moglo seči oko, ni bilo drugega kakor vroči pesek in karoo grmičevje. Šli smo okoli griča in se skrbno ozirali na vse strani, toda povsodi je bila isto. niti ene kapljice vode ni bilo videti, nikjer ni bilo opaziti najmanjšega znamenja mlakuže ali studenca.
»Ti si norec,« sem dejal Ventvogelnu, * tukaj ni vode«.
(Dalje prihodnjič.)
inembi. Ustanovi se opozicionalna zveza, ki bo razpolagala s 30 do 35 glasovi.
Nadomestna volitev.
V budimskem okraju je bil pri nadomestni volitvi izvoljen član neodvisne stranke dr. Boczenhardt.
Toženi vplivni ogrski državniki.
Uprava ogrske državnozborske parlamentarne biblioteke vloži tožbe proti vplivnim osebam, ker ne vračajo izposojenih knjig. Med njimi so tudi bivši minister Christoffy, dr. Chorin, reški guverner grof Szapary in drugi.
t POGREB TOSKANSKEGA VELIKEGA NADVOJVODE.
Dne 22. t. 111. pop. ob 4. uri so z veliko slovesnostjo položili k večnemu počitku toskanskega velikega nadvojvodo Ferdinanda. V dvorni župni cerkvi so blagoslovili mrliča, nakar se je pomikal pogrebni izprevod v kapucinsko cerkev, kjer so bili zbrani cesar, rajnikova rodbina in drugi visoki dostojanstveniki.
HRVAŠKA.
Zdaj je na dnevnem redu kompromis, sklenjen med baronom Rauchom in radikalnimi Srbi. Srbi so se namreč ločili v dve skupini: neodvisne, kojih vodja je bivši saborski predsednik Mcdakovič in radikalne. Neodvisni so v hrvaško-srbski koaliciji, radikalci pa hočejo zdaj iti svojo pot. Sklenili so podpirati vlado barona Raucha. Rauch pa se je zavezal, da bo pri volitvah njihove kandidate »spravil skozi«. — »Miinchener Allgemeine Zeitung« prorokuje banu Raucliu žalosten konec. — Grof Jožef Mailath priobčuje v »Times« članek, kjer označuje hrvaške težnje po neodvisnosti za »protiustavne«.
ZA POLJAKE.
Eden za drugim se oglašajo svetovno-sloviti možje proti razlastitvenemu zakonu. Iz najnovejše dobe je sodba Leva Tolstoja, ki imenuje prusko državo »roparsko«, in njene državnike označuje za »moralne propalice«. Zdaj se je oglasil tudi Maurice Maeterlink, ki imenuje razlastitveno postavo »infamno«. Značilno je posebno to, da se ruski listi ostro obračajo proti nasilnemu činu pruske vlade, dasi so nemški listi, 11. pr. »Hamburger Nachrich-ten«, upali, da bo Rusija ta protipoljski zakon z veseljem odobravala. »Rus« n. pr. meni, da treba skrbno gledati na to, da se nemška kolonizacija iz Poznanjske ne bo razširila na Rusijo.
NEMČIJA.
Nemški državni zbor je odobril v tretjem branju zakonski načrt o kaznih zaradi razžaljenja veličanstva. V pruski zbornici je naznanil minister Breitenbach, da predloži postavni načrt, da bo smela policija bolj visoko kaznovati avtomobi-liste. Šoferji bodo morali napraviti izkušnje.
TRGOVINSKA POGAJANJA S SRBIJO.
Srbski delegati upajo, da bo že prihodnji teden proglašena avstro - srbska trgovinska pogodba. - Srbska skupščina bi morala imeti 23. t. ni. sejo. Vsled nesklepčnosti so morali sejo odgoditi.
IZBOLJŠANJE NA DENARNEM TRGU.
Angleška banka je znižala diskont od 5 na 4 odstotke, francoska banka je znižala menični diskont od ,3 M> na 3, lom-bardno obrestno mero pa od 4l/> na 4%, švicarska narodna banka jc znižala diskont na 4'/o odstotka.
MILIJARDE ZA NOVO RUSKO VOJNO BRODOVJE.
Ruska vlada odločno vstraja na zahtevi. da duma odobri predlogo o zgradbi ruske mornarice. Oktobrižt grof Uvarov je izvedel, da se duma razpusti, ako nc pritrdi predlogi. Grof Bobrinsky dvomi, da odkloni duma predlog.
CARINSKA POGODBA MED NEMČIJO
IN ZDRIJŽFNIMI DRŽAVAMI.
Roosevelt je odstopil nemško ameriško carinsko pogodbo senatu, ki jo je izročil finančni komisiji.
SHAW KANDIDAT ZA PREDSEDNIŠKO MESTO V ZJFDINJENIH DRŽAVAH.
Bivši državni tajnik Shaw je odstopil kot predsednik Carnegyjeva trusta, ker kandidira za predsednika Zjedinjenih držav.
ZAUPNICA JAPONSKI VLADI.
Japonska zbornica jc s 177 proti 108 glasovom odklonila po opoziciji predlagano nezaupnico japonski vladi.
JAPONSKA PRED VOJSKO?
Japonci v Ameriki so zelo nemirni. Mnogo jih je prodalo svoje trgovine iu se vračajo v svojo domovino. V Ameriki se govori, da Japonska sklicuje pod orožje natihoma japonske rezerviste.
DEKRET KONGREGAC1JE O MEŠANIH ZAKONIH.
Italijanski listi napovedujejo dekret kongregacije o mešanih zakonih. Mešan: zakoni so le veljavni, če je poroki pritrdil pristojni kat. duhovnik a le do Velike noči 1908. Zakoni z nekatoličani in s šisma-tiki so nepostavni, če se pri sklepanju niso ozirali na predpise.
ZA NOVO RUSKO MORNARICO
zahteva mornariški minister dve miljardi rubljev,. ki naj se porazdele na 15 let.
PORTUGALSKO.
Kralj je nadzoroval v Evori vojaštvo. Poročajo,, da razven ene vse stranke nasprotujejo vladi. Ministrski predsednik Franko je pa kljub temu dovolj krepak, da vzdržuje red.
MAROKO.
Pichon je naznanil, da prečita v zbornici d'Amadejevo brzojavko o zadnjih, vojaških operacijah, ki pojasni tudi boj pri Settatu. Grof de Saint Aulairc poroča,, da je pozval Mulev Residov sin, ki je izgubil pri Settatu nad 600 mož, Muley Hafida-,. da naj pride osebno k njegovi armadi,, da se ne razkropi.
Dnevne novice.
+ Katoliška družba za Kranjsko prenehala. Danes prinaša uradni list naznanilo: »Katoliška družba za Kranjsko je prenehala, ker so vsi člani izostali.« — Katoliška družba za Kranjsko je bila mati vseh ljudskih organizacij na Kranjskem. Iz nje je izšlo politično in gospodarsko delo za preporod naše dežele. Prenehala je, ker jo uspešnejše nadomešča na stotine drugih ljudskih organizacij. Njeno ime bo vsikdar častno v zgodovini slovenskega naroda. Ob priliki se ozremo nazaj na njeno zgodovino, ki je hkrati zgodovina najboljših slovenskih mož iz prošle generacije.
--i- Umrl je 23. januarja v Toplicah g. Ignacij Zupančič, stotnik v pokoju in posestnik na Toplicah; rojen je bil leta 1827. študiral v Novem mestu latinske šole in vstopil kot prostovoljec v armado; udeležil se je bitk leta 1848, 1859 in 1866. Bil je večkrat ranjen in vsled tega tudi primo-t an 1868. leta vojaškemu stanu slovo dati. Toda kmalu nato je do dobra okreval in dosegel vsled svojega treznega in zmernega življenja lepo starost 80 let. Blagemu pokojniku, ki je bil znan kot ljubezniva oseba, svetila večna luč!
+ Novi »Slovenski Štajerc« je priznano list, kateremu stojita dr. Jurtela in dr. Ploj jako blizu. Zato je zanimivo od časa do časa pogledati, kako ta list po potrebi zavija resnico na ljubo svojima krušnima očetoma. O dr. Ploju piše, da ni vladen politik, ker ni glasoval za nagodbo. Tega pa ne pove, kako je prišel dr. Ploj od hudega obstrukcionista (seveda samo v listih) do ponižnega absenta ravno v na-godbenem vprašanju, kar pač najlepše osvetljuje njegovo trdnost nasproti vladi. Da je Ploj dobil podporo po uimah za svoj volivni okraj, ker ni bil za nagodbo, te notranje zveze pač niti Ploj ne bo pripoznal »Slov. Štajercu«. Dr. Jurtela je, kakor smo slišali, tudi v Narodnem svetu za Štajersko. Ta svet ic najprej prisilil k izstopu zastopnike Kmečke zveze, ker je prekoračil svoj delokrog in storil sklep v prilog Plojeve in Kukovčeve politike, sedaj pa si drzne dr. Jurtelov list pisati, da pristaši Kmečke zveze nočejo sodelovati pri Narodnem svetu. Zakaj ne popravi Narodni svet krivice, ki jo ic storil kmečki stranki? Ali mislite, da je to prava pot do skupnega dela, ako pokličete na prostore pristašev naše stranke samolastno g. Zemijiča in -dr. Rosina? Ali ni to nova žalitev za Kmečko zvezo, da se preko nje zasedejo njeni prostori in se celo dr. Rosina imenuje kot nekak zastopnik Kmečke zveze? S takim briskiranjem Kmečke zveze kažejo dr. Jurtela in sodrugi, da nočejo sloge in skupnega delovanja, za to pa tudi nimajo pravice, napačno informirati naše javnosti.
Afera Puc-Žirovnik. Svoječasno smo poročali, da je okrajno sodišče oprostilo po nadučitelju Zirovniku toženega g. Puca radi protesta proti njemu na ustanovnem občnem zboru »Zveze telovadnih odsekov.« Zirovnik je vložil proti obsodbi okrajnega sodišča rekurz. Deželno sodišče pa je ta rekurz zavrnilo in je s tem razsodba okrajnega sodišča postala pravomočna. Žirovnik je dobil, poleg tega. da bo moral poravnati vse sodne stroške, še — tretjo nezaupnico. Prvo mu je izročil, kakor smo že poročali, okrajni šolski svet, drugo jc dobil pri okrajnem sodišču, tretjo pa pri deželnem sodišču. Dober tek!
— Iz Kamnika: V nedeljo, 26. t. 111. ob 2. uri popoldne vrši se letni občni zbor zadruge mešanih obrtov štev. 4 za sodni
okraj Kamnik, v gostilni Jož. Fajdige. Vsi člani se vljudno vabijo. — Odbor.
+ Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo jc, kakor se nam poroča z Dunaja, za šolski vrt v Studenem pri Postojni dovolilo 400 kron podpore.
—	Iz Kranja. Prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. dopoldne ob pol 12. uri ima društvo »Kranj« svoj občni zbor. Na dnevnem redu jc volitev novega odbora. K polnoštevilni udeležbi članov vabi dosedanji odbor.
—	Vič-Glince. (Predavanje.) Prošlo nedeljo je v katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu predaval g. Pele, revizor »Zadružne zveze« o zadružništvu. Z vidnim zanimanjem so udeleženci zasledovali njegova izvajanja o potrebi zadrug dandanes. Govornik je posebno priporočil vstanovitev krajevnim razmeram primerne strojne zadruge .Tudi posojilnica bi ne bila nepotrebna. Živahno ploskanje je označevalo, da so njegove besede padle na vsprejernijiva tla. V doglednem času upajmo sadu tega predavanja.
—	Alkohol ga je umoril. O tem se nam poroča z Iga: Dne 21. januarja so našli v Mateni zjutraj na postelji mrtvega 50 let starega gospodarja Janeza Straži-šarja. Njegova nepričakovana smrt se je zdela oblasti sumljiva in je zato zauka-zala obdukcijo. Pri raztelešenju je zdravnik konštatiral iz prerezanega srca, iz katerega so puhteli še močni alkoholni duhovi in napolnili mrtvašnico, da njegove smrti ni kriva zlobna roka, pač pa ga je umoril preobiio zaužiti alkohol, ki je povzročil otrpnjenje srca. Vsled domačih prepirov in nezadovoljnosti v zakonu vdajal se je ranjki, preje zelo skrben in dober gospodar, pijančevanju, dokler mu ni alkohol skopal prezgodnji grob in ga nepričakovano in nepripravljenega pahnil vanj. Njegov pogreb se je vršil dne 23. januarja na Igu ob veliki udeležbi ljudstva.
—	Ženska napadalka. V Trstu je 22 let stara Ermenegilda Zoratti napadla na cesti 36 let starega gostilničarja Alojzija Gismondija in ga polila z razjedajočo tekočino. Napadalka je pobegnila.
—	Morilec tržaških kočijažev še ni aretiran. Izkazalo se je, da je tudi oseba, katero so predvčerajšnjim aretirali, nedolžna.
—	Umrl je v sredo v Lovrani tamoš-nji župan Ferdinand Percich pl. Kosten-heim.
Nova tovarna sodavice v Gorici.
Zadruga gostilničarjev in krčmarjev v Gorici sklicuje sejo na dan 24. januarja ob 2. uri popoludne v dvorani hotela »Pri treh kronah« v pritličju. Razpravljalo se bode o ustanovitvi delniške družbe, katera bo postavila tovarno sodavice ter zalogo karbolne kisline. Prebrala se bodo tudi pravila v slovenskem in italijanskem jeziku. Namen konzorcija bo zboljšati gmotne razmere svojih članov ter prodajati njim, kakor tudi nečlanom pridelke svoje tovarne po nizkih cenah.
—	Jedilni voz na progi drž. železnice Št. Vid - Trst. Od 1. februarja 1908 na prej se bo brzovlakotn št. I. in št. 2. alpskih železnic, na progi Št. Vid n/G-Trst c. kr. drž. žel. prideval jedilni voz, da sc potujočemu občinstvu omogoči priprav-nejše zajutrkovanje oz. večerja, ker se z ozirom na kolikor mogoče hitro vožnjo teh vlakov pripravni postanek v to svrho na medpostajah ne more preskrbeti. Popotnikom I. in II. razreda stoji jedilni voz vsaki čas. popotnikom III. razreda pa sa ino ob času skupnega jela brez kakega doplačila na razpolago.
—	Prebivalstvo na Reki. Po najnovejši statistiki je imela Reka 31. decembra preteklega leta 47.983 prebivalcev. Od leta 1900 je prebivalstvo naraslo za 7856 oseb.
Izseljenci preteklega leta. Leta 1907. so štirje parniki Cunard-linije odpeljali iz Reke 41.392 izseljencev v Ne\v-York.
Umrl je v Pragi dvorni svetnik prof. V. Zenger, češki učenjak in pisatelj.
Delavca Samardžija, ki je na Reki zažgal mažarsko zastavo, so na predlog državnega pravdnika izročili sodišču v preiskovalni zapor.
Umrl je v Sarajevu c. in kr. polkovni zdravnik v garniziiski bolnici v Travniku, dr. Josip Ossendorfer, v starosti 40 let.
—	Analfabetski tečaj v Varaždinu.
One 20. t. m. so otvorili v Varaždinu analfabetski tečaj, ki bo trajal šest ted nov. Vodi ga več visokošolcev.
—	Iz Novega mesta. Pred nekaj dnevi se mi je v »Narodu« v »Dopisu iz No vega mesta« očitalo, da sem nepoklicano, naivno in zlobno kritikoval v »Slovencu« zabavni večer novomeškega Sokola« Odgovarjam sledeče: Poklican sem bil za to gotovo boli, kakor kritikovač v »Narodu«, ker sem bil glcdalcc in ne, kakor on, sodelovatelj. Pod besedo naivno raz ume vsak človek tako nekako »nedolžno
otročje«. Ce je bila moja kritika taka, potem se je ne more imenovati zlobno. — Naivno pa pač nisem mogel pisati, če sem s svojo kritiko tako razhudil kritikoval-čiča v »Narodu«. Zlobna pa zopet ni moja kritika radi tega, če sem trdil, da kipi niso bili dovolj razsvetljeni. Saj je bilo to vendar res, in kdor resnico trdi, ni zloben. Neizmerno pa me veseli obljuba, da se mi ob priliki bolje posveti. Le nikar ne zamudite tega vsaj pri prihodnji sokolski veselici, če bodo zopet »marmornati kipi« na vsporedu, kar bo pa težko mogoče, ako ne bodo »Sokoli« pozabili, kako jih je neki estetično izobražen gospod tituli-ral tisti večer za odrom. — Tudi ni moja, kakor trdi kritik v »Narodu«, nepoklicana, naivna in zlobna kritika nobene igralke in nobenega igralca disgustirala, šc razveselila jih je, kakor je meni znano, znano pa mi je veliko, veliko bolj kot branitelju kipov v »Narodu«. Zato upam, da se bo našlo v prihodnje dovolj dam in gospodov, ki bodo z veseljem nastopali na novomeškem odru, kakor dosedaj ni bila navada vkljub vsem »nenaivnim in nezlob-nim kritikam poklicanih kritikov«. Toliko v odgovor in pojasnilo nezadovclinežu v »Narodu«. — Tilen Leveč, jurist, Novo mesto.
JtnJersKe noulce.
š Slovenska kmečka zveza ima svoj občni zbor dne 6. februarja 1908 ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Celju, na katerega vabi vse svoje ude in somišljenike naiprisrčneje. Hočemo še enkrat poskusiti v Narodnem domu. Ce bo mir, dobro, če ne bo miru, ne prestopi od nas nihče več praga Narodnega doma.
š Zaupni sestanek zaupnikov »S. K. Z.« za jareninski okraj se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne. Spored dnevnega reda: 1. Konstituiranje pododbora. 2. Naloga zaupnika »S. K. Z.« 3. Prihodnje delovanje »S. K. Z.« v jareninskem okraju. Referira Pr. Zebot. 4. Političen razgovor in slučajnosti.
š Dr. Kukovec priznava »vahtarci« v »Domovini«, da jc posestvo v Hočah prodal Nemcu ali ncmškutar.iu, drugo pa. da so kupili Slovenci. Pri tej priliki je na-kupiči! strastne izbruhe za uničenje »klerikalne« stranke in obžaluje, da sprava ni mogoča. Zdi se, da je začel uvidevati, kam je pripeljala slovenska politika z raz-pororn, ki se ga je pred dobrim letom pričelo s Spindlerjevo nestrpnostjo.
š Pogreb pokojnega vIč. g. župnika Ivana Pavliča na Bizeljskem, dne 21. t. m. je bil čez vse sijajen. 27 duhovnikov, med temi štirje od bližnje Hrvatske in na tisoče ljudstva iz domače in sosednjih župnij, ga je prišlo na njegovem zadnjem potu spremit. Takšnega vrvenja ljudstva v farov-žu, ko je vsak hotel še ranjkega zadnjikrat videti in v prenapolnjeni cerkvi, ne bo župnija kmalu doživela. Domači ognjegasci, ki so tudi krsto nosili, so mogli z velikim naporom le nekoliko naval ljudstva zadrževati. Šumenje množice preneha, ko se oglasi raz prižnice priljubljeni govornik, g. duhovni svetnik in dekan kozjanski. To mažič. V slikovitih potezah je narisal značaj in delovanje prijatelja-rojaka.
š Volitve v okrajni zastop slovenjebi-striški. Mariborsko okrajno glavarsfc/o naznanja: Udje okrajnega zastopa Slovenska Bistrica iz skupine veleposestva Ferdo grof Brandis in Viktor Fppinger sta svoja v sodnem okraju Slovenska Bistrica ležeča posestva prodala in naznanila svoj izstop iz okrajnega zastopa. — Na podlagi § 38 zakona z dne 14. rožnika 1866 dež. zak. št. 19, odredi se torej za ostali čas poslovne dobe volitev dveh no vili udov okrajnega zastopa iz skupine ve leposestva na sredo, dne 5. svečana 1908 ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici. C. kr. na-mestniški svetnik: Attems.
š »Proč od Rima« v Mariboru. »\Vartburg« poroča, da je v mariborski protestantski občini meseca deccmbra jih odpadlo 20, od teh 18 v Mariboru samem, en v L.ipnici, en pa v Ptuju. V letu 190 jih je odpadlo v mariborski protestanski župniji 136 (76 moških, 42 žensk in 18 otrok). Od začetka gibanja »Proč od Rima« jih je odpadlo v Mariboru 1239.
š Župnijo Piištajn je dobil č. g. Jakob Rauter dosedaj kaplan v Št. llju v Slov. goricah. Nastopi župnijo s prvim sušcem š Upravno sodišče bo dne 1. februarja ob 1. uri popoldne razpravljalo o pritožbi g. dr. Lavoslava Gregorca in tovarišev proti sestavi krajnega šolskega sveta.
š Umrl je v Globoki pri Ljutomeru gostilničar g. Vido Jerebic.
š Zabodel je pri Lipnici neki delavec v prepiru radi neke delavke 18 let starega delavca Papeža. Zasadil mu je nož v srcc. Papež je bil takoj mrtev.
š Ustrelil se je v Lipnici 4(1 let stari kanelist l it Marak.
Koroško novice.
k Jože Krasnik na pogorišču. Danes je pred deželnim sodiščem v Ljubljani na svojo tožbo proti »Miru« definitivno pogorel koroški vsenemški velmož Jože Krasnik, po domače Košičkov Pepe s Svetne vasi, znan po svojem svinjskem rilcu, katerega je poslal »Miru«. Deželno sodišče je danes zavrnilo Pepetovo vlogo proti bivšemu uredniku »Mira«, g. Košaku, katerega je ves čas izborno zastopal g. dr. Pegan. Košičkov Pepe bo moral poseči v žep in plačati vse stroške. Drugič Pepe svinjskih rilcev ne bo menda več pošiljal okolu, ker ga je ta pravda prepričala, da je najceneje in najvarneje, da svinjske rilce zase ohrani!
k Na cesti je umri v Celovcu dne 20. t. m. krojaški pomočnik Tomaž Gregorič, rodom Kranjec. Zgrudil se je na freuden-berški cesti, pa predno je prišla rešilna družba, je bil že mrtev. Umrl je vsled srčni kapi.
k V plamenih je našel smrt neki 70-letni starček na Kraigerjevem hribu pri Št. Vidu. V noči od 18. na 19. t. m. je namreč pogorela do tal koča, v kateri je bival in se sluti, da se ni mogel o pravem času rešiti iz goreče koče. Med pepelom so našli e nekaj ne popolnoma ožganega dela telesa, iz česar se je sklepalo, da je storil zelo mučno smrt.
k Zaprli so v Št. Vidu ob Glini v ponedeljek 21. t. m. nekega Andreja Mclile, doma iz litijskega okraja na Kranjskem, ker ni šel po poti v domovino, kakor je stalo v tiral niči Kranjska gora—Litija, ampak se potepal po Št. Vidu in okolici. Seveda ga bode sedaj spremljevala v domovino »častna straža«.
k Za župana v Vrbi ob Vrbskem jezeru je bil zopet izvoljen znani panger-man. posestnik in hotelir Ulbing.
k Novo posredovalnico za službe je odprla v Celovcu g. Helena Gatti, roj. Krištof. Posredovalnica se nahaja v Dom-gasse št. 16.
k Umrl je 20. t. m. v Celovcu vpokojeni ravnatelj strokovne šole za mehanično učno delavnico, g. Alojzij Barth, star 70 let.
k Žalostne socialne razmere. 21. t.
m. se je v samomorilnem namenu obstrelil v Celovcu nasproti hotela Grommerja, neki ravno iz trimesečnega zapora izpuščeni delavec celovške elektrarne. Delavec, Wiederschwinger, jc prišel nazaj stanovat k svoji priležnici, katera ga pa ni več marala, vsled česar je nastal prepir in se je zaradi tega hotel ustreliti. Rešilna družba ga je prepeljala v bolnico. — V noči na 21. t. m. so se pa v neki gostilni v šentvidskem predmestju trije pustolovci tako nasilno vedli proti natakarici, da je zbežala v svojo sobo. Za njo so jo pa tudi neotesanci ubrali, ter so jo še v sobi davili in pretepali, zraven pa tudi pohištvo razbijali. Predno je pa stražna pomoč prišla, so jo pa odkurili.
lj Ljubljana dobi drugi razred aktivi-tetnih doklad. Z Dunaja smo dobili naslednje poročilo: Dr. Šusteršič, ki se mudi na Dunaju, interveniral je v ministrstvu znova v zadevi pomaknenja Ljubljane v drugi razred aktivitetnih doklad. Dobil je zagotovilo, da se to izvrši kmalu, vsekako še pred letošnjim poletjem.
lj Umrla je na Sv. Petra cesti št. 20 zasebnica gdčna. Josipina Rressl. stara 78 let.
Ij Simonu Gregorčiču. Svoje drugo spominsko slavlje na korist Simonu Gregorčičevemu spomeniku priredi »Glasbe na Matica« v nedeljo, 26. t. m. ob 5. popoldne v hotelu »Union«. Spored .ie tisti, ka kor pri zadnjem večeru, cene prostorom so tudi enake onim v »Narodnem domu«. Opozarjamo občinstvo na prireditev.
Ij 40 km na uro bodo vozili vlaki nove Belokranjske železnice. Tako se glase najnovejša poročila. Vprašali smo o tem tudi odbor »Ljubljane«, ki za 2. februarja pripravlja »otvoritev Belokranjske železnice« in izvedeli, da se bodo prvi taki poskusi vršili dne 2. februarja v »Unionovi« dvorani.
Ii Dobro jih skubijo. Zadnji čas so začeli razni agentje zlasti po južnih deželah naše monarhije izselnikom v Združene države ameriške prigovarjati, naj se takoj ko si kupijo vožni listek, tudi zavarujejo za slučaj, da jih ameriška izselniška obla-stva zavrnejo in jim zabranijo stopiti na kopno. Pred takim zavarovanjem pa ic treba iz več vzrokov prav resno svariti Predvsem se lahko zgodi, da smatrajo iz-selniškc oblasti tako zavarovanje za ne kako nedopustno propagando za izseljevanje. in da jih ravno zaradi tega zavrnejo, ker so zavarovani. Dalje se mora vpoštevati tudi to. da nima nobena, ne do mača ne tuja zavarovalnica pravicc skle-
pati taka zavarovanja. Postopanje dotič-nih agentov je torej kaznjivo in protizakonito, izselniki pa nimajo prav nikakih garancij, da so res zavarovani. Po večini so taka zavarovanja le navidezna in tako urejena, da agent iz izselnika poleg vož-nine izmolze še tisto zavarovalnino, ki pa je skoro vedno izredno visoka.
lj Umrli so: Stanko Šurk, delavčev sin, 1 in pol meseca star. Josip Albert, gostilničarjev sin, 3 mesece i star. Luka Jerala, gostač, 84 let star.
+ Osebna vest. C. kr. okrajni komisar pri kranjski deželni vladi g. dr. Viktor Sch\vegel je odpoklican v naučno ministrstvo. — Profesor g. dr. J. M. Kli-meseh je pomaknjen v VII. činovni razred.
liOdlikovan rojak na Dunaju. Gosp. Josipu Jeršinoviču, armadnemu uslužbencu na dunajski živinozdrav niški visoki šoli je podeljen srebrni zaslužni križec.
lj Preprečena pot. Predvčerajšnjim je na južnem kolodvoru aretoval tam službujoči policijski stražnik 50-letnega mlinarja Jožefa Kralja iz krškega okraja, 16-letnega mlinarja Alojzija Ulepiča in 19-letnega dninarja Franca Ulepiča iz Škocjana na Dolenjskem. Kralj je hotel oba mladoletna fanta, katerih stric ie. spraviti v Ameriko, kier biva že več let njih mati. Preskrbel jima je tudi delavske oukvice. Kralj se zagovarja, da«,so hoteli iti iskat dela v premogokope v Dortmund v Nemčiji, ker se je pa dognalo, da to ni istina, so vse tri izročili deželnemu sodišču.
lj Zatekel se ie k železniškemu uslužbencu Matiju Andlovicu na Tržaški cesti št. 23. črn in belo lisasti, mlad psiček brez znamke.
I.i Za ubogo vdovo! V Spodnji Šiški živi. v največji revščini vdova Marija Pir-uat. Devet nepreskrbljenih otrok ima, od caterih ima najmanjši samo eno leto. Enega dečka je dala učit h Keršiču, včeraj mu je pa zmečkalo dva prsta. Mož, skrajno priden človek, ji je umrl pred šestimi meseci. Delal ie dve leti pri stavbinski družbi, preje pa 16 let pri baronu Lichtenber-gu v abloški graščini pri Loki pri Mengšu. Beda je silna. Usmilite sc ubogih otroči-čev, ki prezebajo z bolno materjo vred. Naslov: Marija Pimat v Spodnji Šiški, Sv. Jerneja cesta št. 42. Kdor hitro da. dvakrat da!
Ij Na zasebnem učnem zavodu za stenografijo in strojepisce solicitatorja Josipa Christofa, prične se dne 15. svečana t. I. tečaj za slovensko in nemško debatno stenografijo. Učnina je nizka; odvetniški in notarski uradniki imajo primeren popust. Eventueini nadaljni udeležniki za ta tečaj blagovolijo naj se^ oglasiti najpozneje do 10. svečana t. I. v Škofjih ulicah št. 7. pritličje, desno.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer v hotelu »Južni kolodvor (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
lj Društvo hišnih posestnikov ima danes zvečer svoj občni zbor v »Unionu«.
Ij Domačo veselico priredi gosp. Andrej Marčan. gostilničar na Rimski cesti št. 19. v soboto, dne 25. t. m. Vstop prost. Pijača in kuhinja izborila.
Ij Osobje tvrdke Tonnies priredi v soboto, dne L februarja, svoj plesni venček v dvorani »Mestnega doma«. Sodeluje popolna društvena godba. Priredba osobja tvrdke Tonnies jc že od lani v najboljšem spominu, zato bo gotovo tudi letošnja priredba. ki se vrši v večjem obsegu, kar najboljše uspela.
Ii Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Špecerijski trgovci ljubljanski volili so mesto novoletnih daril tudi letos znatno svoto v dobrodelne namene. Od te je odpadlo 42 kron na deželno pomožno društvo za bolne na pljučih, za kar se s tem izreka zahvala.
lj Izgubljene in najdene reči. Dijak Alojzij Prusnik je izgubil srebrno verižico.
Šolski učenec Edvin Pleničar je izgubil denarnico z manjšo svoto denarja. — Delavec ložef Blaž je našel srebrno žepno uro. Nekdo je našel veliko vsoto denarja in ga oddal pri magistratu. — Potnik g. Jožef Verderber je izgubil prost bankovec za 2(1 K. G. Jožefa Sopotnik je našla v gledališču srebrno dolgo verižico.
Bolniška strežnica Marijana Suhadoi-čeva .ie izgubila srebrno moško uro, vredno 1(1 K. G. Amalija Jakličeva jc izgubila zlat uhan, vreden 18 K.
Neka dama jc izgubila srebrno, dolgo verižico, vredno 20 K. Strežnica Jera Pcčnikova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela manjšo svoto denarja. Sluga > Mestne hranilnice« Martin Mezek je našel kineško denarnico, v kateri je bilo 69 K in jo oddal pri magistratu.
Milivoj Leustek je izgubil črno denarnico, v kateri je imel do 7 K denarja. -Postreščkova žena Rozali.ia Pavšičeva je izgubila rjavo denarnico z manjšo svoto denarja. Zasebnica Marija Lampretova črno denarnico, v kateri je imela I K 80 v.
denarja. — Šolska učenka Gabrijela Prim-sarjeva je našla usnjato torbico za natakarice. — V hotelu pri »Slonu« je pozabil neki zidar nekaj zidarskega orodja, nekdo drugi pa zavitek z dvema paroma čevljev.
Razne stvari.
Boj za življenje na parniku »Amsterdam«.
Ko sta trčila parnika »Amsterdam« in Axminster«, je nastala na »Amsterdamu« grozna gnječa. Krmar je ukazal, da se naj ženske prve vkrcajo v rešilne čolne. Moške so mornarji s silo vlekli nazaj. Pogrešajo čoln, v katerega se je vkrcalo 28 oseb.
Grozna eksplozija v Budimpešti.
Dne 23. t. m. so popravljali v Budimpešti monterji plinove cevi, ki so puščale plin. Eden je vrgel v jarek vžigalico. Plin se je vnel. Težki železni telefonski pokrovi so bili vrženi kvišku. Voz nekega iz-voščka se je popolnoma razbil. Šest delavcev je nevarno ranjenih. Poškodovan je tlak, več trgovin in stanovanj. Pok so čuli po vsem mestu. Ubitih je mnogo šip.
Majorjev morilec v norišnici.
V	Kortavsko norišnico so odvedli stotnika Gobena, da doženejo, če ni blazen.
Okradel in zažgal okradeno.
V	Dvoru je zahteval od bolnice Ane Kreuzer neki neznanec denar. Ko ga je dobil, je zažgal posteljo in pobegnil. Bolnica je prihitelim ljudem še opisala tatu, nato pa umrla.
Telefonska in brzojavno poročil?.
HRASKY SEKCIJSKI NAČELNIK — NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU.
Dunaj, 24. jan. Nedavno so se razširjale po nekaterih listi vesti, da se vlada pogaja s poslancem Hraskyjem, profesorjem na češki tehniki v Pragi, radi njegovega vstopa v novo ministrstvo za javna dela kot sekcijski načelnik. Vest je popolnoma izmišljena. Razširjala se je le od iz-vestne strani, da se Hraskyja lancira. Toda poskus ostane brezuspešen. Hribarjev prijatelj Hrasky postane sekcijski šef k večjem na — ljubljanskem magistratu.
DR. LUEGERJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 24. jan. Danes je dr. Luegerju nekoliko boljše.
PREGANJANI DEMONSTRANTI.
Požega, 24. jan. 20 oseb, ki so sodelovale pri demonstracijah od dohodu velikega župana Jankoviča, je oddanih državnem pravdništvu.
STAVKA PRI PAROBRODNI DRUŽBI »DALMATIA«.
Trst, 24. jan, Na osmih ladjah paro-brodne družbe »Dalmatia« so častniki in mornarji ustavili stavko.
PROFESOR DRTINA — SEKCIJSKI ŠEF.
Dunaj, 24. jan. Časopisi poročajo, da postane poslanec prof. Drtina, član Ma-sarykove stranke, sekcijski šef v nauč-nem ministrstvu.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 24. jan. V ogrskem državnem zboru ie danes utemeljeval član Košutove stranke, Nagy, svoj predlog za izpremembo poslovnika, češ, da se le tako more napraviti mir v zbornici in varovati njen narodni značaj. Zbornica je sklenila, da pride predlog v meritorno razpravo. Predsednik je izjavil na podlagi kompromisa z disidenti, da bo dal predlog na dnevni red v poznejšem roku.
PROCES NASI.
Rim, 24. januarja. Olivoni, Marzara, Fardo, Garelli, Miglioni, Angelini in Celli predsedniki različnih društev, izpovedo, da jim je Nasi kot šef naučnega ministrstva mesto v proračunu izkazanih, precej dragocenih daril in premij, poslal v resnici
* dosti manj vredne stvari. Fotograf Baidi izpove, da je Nasijeva rodbina naročila pri njem za 1479 lir fotografij, ki jih je pod naslovom »umetnine« Nasi dal zapi-, sati v proračun ministrstva. Seveda so vsi ti trgovci tudi krivi, ker so fakture po na-; logu Nasija v tem smislu sestavili. Po-j dobno pričajo pozvani knjigotržci. Raz-' prava se vsled energičnega postopanja novega predsednika Manfredi hitro konča.
RAZSODBA PROTI HOHENAU-U IN LYNARJU.
Berolin, 24. januarja. Vojno sodišče je v procesu proti grofoma Holienau in Ly-nar, ki sta bila obtožena zaradi nenravnih dejanj, izvršenih nad podrejenim jim vojakom, razsodilo sledeče: Holienau oproščen, grof Lynar pa obsojen na eno leto, tri mesece zaradi šestkratne zlorabe oblasti, od katerih so štiri v zvezi z nenrav-nimi nenatornimi dejanji.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 24. januarja. Današnja seja je zelo viharna. Jaures napada vlado, ker je prelomila algeziraško pogodbo in mesto da bi v Maroku ustanovila zgolj policijo za red, prodira v deželo. Levica je vsa za Jauresa. Pichon, minister za zunanje zadeve, trdi, da se Francoska drži algezira-ške pogodbe.
FRANCOSKI PORAZ.
Pariz, 24. januarja. V parlamentarnih krogih se trdi, da Francozi pri Settatu niso zmagali nad Maročani, ampak da so bili tepeni. Baje je rnehalla (vojska) Muley Hafida Settat zasedla.
FRANCOSKA SE BOJI MAROKA.
Pariz, 24. januarja. Ministrski svet je vsled odpora parlamenta sklenil, da ne pošlje v Maroko nobenih novih čet več in da tudi ne bo pospeševal najetja novega posojila za maroško akcijo.
TORPEDI NA POVRŠJU VODE.
Pariz, 24. jan. V Cherbourgu se vrše j vaje s torpedi, ki plavajo na površju vode in ki ornogočujejo vspešnejši boj proti tor-pednim rušilcem.
STOLYPIN NE ODSTOPI.
Peterburg, 24. januarja. Vest, da namerava Stolypin odstopiti ter se umakniti Kokovcevu, se dementira.
POTRES.
Regio di Calabria, 24. jan. Včeraj je bil močan potres v Biancu, Africo, Bran-caleone, Brusano in Ferusani. V Biancu je poškodovanih mnogo zgradb.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Somišljeniku na Koroško: Ako se
želite s svojimi prijatelji udeležiti sijajne priredbe pevskega društva »Ljubljane«, »Otvoritve Belokranjske železnice«, dne j 2. februarja v »Unionu«, je za Vas najpri-pravnejši vlak, ki se odpelje iz Podroščice ob Vi na 6. uro in pride ob % na 9. uro v Ljubljano. Kdor ima kako narodno nošo iz Rožne ali Ziljske doline, naj pride v njej.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 24. januarja.
Pšenica za april.......12 61
Pšenica za oktober......10 70
Rž za april.........10 77
Koruza za maj........7 02
Oves za april........8 24
Efektiv: brez prometa.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem :I06'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Vabilo
202 1-1 200 3-1
Cm opa-loranja
9 »reč
7. zjutr.
2. pon
Stanje barometra r mm
l o-o 4>3
Temperatura
P® Celxiju
747 8j | 0-0
-05 1 1
Vetrerl
sr. jvzh.
si. svzh. si. j|vzh.
Neb«
a M
Isa u>
jasno
del. obl.
0-0
Srodnia «čera)snia lem
1 5° norm -22
na
domačo veselico
ki se vrši
v soboto, dne 25. januvarja zvečer
pri ,,Marčanu"c"°tiRs'rS'
Za pristna vina ter izborno kuhinjo je najbolje preskrbljeno.	K najobilnejši udeležbi vabi velespoštovanjem
Andrej Marčan.
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
Lepo, čisto
Telefon štev. 44.
143 6
Najboljie In aajmoderne|l<
KLOBUKE
v vseh oblikah
la najbogatejši Izberi
po i-20 gl. in višje
v Ljubljani pri
puranovo perje kg i K
kokošje perje, kg — 56 K gosje perje » 2 50 » gosji puh	» 10 — »
vse izvrstno, lepo suho, razpošilja po brzovozni pošti ali povzetju ———————.
FRAN PODLIPNIK trgovec, Brika Bosna. Razpisuje se sluiba
organista in cerkvenika:
na Sv. Gori P. Vače p. Litiji.
Prednost imajo izvežbani cecilijanci, oženjeni zaradi oskrbništva gostilne. Ponudbe ustmene ali pismene se sprejemajo v teku 14 dni.
Župni urad na sv. Gori
dnč 20. januarja 1908.
189 3-1
Andrej Zgaga
župni upravitelj.
Zlate iretiijt: Berlii, Pariz, lis iti
TZajbol/. kosm. zobo-
ihtli. srtd-
Ljubljana, SpItaL-Strttar. nI. T
V*
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. 52912
C:
8
Vabilo

na
Minski večer jimonu Gregorčiču.
»Glasbena Matica" priredi v nedeljo, dne 26. januarja pop. ob 5. uri v veliki dvorani hotela „Union"
spominski večer S. Gregorčiču na korist njega spomeniku.
Vzpored bo obsegal govor gospoda prof. dr. Frana lleši&a in 15 pevskih tofck, vse na besede Gregorčičeve zloženih, 8 od teh čisto novih nalašč za to spomenico komp> niranih. Nastopil bode moški zbor deloma sam, deloma pomnožen po oddelku šolskega zbora, mešani zbor in kot solista tenorist Ernesto vitez Cammarota in baritonist Bogdan pl. Vulakovič, oba operna pevca iz Zagreba. — Izvajale se bodo te skladbe: j. Aljaž, .Na bregu* in „Na dani" (novo), moška zbora; P. H. Sattner .Lastovkam", mešani zbor (novo); R. Savin, ,Kropiti te ne smem" (novo); P. H. Sattner, .Zaostali ptič" (novo) in J. Michl, .Človeka nikar" (novo\ pesmi za bariton; A. Foerster, .Njega ni", moški zbor; P. H. Sattner, .O nevihti", mešan zbor (novo); A. Nedved, »Njega ni"; A. Foerster .Naša zvezda", (novo); E.Adamič, ,Pri zibelki", (novo); A. Nedved .Pogled v nedolžno oko", pesmi za tenor; F. S. Vilhar, .Naša zvezda", moški zbor s tenor solo; F. S. Vilhar, „Oj z bogom, ti planinski sveti", moški zbor z bariton solom; A. Nedved, „Nazaj v planinski raj", mešan zbor.
Cene prostopom. — Sedeži 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 61) h se dobivajo v trafiki gospe Šeiarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer prireditve pri blagajni. Besedilo istotam 20 h.	123 3—2
Odbor „Glasbene Matice".
I
I
Povratnic«
Mali »Iran, M.al. allca It, Udu, BiH, Horarakl Hubert, 998411.«, flori JIM. Pl««.,
?nga > ■a.jalnlaaal Orabtn 19, Ueika Lipa, Mki luul«. lom (Titan la Llberee.
Minjalaio« n« Dunaja
I. V.llaalla 1«, II. Tab.rilraiia 4, III. U.(argaiia 77 (r.gal Hanev.f a), III. L* vangaaa« 27, IV Wlt4.ti Ha.plalraaat 19, V Seb»nbr.no«rilraii« 98 a, TI Gani p«. dorferatr. H, Tli. Marlabllaralraiaa 71, Tlll Larcbtnlaldaratra.at ISS, IX Alarratraaa« H X. rar.rlta.alraata U XVIII WUrl.r»nrmi <1 XIX D*bHnr«r Ha.pt.tr <1 «1» ............. M.
aenjalniOna delniška družba « >68
„irs E RCU R"
OunaJ, I WoilzejUe 10,
«. ».pital « aoonnooo Vaaar tafel&d K 8 500 OOO
ttajkalancnojai
mar nakup in prodaja
viteh vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnic, srečk, deviz, valut in denarja
m~ Zamenjava m eskomptirair^e -v®
m+r^hanlh ««t*vnlc ig ohlijici) arečk In kuponov.
Podružnica i v Spljetu. i
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
A l| 01
sprejema vloge na vložne knjižice in na žiro>racun proti \2 |(jobrestim. Vloge na teko£i račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
ItCS" 5°
Io.
Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama.
Podružnica a v Celovoua g
i Rezervni fond t t i i K 200.000« s s s