ni. flevnm
v llDUUani, 9 mm 10. lanuo 19Z3.
Leto LW.
Ishaja veak dan popoldne, haiesnil nedelje ta praznike.
limraH: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst 4 1 D 50 p, večji lasera ti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld peflt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
Uvtmvnlštvo „Slov.
ulica št 8, pritlično. — Telefon št. 304.
,Slov. Rarsia« Knaflova «11 o a it S, L siadatrople
Tele:on stav. 34. sprejema le podpisana la sad ostao fraakOTsa«. _ . ^m ne vraisu fJPB
Posameine Številka:
v Jugoslaviji vse dni po Din V— v Inozemstvu navadu« dni Din 1, nedelje Din 1*25
Poštnina pta:ana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	V Jngfttlarljl v Ljubljani          po po*t:		V Inorcnjstva
	Din 120-—	Din 144 —	Din 21tv—
	t    60 —	. 72-—	» 108*—
	30-—	36-—	. 54-—
1 .......	10-—	. 12'-	
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   £S3?"  po nakazn :l. Na samo nismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
PISMO 12 RIMA.
(Izviren dopis.)
Rim, 4. junija.
Nesoglasja v fašistovski stranki. — Pogajanja glede Reke se še niso pričela. — Italijani smatrajo Reko za del svoje države. — Kdo bo zmagal?
V fašistovski stranki se pojavlja vedno več nezadovoljstva poštenih elementov s samovoljo in afarizmom tistih, zlasti mlajših pristašev, ki so se znali preriniti na vodilna mesta in ki izrabljajo sedaj stranko in Mussolinija v svoje sebične namene,
Posebno značilno je bilo vedenje resnejših fašistovskih poslancev ob priliki govora iz stranke izključenega poslanca Misurija v rimskem parlamentu. Njegova ostra, a po obliki in mislih dovršena kritika sedanjega stanja faši-stovske stranke mu je prinesla odobravanje ne samo nefašistovskih strank, temveč tudi nekaterih fašistov in celo enega člartia vlade. Mussolini ni bil prisoten, a ko je za to izvedel, je dotični-kom zažugal »strogo kaznovanje«. Dotični član vlade, državni podtajnik za poljedelstvo, Corzini, je dal takoj svojo ostavko, ostali fašistovski poslanci pa, katerim je vodstvo stranke dalo ukor, so temu stavili svoje mandate na razpolago.
Tudi v časopisju se fnnože lcririke fašistovskega režima. Posebno ostro kampanjo proti režimu vodi »Corriere della Sera«, najresnejši italijanski list, glasilo liberalnega meščanstva.
Iz zadnjih govorov predsednika Mussolinija, ki jih je imel povodom svojega obiska v Benetkah; vidimo, da ga ti napadi precej vznemirjajo. Tudi njegovo glavno glasilo »II Popolo d' Italia« kaže precejšnjo nervoznost ter označuje opozicijonalna glasila za protidržav-ne elemente.
Ti pojavi absorbirajo vso pozornosf italijanske javnosti Za to ni čuda, da je prihod naše delegacije paritetne komisije ostal precej neopazen. Sicer pa je italijanska vlada sama dala časnikom migljaj, da ona od dela paritetne komisije ne pričakuje posebnih uspehov, temveč da želi urediti sporna vprašanja direktno z Beogradom. V resnici do sedaj ni bilo niti ene plenarne seje paritetne komisije, dasi so naši delegati že ves teden v Rimu. Le predsednik italijanske delegacije, sen. Ouartieri, je večkrat posetil dr. Ryba"fa, ki je imel tudi daljši pogovor s Contarinijem. O teh pogovorih ne prihaja nič v javnosti; le toliko se s poučene strani v včerajšnjih listih poroča, da se pričakuje od-
'.'■.-1___'!'"   1 1 i^^WttW^Jga
I ločbe in nove instrukcije iz Beograda, kar bi dalo slutiti, da je Ouartieri predložil nekako novo rešitev reškega problema.
To potrjujejo tudi nekateri dogodki zadnjih dni, ki dovolj jasno kažejo, da smatrajo celo vladni krogi v Italiji Reko kot del svoje države. Tako je bil znani dr. Grossich, prej Hrvat, sedaj reški aneksionist, imenovan za senatorja kraljevine Italije, dasi je za to po statutu potrebno italijansko državljanstvo; nadalje je bila ustanovljena na Reki narodna milica kot pododdelek italijanske milice. Pri ustanovni slavno-sti so člani milice prisegali zvestobo la-
J. W.:
Pisma iz Srbije.
m.
PanČevo, v maju 1923.
Gospa Nuša, to pismo prejmete po
zračni pošti. Mogoče je prvo, ki dospe do Vas po tej poti; vsaj prvo je, ki ga jaz oddam s »poste aerienne«.
Tu v Pančevu je postaja, to se pravi, pristanišče aeroplanskega prometa, ki veže vsak dan Bukarešto s Parizom. Seveda pride to pisemce do Vas po ovinku via Budimpešta in Praga. Ker Vam nimam nič nujnega poročati, je zakasnitev brez pomena. V par letih, ko se zračno omrežje zgosti, dobi tudi Ljubljana svojo postojanko. Mislim si jo tam kje na Posavju, najbrž na sedanjem letališču aviaričnega oddelka ali pa na prostoru sedanjih smodniŠnic, ki bodo dotlej seveda izginile s površja.
Vi, ki se zanimate za vsakršne pojave v kulturnem svetu bolj ko za vsakdanje ništrce, ste gotovo doznali, da se je pred dobro 14 dnevi pričel redni vsakdanji zračni promet, potniški in poštni, med Bukarešto in Parizom. Vmesne postaje so tu v Pančevu — Ime ji je Beograd, dasi je ta okoli 10 km od tu oddaljen — v Budimpešti; Pragi
škemu kralju in laškim zakonom, ob aktivnem sodelovanju italijan. oblasti
Da so ti dogodki zelo čuden uvod za jugoslovensko - italijanska pogajanja, ki bi morala dovesti do vrnitve reške konstituante in evakuacije Reke od strani laških, civilnih in vojaških oblasti, je menda jasno. Vsekakor ne kažejo na laški strani preveč volje za pravično rešitev reškega problema v zmi-slu rapallske pogodbe.
Težko je prorokovati uspeh sedanjih pogajanj. Zdi se, da bo treba precej potrpežljivosti: dobil bo, kakor v vojni, partijo tisti, ki bo imel močnejše živce.
»POSEBEN NAROD!"
»Poseben narod smo!« tako je vskliknil v svoji gorečnosti g. dr. Korošec nedavno v narodni skupščini o nas Slovencih. »Poseben narod smo!« je za-šumelo po naših šumah in livadah. »Poseben narod smo!« se razlega in odmeva po vsi naši mili ožji domovini... Poseben narod s svojim posebnim jezikom, s svojo posebno kulturo, s svojo posebno preteklostjo; poseben narod, ki stremi tudi za svojo posebno bodočnostjo! Poseben narod smo, tako oznanjamo m proglašamo v svet in prav nič ne mislimo na to, kako bijemo s tem sami sebe po zobeh, prav nič se ne zavedamo, kako segamo po orožju, ki smo ga stokrat izbili svojim sovražnikom iz rok, da ga rabimo zdaj — no, vedi vrag, v kake, a zdi se, da v samomorilne namene! Roko na srce, gospoda: če bi bil pred desetimi leti nastopil kdo s takimi trditvami, ali bi ga ne bili uni sono obsodili na — Studenec?
Mislim, da pokojni dr. Krek pri nas vseh še nekaj velja, in uverjen sem. da bi se dvignil vihar ogorčenja, če bi kdo izrekel mnenje, da je bil kak bebec. A Čujmo, kaki so bili njegovi nazori v tem pogledu! V svojem imenitnem govoru, ki ga je govoril dne 16. januarja 1909 v deželnem zboru kranjskem glede Bosne in Hercegovine, je izvajal med drugim: »Gospoda moja! Mi se zavedamo prvič, da sta geografično ti dve deželi združeni z nami in da govorimo o sebi ko govorimo o Bosni in Hercegovini, da govorimo o svojem domu in svojih ljudeh. Poglejte karto! Vsak razumen človek, ki pozna nekoliko gospodarski razvoj, bo vedel, da označujejo enotnost v gospodarskem ozira vodne ceste, poleg njih železnice In z železnicami pota in vsa druga občila. In tukaj vali sinje valove Sava, doma pod našim Triglavom in vodi po svojih pritokih v osrčje Bosne in Hercegovine. Vsa Bosna In Herce-
govina, vsa Slavonija in Hrvatska, velik del Štajerske — ravno naš del — in velik del Koroške, koder prebiva naš narod, spada k tej zemlji. Naša je ta zemlja, ki jo mora geograf po njenem značaju oceniti kot enoto, ki jo pa tudi mi po svojem srcu cenimo in ljubimo kot svojo domovino. Gospoda moja! Ne samo zemlja, za katero gre, tudi narod je naš* narod. Mi ne govorimo o tujcih, ko govorimo o Bošnjakih in Hercegovcih, to so naši ljudje. Razumen in pameten filolog, ki ne upošteva samo tega, kar se je zgodovinsko razvilo pod danimi pogoji, marveč ki življenje jezika študira v narodu samem, mi bo priznal, da. ko gre za to, da se oceni jezik, je odločilna dialek-tologra. Dialekti so živ dokaz ljudske tvorbe jezikovne, in filologi so konstatirali, da od Z*le do Črnega morja ni mr> goče naitl filologu prehoda pri teh dia-lektiTi. Tu gre venomer: eden se z drugim zliva, eden v drugega preliva. In da s filološkega stališča še bolj okrepimo to trditev, moram navesti, da je za značaj jezika merodaino glasoslovje. Glasovni zakoni pa so od Zilskega do Bolgarskega eni in isti. In če je bolgarski narod izgubil svojo deklinacijo in svoj infinitiv in pridobil pod tujim vplivom člen, je bolgarski jezik nekoliko težje umljiv za nas. Glede hrvatskega ali srbskega jezika pa vemo vsi, da še danes Slovenec in Hrvat popolnoma bratski občujeta drug z drugim. Tu ni treba nobene slovnice, nobenega slovarja, temveč kakor povsod in vsakemu, ki pride iz drugega okoliša, je treba le prilagoditi uho prozodiji, akcentu. Tako stoje razmere, gospoda moja! Tukaj ne moremo govoriti o večin jezikih, o večin narodih. En jezik je to in en narod ... Pri teh raznih dialektih, ki se prelivajo drug v drugega, pa vidimo, da ne stoje koordinirani, da bi eden bil poleg drugega, ampak ti dialekti se čudovito menjajo. Ruski vse-
učiliški profesor Boudoin de Courtenay je dokazal, da je jezik beneških Slovencev mnogo bolj podoben hrvaščini kakor slovenščini. Vi imate na Koroškem imena krajev, ki dokazujejo, da so tam stanovali ljudje, ki so govorili hrvatski dialekt. Govori se torej o naši zemlji, o našem jeziku, o našem narodu, ko se govori o Bosni in Hercegovini, ko se govori o narodih, ki na tej zemlji prebivajo. Zato je razumljivo, da nam o vsakem dogodku, ko postanejo vezi našega skupnega edinstva ožje, srce gorkeje bije . . . Gospoda moja! Ne bom dalje govoril o tej stvari o tem dejstvu. Dovolj sem pojasnil, da imamo pravico želeti, da bi ta edinost med nami ki jo imamo po zemlji in po jeziku, da bi se ta edinost v državnopravni obliki pokazala. Gospoda moja! Pri tej priliki naj se tudi dotaknem vprašanja, kaj je s Srbi? Kdor sodi Srbe po tem, kakor jih sodi tisti tip nemškega žurnalista, ki se norčuje iz svinjskih pastirjev, ker stranka, kateri pripada, od njih nima nobenega dobička, ta Srbov ne pozna. Tisti tip žurnalista piše o Srbih tako, da mora Slovanu rdečica sramu politi obraz, ko čita, kar piše. Tako pisanje je krivično. Srbski narod, gospoda moja, so naši Neapolitanci. Povsem se vidi, da prevla-
duje v njih poezija in ne realnost. Ako hočeš poznati srbski narod, pojdi gledat, kako se srbski kmet, ko orje, razgovarja s svojim volićem in kako poje. Videl boš, kako vse njegovo delo preveva poezija . . .«
Dovelj tega! To so druge besede, kot jih čujemo dandanes! Res jc nemara, da je bil dr. Krek po svojem mišljenju Avstrijec, a eno je gotovo, da je z gornjimi izvajanji nepobitno dokazal, da smo Slovenci in Srbi en narod! En narod od Žile pa doli do Črnega morja, ia misel ie bila nekdaj naš ponos, ta misel je bila steber, ob katerem so se kvišku spenjali naši upi naše nade. Zdaj pa hočemo biti naenkrat — poseben narod! Ako pojde tako naprej, se lahko zgodi, da pridemo nekega dne do istega zaključka, kot so prišli med vojno v svoji zaslepljenosti bratje Bolgari da namreč tudi mi Slovenci nismo Slovani, da smo si le prisvojili slovansko govorico, da pa smo bogzna čigavi potomci! Morda celo Germani , . ., saj smo tako ponosni na svojo — nemško kulturnost! Zares, Slovenci smo v več kot enem pogledu poseben, če ne celo še prav poseben narod! Človeka kar mika, da bi napisal satiro!
Italijansko zanimanje za našo zunanjo politiko.
Italijanski listi so dan na dan polni poročil o naši zunanji politiki Nekaj jih je, ki presojajo naše razmere še precej objektivno, večina pa stoji v vrsti naših inozemskih nasprotnikov in se nič ne razlikujejo od Madžarov v potvarjanju resnice. Med najboljše in najvestnejše inozemske poročevalce o Jugoslaviji spada sotrudnik milanskega »Corriere della Sera«, kakor smo to že ugotovili. Sedaj piše o naši zunanji politiki
Uvodoma pravi, da nima namena, kritično premotrivati zunanje politike države SHS, ki je zelo delikaten argument za najprevidne.Šega opazovalca, najdelikatnejši pa za italijanskega. Generalne črte jugoslovenske zunanje politike pa so znane in vidne. Sistem, katerega se drži Jugoslavija in v katerem skupno s Češkoslovaško tvori en izmed vogelnih kamnov, je mala antanta. To je sistem, ki je trenotno integralen del francoskega kontinentalnega sistema, in kot tak bi moral eksistirati pred vsem v protinemški in protiruski funkciji; podrejeno, in ta funkcija bi bila rezervirana specijalno Jugoslaviji, bi moral služiti tudi kaki protiitalijanski hipotezi V vsakem slučaju se mora ves sistem spontano skladati s francoskimi Interesi Tako je službeno.   V Jugoslaviji se v
pogovoru o splošni politiki proglaša za najnormalnejšo francoska in dostavlja se vprašanje, zakaj se tudi Italija ne drži te politične direktive. V sedanjem položaju za državo SHS ni druge potrebe, nego da samo afirmira francosko politiko. Sistem male antante, čeprav podrejen Franciji, služi Jugoslaviji kot zaščitni sistem in kot jamstvo za pridobljeni teritorij. Ne lažejo Jugoslovcni, kadar pravijo, da je mala antanta za nje pogodba za mir in splošno varnost. V resnici se država SHS nima dosti pečati s splošno evropsko politiko. PaŠić in Nin-čiić prepuščata to polje, brez ljubosumnosti Benešu. Akcijska sfera SHS se praktično omejuje na podonavski in balkanski svet.
Kar se tiče velesil, ni nobene, od katere bi se sprejelo kako pokroviteljstvo, čustvo neodvisnosti je bilo pri Srbih vedno zelo živo in njihovi državniki imajo že dolgo skušnjo za občevanje z najveljavne;š?ni? in znajo dobivati od njih največje koristi, ne da bi postal! orodje v njihovih rokah. Neprijetno bi jih zadel preveč pokroviteljstvo doneč glas, tudi ako bi prišel s francoske strani General Lerond je prišel inspicirat jugoslovenske garnizije. Šel je tudi v Kotor, da vidi, za koliko mornarico je
in Strassbourgu. V treh urah dospe le* talo semkaj iz rumunske prestolice in v dveh urah je v glavnem mestu Madžarske; na večer istega dne pa dospe v Pariz, seveda, če so vetrovi ugodni.
Davi sem prispel na belem »Kara-gjorgju« po Dunavu v Pančevo, to čedno, bogato banaško mesto. Ko sem opravil svoje službene posle — o njih Vam hočem pripovedovati ustno tam pod senčnato lipo pred Vašim dvorcem — sem se namenil ven iz mesta na piano, na aerodrom. A vedite, gospa Nuša! Ne pride se tako hitro ven iz takega banaškega mesta. Če tudi ne šteje dosti več ko svojih 20.000 prebivalcev, zavzema vendar jako razsežen prostor; zakaj hiše so po večini pritlične ,ulice pa široke: pravcato nasprotje h gomili poslopij, ki tvorijo naša, še bolj pa dalmatinska ali laška mesta.
Aeroplan, ki se je spuščal k tlom, mi je kazal smer, ki sem jo ubral, da bi prišel na vzletišče. Dospem do zadnjih hiš — cigan ček mi prestreže pot, proseč me za cigareto — in že uzrem na planjavi sive stvore. Ko se jim približam, spoznam letalni park: dva šatora in štiri aeroplane. Vstopim v kolibo, predstavim se činovniku v beli uniformi, pokažem mu legitimacijo, ki mi je dobro služila kot »oassepartout«, In mu
povem svoj namen: da bi si rad ogledal tako potniško letalo. Kako vljudni, uslužni so bili vsi gospodje!
Baš so pripremljali zrakoplov, ki naj jutri poleti iz Pančeva. Stiristopet-deset litrov bencina je treba naliti v oba rezervoarja, da bosta polna. Neki posebni čut ima človek ob pogledu na tak stroj: tu podiva na trdnih tleh kot negiben stvor, da se ti požene kot zagonetna pošast iznad peščene planjave. Čim zabuči propeler, in se dvigne v drznih kolobarjih v zračno višavo, da leti dalje po volji človeka, ki ga ravna in vlada. V osrčju mu je čvrst motor z 12 cilindri ki proizvajajo 370 konjskih moči: v sekundi preleti do 50 metrov. Kaki polži so pozemeljski kolesarji v primeri s takim brzoletom!
Ograd je mu je iz aluminija, krov letalnih ploskev in ovoj trupa je povoščeno fino platno. Trojno smer: naprej, navzgor, navzdoi uravnava pilot s svojega sedeža s pomočjo žičnih transmi-sij, s katerimi pregiblje krmilo in krilci dvojnega krova. Ves mehanizem je videti jako preprost, in vendar je tako zanesljiv, da se doslej na vsej zračni progi, ki jo oskrbuje »Cle Franco-Rou-tnain de navigation aerienne« ni pripetila še nobena nesreča. Tako mi je s ponosom zatrjeval mladi Francoz, direktor te postaje,
Zlezem v potniško kajuto. To Vam je tesen prostor, odmerjen za štiri osebe; za vsako je namenjen nizek pleten fotelj ček. Da v njem varnejše sediš, kadar se leteči zmaj ob pritisku vetra na-giblje sedaj sem, zdaj tja, si lahko okoli prsi otvezeš podpas, da tvoriš s svojim nepremičnim sedežem en sistem. Ob steni pa so pri vsakem sedežu okrogle line, slčne kakor jih poznamo iz lad'jskih kabin. Ni dosti prostora v taki celici — dober kvadratni meter za vsako osebo. Zato pa moraš lepo mirno sedeti kakor otrok, ki so ga privezali h konju na vrtiljaku, in strmet; na svet pod seboj. Poleg pilota je še en sedež za potnika; vsega skupaj se more voziti največ šest oseb; dovoljene teže za tak avion pa je 517 kg — to je napisano z velikimi črkami na trebušini Debelušni potniki potemtakem niso dobrodošli, celo odklonijo jih, Če se nabere dovolj pisemske pošte, s katero zama-še vse praznine v prostoru, da spravijo letalo v ravnovesje.
In s tako pošto bo letelo jutri, ako Bog da, to moje pismo za Vas, gospa Nuša,
A propos! Zadnjič sem Vam pisal še iz Beograda. Med tem na sem se mudil že v Sremskih Karlovcih in v Novem Sadu. O Fraški gori ste že čuli da je to edino hribovje v Sremu, kjer je
sicer vse zgolj ravnina, bogata, rodovitna, skrbno obdelana pokrajina. Pšenica gre že v klasje in turšcica že poganja iz črne zemlje, ki je baje ni treba nič gnojiti. Že par .tednov traja huda suša — kakor pri nas — in sopotnik mi je dejal, da bi pomenilo mlijardni dobiček, če bi padla čez noč »kisa«. Ta želja se je še tisti dan izpolnila.
V Karlovcih sem izstopil, da s! ogledam zanimivo mesto, sedež srbskega patriarha. Bilo je v nedeljo dopoldne.
Na ulicah le malo ljudi, vse nekam mrtvo. Vrata pravoslavne saborne cerkve — mogočne, slogovite stavbe — kakor tudi njene sosede, katoliške župne cerkve — pridigar je oznanjal božjo besedo le pičlemu številu pobožnic in še manjšemu pobožnikov — so bila na stežaj odprta. Kje so ljudje? »Litija« za dež je in procesija je šla ven iz mesta »v žito«. Tako sem izvedel od stražnika in isto sem čital na plakatih. Z javnim oglasom torej vabijo vernike k prošnjemu obhodu. Pri nas še nismo toliko napredovali
»Litija« se vrača v mesto. Bande-ra, dolga vrsta molilcev, duhovščina v svilenh omatih, pod nebom impozanten svečenik s tiaro na glavo, z zlato palico v roki, molitve in petje v koru — tout comme chez nous!
tam prostora. NI čudno, ako si želi Jugoslavija mornarico, čudno pa je, da je bil francoski general tako nepreviden, da Je naglaSal politiko, ki se med Francijo in SHS skončuje v Italiji! Francijo ljubijo v Beogradu s Častjo, cenijo kredite, občudujejo jezik in kulturo, toda zraven mislijo, da se od same Francije ne more živett Velesila, h kateri instinktivno kipi vse ljudstvo, je Rusija. Ruski narod je globoko zarisan v srbsko du5o. Anglijo in Ameriko čutijo tako nekako od daleč. Novi nemški dlplomatični zastopniki so se uvedli tu z dobrim imenom kurtoazije in vsestranske potrpljl-vosti
Z najdirekfnejSo pozornostjo opazuje ljudstvo treh imen podonavske in balkanske rodove. Nikake antipatije ni do Avstrijca, ki je politično povsem neškodljiv, nasprotno pa jo vzbuja Madžar. Srbi ga sovražijo kot bojaželjnega soseda in kot protislovanskega nasprotnika, pa tudi pri Hrvatih nima simpatij, ker so se morali z Budimpešto bo-
riti za svojo narodnost Glavna napaka Madžarov pa je, da so tu, na veliki planoti, na katere obrobku se dviga Češkoslovaška, in ta planota bi bila lahko vsa slovanska. Cehoslovaki imajo, med sosedi, prvo mesto v srcu in politiki SHS. Med tem pa sega slovanski čut zelo oslabel do Poljske, ki je daleč In ki je protiruska. Misli se manj na Romunsko, več pa na Bolgarijo, pri kateri se pričakuje znosno sosedstvo. Grki jih zanimajo, kolikor držijo del Makedonije. Solun je navezan na Staro Srbijo mnogo bolj nego katerokoli jadransko pristanišče.
Na vzhodu, severu in jugu ima Ju-gosloven z Albanijo vred   6  mejaše v,
sedmi je Italijan.
Caprin zaključuje: »Toda ItalQa Ima svoje mesto ločeno, prav posebno, težko in delikatno določljivo. Treba o njem spregovoriti čisto posebe.« — Pričakujemo, da skoro objavi Caprin svoj napovedani sestavek o italijanskem sosedstvu.
Prekmursko cerkveno vprašanje.
Po veri je v Prekmurju največ katoličanov, namreč 66.602, kolikor jih Izkazuje ljudsko štetje z dne 31. januarja 1921. Evangelijčanov je 24.828, Zidov $42, na ostale vere jih pa odpade 52,
Židje Imalo samo dve cerkveni občini, in sicer v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi. V tem kraju imajo svojega rabinca, v prvem pa smo kantorja, kajti aoboških Zidov pravovemost ni več tolika, da bi ne zadrgnila svojega moS-njička pred stroški za vzdrževanje rabl-nata. Svojo visio cerkveno oblast imajo prekmurski Zidje v Varaždinu. Protc-stantovsKih cerkvenih občin je deset. Scnijorja imajo v Soboti, superinten-denta pa v SobotiSču. Glede bogoslovnih Sol so navezani na tujino, vsled česar ne moremo pričakovati jugoslovensko usmerjenih pastorjev v Prekmurju, dokler ne dobi Jugoslavija lastne evangeličanske bogoslovnlce v Zaprebu ali pa kje v Banatu. Ureditev tega vprašanja je nujna, da se ne okuži v tujini evangeličanski podmladek, ki izide v narodnem duhu vzgojen iz soboške gimnazije.
Ker pa je v Prekmurju največ katolikov, je za nas v državnem in narodnem oziru največje važnosti vprašanje prekmurskih katoliških duhovnikov. Prek-murec gre sicer veliko po svetu, toda tudi iz tujine se vrača veren domov, in duhovščina ima nanj velik vpliv. Toda ta misli In čuti še vedno madžarsko. Nekateri niti ne prikrivajo tega svojega mišljenja, drugi so navidezno mirni in lojalni, toda na tihem rujejo kot krti in izpodkopavaio njivo, ki jo obdelujejo jugoslovenski narodni delavci. Obračajo se ne le do odraslih, ampak tudi do šolske dece, ki pozdravlja sicer slovensko, svoje duhovnike pa madžarsko, česar gotovo ne dela iz lastnega nagiba. To tajno delo ne gladi samo potov prevratnim elementom, ampak utegne postati v kritičnem trenotku tudi usodno, kajti o tem ni dvoma, da bo Prekmurec od obeh činiteljev, ki Imata odločilen vpliv na preprosto ljudstvo, prej poslušal duhovnika kakor pa učitelja. To pa posebno zato, ker prihaja v poštev kot gojitelj državnega in narodnega duha le učiteij-prišlec, kajti domači učitelji tiče" še več ali manj v starih okovih, česar jim celo ne moremo zelo v zlo šteti, ker so dihali nam nasprotni zrak od mladih let do današnjih dni, ki jih pa še niso mogli izpre-obmiti iz Savlov v Pavle in jih napraviti za naše apostole. Da niso to, je dejstvo, ki se ne da prikriti s skrivanjem za prekmurŠčino, zlasti Če pobija hlinje-no ljubezen do tega narečja madžarščina kot občevalni jezik.
Gospod, katerega sem bil službeno posetil, me je v svoji prijaznosti odve-'del na patriarhov dvor, češ da si moram ogledati tudi to znamenitost, stolico prečanskega srbstva. In doživel sem tam tako lepe vtiske, da jih nikdar ne pozabim. Gospa Nuša, predočite si magnatski dvor, zgrajen v Čistem renesančnem slogu z obširnimi hodniki, obloženimi s preprogami, z bogato in okusno opremljenimi notranjimi prostori — tak Vam je zavičaj cerkvenega kneza. V veliki dvorani zavzema eno steno veličastna slika Petra Jovanovl-ca »Seoba Srba«. Saj poznate to sliko, gospa Nuša, če ne drugače, z razglednic: v ospredju stopa ranjen srbski seljak, na konju gazdarica z detetom v naročju, v ozadju barjaktar, svečeniki m vojska. Težko je, tako živo sliko opisovati.
Patrijarhu se nisetrl mogel poklonit! — ga nI bilo doma — pač pač njegovemu namestniku episkopu, odličnemu, veleizobraženemu možu. Povabili so me k opoldanski mizi. Ne sodi vse v to pismo, da bi Vam pripovedoval, kaj sem v tišti izbrani družbi doživljal in o sem smo se razgovarjali. Bilo nas Je do dvajset gostov, med njimi arhimandrit, k: je mnogo potoval in pozna vatikanske zbirke ne manj kot monakovske In berlinske muzeje, profesorji teologije — v Karlovcih je duhovski seminar — med njimi dva ruska begunca. .Vaj M
Da ne bodo podirali drugi tega, kar
gradi s požrtvovalnostjo narodno uči-teljstvo, za to mora skrbeti država, ki mora dobiti čim prej kolikor mogoče enotno lice. Vsled tega si mora šteti v svojo dolžnost, da spravi v Prekmurje narodne duhovnike. Med Prekmurci deluje sedaj 27 katoliških duhovnikov, od teh pa se čutijo Slovence samo štirje, od katerih se pa eden vsled plahosti in iz strahu pred svojim madžaronsklm glavarjem ne upa udejstvovati na narodno-prosvetnem polju.
Prekmurje spada namreč* le vedno pod sobotišlco škofijo. W mu pošilja bolj afl manj jezika ogrskih Hrvatov zmožne duhovnike, od katerih ne moremo pričakovati ljubezni do nale države, če Domislimo, v kako šovinističnem duhu vzgajajo madžarske šole svoj naraščaj.
S temi duhovniki dosegajo Madžari dvojen uspehi prvič nameščajo med ogrskimi Hrvati trde Madžare, češ da jim primanjkuje jezikovno sposobnih duhovnov, drugič pa vzdržujejo pri nas z omenjenimi svojimi odposlanci tihe agitatorje, ki naj bi tvorili vez med Madžarsko in Prekmurjem.
Da se temu odpomore, le treba Prekmurje tudi v cerkvenem ozira ločiti od Madžarske in ga priklopiti mariborski škofiji. S tem bo sicer Janez Mikeš. škof v Sobotišču. prikrajšan na svojih dohodkih, toda bolj kot škofovski gmotni viri mora biti za našo državo merodajna državna korist. Da bi se nastavil za Prekmurje samo generalni vikar, kakor si je želel nekdanji »prekmurski parlament«, s tem se ne smemo zadovoljiti, ker obstoja nevarnost, da bi bil generalni vikar še slabši kot Mikeš.
Tudi jugoslovenski škofi so spomladi leta 1921. v Rimu posredovali v tem smislu, da bi se rešilo prekmursko vprašanje z imenovanjem generalnega vikarja. Ce bi se sprijaznila z njim i naša država, mora na vsak način gledati, da mu pridobi neodvisnost od madžarskih cerkvenih velikašev.
Naj se misli o narodni zavednosti naše demače duhovščine tako ali tako, to je gotovo, da bi se okrepila narodna zavest z domačimi duhovniki. V političnem oziru bi sicer dobili nekaj klerikalnih agitatorjev, klerikalcev pa bi ne bilo zato v Prekmurju nič več, kot jih je sedaj.
Zato naj posvete" naši poslanci i temu vprašanju svojo pozornost, ker ni treba, da bi bilo Prekmurje celo glede tega zadnje.
Globok vtis govora zunanjega ministra.
Vsa parlamentarne skupin* soglasno odobravalo dr. Nin&cevo zunanjepolitične smernice. — Zadovoljstvo skupščine o stališču vlade v vprašanju koroških Slovencev« — Viharno ogorčenje
skupščine proti Madžarski,
— Beograd, o. junija (Izv.) Ekspoze* zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki ga je imel ob 10.30 dopoldne na včerajšnji seji narodne skupščine, je bil eden naj-
obsežnejših in najmarkantnejših njegovih ekspozejev. Podana Je bila skupščini jasna in odkrita beseda o naši zunanji politiki Zunanji minister je o aktualnih zunanjepolitičnih problemih in zadevah govoril odkrito in iskreno, tako, kakor so stvari v resnici, brez vsakega olepšavanja In prikrivanja. Govoril je o vprašanjih, ki so za našo državo zelo delikatne in resne, odločno besedo in je pričakovati da bodo te odkrite in pomembne besede dobile odmev in pravo razumevanje na mestu, kamor so bile naslovljene. Zunanji minister je bil v gotovih, naše narodne manjšine zade-vajočfli  vprašanjih skoro brezobziren.
Ekpoze je radi tega In radi svoje globoke zamilljenosti napravil na celokupno zbornico naglobokejši in najugodnejši utis. Včerajšnji dan je povodom govora zunanjega ministra dovolj zgovorno dokazal, da je parlament, čeprav je izgubljal ves teden v neplodnih notranjepolitičnih in strankarskih debatah, solidaren in soglasen, kadar gre za naše vitalne in važne zunanjepolitične probleme. Skupščina z vsemi parlamentarnimi frakcijami se je zlila v enotno fronto ogorčenja, ko je začel zunanji minister govoriti o našem ncvzdržljivem razmerju do Madžarske in postopanju madžarskih oblasti in iredentističnm organizacij proti našim, v Madžarski bi-vajoČim državljanom oz. sorojakom. zbornica pa je rudi pokazala solidarnost in splošno nezadovoljstvo, ko je minister dr. NlncJfc začel s statističnim! podatki In offdSelnlmi ugotovitvami pojasnjevati položaj koroška Slovencev v avstrijski republik!. Odstavek o koroških Slovencih je v zbornici izzval viharno ogorčenje in v vrstah slovenskih poslancev splošno zadovoljstvo, da je enkrat vlada imela pogum, jasno Izraziti svoje stališče. Skuščina ie priredila pravo manifestacij za koroške Slovence.
Ogorčene manifestacije so se pojavile, ko je minister dr. Ninčič govoril o položaju napram Madžarski, našemu nepomirljivemu, povsod konflikte iska-jočemu sosedu. V tem momentu je v zbornici nastala napeta atmosfera, ki je eksplodirala v demonstrativne vzklike proti Madžarski in celo proti madžarskemu poslaniku, ki se je nahajal v diplomatski loži. Ko je dr. Ninčič navajal kako obstojajo na žalost in sramoto po petletnem miru na Madžarskem še vedno taborišča za intemirance in ujetnike, v katere se vlačijo naši državljani in na Madžarskem živeči sorojaki, tedaj je nastal v zbornici vihar ogorčenja in protestov. Čuli so se vzkliki: »Treba je internirati pri nas vse Madžare! Hočemo represalije: Mi smo zmagovalci!« Značilen pa je bil tudi vzklik dr. Korošca: »Internirajte tu madžarskega poslanika!« Vzkliki so čimbolj naraščali in nastal je pravi vihar v zbornici. Najznačilnejša vzklika sta bila: »Internirajte ves Novi Sad! V državni službi je protidržavnih madžarskih uradnikov Z% \ Represalije! Represalije!« Položai v zbornici je postal zelo poostren. Madžarski poslanik je radi te demonstracije zapustil diplomatsko ložo. Zunanji minister dr. Ninčič pa je na te vzklike mirno reagiral da naša država ima že toliko drugih uspešnih sredstev na razpolago, da ji ni potreba za enkrat izvajati represalij proti
seveda zanimal »menu« našega obeda, a o tem Vam povem rajši ustno, ko dar me boste hoteli poslušati; le toliko Vam lahko zaupam, da kuharska umetnost tu prav nič ne zaostaja za našo n da bi tudi Vi z isto slastjo okušali rujno kapljico fruškogorsko. kakor je meni prijala, dasi ste sicer abstinentka...
Ko sem pod večer dospel v Novi Sad je Že deževalo. To Vam je lepo trgovsko mesto. Ob glavni cesti so same trgovine na debelo in drobno, vmes pa se vrste banke in banke. Na ulici in v kavarni čujete skoraj več madžarske in nemške kakor srbske govorice, vendar je lice mesta vseskoz srbsko. O Ujvide-ku skoraj ni več sledu.
Drugi dan sem opazoval živahno vrvenje na trgu. Kmetice Srbkinje, Slovakinje, Madžarke in Rumunke — vsaka v svoi lepi narodni noši — prinašajo semkaj domače pridelke. A kaj vse to- Novi Sad ima veliko žitno borzo, ki določa cene žiro aa vso državo, saj je tu glavno tržišče bogatih ba-ških in banaških žitnic. Kak kontrast k temu živahnemu, vrvečemu mestu se nudi onkraj Dunava v starinskem Pet* rovaradinu! To Vam je tip stare graničarske trdnjave, ki jo obdaja še dandanes mogočno ztdovje, nad njo pa strmi dol: v Dunav siva citadcla s grmado vojašnic in utrjenih stolpov. Tostran reke pa Novi Sad, moderno mesto v veselem raznjabu,
Tu sem našel prijatelja Srba, pobratima izza vojnih let. To je bilo iznenađenje, to nama je bilo skupnih spominov! Da bi v dolgočasju ne čakal po-nočnega vlaka, s katerim sem se nameraval odpeljati me je prijatelj povab 1 v novosadsko zabavišče, v »Chat noir*. Res, s prav črnim mačkom sem odhajal; zakaj tako glupega sporeda, kakor so ga izvajale »umetnice« in »umetniki« tega večera, še nisem doživel a kako navdušeno so jim ploskale mesnate roke židovskih verižnikov! Če bi ne bi imel prijetne družbe prijatelja in njegove duhovite soproge, bi me bili veseljaki kot banavza, nedovzetnega za take umetnije, izstudili, če bi jim prej ne pobegnil. Mi je pa cigan s prvo violino v ljubljanski »Zvezdi« kakor mali Paga-nini...
Pismo se mi je zategnilo. Ne smem je nadaljevati, sicer bo za »zračno pošto« pretežko in morda bi ne dospelo v Vaše roke. gospa Nuša.
Danite za „R 0 E CI KRIZ"!
madžarskim državljanom, bivajočim na našem ozemlju.
V splošnih in previdnih stavkih se je pa zunanji minister spomnil delikatnih vprašanj, ki so sporna med našo kraljevino in Italijo. V parlamentarnih krogih so takoj opazili, da je dr. Ninčič iz previdnosti in kurtaaz;je zaenkrat prešel preko težkega In mukepolnega položaja, v katerem se nahajajo naši jugoslovenski sorojaki na Primorskem in v Istri
Mnogo odločnejši pa le M nastop zunanjega ministra za konoške Slovence. Izraz«! je odkrito nezadovoljstvo naše vlade o postopanju avstrijskih oblasti e brezmoči dunals"..© centralne vlade, ki nima toliko moči in avtoritet, da bi zaukazala koroški pokra!lnsV| vladi nal spoštuje določila saintgermen-ske mirovne pogodbo o narodnih manjšinah. Iz zadevnega pasusa ekspoze ia jc med vrstami brati odličnost naše vlade, da mora temu neznosnemu razmerju na Koroškem biti enkrat konec. V tem cziru so klerikalci stališče naše vlade odobravali in dr. Kulovec je v poznejši debati priznal, da mu je bil ekspoze" zunanjega ministra simpatičen.
Kar se tiče splošnih ciljev nase zunanje politike, ki jih je koncem svojega ekspozeja razvil zunanji minister, vlada v parlamentu splošna sodba, da so te smernice edino pravilne. Z velikim odobravanjem in iskreno simpatijo so vse skupščinske frakcije sprejele na zna_ nje ministrovo iz'avo. da le temeljna Ideja nafo zunanje politike — vsestranska miroljubnost
NEKATERI MARKANTNEJS1 ODSTAVKI IZ EKSPOZEJA.
K včeraiSnjemu kratkemu ekscerp-tu ekspozeja zunanjega ministra priob-čujemo danes nekatere markantncšše odstavke, ki so vzbudili v zbornici splošno pozornost in odobravanje.
Razmerje do Mrdžarske-
Zur.anii minister ie izjavil: NaSi od-nošaji do Madžarske ne morejo biti vse dotlej normalni, dokler ni izvedena v tej deželi demilitarizacija. (Odobravane.) V marsičem postopajo Madžari zelo netaktno, zapirajo in ubijajo naše ljudi (klici ogorčenja!) Tako postopanje je daleč od tega, da bi privedlo k izboljšanju naših sosednih odnošajev. (Posl. Pribičevič: »Madžarska postopa kakor da bi bila zmagovalka! Poslanec dr. G r g i n : »Internirajte vse Madžare v naši državi! Mi smo zmagovalci!« Posl. Vojislav J a n i i 6 : »Internirajte ves Ncvi Sad!« Posl. dr. Korošec: »Internirajte madžarskega poslanika!« Posl. dr. G r g i n : »Uporabite te represalije! Zaprite vse madžarske anti-državne uradnike!« V zbornici je postajal položaj čim boli kritičen.)
Ko se je vihar polegel, je minister dr. Ninčič mirno pripomnil: »Jaz sem odkritosrčen in Vam želim povedati vse, kakor je v resnici položaj. Ninčoč je začel nadaljevati s svojim ekspoze-jem o politiki grofa B^thlena pred in po potovanju v Pariz. Ta izvajanja so vzbudila v radikalnih vrstah pravo burjo in neki radikal je vzkliknil: »Okupirajte Madžarsko!« Pri tem vzkliku je madžarski poslanik v znak protesta zapustil madžarsko ložo.
ODLOČNA BESEDA ZA KOROŠKE SLOVENCE.
Govoreč o odnošajih napram Avstriji, o sklenjenih konvencijah, jc končno zunanji minister v odločnih besedah preciziral stališče naše vlade v vprašanju naše narodne manjšine na Koroškem. Zunanji minister je konstatira!, da je položaj Nemcev pri nas mnogo boljši, nego položaj naših sorojakov na Koroškem.
Zunanji minister je za tem navajal frapantne statisiične podatke o šolstvu, ki so vzbudili v zbornici vihar ogorčenja. Na podlagi uradoma zbranega materijala je minister dr. Ninčič ugotovil tole šolsko in kulturno sliko koroških Slovencev:
I. Med tem, ko Ima 40.000 Nemcev v Sloveniji In Prekmurju 37 osnovnih šol s 44 razredi In 3340 učenci z 2 nemškima gimnazijama, 70.003 Slovencev v Avstriji ne more dobiti niti ene osnovne šole.
II. Nemci v Sloveniji imajo 74 raznih kulturnih, gospodarskih in patriotskih društev In 5 časopisov, Slovenci na KoroSkem, katerih je dvakrat toliko, pa Imajo eno samo staro kulturno društvo, obstoječe ie izza časov pred vojno, kateremu pa se v ostalem ne dovoljuje In ne dopušča nlkaka delavnost in agilnost ter nimajo niti enega časopisa. (Klici ogorčenja in protesti. Na rse je napravila ta statistika globok in težak vtis. Klici: To je kulturen škandal!)
Resnica je, da vs'ed velike decentralizacije v Avstriji, (Ironični vzkliki: »Lepi sadovi decentralizacije!«), ki vodi državo v gra-vo razsuioa nima dunajska
vlada veliko avtoritete, da bi prisilila koroško deželno vlado na povoljno rešitev vprašanja naš'h šol. Deželna vlada na Koroškem obstoja iz Štirih članov: 2 socijalna demokrata In 2 zastopnika meščanskih strank. Pa tudi deželni zbor ni v položaju vršiti uspešno svojo nalogo in posle, ker nima v njem nobena stranka večine. Deželna vlada pa nima niti pravico reševati šolska vpra-j sanja, ker šolstvo ie poverjeno od deželnega zbora voljeni neodvisni korporaciji deželnemu šolskemu svetu, ki ima 11 Čtenov. Ta šolski svet ni za svoje sklepe in posle nikomur odgovoren.
Glavni vzrok vsem rem težkočam In temu nekulturnemu postopanju napram nsšim sorojakom pa je iskati v skrajn! ncstrp7iTvosti Nemcev In n'iho-vlh deželnih organizacij. Njih težnja je, da uničijo nacijor.a'no Čustvo našega tamošnjega življa. (Protesti In klici: »Ne dovolimo! Te organizacije zatirajo naŠ živelj in stremijo za tem. da doseleio cilj. da se nas Živelj. ali njim pokori aH pa ga prisilijo, da se izselijo iz dežele).
Na podlagi oficijelnih podatkov je dalje zunanji minister Ugotovil veliki teror, ki ga izvajajo nemške bojne or-ganizacije proti slovenskemu učitelj* stvu. Minister ie pripomni!:
C?To trije ed!ni učitelj! Slovenci, U niso bili prs''ieni zapustiti Koroške in so Imcii toliko poguma tam ostati, ne morejo b!ti nastcvPeni kot učitelji pod Izgovorom, da so bUi med p'eb!scTn-n v službi naših cblas*?, radi česar se fren ne moro kot »velelzdajalcem« podeliti javna služba. Oficijelno je predsednik vlade v Celovcu celo trd'1 to. da bi Jih nemško prebivalstvo ubilo takoj. Istega dne, ko h\ b!H Imenovan! za učitelje. Tako izjavo so dali na?lm zastopnikom v Celovcu koroški odgovorni faktorji.
Zunanji minister le ponovno razla-ial, da insm koroikl Slovencev po oliciielnth izjavah ne more tlob?M one slovenske ?o!e. ker. kakor hitro bi bila otvorjsna. bi nemško prebivalstvo uči-teljstvo pobilo.
Imamo torej razlog, raka! se naša javnost razburja In kraljeva vlada bo primorana, da se tel situaciji stori konec In ds se položaj Izpremenl. Situacijo bo vlada vzela v vrlo resno razmo-trivanfe, ker take neenakosti ne moro več trpeti. Ta neenakost se mora Izravnati na ta ali na drug način. (Živahno odobravanje.)
SPLOŠNE SMERNICE NASE ZUNANJE POLITIKE,
Zaključujoč svoj ekspoze", je zunanji minister kratko skicira! smernice naši zunanji politiki, naglašuioč, da se iz ekspozeja razvidi vodilna Id2ja naše zunanje politike, ki vodi k mednarodnemu miru In k ustvarjanju one idealne situacije, ki bi omogočila, da bi vsi narodi mogli živeti v miru, se posvetiti delu za izboljšanje svoje kulture in posvečanju gospodarskega blagostanja. Braniti pa moramo na drugi strani stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami ter odstranjevati vse zunanje težkoče. na drugi strani pa notranje konsolidirati našo državo in se posvetiti neprestanemu razvoju naših narodnih sil. Po tej poti bomo korakali tudi v bodočnost.
Ekspoze zunanjega ministra je zbornica sprejela z velikim odobravanjem.
Narodna skupščina.
— Beograd, 9. junija. (Izvir.) Včerajšnja dopoldanska seja narodne skupščine je bila v zla vnem posvečena ekspoze'u zunanjega ministra. Popoldne ob 16.30 je skupščina nadal'evala politično debato v zvezi z dr. Ninčlčevim ekspozelem.
Posl. dr. Kulovec (ker.) le uvodoma izjavil, da je klerikalnemu klubu ekspoze dr. Ninčiča simpatičen, ker zasleduje 'politiko miru fn ne politike pustolovščin. Dr. Kulovec pa zameri dr. Nlnč'ČM, da nI poda! n!ka!regj5 prec'zncga stališča napram sovjetski Rus:H. Njejrov klub je zato, da se vzpostavi o diclomatične zveze z Rusijo. Govornik Je zelo simpatično pozdravil staliSče, ki ga je zavzel zunanji minister v vprašarvu koroških Slovencev. Mučno pa je vplivalo na klub dejstvo, da se zunanji mtn-ster n\ dotaknJl vprašanja slovenskega In hrvatskega življa v Primorju |n ▼ Istri. Vprašal je ministra, če mu ]e znano, da Je zaprtih 150 slovenskih šol v Istri in da v Gorici ne sme'o izhajati slovenski listi.
V nadaljnem je dr. Kulovec zelo obširno polemiziral proti izvajanjem ministrske* ga predsednika g. Palica.
Posl. Nedeljko S I m a n o v i £ (ract) je govoril o razmerah v Makedoniji.
Posl. dr. Sumekovič (dem.) ie kri-tlziril ekspoze zunan]eza ministra ter je grajal vladino postopanje v zadevi izvršitve raoallske pogodbe. Govornik tudi m bil zadovoljen z vladino deklaracijo.
Minister saobraćaja dr. Velizar Janko v i ć ie korigiral svojo Izjavo glede amputacije ter je zatrjeval, da »nI za amputacije«, ampak le solidaren s političnim naziran em s. PaSiča.
Minister dr. Laza M a r k ov 11 je v imenu odsotnega zunanjega ministra izjavil, da naSa vlada stremi za integralno Iz« vršitvijo rapaflske pogodbe.
Seja Je bila ob 19. prekln?ena ter se Je nadaljevala ob 21.30. Nočna se a je bila mestoma zelo burna in viharna In se 'e zaključila v viharnem razpoloženju. Na nočni seji 'e napadel demokrate voditelj dZemije-ta Džeman Zija očitajoč Ji, da je »demokratska stranka — stranka razbojnikov«. Ta pripomba je vzbudila v. demokratsku
Siev 131,
94 N 2j i\ i   rs A K u i u  aiir 10 junija 1^-3
sirun. 3.
vrstah velikansko ogorčenje in je bila sela
večkrat prekinjena.
Skupščinski predsednik g. Jovanovič jc sejo zaključil ob 12.30 ponoči. Obenem ie naznanil, da se prihodnja seja vrši v ponedeljek z dnevnim redom poročilo finančnega odbora o zakonu glede naknadnih izrednih kreditov v znesku 1,200.000 dinarjev.
Ob zaključku so se čuli klici opozicije: »Kje je glasovanje o vladini deklaraciji?«
Predsednik Jovanovič: »Ne more se glasovati o deklaraciji, ker ni za to predloga!«
S tem je bila teden dni trajajoča politična debata zaključena.
TBMt®m&km m brzfrauna poračPa
RAZPOLOŽENJE V RADIKALNIH VRSTAH NAPRAM
RADIĆU.
RADIČEV VELEIZDAJALSKI ČLANEK V ANGLEŠKI REVIJI. — VPRAŠA-NJE VPORABE ZAKONA   O  ZAŠČITI DR 2 A VE.
— Beograd, 9. junija. (Izv.) Splošna politična situacija se kljub teden dni trajajoči politični debati v parlamentu še ni povsem razjasnila Veliki in senzacionalni govor g. Pašića še ni pokazal definitivnih in vidnih uspehov. Kakor je videti iz razpoloženja v radikalnih vrstah, je tam nastopilo znatno ohlajenje za sporazum z Radićem. Radikalce je po-
ODMEVI NOVE
— London, 8. junija. (RU.) Nemška nota jc vzbudila v tukajšnjih političnih kro* gih veliko zanimanje. Listi obširno komen* tirajo ta korak nemške vlade, ki je poka* zala svojo dobro voljo, likvidirati spor mir* nim potom. »Times« pišejo: Govori se, da vodilna misel nove nemške note teži za tem, da se dovedejo zavezniške države za skupno konferenčno mizo. Zdi se nam, da fc! bilo dobro, če bi Angleška pristala na nemško prošnjo in bi se na tej konferenci vse prizadete države sporazumele glede končnoveljavne zaščite reparacijskega pro* blema. Na to se ni mogoče nadati, dokler bo trajat poruhrski konflikt. Ni dvoma, da bi se situacija zboljšala, če bi se nemlka vlada odrekla pasivnemu odporu v Poruhr* ju. Korak, s katerim bi v tem kritičnem momentu storila konec odporu, bi napravil zelo ugoden vtis.
Reuterjev urad poroča dalje, da se uradni krogi še vzdržujejo in nočejo govo* riti o nemški noti. Situacija je še preveč nejasna, da bi bilo mogoče zavzeti opre* deljeno stališče ali dati nepremišljeno izja* vo. To bo mogoče šele tedaj, ko bo znano, kako so sprejele nemško noto ostale zavez* niške države. Kabinet bo razpravljal o noti na posebni seji, ki bo sklicana čim prej. Pričakuje pa se, da se bodo vršila med Londonom, Parizom, Brusljem in Rimom predhodna pogajanja glede skupnega stali* šča napram Nemčiji.
— Berlin, 9. junija. (Izv.) Po dosedanjih vesteh iz Pariza in Londona še ni mogoče sklepati o tem, kakšen bo odgovor na nem* ško noto. Gotovo je samo to, da je Angle* ška storila korake, da se določi skupni reparacijski načrt in potem skupno odgo* vori Nemčiji. Ta korak Angleške se popol* noma strinja z željo Belgije, ki hoče vpo* staviti enotno fronto zaveznikov. Bržkone bo Angleška to pot napela vse sile, da spravi pogajanja z Nemčijo v pravi tir. V Parizu smatrajo, da nemška nota sicer ne zadovoljuje popolnoma francoskih zahtev, vendar ni nesprejemljiva. V merodajnih krogih pa so sprejeli noto zelo rezervirano. Dobro informirani krogi govore, ' da naj* večja napaka nemške note obstoji v tem, ker ne omenja perečega vprašanja glede pasivnega odpora. Pričakujejo, da Francija sporazumno z Belgijo na noto sploh ne bo odgovorila in da bo najprej zahtevala, naj Nemčija točno označi svoje stališče napram pasivnemu odporu.
NEMŠKA NOTA IZROČENA ZAVEZNIKOM.
— Berlin 8. junija. (Izv.) Nemška vlada je izročila včeraj zavezniškim državam 'drugo noto, v kateri odgovarja v glavnem samo na one točke, ki so bile raznim zavezniškim notam skupne. V Londonu, Rimu, *arizu, Bruslju, Washingtonu in Tokio je
I sebno presenetil članek, pisan od Radića v obliki pisma na londonsko revijo »The Near Eastc. Ta članek, sramoteč našo državo, je popolnoma veleiz-dajniške vsebine. Beogradski listi so ta članek per exstensum priobčili z različnimi komentarji. Beogradska javnost je splošno za to, da vlada nastopi proti Radiću z odprtim vizirjem.
NEMŠKE NOTE.
izročena spomenica nastopne vsebine: Nemška vlada je po temeljitem razmišljanju sklenila ponuditi zaveznikom samo to, kar more dati narod,  če napne vse svoje sile. Vprašanje plačilne   sposobnosti se seveda različno presoja in zato je Nemčija pripravljena prepustiti njegovo rešitev nepristranski mednarodni instanci. Več volje v pogledu reparacij ne more pokazati, pač pa je pripravljena storiti vse mogoče, da se pravilno oceni njena   plačilna sposobnost in hoče v to svrho nuditi zaveznikom vpogled v svoje finance in narodno gospodarstvo. Da izplača zainteresiranim   velesilam čim izdatnejše vsote, namerava najeti večje posojilo. Dokler pa ne bo mogoče plačati s pomočjo tega posojila obveznosti v večjem obsegu, Je Nemčija sporazumna plačevati letne obroke.   Ker pa zavezniške države polagajo veliko važnost na točno svoto In garancije, predlaga Nemčija te-le končnoveljavne garancije:   a) državne železnice naj bi tvorile poseben kapital, ki Je neodvisen od ostale finančne politike. Državna banka izda zlate   obligacije v znesku 10 milijard mark, ki bi se vknjižile na ta poseben kapital na prvem mestu tako. da bi bil zagotovljen od 1. julija 1927 dalje letni obrok v znesku 500 milijonov zlatih mark; b) v svrho nadaljnega obroka bi Nemčija pritegnila od 1. julija 1927 dalje celokupno industrijo, banke, trgovino, promet in poljedelstvo kot garancije, ki bi se istotako vknjižile z vsoto 10 mil. zlatih mark na nemško državno premoženje na prvem mestu. Letni obrok v znesku 500 milijonov zlatih mark bi se izplačeval neposredno Iz skupnih davkov ali pa obteženega premoženja; c) Vrhu tega naj bi se uvedla posebna carina na različne užitnine. ki bi dajala letni obrok v znesku okroglo 600 milijonov zlatih mark. Ta znesek pa bi se z vzpostavitvijo    gospodarstva avtomatično povišal; d) Končno Nemčija povdarja, da tako zapletenega vprašanja ni mogoče rešiti pismenim potom,   marveč s pomočjo osebnih posvetovanj in pogajanj. Nemška plačilna sposobnost zavisi od načina rešitve vseh problemov. Način izplačila je mogoče določiti samo po neposredni izjavi zainteresiranih  drŽav.  Glede  garancij morajo sodelovati oni. ki so jim te garancije potrebne. Da se rešijo vsi ti problemi, je potrebno osebno pogajanje. Nemčija priznava svoje reparacijske obveznosti in predlaga sklicati konferenco, ki naj bi določila najbolj primeren način za Izplačilo teh obveznosti.
GRŠKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU.
— Beograd, 9. junija. (Izvir.) Včeraj Je iz Bukarešte semkai dospel grški zunanji minister Aleksandris. Dopoldne je imel daljše razgovore z ministrskim predsednikom g. Pašičem. Popoldne so se razgovori nadal5evall z ministrom Ninčičem v zunanjem ministrstvu. Obravnavala so se razna med obema državama viseča vprašanja gospodarskega in finanČneg značaja, v prvi vrsti pa pogodba o svobodni coni v solunskem pristanišču. Zunanji minister Aleksandris odpotuie danes Atene in ne, kakor se je poročalo, v Rim.
SMERNICE MUSSOLINIJEVE ZUNANJE POLITIKE.
— Rim, 8. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je v zbornici razložil glavne smernice zunanje politike. Prvovrstni interes Je, tako je povdarjal ministrski predsednik, pospešiti mirno rešitev evropske krize. Ta kriza vsebuje od versaillskega miru reparacijsko vprašanje. O tem problemu postavlja Italija ta načela:
1. ) Nemčija more in mora plačati neko svoto, ki se ima sedaj določiti. Od fantastičnih 100 milijard, o katerih se je govorilo neposredno po premirju, je ta svota zelo oddaljena.
2. ) Italija ne more dopuščati niti kake teritorijalne niti kake politične, gospodarske in vojaške hegemonije.
3. ) Italija je pripravljena na žrtve za obnovo Evrope.
4. ) Italijanska vlada Je sedaj bolj kakor kedaj prepričana, da Je reparacijski problem odvisen od problema medzavezniških dolgov.
Razorožitev Nemčije.
ODLOČNI SKLEPI ZAVEZNIKOV.
— Pariz, 8. junija, (flavas). Zavezniške vlade so soglasno sklenile potom poslani-ške konference nemško državo v vpraŠanht kontrole opozoriti na nujnost obnovitve medzavezniške kontrole glede razorožitve. Pozvale so nemško vlado, da stori vse, da se kontrola olajša in da se odstranijo incidenti od strani nemškega uradjtiitvi ta
prebivalstva. Nota Je bila izročena nemškemu odpravniku poslov.
— Pariz, 8. junija. (Izvir.) Poslaniška konferenca je sklenila, da se odpošlje nt-m-ški vladi nota, ki opozarja nemško vlado, da bo vojaška medzavezniška kont-olna komisija obnovila svo:e poslovanje v zadevi razorožitve. Nota Ima značaj opozo-ritve. Nota jc bila danes izročena nemškemu odpravniku poslov v Parizyu. Nota ne vsebuje nobene grožnje.
Vesti iz Italije.
— Rim« 7. junija. (Izv.) Ministrski svet je sprejel preloženi mu načrt volilne reforme. Stranka, ki ima večino v deželi, mora logično imeti tudi večino v zbornici. Zato
je treba samo enega kolegija za vso državo. Volilni zakon mora doseči to. da se zagotovi parlamentarna večina, ki da vladi stabilnost Listi, ki dobi večino, pripadata dve tretjini sedežev, to Je 356, ostala tretjina, to' je 178, se porazdeli s sistemom kvocijenta, za katerega se pričakuje v zbornici velik boj. ker pomeni volilno zmoto In krivico. Ako vzamemo za primer izid volitev iz 1. 1921, bi dobili v slučaju sedal spre. jetega volilnega sistema nastopna kvocijenta: konstitucijonalne liste so dobile 3,085.095 glasov. Kvocijent za večino se dobi, ako se rezultat večinske liste deti s 356, in za manjšino, ako se deli rezultat vseh manjšinskih list s 179. Po tem računu bi znašal prvi kvocijent 8600 in drugi 19.500! Pri določitvi sedežev igra veliko vlogo udeležba volilcev in od te je odvisno, da dobi lahko manjša dežela več poslancev nego druga, ki je večja, pa bi bila udeležba pri volitvah manjša. V zbornici bodo velike debate in gotovo se načrt še v marsičem spremeni — Sprejet je bil tudi načrt za žensko administrativno volilno pravico, ki je precej omejena. — V poslanski zbornici je Einzi odgovoril na Bombaccijevo Interpelacijo O aretiranju dveh komunističnih novinarjev v Trstu. Aretacija se Je zgodila vsled pregreške proti državni sili in oba urednika »Lavoratora« sta bila Izgnana. Pri tem se Je vnelo ostro prerekanje med j komunisti In fašisti — Jutri bo govoril v Bfinitn Mussolini. S posebno pozornostjo se pričakujejo njegove izjave o Ruhru in o
Ren I
— Rim, 8. junija. (Izvir.) V zbornici je izzval Giunta prerekanje s komunisti. Napadal je Bombaccija in ga gonil v Rusijo, Izvajajoč, da nimajo komunisti v Italiji pravice državljanstva. Bil je velik krik in vik. Chiesa je vprašal, zakaj se še nI rešilo vprašane glede posestva Bianke Bourbon-ske poročene z nadvojvodo Lud. Sal-vatorjem, ki je torej avstrijska državljanka. Stvar hna še v rokah posebna komisija in španski poslanik se zavzema za lastnico posestva v Viareggio. Ko je govoril k reformi zakonikov komunist B e 1-loni, so fašisti kričali na komuniste In jih podili v Rusro.
— Rim, 8. junija. (Izvir.) Ministrski svet se je pečal na dol^o z odredbami proti draginji. Pripravi ia;o se zakonite in upravne odredbe v svrho, da bodo trgi zadostno preskrbljen? z vsemi na'potrebnei-šimi pridelki. V kratkem bo v Rimu veliko draeinjsko zborovanje, na katero so povabljeni župani vseh glavnih mest, načelniki zadrug in trgovskih zbornic.
»VILA VELEBITA« V BENETKAH.
— Benetke, 7. jim. (Izv.) Včeraj je priplul semkaj jugoslovenski vojni brod »Vila Velebita« z gojenci pomorske akademije iz Dubrovnika, ki se nahajajo na poučnem potovanju. Za tem brodom prispeta Še dva druga tudi z gojenci pom. akademije.
TRŽAŠKA VPRAŠANJA ZOPET V RAZGOVORU.
— Run, 8. juni'a. Poslanci Bonelli, Giunta in Suvlch zoipet hodijo okoli ministrov s tržaškimi problemi. Poslednja dva sta bila pri Mussoliniju, ki jima je obljubil razgovor z interesiranimi ministri za prihodnji teden, ko se vrne iz Sardegne. Giunta ie govoril z ministrom Cianom o otvoritvi lad'edelnice. Dosegli niso nič. Stvar se dalje zavlačuje.
NAPAD HRVATSKIH NACIJONALISTOV NA VSEUČILIŠKEGA PROFESORJA.
— Zagreb, 9. juniia. (Izvir.) Vseučilišk! profesor dr. Sišić ie Imel pred dnevi pet predavanj na juridični fakulteti v Skopim. Predaval je večinoma o zgodovini Hrvatov In o hrvatskem kraljestvu. Ko se je vračal v Zagreb, ga je rektor beogradske univerze naprosil, da bi tudi tu »predaval. Prof. dr. Sišič je na to v resnici v društvu za socijalno politiko Imel predavanje o hrvatskem vprašan'u. Radi teh predavanj ga je »Hrvat« napadel. Ko Je včeraj ob 5. popoldne prihajal na univerzo, so ga obkolili takozvani »Hanavci«, začeli so nanj metati jaica m končno so ga pretepli s palicami. Dr. Sišiču se Je posrečilo, da Je utekel napadom hrvatskih blokašev. Policija je napadalce samo raapršila. Prof. dr. SiŠič se je med drugim v predavanjih izrazil, da je bilo hrvatsko kraljestvo vedno odvisno zunanam. tujim vplivom, Hrvatska je bila vedno pod vplivom Dunaja m Budimpešte.
MADŽARSKI VOHUNI POD KLJUČEM.
— Bratislava, 9. junija. (Izv.) 2e več dni krožijo tu najrazličnejše vesti o senza-cijonelni aretaciji madžarskih vohunov. Včeraj je te vesti potrdil uradni komunike češkoslovaškega tiskovnega urada, ki se glasi: V Lučencu je bil aretiran madžarski poročnik Akos Szabados, ki ga Je poslal madžarski vojaški vohunski organ v Miskolcz, da zbere materij?! ostalih madžarskih vohunov. Pri aretaciji je bilo najdeno gradivo, ki zlasti diskreditira nekatere člane madžarske krščansko-socijalistične stranke. Akos Szabados je izročen divizijskemu sodišču v Košicah, ki vodi nadaljno prei?kavo in je aretiralo še nekaj madžarskih agentov, med njimi tudi tajnika madžarske krscansko-so-cijallstične stranke v Banski Bistrici Mu-Ilczkeg3. Iz zanesljivih virov poročajo o tej zadevi še nastopne podrobnosti: Omenjenega poročnika so pošiljali v svrho vohunstva na Češkoslovaško večkrat. Ko ga je to pot detektiv Husar aretiral, so našli pri njem mnogo čeških legitimacij. Pri zaslišanju je priznal svojo krivdo in navedel vsa imena onih, ki so bili zamešani v vohunsko afero. Na podlaei te izjave so se izvršile v vzhodni Slovaški številne aretacije. Aretirano bo okrog 200 oseb. Zelo je kompromitirana pri tem m?džarska krščansko-so" cijalistična stranka. Končni rezultati preis-kae še niso znani.
DVA ZRAKOPLOVA PONESREČILA.
— Pula. 8. junija. (Izvir.) Pomorski zrakoplov, ki ga le vodil pilot Marco Cosi-mo v družbi z mornarjem Dt Martino, je zajel hud vihar, k| se Je razvil nepričakovano nad morjem in mestom. Pilot se je trudil, da bi prispel na morie, toda vrtinec burje ga je zasukal, da je padel z višine kakih 500 metrov med drevje v Darku Elena blizu reškega pomola. Oba zrako-plovca sta se ubila.
ZVIŠANJE POSTNIH PRISTOJBIN V NEMČIJI.
— Berlin, 7. Junija, (Izv.) Listi poročajo iz zanesljivih virov, da b~do s 1 j ili-Jem poštne pristojbine zvišane povprečno za 400 •/«.
ŠTEVILNE ARETACIJE V PORUHRJU.
— Essen, 9. junija. (Izv.) Ko so Fran* cozi zasedli kolodvor v VVanne. so aretirali okrog 300 železniških uslužbencev. V Gel* senkirehnu so okupacijske oblasti aretirale 105 železničarjev. Aretirane so vprašali, da*li bi hoteli sprejeti francosko ali belgij« sko službo, kar so slednji odklonili. Oku« pacija nove železniške proge bo po izjavi poveljnika čet trajna.
VELIKA TATVINA NA DUNAJU.
— Dunaj, 9. junija. (Izv.) Včeraj opoldne Je neznan zločinec napadel uslužbenca donavske regulacijske komisije nadoficija-la Polderla. ko je slednji prejel pri poštni iranilniei za komisijo 38 milijonov kron. Napad se je Izvršil na stopnicah hile. v kateri ima komisija svojo pisarno. Napadalec je ranil nadoficljala, zgrabil porfclj z denarjem in zbežal. Ranjenega Polderla so prepeljili * re*ibrm vozom v bolnišnico. Zločinec pa se je skril.
Politične vesti.
s Se:a načelstva Narodno napredne stranke. Snoči se je vršila seja načelstva Narodno napredne stranke. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsedoval je strankin načelnik dr. Karel i T r i 11 e r. Glavni tajnik Fran § k u 1 j je I poročal o raznih tekočih zadevah in prečita! zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren. Nato so prišla v razpravo poročila o pogajanjih s predstavitelji raznih strank o napredni koncentrarii. Po vsestranski debati so bila poročila vzeta na znanje in se je vodstvu naroČilo., da nadaliuje započeto delo. R. Pustoslem-šek je poročal o izjavi R. Juvana, ki jo je podal v imenu NSS. Po živahnem razgovoru s strankino organizacijo se je sklenilo, da se ima v kratkem prirediti več zaupnih sestankov.
= Slovenko na! se prepusti svoji nsodi! Nesrečna politika, ki jo uganjajo klerikalni poslanci v parlamentu, ima usodepolne posledice. Srbska javnost, ki je preje tako visoko cenila in spoštovala Slovence, in ki je bila polna bratske ljubavi napram slovenskemu delu trojedinega naroda, se je jela polagoma odvračati od Slovencev, v zadnjem času pa so klerikalni politiki s svojimi ponesrečenimi javnimi nastopi in s svojimi naravnost bedastimi govori celo srečno dosegli, da je vso srbsko javno mnenje z malimi izjemami prepričano, da po-menja Slovenija za državo ne samo balast, marveč pravo nesrečo in da jo je zbog tega čimpreje izločiti iz državne skupnosti in jo prepustiti nieni usodi. Pišoč o klerikalni politiki, o pisavi »Slovenca« in izjavah dr. Korošca in ostalih klerikalnih poslancev, izjavba beogradsko »Vreme« v četrtkovi številki med drugim: »Pojavljajo se ogromne razlike, ki nas dele, pojavljata se ona dva sveta, med katerimi, kakor se zdi. mora priti do spopada, ako hočemo, da se ta dva sveta najdeta skupaj, vsaj začasno, toda ne po prosti volji, marveč s silo. Dozoreva polagoma ideja o sili, ki bo nekega dne nastopila proti republikanski in federalistični freneziji in morda bo naš glas v tem vrtincu ostal glas, Kasandre, ki je nihče ni čul. Ali vendar bi bilo sedaj, ko se zdi, da so že raztrgane vse niti. ko drči že vse nevzdržema nizdol, morda dobro in nadvse potrebno, da se enkrat še podvrže strogi in vsestranski reviziji ta korak, čegar konture že čutimo in slutimo v skorajšnji bodočnosti. Bilo bi potrebno, da se še enkrat pretehtajo vse koristi in vse škodljive strani tega sedaj že nesrečnega ujedinjenja s Hrvati in Slovenci in da se prepričamo, ako bi ne bilo bolje in pametneje, da se takoj stori vse, kar je potrebno, da se prepusti Slovenija njeni usodi kot prva etapa v razračunavanju in reviziji meglovitega in iz pijanega razpoloženja rojenega preuranjene-ga narodnega jedinstva. Čakajo nas ogromne naloge, večje in gorostasnej-s*e, kakor jih je imel pred sabo knez Miloš. Čakajo nas zahteve in potrebe imperije, za katero smo mi edini imeli dovolj ljubezni in požrtvovanja. Čaka na nas posel, po svoji veličini podoben Sizifovemu in čaka nas morda rudi usoda zidanja Skadra. Toda vprašanje je, ako bo nova Gojkovićka mlada zadostna žrtev na žrtveniku brezbrojniii Vil, ki nam rušijo zgradbo«. — Vedno znova se ponavlja v srbskem tisku klic po amputaciji. Vse one med nami, ki ljubimo to državo, ki smo ji pripravljali tla in ki vidimo v Jugoslaviji uresničenje naših najsmelejših idealov, zaskeli srce, kadar se govori o amputaciji Slovenije. Seveda mišljenje in čustvovanje naših klerikalcev je drugačno. Klerikalci niso nikdar računali, kamo-li želeli, da se kdaj ujedinijo v močno neodvisno državo vsa tri slovanska plemena na našem jugu. Vzgojeni v avstrijskem duhu, katerega se ne morejo in tudi nočejo emancipirati, hrepene nazaj pod nemški in habsburški jarem, zato jim je beseda o amputaciji najliubša muzika, zato je vsa njihova politika usmerjena na to, da na ta ali oni način vendarle dosežejo, da razpade naša državna zgradba in da pade Slovenija zopet v staro robstvo, v katerem bo klerikalna pšenica zopet šla bujno v klasie. kakor nekoč pod žezlom od klerikalcev neprežaljenih Habsburzanov.
= K odhodu prezidenta češkoslovaške republike Masarvka v Švico pišejo češki listi, da Masaryk silno žaluje za svojo pred kratkim umrlo ženo, s katero je živel v sreči skoraj 50 let. Masa-ryk je hodil vsak dan na pokopališče in prebil na grobu svoje ljubljene žene dolge ure. kar ga je duševno in telesno tako potrlo. da so se mu zdravniki morali približati z nuinim nasvetom, naj odpotuje v inozemstvo. Temu nasvetu se Masarvk ni ustavljal, marveč se je po kratkem premišljevanju udal in odpotoval v Montreux v Švico. Od tam odpotuje v Marseilles, kjer bo delal daljše izlete po morju. Po preteku treh tednov se vme v domovino.
— Kaj dela Nemcem veselje? Največjo radost nad socialističnim kongresom v Hamburgu imajo nemški nacionalisti. V veselje in radost jim je »blamaža« »Klofačevcev«, imajo pa še to veselje, da se je hamburški socialistični shod izjavil *a kulturno samoupravo manjšin,
kar tvori dnevno zahtevo Nemcev v češkoslovaški republiki. Na Nemškem so nemški socijalni demokratje proti kulturni samoupravi čeških Moravanov, Poljakov, Lužiških Srbov itd., v Avstriji nemški socijalni demokratje nočejo kar nič slišati o kulturni samoupravi Čeho-slovakov in južnih Slovanov, zlasti Slovencev v Korotami. Saintgermainska mirovna pogodba v zaščito manjšin je Nemcem toliko mar kot lanski sneg. Taki so ti Nemci: vsepovsod bi samo grabili pa nič dali. Kakšen krik in vik bi bil v nemškem taboru, če bi jim Slovani samo enkrat vrnili šilo za o^njU '.-!
sr Sužnji. Rimska »«Epoca« se je silno zadrla v govor poslanca dr. Stan-gerja v parlamentu. List p:>e: ^Siavo in Italia significa — schiavo«, Slovan v Italiji pomeni — suženj. Resnico je povedala »Epoca*. Odgovarjamo, da ni nikjer zapisano, da ostanejo julijski Ju-gosloveni sužnji za vedno!
Gospodarstvo.
Dr. Guitav Gregorin: KRITJE ČEŠKOSLOVAŠKE KRON£ IN NAŠEGA DINARJA TER TEČAJNE RAZLIKE MED NJIMA. I.
Valutna zaloga češkoslovaškega bančnega urada finančnega ministrstva izkazuje 15. maja t. 1. 1329.5 milij. Kč, zaloga dragih kovin (zlato in srebro) pa 90414 milij. Kč. Skupaj znaša torej zlato kritje češkoslovaških bankovcev 15. maja 2233.75 milij. Kč. Ta svota odgovarja četrtini češkoslovaških bankovce vv prometu. K zlatemu kritju prišteva namreč tedenski izkaz čcškoslov. bančnega urada finančnega ministrstva, ki ni kakor naša Narodna banka, privaten emisijski zavod, ampak oddelek tega minisrtsva, torej drž. zavod razven zlata in na zlato vrednost preračunanega srebra tudi vse tuje devize in valute v blagajni in v inozemskih pologih preračunane na zlato vrednost. Le ta zlata vrednost je v istih izkazih zopet preračunana na čsl. krone po vsakokratnem tečaju. Omenjeno kritje 2233.75 milj. Kč zlate kone, okroglo 270 milj. predvojnih zlatih kron. Sploh se vse postavke omenjenih tedenskih izkazov glase na češke krone.
Vse drugače je Čitati postavke tedenskih izkazov naše Narodne banke, v kolikor se namreč tičejo takozvane kovinske podlage. Ti izkazi računajo en dinar v zlatu za en papirnat dinar, rav-notako en dinar v srebru, akoravno znaša njegova vrednost proti dinarju v zlatu približno le polovico. Angleški funt se računa za 25 Din, dolar za 5 dinarjev itd., lira za 1 dinar, švicarski francoski in belgijski frank za 1 Din itd. Sploh se vse tuje valute računajo po predvojnih paritetah, t. j. tako. kakor da bi vse tuje valute z našim dinarjem vred še vedno predstavljale predvojno zlato vrednost.
V okrogli svoti 350 milij. dinarjev, ki jo izkazuje naša Narodna banka kakor kovinsko podlago naSih bankovcev, so torej sešteti zlati, srebrni in papirnati dinarji, napoleoni, srebrni in papirnati franki, zlati, srebrni in papirnati dolarji, angleški zlati sovereigni, angleški srebrni drobiž in papirnati funti, italijanske zlate, srebrne in papirnate lire itd. po gornji predvojni pariteti brez ozira na to, da so danes le še zlati kovani novci, dolarji, švicarski franki in pa papirnat denar nekaterih manjših držav, ki se niso udeležile svetovne vojne, obdržali svojo predvojno zlato vrednost, med tem ko so francoski papirnati franki danes padli skoraj na tretjino, italijanske lire skoraj na četrtino svoje predvojne vrednosti ter je papirnat denar mnogih drugih držav izgubil danes več ali manj na svoji predvojni zlati vrednosti. Poudarjati je tu še, da se vrednost valut vseh držav menja od dne do dne.
Skupna svota 350 milij. dinarjev, ki predstavlja v tedenskih izkazih nase Narodne banke kovinsko kritje naših bankovcev, nam torej ne podaje nikake jasne slike o njihovem kritju po današnjem tečaju našega dinarja. Želeti bi bilo, da tudi naša Narodna banka uvede v tem oziru češkoslovaški način, kakor so ga uvedle tudi emisijske banke mnogih drugih držav. Jasna slika kritja naših bankovcev v primeri s kritjem bankovcev drugih držav bi tudi ne bila brez vpliva na pravilnejšo oceno vrednosti našega dinarja v inozemstvu in v naši državi sami. Ne zavedamo se namreč, da je naš dinar dvakrat bolje krit nego češkoslovaška krona, kar hočemo dokazati v naših nadaljnjih izvajanjih. In to je moralni moment, ki ga ni kar tako prezreti. Saj so te dni mnogi naši politični in gospodarski listi eden za drugim priobčevali vest o 25% zlatem kritju češkoslovaške krone kakor o neki posebnosti. Pri tem ni prišlo nikomur na misel, da bi temu nasproti poudarjat 50 % zlato kritje našega dinarja. Pre-gOvor: * Vsak berač svojo malho hvali*, za nas pač" ne velja, kaj radi pa devamo v nič, kar je dobrega pri nas. In vendar bi malo samohvale prav nifi ne škodilo, ko že naši neprijatelji skrbe za to, da se nas v svetu slabše ocenjuje nego zaslužimo.
Stran 4.
•SLTOVPNSKf   MA'P'OD. dne ID. junija 1923
Stcv. I JI,
Po tem kratkem ekskurzn vrnimo m K svojemu dokaznemu predmetu. Da se ladobi približno točno sliko vrednosti flede kovinskega kritja naiega papirnatega dinarja, treba je posamezne postavke tega kritja poznati, preračunati na zlato in potem na današnjo tečajno vrednost našega dinarja. Te postavke so glasom izkaza naše Narodne banke od 22. maja t L sledeče:
*) kovano zlato 63.004.976.97 D
jb) kovano srebro 17.144.653.60 »
fc) tuje valute in bTevize
v blagajni 4.047.262.12 c
d) pologi v inozemstvu 269.779.779.48 «
Skupaj 353.976.672.17 D Ako se reducira vrednost srebra £od b) v zlatu na polovico ter se uva-luje, da tuje valute in devize pod c) in M) predstavljajo povprečno vrednost francoskega franka (obstojajo namreč pretežno iz franc. frankov in le po malem delu iz tujih denarnih vrednosti, ki stoje* ali nad, ali pod francoskim frankom), se pride do sledečega rezultata:
a) zlati dinarji 63.004.976.97 D
b) srebrni dinarji a 72.326.80 «
c) tuje valute in device v blagajni  (36 %!
»late vrednosti) 1.457.014.33 «
d) pologi v inozemst-(36 •/• zl. vrednosti) 97.120.720.53 «
BEupaJ din. v zlatu    170.155.038.63 D
Z ozirom na tečaj švicarskih frankov v dinarji dne 22. maja 11. ( 1 švic. frank = 17.25 D.) Je 170.155.038.63 zlatih dinarjev enako okroglo 2895 milj. papirnatih dinarjev. Obtok papirnatih fcin. je znašal 22. maja 11. 5.446.963.990, njihovo kovinsko kritje torej obitfh 63 %! Kovinsko kritje češkoslovaških kron pa znaša, kakor omenjeno, Ic 25 % torej manj pego polovico kritja naših 'dinarjev v prometu. Naš dinar ima poleg tega še drugo realno kritje, namreč ob izmeni avstroogrskih kron založene domene v takrat (v začetku I. 1920) cenjeni vrednosti 2.138.377.163 D. Le-te 'domene predstavljajo z ozirom na današnji tečaj dinarja najmanj dvojno vrednost. Res je, da to kritje ni likvidno, t j. da se nc da realizirati čez noč, Če bi namreč to zahtevala potreba vzdržavanje dinarja na stalni tečajni višini Tudi je res, da te domene nimalo tega namena. Vendar pa se ne more trditi, da nimajo nikakega vpliva na presojo notranje vrednosti dinarja, v Čigar vamosf so založene. Kajti v Skrajnem slučaju, ako bi prišlo do tega, «Ja bi Narodna banka morala likvidirati, bi vrednost založenih domen odgovarjala za pokritje od nje Izdanih bankovcev. Takega dodatnega kritja ceško-fcfovaška krona nima.
t— Zltal trg. Minuli teden so cene zara-
3i 'dobrih izgledov letine nadalje malo popušile.    Postavno  bačka  postaja  notira jo:
plenica  4.20--35.   moka   »0* «.40—6 63, V
LJubljani notlr« moka:   »0« 7.15. »SU 6.15,
*4« 5.60. »6« 5.15. »7c 4—-.
i    —g Naš tfmar je bil pretekli teden ta«
korekoč — v koncentričnem ognju. Vse piše o njem. Povsod se mu delajo več ali manj prijazne pro« !n diagnoze, zlasti po
ftdnjem njegovem «drku. Zlasti dunajski listi s svojimi zagrebškimi zvezami in novi*
cs^ii so začeli seveda takoj trobiti o »pa* nifci na jugoslovenskem trgu« itd. To baisse* veselje pa je hvala Bogu precej neopravičeno in prazno. In sicer za domače špekulante kakor tudi za inozemske prijatelje naše va» lute. Po trdnem našem prepričanju vsi ti trobile! pač 5e danes lahko pokopljejo vse avoje upe in Škodoželjnosti. Četudi niso povsem izključeni še kaki »tresljaji fn stres« Ijajčki, vendar nihče ne more nič več dvo» miti o tem. da korakamo krepko po naj«
boljši poti napram pravični stilizaciji na« tega dinarja okrog 6 Švicarskih cent. Zelo
razveseljivi dogodki našega parlamenta, do« bra. blagoslova polna letina so pač najza*
aesljivejši poroki za naSo gospodarsko in kolitično konsolidacijo, ki nam prinese novo
In IepSo bodočnost.
— Sveže ribe z Jadrana   v Pragi.
Med italijansko In češkoslovaško železniško upravo je dosežen sporazum za transport svežih rib z Jadrana na če-5kosIova§ko. Tako bodo imeli v Pragi -vsak dan sveže ribe. nakupljene od italijanskih ribičev. Nase prometne neprilike nam ne dopuščajo Izvažati rib z našega morja v inozemstvo. Tako delajo to na naS račun Italijani. Morda počasi spre vidimo, kako nujno potrebno je, da se urede jugoslovenske prometna razmere.
— g Izifft ie za industrijalca in trgovske kroge 2elo važna knjiga. Opšta carinska tarifa 8 zakonom o ODŠti carinski tarifi i motivima, kakor svim zakonskima lzmenjama i dodatki. Priredila sta knjigo dr. Frane Gospodnetfc, Inspektor generalne direkcije carina u p. In dr. Konrad Šmid, načelnik generalne direkcije carina u p. Cera knjigi Je Din. 300—, po pošti Din. 320.— in se dobiva pri dr. Pranu Oospodnetiču u Zagrebu, Vodovodna cesta št. 20.
—g Dobava drv. Dne 16. lunfja ti. se bo vršila pri Intendanturi komande Savske Divizijske Oblasti v Zagrebu ter pri komandah mesta v Karlovcu, Varaždinu, Čakovcu in Dolini Lendavi tretja ofertalna licitacija glede dobave drv za potrebe gar-nlzij Karlovac. Varaždin, čakovac In Dolina Lendava za čas od junija 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani tatereacutom na vpogled,
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALE* SCA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sobota, 9. Junija: Zaprto.
Nedelja, 10. junija: Hamlet. laven
OPERA.
Sobota, 9. junija: Nikola Sobic ZrinJskL Začetek ob *A8. zvečer. Red D
Nedelja, 10. junija: Evgenij Onjegia. Začetek ob K S. zvečer. Izven
•   — Prt današnji predstavi »Zrtahkega«
poje vlogo Meh med a Sokolovića prvič f. Šimenc.
— Pri predstavi »Onjegtea« v nedeljo, dne 10. 1 m» poje vloco kneza Gremina g. Zamer.
— »Onjeghi«. Operna predstava v korist »Udruženja gledaliških igralčeve se vrle v nedeljo 10. t m. ob pol. 20. zvečer. Ker so dohdki predstave namenjeni fondu onemoglih In bolnih Članov obeh aaith gledališč, vabimo si. občinstvo, da poseti predstavo v Čim največjem Številu, Zasedba opere Je najboljša.
— VhomUcva železnica. Spisal Josip Kor ban. nadučltelj v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna ▼ LJubljani. Cena vezani knjigi 14 Din. Vsebina: Naša Majdi ca. — Maldica se dolgočasi. — »Vitomil naj pride...«. — »Juhuhu! Kolodvor že imamo!« — Gospod Inženir pride... — Gospod inženir se loti dela. — Gospod Inženir prejme plačilo. — Sitnosti in težave inženirjeveza pomagača. — Gospod nadgobar. — Gospod Andrej pripoveduje. — Skalarjev Tonček dobi novega delodajalca. — Tončkov delodajalec se ponesreči. — S pticami selivkami. — Okusno Ilustrirana naslovna stran nam kaže glavne Junake naSe povest! VitomSa, Ska-larjevega Tončka in Mafdico, kf ponosno prepeljavajo Vitomil ovo lokomotivo. Poveš ti ca Je vzeta Iz otroSkera življenja na deželi. Mestni otrok Vitomil prinese s svojo lokomotivo novo življenje ln govorico med vaško mladino. Zidanje železnice pa ima za posledico tragikomičen konec, tako za »Inženirja« Vitomila samega, kakor za njegovega »iiguranta« Tončka. Po ponesrečenem poizkusu se Igra obrne in se VI-tomfl posveti Tončkovemu poklicu« — nabiranju sreb, ki s prodajo vaskema trzoven dnnaSa Tončku lepe dohodke. Glas orgel! privabi dečka v sredi gozdi v hiio f osno-dt Andreja, starega samotarea. ki prične Vitomila vzgojevatl za vijollnskega virtuoza. Ciganski vrtiljak izneveri Vltomllu prijatelja Tončka. Vitomil postane glavni Junak proti Tončkovemu novemu gospodarju, ciganu, ki Je oblegal hišo gospoda Andreja. Gospod Andrej proda svoje posestvo in se vrne z Vltomilom v mesto. Vitomila pa bosrato obdari. Knj'žiea Je lepo darilce naši mladini In le posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta, ker le vzeta snov iz te otroške dobe.
— Koncert pev. zbora Glasbene Matice v Maribora. Ko ie moral zaslužni In požrtvovalno delujoči skladatelj g- Oskar Dev vsled skrafne zaposlenosti In očesne bolezni t težkim srcem odložiti nevovodstvo zbora mariborske Glasbene Matice, bili so
pevci, radi al' neradi, primorani iskati zanj
nadomestila. Kako neradi menjajo pevet pe-vovodjo, k| »o se mu zaupali dolgo vrsto let. za vzljubili in videli v njem nen^.do-mestliivega svojega voditelja, ve vsakdo, ki je kedaj prepeval. V slučaju potrebe je vrednega namestnika najti čudež. To ipa se je mariborskim pevcem končno it posredno, a v glavnem marljivemu tajniku g. Zorku. Oni, kakor tudi g. Oskar Dev sme'© brezpozoino zaupati novi čvrsti sfli. g. ravnatelju Pranju Top?čti. ki le dasi nerad, s skrbjo In strahom prevzel posle nevovodje. Sobotni koncert je popolnoma razpršil medsebojno morebitno nezaupanje m tako pevci, kakor pevovodja sme;o v bodeče smelo zaupati drug drugemu. G. Franjo Toplč, po ro'srvu sicer Čeh. a živeč dolgo vrsto let v Bosni In med nami se Je popolnoma flo-fagostovenll: misli. čuM m govori no naše. tako. da ga težko ločiš od sebe. Po sobotnem konvertu sklepajoč sodim, da si pevski zbor O!. Matice v Mariboru ni bfl v stanu poiskati bolšega povovodjo, kakor n'ega. Izredno muzlkalen. temperamenten in visoko glasbeno n*obrežen Je. držeč zbor v železni pesti. Vzbudi ie v pevcih vse vrline, ki jih pričakujmo od modernega pev. zbori. Peklamacns, voka-ITzacUa, dinamične raz1fke. glasbeni rn besedilna poglobitev, enotnost nastopa. Stroka linija, smfseino dfhan'e itd. vse "kaže fzbomega učite!5«, pa. seveda, tudi inteligenten zbor. Brez takega zbora mora povesiti roke tud) najbolji! pevovodja. Zlasti
molki zbor ja Izboran ln brat pretiravanji lahko trdim, da mu gt pri nas kmalu m
para. Nekoliko SlbKelši po svoii sni jc mešanj zbor, M mora skrbeu za trpopoTmtev
Ženskih gtasov. T*rav gfbeen v vsakem ozfru pa »e sam n« sebi ženski zbor. Program koncerta   —   v splošnem nekoliko
©redolg — ]e obsegal laSle In težje stvari: od »kosa križavke« do MokrinJCeve sedme rukoveti »More. Izvor voda«. V zboru se le odlikoval izredno strmjatični tenorski solist g. 2ivko, k» te prav nosebno u ga'si v tenkem Kon'evlčevem m^SVem zhom »Pod pendžere.« Isto tako le gdč. Mezrečeva zapela tro'e samospevov skladatelja Deva, Lainvica m Kreka, ki so se kal prljamo slišali. Meni !• ugajal solist-barttonfst Rus Oavorov. Njegove samostojne točke M brez Škode smele fzpastl. Navdušenja Je bilo v dvorani m med pevd v fzobfljn, po pravici in zasluženin. Zbor se J« Iznova vpePal In nevovod'ev devišlrl nastop opravičuje nallepSe nade v bodočnost mariborskega glasbenega dela. Po koncertu In padlo v ožjem prijateljskem krogu dokaj dobrih, Iskrenih besed. Prepričal sem, da kodo rodne tndi dobro, Snkr^at aeio.
— DciovonJ* pevskega drultv* »Slavec*. Pevsko društvo »Slavec« si je nadejalo na« logo.  vzgojiti za  svoj  zbor  novih, dobro
izurjenih pevcev.. Ustanovilo si je za dobo 6 mesecev trajajočo pevsko selo, kojo po*
seča 52 idealnih pevcev. Lepo. — Posnemala b* ga naj vsa pevska društva. — P redno
pevec nastopi javno, naj ae podvrže stro* gemu izpitu iz glasbene teorije in o glavnih pojmih iz fiziologije. S tako izšolanim mi. te rij slom bi si vsak pevovodja prihranil s Studiranjem programa ogromno časa in mar« tikateri zbor bi spravil saj enkrat na leto kako večjo skladbo na koncertni oder. Za binkoStne praznike je g. Tone Ravnik na. stopil a 70 grl broječim zborom v Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. Izvajali so razen poznanih jugoslovenskih in koroSkih na« rodnih pesmi. Adamičevo Večerno, De« ▼ovo Zaljubilo se je solnee in M o* k ran j če v ruko vi t »O s u s e« ■ prav zado* ▼oljivim uspehom. Pevovodja Ravnik vadi In vzgaja pevce sistematično, glavno pa je, da ne stremi sa momentanimi efekti. Slavcu bi bflo svetovati, naj »penzionira« vse šta« tiste, piha če in reza če. potem naj se pa loti večjih pevskih oblik.
— 35 letnica   »Slavca t   v Nevyorku.
Eno najbclšlb slovenskih pevskih društev v Newyorku »Slavec« je praznovalo začetkom tega meseca svoj 25-letni JubUeJ. Proslava Je bila zelo sijajna.
— Na koncert »Ljubljanskega Zvona«, ki se vrši v nedeljo 10. t. m. ob osmih zvečer v 'dvorani Delavskega doma v Trbovljah še enkrat opozarjamo vse prijatelje lepe pesmi Iz Trbovelj. Zagorja In Hrastnika.
Odprto pismo.
Sokolsfvo.
— Sokola T. v Lmbllaal velika Javna •prireditev z nastopom vseh telovadnih oddelkov, popoldansko m večerno ljudsko zabavo, s sodelovanjem vn'aSke godbe pod vodstvom kapelnika dr. Cerina In društvenim orkestrom, se vri' v nedelTo dne 17. Junija. Opozartamo že danes na to vse člane ln jfk vabimo na žhrano sodelovanje.
Odbor.
— Sokol S+epen-'a vas. Na prijaznem Tolstem vrhu (pr^e »ŠrjekhJgl«) v 5'e-ptntlvasl prt bratu Novaku »Lftgarfti« rrl-redl Sokol Stepania vas v nedelio dne 10. tuni'a ti. svojo letoSn'o favno lefova/Jbo, prt kateri sodelujejo bratska druStva 1. liubUanskega okrožia. S tem nastopom Je spolena preskusni* T. 1'ubl'an^ejra okrožia za žtrpnl zlet 1923. Po telovadbi prosta zabava z oWUrnim snoredom. Z??et»k teTo-vtrfbe ob 16. nrl. Pri Javni telovadbi ViVor rud* pr! zabavnem delu nr!redTtvc sndcnfe ro€ba Zveze Jugoslovanskin želez nZ icVv PrPatelie rn soko!«*vu ufMon^e.ie rW*fn-stvo se vabj k obilnf udeležbi. Odbor. Zdravo!
— Sokol na Viča, priredi v nedelio, dne 10. junija Javno telovadbo z veliko vrtno veselico na s volem letnem telova-dijču poleg nove šole ni Oliicih s sledečim sporedom: I. ob P. dop. skuSr.ie za popoldanski nastop, IT. ob 3. pop. koncert vo'aSke godbe, ITT. irb 4. pop. lavna teio-vadba: l) Proste vale 5-:nske dese, 2) T^rnste vale molke dece. 3) ^«ipus proste vaje Ženskega naralča'a. 4) žnnne prosta vale moikega naraščaji. 5) Zupne proste vsi« članov 6) Zupns nroste vaje članic, 7) Orodna telovadba, •*> Napre*. telov. skladba po slov. himni Izv-iUta m.iš"«a na-raS^afa Sokola L»ub!rana in —Jubliam IT. eV župne slcuprre proste vale čla tov >n članic Sokola Vi?. IV. Po telovaJM v-tna veselici s boratlm srečnlnvam, lalilvo pn^t« In dragim. Pn telovidbi M ino^i sidc-
lutn godba drav. div, oblasti. Vstopnina: dop. Din 2, popoldne: sedcUf f. vrsto r>Tn 10, IT. vrste r>fn S. sto:iS5e ^li 5, otroke 3 Din. Vr>bfmo vsa bratska soko1«ka društva ln prijatelje Sokolstva k oblini udeležbi. Zdravo!
— Darilo. Za vadkeljskl zbor HubI?. Sokola le v četrtek 7. trn. iJ s rovala vesela družba Dm. 210. Srčna k vala t
Pravni mM
POROTA PRI SLOVENCIH.
V spomin petdesetletnice tistega zakona, ki j e prinesel nam Slovencem poroto sa nijtež'e delikte, politične delikte in tiskovne delikte, sem napisal za »Novo Evropo« raapravlco. Tam sem povdarial, da smo Slovenci pnell Že najmanj od 15. sto-let'a svoja avtonomna narodna sodišča za civilne zadeve kmetskega stanu in pa za manjše kazenski zadeve. Motel sem dokazati, di ti narodna sodilča niso bila povsem tako ustvarjena, kakor nemSka niž'a sodišča, ampak, da so delila pravico po zastopnikih kmetskega ljudstva tudi svojim vlastelinom.
Da dokažem, kako se je prepričanle slovenskega naroda, da naj narod sodeluje ori kazenskem pravosodsrvu. globoko ukorenlnilo, skliceval sem se na rezultate plebisciti, ki ji bil lini Izveden. O priliki debat v društva Pravnik o osnutku edinstvenega zakona p porot! ao se namrce
pokazat« kakor smernice, ki naj se uvafti-Jejo pri zakonodajnem delu: 1. -porota naj ostane,    če Jo narod sam Želi:    9. porota
bodi pravosodni institut tud! 21 politične delikti ili pa ji sploh ni treba; 3. se dan"! zakon trebi glede poroti reformirati, a) da bo manj teZkoč in trdot za sklicanje in sodelovanje porotnikov ln s tem manj atrofkov, b) da bo dobila porota tudi svoj vpHv na določitev vtSlne kazni.
Po nasvetu seda) ie umrlega predsednika vllegs deželnega aodiSča v L'ubija nI Ivana Kavčalka sem se obrnil na državne pravdnlki vseh 4 sodnik dvorov Slovenie (LJublJina, Celje, Maribor, Novo mesto), s prošnjo, naj stavijo vsem občinskim županstvom njihovega uradnega področja vtpraSsn'e, aH so za poroto aH ne- Naravno, da obligatornega odgovora vsake občine nI moglo nobeno državno nravdniSrvo zahtevati: za to se tudi niso vse občine odzvale. Ali večina se Hh je odtvala Inna ti način smo dobili gradivo zi presojo ▼prasanla o narodnih željah glede porote. Priobčit! sem ga hotel kakor Mstvoa a\al
parlamentarnim klubom in gg, narodnim poslancem«
Gospodje poslanci!
Življenjski boj, ki ga bijemo danes javni nameščenci in železničarji, je dosegel svoj vrhunec. Draginja je narastla in še narašča, plače javnih nameščencev in Železničarjev so pa tako nizke, da z njimi ni mogoče več shajati in da morajo vsled tega gladovati njihovi otroci in žene. Radi tega je zmanjšana naša sposobnost za službo v tisti višini in popolnosti, kakor se od nas zahteva. Fizičnega propadanja javnih nameščencev in železničarjev ni treba poudarjati posebej in tudi nočemo poudarjati, ker vsak državnik — ki mu je za dobro funkcijo-niranje državnega aparata — dobro zna, da ostane narod zdrav in sposoben za produkcijo samo tedaj, ako država njej izvršeno delo Človeka dostojno in pošteno plača.
Javni nameščenci in železničarji so se morali, žal, prepričati, da vlada popolnoma ignorira njihove pogrebe in dela z njimi kot s sužnji. Delo. ki ga vrŠo, ne plača primerno njegovi vrednosti. Prošnje in zahteve, ki so jih stavile organizacije jav. nameščencev in železničarjev, se cinično sprejemajo z vodenimi obljubami. Taks neizpolnjene obljube diskreditiralo vlado samo v očeh vseh In ni se čuditi, da se oglaša na vseh krajih naše države odkrito nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo širijo državniki, ker nočejo razumeti naravnega človeškega principa, da mora vsak človek jesti, da si ohrani življenje. Našo mizernost naj pokažejo te-le številke, ki predočujejo mesečne prejemke v II. draginjsKem razredu:
policij, stražnik, samec, 10
let službe, mesečno Din 510.— državni uradnik IX. č. raz.
10 let službe, samec »   1126.—
profesor, 10 let službe, samec, mesečno *   1340.— žciezn. uradnik, 10 let službe, samec, mesečno »   1236.— Žel. sluga, 10 let službe, samec, mesečno                     »     640.— kvalificiran stalni delavec pri   železnici (obrtnik), 10 let službe, samec, dobiva mesečno »    Sl£.—-navaden stalen delavec pri železnici,  10 let službe, samec » 567.—■ Oženjeni uslužbenci dobe razen tega za vsakega drugega Člana dnevno 5 Din, delavci pri železnici pa   celo le 3 Din rodbinskih doklad. Poduradniki in sluge vseh kategorij državne službe pa so povrh še maksimirani, tako da dobe rodbinske doklade le za ženo ln pol otroka. Slavni poslanski klub in gg. poslanci! Ako ste res ljudski zastopniki morate sprevideti sami, da se nas sili na umiranje na obroke. Sili so nas, vprašanje pa le, Cz se nas bo prisililo.
Ker vse dosedanje prošnje, zahteve tn protesti niso imeli nobenega uspeha, sc je iz vseh organizacij sestavil akcijski odbor, ki si je nadel nalogo, rešiti za vsako ceno to gladno maso pogina.
Resolucija, ki je bila sprejeta 11. In 16. marca na javnih shodih, ie bila 5. maja tudi predložena vladi in parlamentarnim klubom. Na to resolucijo ni odgovora, razen če se smatra za odgovor redukcija uradniŠtva, in, kar je gotovo direkten odgovor vlade, da se je začelo preganjati zaupnike akcijskega odbora s premestitvami.
S tem vlada dokazuje, da ne mara slišati obupnega, zadnjega treznega klica nad 200.000 javnih nameščencev in železničarjev. Ne plašimo se represalij in preganjanj. VRIjub vsemu stopamo v boj. Naša organizatorična disciplina, na-5i lačni želodci, lačni želodci naših otrok In žena nas dela silne In nam zagotavlja zmago Nameravano protestno stavko, ki se je imela izvršiti 5. maja, smo preložili v nađi, da vlada in poslanci kaj ukrenejo. Čakali smo, kaj porečete v narodni skupščini Vi g£. poslanci in vlada. Dosedaj niste rekli še ničesar! Preložena akcija se bo izvršila v poostreni obliki, ako se takoj ne izpolnijo nas*e zahteve, razložene v sprejeti resoluciji.
Vend ar pa se Se obračamo na slavni poslanski klub in na vsakega posam-nega poslanca, da Vam povemo, da umirimo. Mi hiramo, počasi pešajo naše moči bolezni se nas lotevajo, službe ne moremo v redu vršiti. VI. gg. poslanci, ste poklicani in izvoljeni za to, da se zavedate naših krivic in naših vprašanj, ki Je vprašanje države. Vsa odgovornost, ako ne storite svoje dolžnosti hi ne pritisnete na vlado, da naše delo pošteno In človeku dostojno plača, pade na Vas.
Slavni poslanski klub, cenjeni gg. poslanci!
Stojimo na radni! postal. Razumite nas, saj ste poslaniki liudstva v forumu, kler se reže kruh. Odrežite nam ga, da bodo siti naši bled? in shujšani otroci, da se opomorejo nibove matere, nale žene, da se nasitimo mi. ki delamo državi in za državo. Ne prosimo miloščine, nego kos z delom in z znojem zasluženega kruha.
V Ljubljani, dne 6. junija 1923.
JJccliskl odbor«
Danes (v nedeljo 10. t. m.) vsi V
javni telovadbi Sokola na
ZAČETEK 03 16.
Op. Ravnihar ca. „Jutro".
Včeraj se jc pred deželnim sodiščem zaključila dolgotrajna in zanimiva pravda, ki jo je bila izprožila zasebna tožba ga. dra. Ravnihara proti uredništvu »Jutrovemu*. Tekom volilne borbe za občinske volitve v Ljubljani je »Jutro« pod naslovom >Kamenarovi-Čeva afera« dne 21 novembra 1922 prU neslo članek, ki navaja med drugim: *Dredvsem moramo konstatirati, da dr. Ravnihar ne pove, da je bila ta afera umetno vprizorjena osebna gonja z glavnim namenom ubiti ministra dra. Žerjava. Ni res. kar trdi dr. Ravnihar, da je učinkovalo razkritje o fondu treh milijonov kron kakor strela z jasnega neba, za širšo javnost morda res. ne pa tako zanj, ki je bil o aferi natančno poučen in ja na tei aferi pridno sodeloval, še predno je Izbruhnila z veliko senzacijo r »Slov. Narodu*. »Jutro« jo s temi besedami dolžilo dra. Ravniharja po eni strani, da je na sestankih Jugoslovanske zajednice vodoma govoril neresnico, ko jc bil dejal, da mu kot podpredsedniku stranke o trimilijonskcm Demokratski stranki na razpolago danem fondu ni bilo nič znano. Po drugi strani pa dolži dra. Ravniharja, da je sodeloval na aferi, ki je baje imela namen ubiti ministra dra. Žerjava. Hoče torej reči, da je zahrbtno in na tihem v zvezi z ravnateljem Jadranske banke g. Kamenarovtćem pripravljal celo afero, kakor se je potem iznesla na občnem zboru Jadranske banke in kakor je potem bila priobčena v čnsopisih. Na tožbo je »Jutrovo« uredništvo mo?ko nastopilo — dokaz resnice. Nasprotno pa je tudi dr. Ravnihar ponudil dokaze, da mu o trlmiljonskem fondu do njegovega razkritja na občnem zboru Jadranske banke ni bilo prav nič znano ter da je o vsebini poročila na občnem zboru te banke izvedel 5c le istesra dne popoldne, ko je bilo ooroČilo natisnjeno V »Slov. Narodu«. Bilo je zaslišanih mnogo prič, med njimi vsi upravni svetniki »Narodne tiskarne«, in vst uredniki »Slov. Naroda«, potem politiki dr. Trii-ler, dr. Kramer, dr. Žerjav in drugi. »Jutra« se ie ponuđeni dokaz resnice popolnoma ponesrečil, dočim so dru. Ravniharju njegov? dokazi na celi črti uspeli. Moti pa se, kdor misli, da je »Jutrovo« uredništvo sedaj lofalno pripo-znalo svojo krivdo, prosilo tožitclja oproščenja ter skuSalo popraviti storjeno krivico.
Ponovno zaslišan je »Jutrov* odgovorni urednik izjavil, da — članka nI čltal. Tako izjavo je uredništvo podalo, potem ko je bilo nastopilo dokaz resnice glede žaljivih očitanj ter s tem hn-plielte prevzelo odgovornost za Članek! Ker seveda odgovornemu uredniku nihče ne more dokazati, da li ie Čital svoj časopis, ie sodišče moglo izreči le krivdo zaradi zanemarjanja uredniške paz-nosti. Obsodilo !e »Jutrovo« uredništvo na 1000 Din globe in na povrnitev prav« dnih stroškov. Tudi mora uredništvo sodbo objaviti v *Jutru«. S tem je ta mučna afera završena. Zanimiva pa je v toliko, da je bila obdolžitev, češ, da jc bil dr. Ravnihar aktivno udeležen na takozvani Kamenarovićevi aferi, izhodišče razpora v Demokratski stranki ter dala dru. Ravniharju povod za njegov odstop kot podpredsednik stranke in končno za izstop iz stranke same. Zategadelj so se v tej pravdi zagovorniki one obdolžitve toliko trudili, da bi dognali dokaz resnice, ki pa se jim je, kakor povedano, popolnoma ponesrečil, ker jim kratkomalo po vsem resničnem položaju sploh ni mogel vspeti.
Julijska krajina.
— Kraševcl bi Giunta. Tašlstovski voditelj Giunta se jc mudil v nedeljo nekje na Krasu, kjer so razvili v neki faši5tov5ki sekciji praporček. Župan do-tičnega kraja mu je Sel naproti, ovit z Itarjansko trikoloro, in ga iepo pozdravil. Giunta mu je z veseljem segel v roko. Vsi vplivncjSi kraški možje, ki so
Prišli k faSi5tOV5KI flavnosti, so na kratko priporoCali Oiunti, naj sc zavzame pil vladi za prebivalstvo, katero je Italiji Vdano in priznava nove razmere. Nadalje so mu nasvetovali, naj bi se storilo karkoli mogoče, da se premagajo težave, ki še obstoje med Italijo in Jugoslavijo, da pridemo do dobrih od-nošajev med obema drŽavama in napoči za vse prebivalstvo doba miru ln pro-spevanja. Giunta je vse poslušal, pa kmalu dostavil, da ako hočejo ostati »naši sosedje trmast' nanram italijanskemu teme'ju za prijate'jske odnoša-je, naj vedo vsi. da ne bodo Italijani oni, ki bi se pri takih razgovorih vdali kaki podvrženostU. Tako se v'rll dobra vofja na*ih kratkih mo*. ki hrepene po mirr in p^d^no^nem dolu v <-n!o?no korist, na drrH strani m s'ojl Oiunfa. kateremu lebdi prod crmi samo nadvlada nad Ji!£0sToven\ Seveda, s po'igalcem »Narodnega doma« v Trstu je težak vsak razgovor, Id se tiče razmerja do Jugoslovenov,
Stev. 131
»SLOVENSKI
N A R() D«  dne 10 junija" 1^23.
Stran 5
Dnevne vesti.
VLmbijanl. dru 9. junija 1923.
— Socialistična obsodba klerikal-go-komunistične koalicije. Celjski »Naprej«,    službeno   gjlasilo socialistične stranke Jugoslavije, izreka o komuni-stično-socijalistični koaliciji v Ljubljani uničujočo sodbo, povdarjajoč: »Ljudje, ki so bili do zob nabasani s frazami o socializmu in komunizmu, so šli in za občinske volitve prodali Ljubljano črnim pestem. Nam, ki so se te kupčije gnusile, so rekli »izdajalci!«. Pustili smo jih mirno delati, naj dokažejo po dejanjih, kako se da socijalistično načelo izvajati s črno pomočjo. Danes so že tako daleč, da služijo oni z vsemi svojimi načeli kot ponižni hlapci črne bur-čuazije. Župan dr. Peric je s popolnim odobravanjem vseh svojih »rdečih« pristašev (Lemeževcev in Zarjanov) izročil mestno šolstvo klerikalcem z izvolitvijo novega šolskega sveta, ki je do kosti črn. Izvolitev se je izvršila protizakonito, ker stari mestni šolski svet §e ni odslužil svoje dobe... Gospodje iz Peričeve in LemeŽevc garde so radi korit prodali socializem in ljudski interes zato, da bodo Polaki in škofje lažje poneumnjevali narod in ga držali s tem v svoji oblasti. Naj nam ta banda še kdaj kakšno pripomni, kako je treba so-eijalizem udejstvovati!«. — To je hud oeper za župana dr. Perica, ki se na zu-aaj dela nainavduŠenejŠega socijalista, v resnici pa je navaden   lakaj črnega klerikalizma. Socijallstične ideale je že zdavnaj vrgel pod klop, samo da se more soInčiH v milosti ultra - klerikalnih gromovnikov dr. Gosarja in dr. Stanovnika. 2e zdavnaj je nehal biti mož, ki misli in dela s svojo glavo, danes je samo marijoneta v klerikalnih rokah, a še to samo tako dolgo, dokler ga klerikalci potrebujejo. Ko opravi svoj posel, ga vržejo klerikalci kot Izžeto citrono na gnojišče. Takrat dr. Peric morda znova najde svoje — zatajene in izdane soci-jalistične ideale.
— Višek nesramne in nepoštene pisave je dosegel današnji »Slovenec«, ki blati govor ministrskega predsednika Palica o na-Sih važnih notranjepolitičnih problemih s takimi grdimi in nepoštenimi izrazi, kakor jih doslej slovenski list še nI ponatisnil. Omejili se bomo na enostavne citate. Iz katerih bo naša javnost sama razvidela, kakšnih sredstev se vse poslužuje klerikalni tisk, samo da bi ugonobil avtoriteto države, ugled naše vlade ter dobrobit komaj dosežene nacijonalne svobode.    O Pašiču laže klerikalni uvodničar da zagovaria centralizem, ki »od Slovencev in Hrvatov terja, da se odrečejo vsega, kar Je njihovo; lastne narodne Individualnosti, vere (!) Je-zlka(!) m kulture, češ da Jim Je vse to bilo od Avstrije vsiljeno«.   Na drugem mestu zopet trdi, da bo PašiČ »zadovoljen z nami Sele, ko se odrečemo slovenstva, katoli-štva in sploh vse svoje kulture«. To sta dva primera brezmejne lažnjfvosti, ki razširja med Slovenci   strupeno sjovratštvo proti Beogradu In srbskim sodržavljanom pod pretvezo,  da le-ti hočejo smrt naše vere (l), našesra jezika  (!) in naše kulture (!) V resnici pa se nali državniki s temi stvarmi prav nič ne bavijo. ker gre v novem skupnem £rvren>j fcato, da živimo za vse enako ustavno življenje ter da se skupno poprlmemo ustvaritvenega dela na vseh polHh gospodarstva, kulture, prosvete In sociia!ne*»;a napredka. Kaj Ima Jezik, vera fn kultura opraviti z   našo notranjo upravo, z velikostjo oblastne samouprave in drugimi gospodarskimi ter političnimi vprašanji? Poslušalte še sledeče psovke o vidnem šefu, o Srbiji In o naši državi! Iz Pašiča »odseva pruska mentalnost« Jugoslavija je »dedič avstrilsko-pruskesra centralizma«, v Beogradu stoluje »gospodovalna k-ika. ki H načelju'e Pašič in katera ie polna nemške, osmanske in ruske caristične mentalitete«, »avstrijska nemška Ballplatz-politika In prusko-tatarski carfzem sta srbske vodilne rolitfke eno celo stolet'e pre-pojevala s svoio miselnostjo, da ne (!) ome-n:amo despotskih tradicli osmanskega gospodstva«,  »nadvlada belgrajske orljental-ske čaršije« itd.   V takem tonu gre celi uvodnik.   Jugoslovensko novinarsko udru-Trnje bi že lahko dalo kal na svoio čast in onemrT^čflo f^Vo 3?iTrn*Hst*ko.
— DRUŠTVENI DAN RDEČEGA KRIŽA. V nedeljo dne 10. t. m. ob 10. se bo vršilo v dvorani Mestnega doma povodom društvenega dne Rde* Čega križa predavanje o postanku in zgodovini Rdečega križa. Predaval bo gosp. dr. Matija Ambroži č. Nade* jamo se. da se bo ljubljansko stanov* nistvo udeležilo tega zanimivega pre* daven fa v obilnem rtevilu.
— ZA RDEČI KRIZ bo podmladek Rdečega križa pobiral jutri, v nedeljo, 10. t. m. pri koncertu vojaške godbe v ^Zvezdi« ob 11. in pri predavanju v
»Mestnem domu* ob 10. *— Pozivamo rodoljubno občinsvo, naj z bogatimi darovi podpre to eminentno človeko* ljubno ustanovo!
— Kongres Jugosloveoskega učiteljstva ▼ Ljubljani. Kakor smo poročali, se vrši letos dne 5., 6, in 7. avgusta v Ljubljani kongres vsega j u gosi o venskega učiteljstva iz kraljevine. Za kongres vlada posebno zanimanje med učiteljstvom Izven Slovenije, tako da obeta v teh dneh posetiti Ljubljano do 3000 hrvatskega in srbskega učiteljstva iz vseh delov države. V Ljubljani se je osnoval poseben kongresni pripravljalni odbor, ki bo preskrbel za udobnosti stanovanja, hrane 1 dr. gostom. Po kongresu poselilo gostje znamenitejše kraje v Sloveniji in prirede v to svTho več izletov.
— TOMBOLA »GOSPOSVET* SKEGA ZVONA* se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 16. popoldne na K on* grešnem trgu. Kupujte srečke, ki se prodajajo po 2 Din v vseh ljubljanskih trafikah in pri razprodajalcih časopi* sov. Bogati dobitki/ Dobiček je name* njem koroškim Slovencem.
— Poroka, G. Inž. Josip Šil o vi ć se |e poročil z gospico Zdeno Majdičevo. Bilo srečnoI
— VeteindaStrij&lee g. Andrej Jakll praznuje, kakor smo že poročali, v ponedeljek 40-Ientico svojega vsestransko vele-uspešnega delovanja.
— Kako »gospodarijo« klerlkamo-ko-manlstlčnl boljše viki na magistratu? Eden izmed novih uradnikov je par dni po nastopu službe, zahteval, kakor smo izvedeli, takoj popolnoma novo pisarniško opravo, ki bi ob sedanjih cenah stala 30— 40.000 K 2upan dr. Peric bo tej zahtevi seveda ustregel, saj Ima občina — denar.
— Ker |e prof. Remec očlvldno prezrl zadnji »Kmetski list« in v nJem na njegov naslov izrečene teZke očitke, si usojamo opozoriti prof. Remca na »Kmetijski Fst«. ter pričakujemo, da skoraj doživimo njegov odgovor. Da bo prof. Remec lažje odgovoril, ga opozarjamo, da le vsa zadeva vodilnim gospodom pri »Zadružni zvezi« dobro znana, saj je posestnik Bore iz kamniškega okraja pozval dr. Basala pred pričami, da pove njegove očitke prof. Remcu. Stvar se torej zelo lahko razčisti, prof. Remec nai se samo obrne na Borca, mesto da govori o klepetuljah.
— Delavska visoka šola. V nedeljo, dne 10. tm. ob 9. urf dopoldne predava na vseučilišču (Deželni dvorec) g. Fr. Žgeč, cand. phil.: Razvoj orodja in njegov vpliv na kulturno Življenje.
— Književna tombola Jugoslavenske Matice. Peta številka, katera omogoča dobitek kvatemo, t. j. štiri številke v eni vodoravni črti je 26. Do sedaj so bile vlečene sledeče številke v zaporednem redu: 25 64, 58, 13 ln 26. S prvima dvema številkama so bile izčrpane vsem ambe. V splošnem Je bilo zadetih okoli 400 amb. Tem Je pripadlo le 120 določenih dobitkov, kateri so se med zadete tablice razdeHi potom posebnega imenskega žrebanja. Z žrebanjem naslednik dveh Številk, t j. 55 In 13 so bile Izčrpane tudi teme. za katere le bilo potrebno troje izžrebanih številk v eni vrsti. Tudi dobitki terna so že vsi oddani. Z razpošil-jatvijo dobitkov Izven Ljubljane se je začelo danes, v soboto dne 9. Junija. Vse tablice, ki so sicer zadele amb o ali temo, pa vsled premajhnega števila dobitkov vzlic temu niso bile izžrebane, igrajo naprej in vodi za nje vestno in natančno evidenco pisarna pokrajinskeoa odbora. Z danes izžrebano številko 26 bodo razdeljeni tudi dobitki kvaterna. Prihodnji četrtek, t J. 14. Junija se bodo objavile številke, ki so potrebne za dobitek činkvin. Občinstvo prosimo, da odda, ozir. pošlje tablice, ki so zadele kvater-no v pisarno Jugoslov. Matice. Pred Škofijo 21. L
— Glavni dobitki tombole »Gosposvet-skega Zvona* so razstavljeni od danes naprej pri tvrdkah Gorup čt Co (preje Me!ač) Strnad Čn Sedej oboje v Prešernovi ulici ter pri tvrdkl Gričar & Me:ač v Selenbur-govi ulici. Ker so darila krasna, vsakdan"! potrebi odgovarjajoča in cene posamnlm tablicam, male posega'te pridno po njih. Dobiček ima prepotrebno društvo kakor tudi vsak posamnl srečni igralec tombole.
— Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se g. hotelirju hotela »Štrukelj« v Ljubljani najlepše zahvaljuje za dobro, ob lo in ceno hrano, s katero je naše učence-izletni-ke postregel ter ta hotel vsem izletnikom toplo priporoča. Nadalje se zahvaljuje g. profesorju Nandetu Marolt, kateri je v istem hotelu pogostil na$e otroke s slaščicami in trgovcu Mikuliču, kateri jih je na njih povratku v Sodražici okrepčal z gorkim čajem. Šolsko vodstvo v Loškem potoku, 5. junija 1925. — Ferdo W i g e 1 e, eolski voditelj.
— Šolski prazn'k. Minister za presveto In vere le odredil, da se Ima dan sv. Alojzija (21. junija) proslaviti po vseh šolah z božjo službo ln pouka prostim dnevom.
— Ubogi   davkoplačevalci. Pišejo
nam: 18 novih Ludi so nastavili klerikalci in komunisti zdaj za razne službe na magistratu z mastno plačo, med temi nekatere popolnoma nesposobne ljudi, ki bodo poZrli mestni blagajni vsak mesec seveda debele tisočake. Kam in kje bodo pa ti ljudje nastanjeni, ko že sedaj za uradni-štvo v pisarnah ni prostora, se mora pač vsak začudeno vprašati- A to je postranska stvar, glavna stvar je, da so jih dobro preskrbeli I Uboji ljubljanski davkoplačevalci!
— Zasebno učTšče Legat v Mariboru zopet otvorjeno! Deželna vlada je dovolila otvoritev zasebnega učilišča Legat v Mariboru In sicer za strojepisje in stenografijo. Otvoritev se vrši dne 20. tm. Kot Šolski prostori služijo veliki, lepi, zračni prostori hiše Vrazova ulica 4. Vpisovanje in pojasnila za tečaje dnevno v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
— Celjske ▼estl. Crešnje se na celjskem trgu prodajajo 20—30 K liter. — P|a-vališče »Diana« na Bregu je odprto. Plava-lišče je priporočljivo le dobrim plavalcem in plavalkam. — Poskusen samomor. De-vetinpedesetletna Uršula Bučar, stanujoča na Ljubljanski cesti je vzela v samomorilnem namenu kolofonij. Domači so jo šiloma rešili. — Celjsko pevsko društvo priredi dne 16. junija svoj prvi letošnji koncert. Proizvajali se bodo moški, mešani in ženski zbori Adamiča, Lajovica. Dvopaka itd. — Škrlatica se je pričela širiti tudi v trgu Braslovče v Savinjski dolini. V občini Škof-ja vas in v Vojniku je zahtevala že precej žrtev med mladino. — Avtomobilska vožnja med Celjem in kopališčem Dobrno je vzpostavljena. — Mestni magistrat poživlja vse v našo vojsko sprejete rezervne oficirje, da se v neki važni zadei zglasijo na mestnem magistratu v sobi št 6. najdalje do 17. Junija t. L med uradnimi urami, t j. od 9. do 12. dopoldne. — Materijal za nameravano zgradbo mestne stanovanjske hiše Je naprodaj, ker se hiša vsled sklepa občinskega sveta ne bo zidala. — Na celjskem trgu se je zadnje dni pojavila večja množina gob. Cena pa Je precej visoka.
— Jngoslovenska zveza za tujski promet v Sloveniji (Tourist-Office ) v Ljubljani se Je lz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti št 18 preselil v nove prostore na Aleksandrovi cesti št. 8. v poslopje Prve hrvatske štedione ter uraduje ondi od 8. — 12. ter 3. — S.
— Družinska drama. Kmet Jočlč iz Meki 5 a v Srbiji Je prišel vinjen domov ln je v takem stanju ženo pretepaval. Niegov 12-letnl sin pa je pograbil sekiro ln mu preklal glavo. Nato se je sam javil orožnikom.
— Velika tatvina. Iz garaže poštnega In telegrafskega ministrstva Je bila odkrita velika tatvina bencina. Škoda znaša okoli 260.000 K.
— Bolečine? V obrazu? V o<Th? Poskusite pravi Fellerev Elzafluid! Vi sebo-dete čudili! Dobrodelen pri drgnenju celega telesa ln kot kosmetikum za kožo, zobe In negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žgan:e ter čez 25 let priljubljeni S pakovaniem in poštnino 3 dvo'nate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatlh al! 12 Specijalnih steklenic 308 dinariev s 5/& doplatka razpošllje: lekarnar Eugen V. Fetter, Stu-blca Donja, Elzatrg št. 238, Hrvatsko.
— Vsa lasna dela se zvršujejo poseben oddelek za striženje otrok, za dame popolnoma separiran vhod skozi vežo. Zaloga parfumerite. Moderna higijenfčna brivrrca Aleksander Gitid, LJubljana, Kongresni trg 6
— Kavarna In restavraclla na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti, vsako nedeljo in praznik vrtni koncert Vstopnina prosta. Cene običauie.
— Ciganska goda koncertrlra v nedeljo 10. tm. v restavraciji Bellevue. Začetek ob 3. uri pop. Vstop prost
— Promenada! koncert godbe Dravske dlvlzl:e (kapelnik dr. Jos. Cerin) v »Zvezdi« v nedelio 10. t m. ob 11. url. Spored: 1.) Parma: Mladi vojaki, marš. 2.) Dvorak: Odlomki iz opere »Trdoglavci«. 3.) a) Filen-berg: »Ruska straža«, b) Chopin: »Polone-za«. 4.) Flotov: Ouvertura k operi »Marta«. 5.) Jaki: »Cekoslovak in Jugoslovan«; narodne pesmi.
— Prvovrsten koncert v hotela Tivoli v nedeljo 10. t m. ed 15. do 19. ure. Vstopnina prosta.
— Kino Tivoli. »Bičani v c*rskl Rusiji«. Velik monumentalni film se predvaja do nedelje. Od sobote 9. do torka 12. t m. se poleg tega predvaja »Zadnja pot narodnih mu-čenikov v domovino«.
— Kaj bo 24. t m. v Trnovem? To
vprašana se Siri po mestu že del] časa vsled različnih aktualnih vesti, kl priha'a-jo lz omenjenega okraja. Rešeno bo, ko bo docela razjasnjeno. —- Ljubljančanke, pripravite se!
— Koncert vojaška godbe na vrta restavracije »Zvezda« bo danes v soboto zvečer ob 20. Pri koncertu se bodo pobirali prostovoljni prispevki za »Rdeči Križ«. Ako vsak posetnik koncerta pcložl na žrtvenik človekoljubne stvari samo 1 dinar, bo »Rdečemu Križu« Izdatno pomagano.
Tmisflka ln fnorf.
— Šahovski mojster Mieses v Ljubljani. V četrtek dne 7. t. m. je priredila Zveza šahovskih organizacij dospelemu mojstru prisrčen   pozdraven   večer v restavraciji
»Emona«. Pozdravil ga je dr. Vidmar, po» udarjajoč razmak Šahovske igre v Ljubljani
od tedaj, ko je bil g. Mi;ses pri nas, f imenu Zveze ga je pozdravil g. Zupančič, v vezani besedi pa g. Kragclj; g. Mieses se je vsem navzočim za sprejem laskavo za» hvalil. Zaključek pozdravnega večera je tvoril brzotumir. v katerem je dosegel prvo mesto g. Ciril Vidmar. Včeraj je igral g. mojster v kavarni »Evropa« simultano proti 23 šahistom. Pokazalo se je, da Ljubljana uspešno goji šahovsko igro. Dobil je moj* ster 14 partij, zgubil 6. in sicer proti eg.: inž. Zupancu, Cir. Vidmarju, L. Pevaleku, Šuštarju, Furlaniju in Mrzlikarju. Remis je doseglo 6 igralceT, in sicer gg.: Kavčič, Va» lentinčič, Albert, Vidmar Jože, Lenar in Kermavner z Držajem. — Danes igra gosp. Mieses resno partijo z dr Vidmarjem ▼ kavarni »Emona«.
— Otvoritev jame aa Bcbjem zobu. — Visoko nad Bohinjsko Belo. odnosno nad jrorsko vasico Kupljenik. leži skrita skoraj pod vrhom Babjega zoba, silno zanimiva podzemeljska jama, ki sicer ni tako velika In dolga kot Postojnska jama. a hrani v sebi krasne podzemeljske čudeže stalagmitov in stalaktitov, ki ne zaostajajo za kapniki Postojnske jame. Društvo za tujski promet na Bledu le med vejno zanemarjene dohode k jami temeljito popravilo in tudi pota v jamo izjrladilo. Udelcžniki izleta in otvoritve se zberejo na Bledu v nedeljo dne 10. t m. pred Repetovo trgovino na Milnem ob 9„ od koder je odhod z godbo na čelu proti Bohinjski Beli. Odhod iz Bohinjske Bele ob 10.15, prihod k jami nekaj po 12. k]er se vrši slavnostna otvoritev jame in pozdravni govori, nato pa ogled Jame. Pov-ratek je na Bohinjsko Belo, kjer se vrši neprisnjena planinska zabava. Izletniki naj se preskrbijo z acetilenkami ali električnimi lučmi, ter event. s svečami, baklje so zabranjene. Tudi Je priporočati, da se preskrbijo z Jestvinami in pijačo. Omenjamo, da vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob tl.47 zjutraj, čaka v Lescah avtoomnibus kateri odhaja do Bohinjske Bele, do koder se gostje tudi z Izvoščki lahko peljejo. Ker Je jama pod Babjim zobom edina večja Jama na Gorenjskem, ki je sedaj urejena In ker Je dostop k njej zelo zanimiv in romantičen, priporočamo našemu občinstvu Izredno priložnost, ogledati si podzemeljske čudeže Babjega zoba.
— Mariborska koča. Planinska sezona, 1080 m. Tri ure od Maribora na Pohorju. Smrečni in bi'kovi srozd. romantična lega, razgledna točka, hotelska oskrba, prvovrstna stanovanja. Prijave pravočasno na tvrdko Pinter čc Lenard, železnina, Maribor.
— Finale nogometnega prvenstva Slo-venl'e za 1922'23. V odločilni tekmi za prvenstvo L"ub!j. nogom, podsaveza za sezono 1922 23 se sestaneta v nedeljo 10. tm. od pol 18. uri na Igrišču Ilirije dosedanH prvak SK. Ilirija kot prvak Ljubljane In ?K. Maribor kot prvak Maribora. Prvak Celja Athletflcsportklub le izpadel Iz konkurence s tem. da le podlegel 27. ma^a SSK Mariboru. Moči obeh klubov za nedeljsko tekmo so zelo enake !n Illrfia, ki Je zmagovala doslej v prvenstvenih tekmah z največjo lahkoto, bo morala v nedel'o zares napeti vse sile, ako s? hoče ohraniti naziv prvaka Slovenlle. Maribor Je letos zelo napredoval ter dosegel vseskozi lepe rezultate, med njimi rudi neodločen izid proti TKrf'i 19. aprila. O TliriU se momen-tano nikakor ne more reči, da je v dobri formi. Nastopi sicer zopet znanj golman Pe'an, manikall pa bodo zopet Zupančič II, Hus, Grilc I ter na;brže tudi Vidmajer. Vsekakor velik handicap! Obe moštvi se zavedata važnosti te tekme ter se nan'o mrzlično »pripravrata. LNP pokloni zmagovalcu lepo častno darilo, k! bo v soboto Moženo v trg. Magdič v Aleksandrovi c. Funkciia sodnika je poverjena zagrebškemu sodniku W?!lerju.
— Tnrlstovskf klub »Skala« sklicuie v sredo, dne 13. juniia ob 20. uri zvečer v hotelu »T'voJi« klubov sestanek. Udeležba za vse rHpe obvpma. — Odbor.
— Vsled brzojavne odpovedi se najavljene tekme s CakovčanI v soboto in nedeljo 9. in 10. junija odgode na poznejši čas. Odbor S. K. Primorje.
— Grazer Amateur Sportklub Igra v torek 12 .t. m. enkratno internacijonalno tekmo s S. K. Primorjem na Igrišču Dunajska c točno ob po! 19. (6. In ool). Opozarjamo športno občinstvo na to tekmo s prvorazrednim graSkim klubom, v katerem nastopi več internacijonalcev. Primorje je v zadnjem času napredovalo In bo predvajalo še boljšo igro. kakor z dunai^kfmi Amateurjl. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Selen-burgova ulica.
— Kolesarska dirka LjubijanarTržič* Ljubljana PO km se je vršila dne 31. maja t. L ter je bil rezultat sledeč: Gosp. Kosma* tin izven konkurence 2 uri 48 min. 17 sek.
1. Anton Skrajnar 2 uri 54 min. 18 sek.;
2. Alojz Goltes 2 uri 54 min. 19 sek.: 3. Ivsn Pogsčar 2 uri 54 min. 55 sek. 4. Viljem Prah 3 ure 17 min: 5. Josin Humir 3 nre, 22 min.; 6 Iv. Ladič 3 ure 22 min.: 7. Adolf Kosmina 3 ure 37 min. Startalo je 14 tekmovalcev, ter je dirka potekla v najlepšem redu brez vsake nezgode.
Društvene vesti.
— Na današnji Šentjakobski večer ob S. uri zvečer v dvorani Kazine opozarjamo občinstvo, da se ga ndeležl v čim največjem Številu, kajti obeta se nam v glasbenih
In pevskih točkah -prav lep užitek. Vstopnina 5 Din.
— Po naloga Centralnega akcijskega odbora v Beograda se vrši jutri, v nedeljo 10. tm. ob 10 url dopoldne na prostem pred Mestnim domom javen protesta] shod državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev. Shodi se vrše ob istem času po vsej državi. Ljubljana jn Slovenija mora pokazati enotnost In solidarnosti Z-»to z družinami vred vsi na shod. I*kr. akci.'ski odbor.
— Akad. soe. ped. krožek vabi člane kakor tudi drugo inteligenco na zadnM sestanek, ki se vrši v ponedeljek 11. tm. ob 20. zvečer na moškem učiteljišču. Vspored: a) Spolno vprašanje (govori Jug. Klement, fll.) b) Pora z sov ori. — Odbor.
— Vesel ca prostov. gas. društva v Zg, Kašlju se vrši 'utrl v nedeljo 10. jua-pri Gradu v Zg. Kašliu. Kdor se hoče dobro zabavati. Ima usodno priliko za izlet v prosto naravo. Vlak odhaja v Zalog ob 1*1. popoldne Iz I-:ubliane, »prihaja pa ob 15. in trlčetrt na 21. nazaj.
— Gas. društvo v Litij!. Dne S. julija ti. priredi pTOstov. gas. društvo Lit'ja veliko veselico s slavnostio blazoslovlienja parne brlzgalne. Vsa bratska društvi se ul'udno vabijo, da se udeleže te slivncst?.-Obenem prosimo, da po možnosti na privrede isti dan svojih veselic.
— Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince, praznuje dne 8. julija ti. svojo b0-' letnico združeno z župnim zle'.om in veiH ko vrtno veselico in z bogatim celodnev-. nim sporedom. Vsa bratska društva so nj-prošena, da se na to ozirajo In azit'/ajo^ za obilno udeležbo.
— Kongres   Inžen:erlev v Splita le
preložen na dni 29. junija do 2. julija ti. Najem posebnega pnrnika odpad?. Za ro-t tovanje po železnici in z rednimi partikl so dosežene znižane voznine, ki ve"' «Jo 8! dni pred jn 8 dni po kongresu za v**a prS-< stanišča od Bakra do Kotora, že P.*!Javi Peni udeleženci m dotični, ki se yile še! priiaviti, naj naznanijo do 12. julja Ing. Mencingerju. Ljubljana, Gradlieia direkcK ja, alj potujejo preko akra aH M2T'*o/"ča,;
— Važno za invalide, vdove In sirote, bivajoče v območju ljubljanskega magferra-ta. Podružnica udruženja vojnih Invalidov v Ljubljani vabi, da se zanesljivo zdase* vsi člani In članice, ki bivajo v ljubljanskem političnem rajonu od 11. do 16. t. m-v društveni pisarni, Št Peterska vojašnica,' vrata št. 3, glede njih velevaine zadev* (morebitna podpora). Seboj naj prinesd člansko knjižico, ZRlasc naj se tudi oni, ka< teri zadnji čas članskih knjižic niso prejetij Uradne ure v tem času od 9. do 12. in 64 15. do 18. ure.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 9. Junija. (Uradno vremensko! poročilo). Včeraj se je v mnogih krajih AvV strije deloma zjasnilo. Danes zjutraj Je bilo, Izvzemšl Nižje Avstrijske, povsod Jasna Jutranja temperatura je znašala pod 10°. Ker1 je nad kontinentom velik pritisk atmosfere^ Je pričakovati nekaj lepih in bolj toplih idni. V splošnem bo lepo In jasno vreme, vendar, Pa še vedno hladno.
Borzna poročila.
— Curih, 9. junija. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.10, Berlin 0.007. Dunaj 0.007825, Praga 16.58, London 25.67, Trsi 25.90, Newyork 5.55. Pariz 35.S0.
— Zagreb, 9. Junija. (Izv.) Danes bor* za ni poslovala. V prostem prometu so notirali:' Curih 6.70, Pariz 5.95, London 420, Berlin 0.1075, Dunaj 0.13, Praga 2.75, Trsi 4.25, Newyork 88, ček 91.—.
— Trst, 8. Junija. (Dir.) Beocrad 23-—* Berlin 0.029. Praga 64. —, Pariz 138.25, Loav don 98.90. Newyork 21.35. Curih 385.—.
Poizvedbe.
— Našlo se le 5 ključev za blagajno V, carinskem skladišču, katere se Je oddalo B? policijo.
— Kolo znamke Diirkopp, ukradeno
neznanemu lastniku začetkom septembra 1922 se nahaja pri okr. sodišču v Ljubljaa^ kjer se mnre ogledati in dobiti.
Poslano.*
Kot pojasnilo na odgovor g. Beštra ni naše pcslano z dne 5. junija 1923 izjavlja odbor pokrajinske zadruge fotografov, da v polni meri vzdržuje svojo izjavo. Ker pa z* Bešter izvaja osebnosti, pripominjamo, da sta g. Hibšer kot načelnik ln g. Kune kot tajnik podpisala sklep odborove seje z dne 5. t. m. zgolj kot funkcijonarja zadruge in ne iz zavisti kakor to omenja g. Bešter.
S tem Je zadeva za nas končana.
Odbor pokrajinsko zadruge   fotografov s4 Slovenijo v Ljubljani.
•Za ta dopis uredništvo ne odgovarjal
Priporočilo!
Vdovs prosi na dom Šivanja za trgovine; sprejme pa tudi vsa*
ko' — ^tna krpanja privatnikov. — Linhartova ulic« št. 4 (dvo* ri*če). 6005
Različna ročna dela,
Mkor tudi PRT in POKRI* VALA ZA POSTELJO (ve* znno) SE PRODA. — Ogle* da se lahko vsak dan od 2. do 3. ure. — Naslov pove uorava »Slov, Ner,«, 3972
Msblcvano sobo
s posebnim vbodom IŠČE MIREN ZAKONSKI PAR s 1. julijem — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod vMirno/5968«.
Družabnik
za lepo delikatesno in Speče* riisko   trgovino   v   mestu SE
IŠČE ZA TAKOJ t primernim kapitalom. — Ponudbe pod Lep« bodočnost/6012 na upr«# ▼o aSlovasakega Naroda««
Zamenjani lepo stanovanje,
obstoječe Iz sobe, kuhinje in pritiklin v Mariboru, s stičnim v Ljubljani ali okolici. — Na« slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5766
Stanovanje
v novi hiši (3 ali 4 gobe) IŠČE MIRNA STRANKA. Plača do osem tisoč kron mesečno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod a5UnQvanje/59Zl«, _
Na brano in stanovanje
nssnrotl realne phnnazlje pr| bolj« rodbini SE SPRETMO za nrihndnfe Šolsko leto TRI DIJAKINJE. Uporaba klavirja. — Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 5981
Lep velik čebelnjak
s 40 modernimi panji dunaj* skega sistema, napolnjeni a čebelami in medom, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov, Naroda«. 5976
Službo vratarja
sli SLUGE v privatnih Šolah, ozir. kakršnokoli službo IŠČE Frane Krsgelj. stanujoč na Resljevi cesti it. 27. (je orožnik v pokoju). 5997
Hiša (vila)
lansko leto zidana, oddaljena 20 minut od glavne pošte, z nekaj vrta in vsemi d rupi mi pritiktinami vred. SE PRODA
TAKOJ ZA UGODNO CE» NO. — Stanovanje prosto. — Naslov pove uprava aSlcven* ■keaa Naroda«- 5969
Lovska puška
(dvocevka) SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5973
Pritlična hiša
Z LEPIM VRTOM V TRNO-VEM pod zelo ugodnimi pralnimi pogoji NAPRODAJ. — Naslov pove uprava lista. 5960
Josip Peteline
LJUBLJANI!, So« Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Malaitio
Continental
7* Cord B
Glavni zastopnik za Slovenijo i
VIKTOR BOHINEC, Liubliana, Dunajska c. 21
Šofer-mehanik
t daljšo prakso IŠČE MESTA. Govori tri jezike. — Naslov gKDve uprava »Slovenskega Na*
roda«. 5979
Boljša služkinja,
1CATERA ZNA DOBRO KU* HATI IN OPRAVLJATI VSA HIšNJA DELA. S£ SPREJME. Ptača dobra. — Pot v Rožno dolino št. 10 (nova vila). 5977
Krasne parcele
pod Tivolijem SE PRODA* JO PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 5978
Stavbna parcela
v Ljubljani, v blizini glav* nega kolodvora, SE PRO* DA. — Naslov pove uprava *Slov. Naroda«. 5990
W--
Mizarski vajenec
SE SPREJME z vso oskrbo v Hiši in eden samo s kosi* lom. — Poizve se: Einhar* 'tova ulica si. 16. 6023
Konjskega hlapca,
pridnega, pošf enega in tre ž: nega SPREJME veletrgovina z vinom FRANC CUCEK, Ptuj. 6010
Foxterrier-psa
zelo lepega in razumnega, CE» KO PRODAM. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naro*
da«. 6014
Otroški voziček
SE PRODA PO UGODNI CENI. — Poizve se: Hrc* nova ul. 17 (pritličje). 5985
Kupim TRIEDER
(ZEISSOV ali GttRZEV), 6kratna povečava, s futera* lom. v prav dobrem stanju. — Oferte pod »Daljnogled 6020« na upravo »Sloven« skega Naroda«. 6020
Prodajalka
ve
Prodam auto
^najnovejšega tipa, z dvema se* dežema. — Tstotam SE PRO* DASTA DVE MOTORNI KOLESI s prestavami in pro* stim tekom. — Natančneje se [izve in ogleda pri: Marine, LU beliče pri Dravogradu. 5993
CDBCDBCDBC
s triletno trgovsko prakso ŽE*
LI PREMENITI SLUŽBO kam na deželo: vešča je tudi manjših pisarniških opravil. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Prodajalka/6008« na upravo »51ov. Naroda«.
SPREJME SE v odvetniški pisarni izurjena
sfenotipistinja.
Začetnica izključena. — P#* nudbe na: dr. A. Vrtačnika, odvetnika, Ljubljana, Beethov*
nova ulica št. 10. 5995
Zahvala.
Vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so našega dragega
franca $izjana
obiskovali ob bolezni ali se ga kakorkoli spominjali, zlasti g. p. Ernstu za številne obiske, gg. dekanu in kaplanu, cenj. gg. pevcem Čitalnice v Šiški za lepo nagrobno petje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, izrekamo presrčno zahvalo.
V Ljubljani, 8. junija 1923.
Žalujoči ostali.
Zahvala..
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo naše iskrenoljubljene
smo prejeli toliko dokazov odkritega sočutja, da se nikakor ne moremo vsakemu posamezniku posebe zahvaliti. Zaradi tega izrekamo na tem mestu pre-srčno zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočutje ali ki so našo ljubljenko spremili na njeni zadnji poti.
Prav posebno pa se zahvaljujemo darovalcem prekrasnega cvetja, gospodičnam, ki so nosile pri pogrebu vence in šopke, kakor tudi vsem, ki so drago rajnico obiskali mad njeno kratko, a mučno boleznijo
V Ljubljani, dne 8. junija 1923.
Globoko žalujoča rodbina Cerar.
H
E
I
Ženske nogavice
prvovrstnih znamk.
KENDA
JKlartin Žuran
sobni slikar Ljubljana, Mostni trg 1*
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko apadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. 5746
PRODA SE
HIŠA v Novem mestu
(last bivšega pisatelja J. Trdi ne) z lepim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo. Stanovanje takoj na razpolago. — Poizve se: Novo mestu, Streliška uli* ca štev. 13. 5712
Knjigovodja,
prvovrstna mož, dober bi* lančnik, SE SPREJME s 1 julijem. — Ponudbe z do* kazi usposobljenosti pod »A; A. B./5999« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Sprejme se KONTORISTKA.
Pogoj: znanje stenografije, slovenske, srboshrvatske in nemške korespondence, čiri* lice ter strojepisja. — Po* nudbe z dokazi usposoblje« nostl na upravo lista pod: »A. A. B./5998«.
ženitna nomidha.
Dva inteligentna gosooda srednje starosti, z več milijoni kron gotovine, želita v svrho ženitve znanja z gospicami ali
vdovami.
Dopisi s polnim podpisom in slikami, katere se na želio tudi vrnejo pod »Trgovec/5682« na upravo »Slov. Naroda«.
Lena vite JJoa"
dvonadstropna, v Želečah 51 na Bledu, deloma opremljena,
r velikim sadnim vrtom in par*
kom. SE UGODNO PRODA. — Vprašati pri društvu hipnih posestnikov v Ljubljani, Du* najska cesta 17/1. (od 4.—6. ali nismeno). 6010
z mesecem septembrom v Ljubljani ali okolici z nekaj vrta aH drugim zemljiščem. —- Ponudbe pod »Gostilna« na Anončni zavod Drago Beseljak m drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 5991
Novo poslopje,
zelo pripravno za trgovca ali tovarniško podjetje, v nepos srodni bližin*' ljubljene, SE UGODNO PRODA Poleg je ep sadni in relenjacHi vrt. — 'ismene ponudbe pod »Takoj« m 4loma Company, pnončna dražba, Ljubljana, Kongresni trg it. 5. 6001
Vrhove šibe
lepih kultiviranih vrst. pozimi rezane in neobeljene. za plete*
nje koler. košaric plotov. $ra*
kadnrov itd., NEKAJ VAGO* NOV PO UGODNI CENI NAPRODAJ. Oddaja se pa tudi vsaka količina — Ponud* je pod »Vrbove šibe/6017« na upravo »Slov. Naroda«.
DraMnika sprtime
breekonlettrenčno, dobička* nosno podjetje. Zahteva se sodelovanje. Lepo stanova« nje družabniku takoj razpolago. — Ponudbe z na« vedbo kanitala pod »Sode* ovanje/5996« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodala lesa
m
v Podkorenu pri Kranjski gori, in sicer okoli 600 do 700 kubičnih metrov NA PANJU. Več pove Fri* derik   Razinger. Podkoren.
Ponudbe do 12. junija t. 1. na: Jožef Kovač, S. Leo* poldo, Tarvis, Venezia Gi* ulia. 5828
LED
se izdaja vsak dan ob 7.30 zjutraj. HOTEL »SLON«, Dunajska cesta št. 2. 6021
Žake in modne hlače
nekoliko nošene, NAPRODAJ — Ogledati se more v trafiki, Hilšerjeva ulica 12. 6050
Stanovanje s hrano
pri boljši rodbini IŠČE DIJAK (realec). — Ponudbe pod »Re» alec 17 5958« na upravo lista.
Lepa jedilna soba
SE PRODA. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Na* roda«. 6036
OeMica. stara 15 !et,
ISCE SLU2BE K OTROKOM in za pospravljanje sob. — Kavškova ulica 124, Spodnja Šiška. 6053
Meblovana soba
v nodstresju SE TAKOJ OY% *3A. — T«totam SE PRODA* STE DVE SVILENI OBLEKI ZA   NARODNO   NTOSO. —
Celovška cesta 24. Šiška. 6046
Prazna soba
t unorabo kuhinje 5E TAKOJ
ODDA bolj prilefni samski ?~r>*ki. — Istotam SE PRODA
ŽELEZNA POSTELJICA. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6049
ReMcnem sobo
ZA TAKOJ, najrajše v bližini Mlria, ISCE BANČNA URAD*
NIČA. — Ponudbe pod »Mir* je/5057« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Stanovanje
obstoječe iz dvek ali treh sob in kuhinje v mestu ali na pe* riferiii mesta TSČE MIRNA STRANKA BREZ OTROK. Ponudbe pod »Nagrada 15.000 kron/5943« na upravo lista.
Klavirje
in  PIANINE  KUPUJEM. —
Ponudbe z označbo marke, ce* ne.  dolgosti in  notranje kon*
strukcije klavirja, t. j. dali ima lavir znotraj okoli železno ali leseno ramo, treba poslati na: 5- F. Čop, Zaereb. Mrazovi*e= va ulica $t. 12.111. nad str. 5780
Večja žziCn s polnofarmenikom na Gorenjskem SPREJME
obratovodjo,
popolnoma samostojnega, veščega tudi vseh popravil, dalje STTRI ŽAGARJE za samice. Reflektira se le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbe pod »2aga/5°ll« na upravo »Slov. Naroda<r.
Damsko kolo,
skoro novo, SE PRODA. — Hrenova ulica 19/1. 6033
Meblovana soba
S HRANO SE ODDA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6027
Mesto hišnika
BCE POROČEN MIZAR brez otrok. — Ponudbe pod »Hišnik 6052« na upravo »Slovenskega Narodn«.
Elektromotor
za ertnkomerni tok, 200 V., 9% HP, PO UGODNI CE* NI NA PRODAJ. — F. Smol, Vič*Glince 6. 6054
Kupim mlin na vodi
v dobrem stanju, s hišo in posestvom. — Ponudbe na: Anton Šporar, Zagreb, Via* ška ulica 59. 6057
SE 2ELT JZT'CITI KLEPAR* STVA aH MEHANBTVA. — Učna doba po pogodbi štiri le« ta z vso c^rb^ v bišf. — Po*
nudbe   pod   »Deček/6032« na
upravo »Slov. Naroda«.
Išče se soba
ZA PISARNO s posebnim vhodom v sredini mesta. — Cena postranska stvar. — Ponudbe pod »St. 194/6023« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem sfsfžbs vratarja
ozir. SLUGE v Sloveniji. Grem tudi za paznika k tvrdki ali podjetju. Sem oženjen in brez otrok. — Poštenost in vestnost gotova. — Ponudbe pod »Slo* venija /6056« na upravo lista.
ce se
n ion,
kateri bi razpolagal od 100.000 dinarjev naprej, v svrho povečanja zelo dobro vpeljane trgos vine na zelo prometnem kraju
Dolenjske. Osebno sodelovanje se ne zahteva. — Ponudbe pod
Sigurnost '6051 na upravo lista.
btovišoe!
V gradu Brinje * Grosuplje je še dobiti stanovanje (dve sobi in kuhinja) ali pa samo sobe. Lega. krasna; pod gozdom mal potoček. Od železn. postaje oddaljeno le 5ar minut. — Poizve se isto* tam pismeno ali osebno.
5975
V Bofiinl?
i
v najlepši legi Bohinjskega ie* T.era se nahaja »HOTEL SV. DUH«: 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in kopa* 'išče na razpolago. — Izborna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča
FELIKS SELJAK, hotelir.
Pravo
UPTAUE&SK0G I SAITA
svježog čajnog
MASLA
samo na veliko šali fabrika sira Mada, centrala SUBOTICA -Tel. 650. U vlastitoj fcucT. 5196
Ho se smrekovi drogovi za brzojav
(mera: 12J16 do 18124, dolgi od 9 do 12 m), vseh vrat OKROGEL LES, popolno* ma zdrav in brez napake ter HRASTOVI in BUKO* VI PRAGI, običajne mere. — Ponudbe na upravo »81. Naroda« pod Drogovi/5982.
in
prvovrstna, popolnoma samostojna moč, z večletno prakso v kakšnem trg. podjetju, zmožen popolnoma samostojno voditi knjigovodstvo in korespondenco večjega trg. podjetja, vešč slov. in nemščine ter če mogoče hrv. korespondence In strojepisja, ae aprejme takoj ali pozneje pod najboljšimi pogoji in zelo dobri plači. Dopisi naj se naslovijo na po s ni are-aal ta. glavna pošta Maribor. * 6040
Motorno kolo
VVanderer«. 3 HP. zelo dobro ^hrameno, Dm 13.000 in MO* TOROEK ZA NAVADNO KOLO POCENI NAPRODAJ. — Franc Pograjc, Celje, Breg štev. 33. 6041
"*wr?tna stenenra-finja is strojepiska
za alovciaskL srbo * hrvatski in nemški jezik SE SPREJME. — Podrobne pismene ponudbe na: Vinko Maidič, Kranj. 6044
Tovorni
»•PRAGA" 3 T 45 HP v najboljšem stanu, generalno preskusen, nova karoserija, za motor se jamči, se jako ugodno proda.France Scbwab, Ljubljana, Jenkova ulica 9. 6013
Kompleten KIIIO jnj^ntar
s kompl. Gaumond aparatom, 4 PHS bencinagregf.tcm z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 elekt. pefi, nad 200 bukovih zaklopnib stolnv etc. etc. se proda na javni dražbi dne 12. junija ob 10. dopoldne v skladišču Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinama).
v večjem mestu Slovenije. Trgovina je obkoljena od tovarniških delavcev stanovanjskih hiš, petili tovarn. Zaslužek ogromen. Cena hiši z lokalom (šest stanovanj gospodarskim poslopjem, ki se da preurediti v velika skladišča znaša Din 450 00i>'—. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod „UGODNOST-6038"
Strojarli in trgovci
i usnlsmf
Kdo mi da v komisijsko zalogo sortirano usnje? Proti prvovrstni garanciji. Cenjene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Brez konkurence-5987".
Fran
£ll Km ^
Liubliana, Linhartova ulica štev. 25.
Stavbeno ln umetno tessrsfrffa stavbeno mizarstvo, parata ža*?a ln lesna industrlfa.
Telefon št. 415.
Pošt. ček. zavod št. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov,
verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stavbe, za večje rarpetine od 12 do 40 m, po mojem sistemu 4937
Prva košnja
(SENO Z DETETJO PO* MEŠANO) okroglo 1S.000 kvadratnih metrov, NA* PRODAJ. — Ponudbe pod »Št. 6059« na upravo »SI. Nar.«.
8
ostojece iz dveh sob. kuhinje in pritikiin. v sredini mesta, ZAMENJAM ZA ENAKO V T.JTJBLJANTSKT OKOLICI. — Ponudbe na unravo »Slov. Na* roda« pod »Solnčno stanova* nie/6055«.
^fne?fo!e!i e!!?!ctr!kar
IŠČE SLUŽBO. Zmožen je vseh v to stroko spada jočih del. — Ponudbe pod »Elek* trikar« na podružnico »Slo* venskega Naroda« v Celju.
6039
r glavnica 5n.0M Din SPRE J* ME TRGOVEC srednie staro* sti v večjem mestu Slovenije. Ženttba po sporazumu mogoča. — Ponudhe nod »Trgovec« na oglasni zavod Sušnik, Maribor, Slovenska rilca. 6042
Službe išče
34fctn? ss-mse, poprej trgovski uradnik. Govori hrvatsko, če* ško, nemško in italijansko. — Najraje da bi imel starovanjc in hrano v hiši. — Ponudbe pod »J. B./6035« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Ženitna nonudba.
■
Trgovec srednjih let. dobro situiran, prijetne zunanjosti, se :>eli v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali mlado vdovo brez otrok, iz boljše hiše, do* bro gospodinjo, z nekoliko pre* m oženja.
Le resne ponudbe s sliko, ki se pod častno besedo vrne, je poslati pod »Poštenost lR°5<r na oglasni zavod Sušnik, Maribor, .Slovenska ulica. 6043
a
0
■
o o
■
o o
D
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
IOIOIOIOIOIG20IO!iOIOIOflOMC i
Naznanilo.
Marija Rogelj
manufakturna trgovina, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta $t. 5.
S,
0
BI
0
B
C
H
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
za Škofijo, ter se priporoča tudi q nad ali e obilep-a obiska. ■
0
■ OIOIOIOIOIOIOIOIO0OIOIOIO
vljudno obvešča cenjene odje malce da sem se preselila v
Lingarjevo ulico št. 4
IODOIOIOBOIOHO ■ OBOIOIO
0
■
o
NAZNANILO«
Ceni. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela na novo preurejeno restavracijo
Narodni dom, v Mariboru
kjer bova točila naibo/jša pristna vma ter vedno sve$e pivo!
cPrijnano prvovrstna kuhinja/ Vsakovrstni banketi po narečju.' Moderno preurejeno faglišitl Vrt in veranda! Jočna in solidna Postrežba!
Shajališče S^vanov. priporočata
IVAN     VALERIJA S03ER,
prej restavracija ,,Maribor" blOlOlOlOlOlOBOOOHOlOBOlOiO
□□□□□nnnnDnnciDr i
0
o
■
o
0
o
a
o
s
0
0
m
o
ggonLO'TQXojuco!Oji
u
Wtjraka efranc Sisati. Snauan
naznanja cenjenemu občinstvu, da je njsna
na noao urejena
detajlna trgovina ra
cestnem trga št. 24
otvorjena
a □
i
a
□ H
□
□
in da se ob tej priliki prodaja po znižanih cenah. ^
Jvrdka se Priporoča cznjznemu občinstvu |
614901
YY
00
Priložnostni nakup
nad dvajset let obstoječe, bogato založene trgovine z glasbili (v vrednosti 60 000 dinarjev) prodam za polovično ceno U Kmctec, Ljubljana, Kolodvoraka ali o« Mw. 86.
Jfaznanilo.
Albina in Makao Koželj priporočata izletnikom v divni
Ij^jTnnik ter turistom Kamniških p.'anin svoio prenovljeno restavracijo U kavarno v krasnem Društvenem domu (Čitalnici j. Postrelba točna,
Lhinja izborna, vina pristna, na j bol }5e vrste! V prostorih SO taz-
Uvljene planinske slike in zanimivosti. Ob nedeljah postrvi
8 spoštovanjem \i002 Obitelj KežalJ.
naoiiaSec koteo
IHnKenDlcfeler)
Lventuelno tudi kot elektromonter, samostojen delavec z dolgoletno prakso, sedaj v Gradcu, išče primernega mesta za čimprejšnji vstop Iponudbe pod Anverw c*ier 14392 na E enrelcbs Aazsigen-
vernsMlnng, Oraz. 8*>ekg'ssse 4. 5994
za pleskanje železnih mostov sprejme
JOSIP JUG, Ljubljana, Rimska c. 16.
LokorraobiEe
vseh velikosti najmodernejše konstrukcije, parne žage, kom-Ipleme naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., ramseheid-Uko orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parno mlatllnlce, poiiedcijski stroji in orodje, jeklene vile za gnoi i. t. d., tiri za j poljske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucni mi vozičld, tračnico, za stavbene namene in industrijski tiri, pil* novo In varilno cevi, Črne in pocinkane, stavbeno in konstrukcijsko železo, pločevino. Črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurhan 82. 4711
Preda se
rgouina
I papirne in galanterijske stroke v večjem mestu Slove-I nije. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Dobra trgovina 6037.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o tvoril
Zavod za snaženje okeH in sfanovani
ter sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor snaženje oken, ra§čenje in likanje parketov, oljenje podov v kavarnah, restavracijah <n uradih po konkurenčnih cenah.
Sprejemajo se mesečni abonenti.
Priporočam se in beležim z odličnim spoštovanjem
FRANC NOVAK, Ljubljena, Sv. Petra c. 15.
I Kdo hoče pristopiti s kapitalom od 500.000*— do 1,500.000«— Din kot tihi
družabnik
1
k zelo plodonosnemu podjetju? Varnost zasign-I rana z vknjižbo na prvo mesto. Ceujene ponudbe \\ na upravo Si.Narod pod »Razširjenje obrata-5986*-
£exxxx»ooopooooerjQCoooooc^^
ob kolodvoru s najlepšo bodočnostjo v kraju premogo-kopa, se radi bolezni z koncesijo in gostilniškim inventarjem prodasta. Cena 3,000.000 K. Naslov se izve pri ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6029
g H ■ ■ ■ ■ I H H ■ ■ HI 5 II ■ ■ ■ ■ JBBJ MIHI IJU I I I I I DF^
Prostovoljna javna dražba
raznih vozov, sank, konjske opreme, sodov ter raznega orodja se vrši v sredo 13. {unija ob
dveh popoldne na
Zelenem hrib
Ljubi*
'j ju mm luuLii.o. pulili u a iuuuuuuuulojijlhjl
ijljljj V7C3
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko
,RUBER0ID'
Najcenejša, ker valed velike trpežnosti najboljša t
Založniki: LJUBLJANSKI KOMEfiCUALNA DRUŽBA t 0. Z.
LJubljana, Blelweisovi 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine. Ksilolitna tlakovanja.
Asfaltovanja.
*crt
PRODA SE CENO skoro no*
gostilniški avtomat
na -'ektrif-' tok. — Poizve se: Jcranova ulici St. 13. 5S78
Vreče,
R \BLJE>*~! IN DOBRO HRANJENE — KUPIM
Jos. BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg st. 7. 410
Bukovo cnlje
fprima * bukovo), suho, KUPU*
JEM STALNO. Cen« naj se stavi franko vagon. — Rudolf
Zori S Komp., Ljubljana. 5613
V nalem se vzame
GOSTILNA ali RESTAV. RACIJA takoj aH pozneje na kakem prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4832
Polioiislri oes
(DOBERMANN) višnjevocrn,
oremiran s srebrno in bronasto kolajno in tremi drugimi nngra. dami, dve hsH n+nr. Izborno dre* siran. NAPRODAJ. — Vpra« san i a nn: Leopold Jnchrnann, policijski nadzornik. Graz. 5859
^amenlćirn stanovanje,
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiHin v ITT. nadstropju na» »proti deželnega dvorca z ena* htm ali večjim v #. ali II. nad* strop ju v mestu. — Ponudbe na postni predal 164, Ljubljana.
5869
Mo lepenko wmm
RO Dtlfie?ltal (InnmMIdaiant)
dobavlja takof v vsaki množini nafetne!«
3os. R9 puh« Ijnbljana,
GradaSfea unca 22.
Ttlcfon SIS.
Soliden m tzkuien trgovec želi stopiti v kako večje podjetje
kot družabnik
s kapitalom okoli 150.000 Din ali kot poslovodja kake večje trgovine. — Prevzeme tudi za« »topstva kakih večjih tvrdk. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Izkušen/5889.
prodajamo  po   znatno znižanih cenah vse vrste pohIStvo.
Trgovina m pohištvom ta taoefirfSfsa delavnica
Brata Sever
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13 5706 (Kolizej)
Velika f slogi
norcefana.
Emajlirana In htktutna
pnsodfl«
Priporoča se
Ana Eas 3577
Ljubljana, Resjeva cesta 4.
Kontorista (-ico)
s popolnim znanjem sloven* skega, italijanskega in nemške* ga jezika, z večletno pisarniško izkušnjo, ter veščega slovenske *ii nemške stenografije IŠČE ZA ČIMPREJŠNJI NASTOP VELIKA IZVOZNA TVRD. KA NA DE2ELI. — Prosilci naj natančne ponudbe z opi* som življenja in zahtevo plače naslove na upravo »Slov. Na* roda«   pod   »Bodočnost /5962«.
Popolnoma nov gik
t gumijevimi kolesi NAPRO* daj.   —   Poizve   ae: G itev. 213 pri Ljubljani
ince
5817
Meblovano sobo
z uporabo kuhinjo v me*ii* ali v  okolici  ob  železnici IŠČEM
— Ponudbe pod »Pri železnici 5906« na Upravo *5L Naroda«
NAPRODAJ SO
transmisijska ležišča
za osn-» prerezo 60 In 80 mm — Poizve se: Jeranova uli* ca Stev. 13. 5881
PRODAM
motorni bicikelj
»Austro motorette«, en me* sec rabljen. — Novi Vod* mat 112. Moste Ljubljana. 5756
Najboljša kolesa,
PNEUMATTKO m VSE DELE KOLES nudi po orfgnalnih ce*
nah zastopstvo tvrdke J. Goreč M. R. PLEVEL, V PRESKI r»H Medvodah- 5918
I5CEM
zobatehniškega asistenta,
popolnoma veščega dela iz kav* čuka in zlata, posebno »Guss* technik«, ter popolnoma ope* rativno. — Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Dentist/5781« na upravo lista.
Vee dobrih pomočnikov in dva vajenca
SPREJME Martin ŽUPAN, sobni slikar. Ljubljana, Mestni trg štev. 12. 5783
Posojilol
Več stotisoč kron posojila na posestva proti zmernim obrestim in vknjižbi na prvo mesto, SE ODDA. — Po* nudbe pod »Posojilo/5903« na upravo »Slov. Naroda«.
IŠČE SE PO MOŽNOSTI
večja prazna soba
pod ugodnimi pogoji ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe ali naslov na upravo »Slovenskega« Naroda« pod »Večja prazna soba/5932a.
RAZPRODAJA
ZRCALNE ZALOGE
(TR2NO BLAGO) v lese* nih okvirjih, po najnižji konkurenčni ceni. Vzorci 56 lahko ogledajo v Ljub« liani, Resi jeva cesta 13, II. nadstropje, levo, — Naslov pove uprava lista. 5815
Zrg. pomočnik
mlajša tpoč želi spremeniti službo. Če mogoče na deželo. Ponudbe na ogl. zavod Ivo Sušnik Slov. ul. 15, Maribor. 5801
8 srnini uradnik
popolnoma verziran v knjigovodstvu, bibneist. zmožen vseh han-čnlh in trg. poslov ter korespondence želi vstopiti k denarnemu zivodu ali priv. podietiu. Cenj. ponudbe pod ,.AGILEN-5kQ9* na upravo Slov. Naroda.
sprejme se
agilna prodajalka
ZA TRGOVINO. — Ponudbe a navedbo plače na poštni pre*
dal 115. Ljubljana. 5961
50 000 kron nagrade
dam <Jr>fičnerriii. tet mi preskrbi
takoj STANOVANJE, ofesto. ječe iz kuhinje in 2 do 3 sob. — Ponudbe pod »Mala družina
5861« na upravo »SI. Naroda
Trgovska hiša
z Inventarjem, prostim lokalom 'n stanovanjem SE PO ZELO NIZKI CENI in ugodnimi pogoji PRODA — Naslov pove uprava »Slov. Narodaa. 5934
Enodružinsko hišo
t lepim vrtom ter prostim sta nnvanjem dobi dotični, kateri obliubt naiveč zanjo, v Rožni dolini it. 106 (pri Mar jeku). — Naprodaj le do 15. t. m. 5S18
Proda se
pravi MefcsnersMocca SFRVI« CE, ter NOVO SREBRNO NAMIZNO ORODJE za Sest o-<»h. — Naslov pove uprav« »Slov. Naroda«. 5959
Lepo stanovanje,
^stoječe iz treh sob in priti* klin v Ljubljani DOBI TAKOJ dotični, kateri se udeleži kot družabnik s 100 do 150 tisoč dinarji trgovine na debelo — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 5875
&je se STANOVANJE
v Ljublianl, obstoječe iz kuhi* nje in dveh ali treh sob. Plača se vnaprej, oriroma se posodi na Isto do 200.000 kron. — Pi* smene ponudbe pod »Mirna stranka/5862« na upravo »Slo* venskega Naroda«.
DEKLICA stara 17 let. po*te* nih staršev, ZELI VSTOPITI
kot učenka v troovlno
Z MEŠANIM BLAGOM. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Vsa oskrba v hiši/5954«.
Mirna nospodična
TSCrE za takoj ali pozneje SOBO. eventualno s hrano. — Trna svoje perilo. — Gre tudi kot sostanovalka k boljši go* spodični. — Ponudbe na upra» v o »Slov. Naroda« pod »Stalna 5955«.
Mišji tifus-baoili
so najučinkovitejše sredstvo za pokončavanje miši in oodgan. — Dobivajo se v lekarni KURALT, Gospo* svetska cesta (nasproti lute* ranske cerkve), 5822
Efifv'rožfnsftii
UILH
itn SušnUu
v jugoslovanskem Primorju pri Rf.ki, 5 sob, kopalnica, kuhinja, klet, vodnjak, vodovod, elektrika, obdelan vrt v obsegu 13?4m2, se proda za Din 4S0 OOO. — Vila se nahaja ob prometnem sprehajališču in parku, oddaljenost od morja 10 minut. Zrak čist, prebivanje ugodno in zdravo. Pismena pojasnila daje
5951    Josip 3afef
Sušak, BouTeva d 260.
MiUON DINARJEV
Z ENO EDINO SREČKO.
NrtKOClTe TflkOJ Z POSTNO OOPlJNjCO
zfi 6 tm VKUm 10
KflKM IM* C0HOHIHM 00»lT«OV PRI RftjfiOlj PHiLjUM.JEN(M GLAVNU* PRODAVflLCU
^ALR.PAVLOVICU
Jarčevu 1^4 Tca15-2S*3-3r
BELGRAD
BRZ0J«VNi NASLOV
.sreća:
PRODA SE
pletilni stroj št. 8.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5950
PRILOŽNOSTMI NAKUP!
Prodam LGKOMOeiLO,
5070. PO ZELO UGODNI CENI. — NaslOT povo upravi
»Slov. Naroda«.
TRA ZIMO   potpuno vještog, starijeg radnika za izradu
SELJAČKIH KIŠOBRANA. Samo vrstne sile ne sa se obra« te uz naznakti svojih zahtjeva na Maks Pscherhof i sin, Kri* ževci. 5939
Službo želi premeniti
ABSOLVENT STROJNE DE* LOVODSKE SOLE. vojaščine prost, vešč slovenskega, srbo« hrvatskega in nemškega jezika, do sedaj zaposlen kot skladišč* nik. — Pismene ponudbe pod »Absolvent/5941« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Leno malo posestvo
BI KUPIL BLTZU MESTA ali VEČJEGA TRGA. Prednost: 2 malo gostilno ali trgovino, kjer je zraven vrt. nekaj polja ali gozda, na lepi legi. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slo« venskega Naroda« pod »Miren dom/58S8«.
Išče se MLIN
v manjšem obsegu na Do* teniškem, Gorenjskem ali v bližini Ljubljane. — Po* nudbe pod: »Mlin« na Anončni zavod Drago Beseljak In drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 5938
Tovarna  v  okolici Ljubljane I5ČE samostojno, praktično
pisarniško moč.
Ozira se le na poštene in mar* Ijive osebe. — Natančnejše po« nudbe a navedbo dosedanjega službovanja In zahtevkov pod Zanesljiv/5915 na upravo »Slo« venskega Naroda«.
Villa dr. Pesnik
Zdravniška penzija, oddihaliSče itd.
Dietne, mastllne, ležalne, solnčne kare Itd. Za notranie, živčne, presnovne, bolezni dihalnih organov, od poči tka potrebne. Soba in Izvrstna penzija od 400K. Proipekii.
4438
Rabljene
za moko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste In brez-luknjaste kupi Vinko Majdlč valjičn! mlin, Kranj. 6000
Pozor!
Radi preureditve trgovina se razprodalo v*l mod lato v ski predmeti koti slamnik! Tagal od 50—120 Din, klo-ivčevinastl klobnfel od 75 do 130 Din, velourjl da 250 Din, orfrod a, cvetico la opra rs, anlt, omara, mize, atoli, ogledalo in druge malenkosti pri
Iva Šllar, Kongresni trg 6, od 10. L m. do 20. t- m.
Velika zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri
Franc [erar
drvba z o. t. tovarna v Štaba posta Domlalt.
Prevzema i o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Ttšan v Ljubljani, Prešernova u i ca St 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celiu. Gosposka ul. 4.
OTOtfKa
NAJBOLJŠA
DOJENČKE, OTlOlUl
KAKAO t
soLMKi a tEKONTALiaeajrra
muM wi fnssanaj a ctsraoa siasia
jmm* a asa
Izvanredne popravljani
LO KOMO BILI
promptno sa stanice Zagreb
I Ljubljana j
Woll
1908 1903 1917
1912 1503
1920 1921
Lartz
1912 1912 1917 1^18 1912 1912 1914
HP Wol! 10/20 I 1914
15/20 20/32
24/40 30 50 40/^0 54 75
19?0 1913 1912
19:9 1908
1910
H3 Lanz 10^20 (1 1910
15/25 20 30 22/3,S 26/42 34/49 38/57
1921 19U 1909 1913 1921 1910
HP )
S2R0 .
70/100 o i
ioo iso I 130'ISO 1 ^0 700
35-\ 480
HP <
5070
60 90 9
70 110'.
85 120 100 130 170 235 260 330
■
Vr§aćl i samohodni lokomobill j
svih veMčina. — Lokomobl'ko- J tlovi 22, 32 qm. — Jednogodi3*£ nje tvorrjIČko jamstvo. Prvorai« ^ redno  generaiuo  popravljeni, j
savjesno   iskušan'. — Loženja I svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.)
Zagreb, Pantov^ak 5.
trgovsko naobražen, srednje staVj rosti, prvovrstna moč, z večletno! prakso v banki in tovarni, samo-«. sto:en, perfekten bilandst in ko«J respondent, energičen, trezen inl sposoben za komerdjelno vodstvo j trg. ozir. tvorniSkega podjetja —j Išča službe v kakem indu-j strijskem ali večjem trgovskeor podjetju. — Ore tudi na deželoj Razpolaga z najboljšimi referenc cami. Ponudbe z navedbo pogo« jev pod .Prvovrstna moč 5704.) na upravo Siov. Naroda. 5704'
PrrorazredDi SoBal
briketi
ssr Efko -aW
aa|bol|la karUao sradsivo za Indnatiijaba svrbe, ko« vocnlco la domačo knrjavo« Kelo štedljiva poraba. Oddala v vsaki množini tovarna
GIN AL - Celje
Uradno dovoljena t« tO lat, obstojata aa|ata*ofta IJnblJ.'
poiređoTalDba boi. iM G. Flux
Gosposka ulica 4. L nadstr. lavo. ličo so nujno i Kuharica.
vsake vrste proti dobri plači, tudi
k 2 osebama sa ta in proč. Dla-sajnfčarko za prvovrstno kavarno,
5-6 priv. sobaric itd. Mrjoroča se več pridnih, zmožnih nataka*
rte, dobre račun ari ce, s dobrlmv spričevali J
Reflektira se samo na dobra Uprt čevala ali pridne začetnice.
Pri asaajlh naročilih msaks n ajgsfst^
DelnliHo draštTO
v Zagreba
Preradoviceva 2
TELEFON 23—88
BRZOJAVI: ASTRA.
Važno za industrijalce
in poljedelce I
lakta tafta Informacije «1 la oealkel
brez naplate drž. trošarine $
a • a     ao   w *
za bencin v Vrapcu pri Zagrebu«
la. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
ajnerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
najnižjih dnevnih cenaM
3L
7
131
01
12X
4756
23
92853^
stran 8.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 10. Junija 1922.
biev. rdi.
PrDoinMtal nakup
70/9, 5 kg v gradbenih dolžinah od 5 m z lobzami (Laschen) točno ceno dobavnih Ladnifj Blag, Borila Ch. 2. Brzojavi: Bingeisen, Berlin.
Angleški
B. S. A- Motocikli in bicikli
Svetovno znani precizijski izdelki prve vrste dospeli. Zastopstvo: JUGO-AUTO d. z o.z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
Modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana. Židovska ulica 3
i f
Pripcreža nafnovelSe modele ilan-cikou, sollenifi biobnhoo In Cepič. Priznano nizka cene.
Zahtevajte ponudbo I Papir na debelo* Tvarnlaka zaloga.
Speolaliteta:
Ovojni papir
(papir aa pakovan|e) vseb rr», dalje tlakoval, konceptnl, pisarniški, risalni
papir I. 1 d.
po tvorni i ki eenl vodno v nalOfjL Olavna naloga i
ABADIE cisneineso papirja 4   A. LAMPRET
TiJUSLJANA      Hrokov trg 10.      Telefon 247.
mesfii tesarski mojster
v Lfnbiianl
prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za ob-
IIHIIED flifiltAH LINES liiC ™
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica Štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDSN.
\
: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAžKOVIĆ Zagreb
MB" cesta pi*E državnem kolodvora.
.PODRUŽNICE:   Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj.
Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buić Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričević. — Bitovi Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Du§an Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Bamborga sproialf a dražbeal uradnik.
LMikuš
Lia^aa, Bata ki 15 pnazib ntjt aati
hpnfktiMaja^akita
5189
Ponori
Več otroških voziftov, kolesa z gumo
ae po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska nlica 1.
Trstjezastrope
izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množinah znaten popust ABTOB STEMER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino. Družba HIBI J A
LJUBLJANA, Kralja Petra trjj 8.
Telefon 220. 2243
,JWkadont"
ZOBNA PASTA, USTNA VOrv, ZOENI PRAŠEK.
D bi se povsod.
Gkv:ii zaloga "drogerija A. KANC, Ljubljana, 2964
Cele opreme
zn nevoste, in entlanje
izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica
P. Jančigai,
Ljubljana, Resljeva cesta 29/1 levo
Peter Semko
I. fng? slovanska barvarifa, krznarstvo la atrolarstt o
Ljubljana, Križevnlška ulica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje« •
■glasuje in popravlja
solidno In talno
ter gre tudi na deželo.
Feliks MeJB
3
Medjimurski konji!
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
L HI
Brzojavi: Vajda, Čakovec.
Medjimurje, Jugoslavija. I
Telefon interurban 59, 4. S
RazliOn kopalno perilo za dame in pspod
A. & E. SKABERNE,
Naznanilo.
Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, Selonbnrajova ulioa 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je POLJANSKI NASIP 40 II. ndstr. (stara euhrarna), kjer se nahaiam z delavnico in zalogo čevljev.
Dionička glavnica: Din B0.081000 -. ::::: lemu: Dii 32,515.
BaaaaaaajBBaaaiajBaBfEBn^
Podružnice:
Bled, Jesenice,
Caofat, HnrEnls,
Celje. Rotor,
Dubroonlk, Brani,
Ercegnnoi, Uufallana,
Jelša, niaribor.
Franc Szantner, Ljubljana,
specijalist za ortopedija in anatomitna obuvala In trgovec
S levUL
Šentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmerni!1, cenah za promptno dobavo
Šentjanški premogovnik
And. Jakil, Krmešj,
Dolenjsko. Prodajni urad v Ljubljani,  Krekov trg štev. 10.
NATORIJ
#  V MARIBORU. #
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami in aparati na polju zdravstva,  kakor Rontgen,   diatermia in višinsko solnce i. t. d.
V zavod se sprejemajo vsake vrste bolniki, razen umobolnih, infektionih in z odprto tuberkulozo. Oddelek za porodništvo.
Državni nameščenci In njih bljižnji svojci 20 "/» popusta v 1. in a. razredu.
Prosta izbira zdravnikov.
F*-a
Zmerne cene.
Hrana izvrstna.
Informacije daje uprava SANATORIJA V MARIBORU. Telefon št. 190.
aH
JSaei3lllIllIDElEEBIilli]QEIE!
n__
d. d.
v Ljubljani
prodala
Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški ln trfcc velfskl premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po orig. cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor (udi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsa'&et?a Iz-
ani
vora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo« kovaški premog, črni premog in brikete.
Ksslovi PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d. centralo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Račka).
Pr&nĐrsffi! issaisii salon za gospode
OL9 ljubljs
Ter ti r
TSS 3 (Pad Narodno kasarno - poleg trgovine Schwab) DUORHI TRG 3
ss prfpsraea ses2?. &&SlnsfoH za fzđelaoa usakuurst^ifi modnih, prsnsanadnih, špo?inifi in salonskih oblek, raglanoo itd.
Z večletnim bivan^m v inozemstvu sem si pridobil vsestransko strokovno izobrazba ter \ml\m u vsakem ozlru za prvovrstno in brezhibno izdelavo.
Tofca postrežba!
Elcgas&ss 37,5*51 angleškega faz češkega ;-;   sukus čedno na razpolago! ;-:
Točna postrežba!
BBBseBaaaEHaaBHEaagaHBg&EEESHEaB^
Iiigoslsvonska tvornica za proizvodnjo iekh in pil
Rudolf Schmidt & Co. d, d.
i
metkoniC, Prnullc Saraleoo, Split.
Amerikanski odio.
Rfllllranl zaoodl:
^^^J^T^Z^k New-Yo* City.
!*gf?LeS: Valparaiso, Antofogasta. Punta Aienas, Banco Puerto Natales, Potvenii.
IS
r n 'Bi»a j j u jjjjjjjjjjjjjjjjjjjj j j
b
L
D U t
L7J
Ravnateljstvo in poslovnica: MažuranJće«   trg 23.
Tvornica: Zagreb, Trnje.
iBMjasaaaaBBaBnnanaaBBaBssci
Prodiv-aona : Marovska ul. bi-. 24.
i
m
i
n
: a
i i i
Vedno na sfeladiifn
Jeki
Ca^aaNtikal Jaldo jeklo sa auto vsaaoto Jaklo aa vrtanja kamenja
Uta Jaklo Jaklo sa orodjo Ud,
Pile:
Prvorasraalna pila la raipe Is titana Jakla marka vtPalkovaM. Staro pilo so ismenjajo RaSpa aa Cavtjanje a mm kopita Ud
Promptna dobava
Orodje:
Kljuti sa vijka Kovinske saga Spiralni svedri Nakovala Primoži
KUeSte Kladiva I. L d.
JURK* Originalno patentirano fraosmislono kladlos „EJ
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA HRVATSKO t t. Erasf Hranse al Comp^ Iflen, za tovarniške i ostale precizijske stroje.
Brzojavi: »ERESCO*, Zagreb.
B B B
B
*3
-3
a
a a
a
m
m
1991
2123
Štev. 12.
»SLOVENSKI   N£T*rin«  Hn* 10 furrfja itKs.
Stran 9.
Balet.
(Nadaljevanje glej St 12G\) Ako so med učenkami take, k! se po apsolviranju temeljito odvadijo jurari in verba magistri in cenijo vso šolo le kot rokodelsko stran svojega poklica, tedaj Sele  utegnejo postati  plesne soloumetnice
modernega dramatskega tipa. V nasprotnem slučaju pa bi Hellerau ali katerikoli podoben zavod izpodrinil le baletni kanon s novim kanonom.
Seveda rabi tudi dramatski ples, ki hoče glasbo Interpretirati po njeni individualni umetniški vsebini, ne pa le po njeni obliki, včasih enotnega gibanja mas. Za oko je gibanje ritmičnih mas posebna na-aJada. V takem slučaju se morajo tudi dramatske plesalke enotno prilagoditi enotni volji onega umetnika, ki stopi na mesto starega baletmajstra. Ako so solo-plesalke samostojne umetnice Izražanja, bo tak umetnik moral pravzaprav njim prepustiti, da same ustvarijo plesno umetniški ekvivalent h glasbi, to pa, kar po dosedanjem običaju nazivi jemo baletni zbor, mora potem vzeti koreograf pod enotno komando, da ustvari ž njim k umotvoru solo-umet-nlc se prilagajoče gibanje mas.
Prt vsem današnjem pokretu se pa še precej pozablja na dvoje: 1.) Kje so meje med estetiko in karakteristiko, in pa Z.) Ka] se da plesati, kaj pa sploh ne.
V prvem pogledu bi bilo reči, da so iam, kjer gre za označanje groze, infer-nalnosti aH recimo hudomušnega duha, kakor je Spak (Puck) v »Senu kresne noči« možne karakterlzacije, ki jim ni treba ostajati vedno pri liniji lepote. Samo da so značilne.
Pri plesih v ožjem pomenu pa aH pri pojmih, ki nam veljajo za lepe, na pr. pomlad, ljubav, rusalke, metulji, je treba paziti, da karakterIzacHa ne ubije lepote, in naj bo Še tako individualizirana karakteii-zacija.
V tem pogledu Še nekoliko greše mnoge sicer odlične modeme plesalke m plesalci.
Kar se pa drugega tiče, se silno greši, dasi je višek grehov že za nami. Kakor so hvalabogu že za namj one ošpice obllku-Jočih umetnosti, ki so se zadnjih deset let Šopirile kot kubizem, ekspresljonlzem, da-dalzem, vobče pa pravzaprav le kot idio-tlzem. Take reakcije morajo nastopati, seveda, in rudi tifus, če ga prestaneš, pravijo, prenovi včasih vse telo. Samo tisti so neznosni, ki vpijejo, da so s tako umetniško boleznijo izumili patent umetniškega Izražanja za večne čase, dasf so le bacili te bolezni fn zgolj to. Njih monomanila je Ista, kakor če bi zdravnik proglasil tifus za pravo normalno stanje človeka.
Biti za vsako ceno hipermoderna tfmof-nlca, je neko plesalko pred par leti zavedlo do zvijanja in skakanja, o katerem je trdila, da Je mimijski Izraz Nletzschejevega pesnl-Skofilozofskega dela »Also sprach Zarathn-stra«. Nikakor niso bili ve£ samo dvotfp!. že so le nedavno (morda še danes) humoristični Nst! oznanjali, da bo gospodična N. N. plesala Pitagorov izrek ali kemijski proces
CHaCOOH + HOCiHs £ CHaCOOCi H. + HaO.
Take zablode prav hude vrste so se
godile, In zdi se ml, nadalje da koreografija, brez glasbe sploh nI mogoča. Pri Kra-UnovJ smo videli komad, ki ga je plesala .brez glasbe fn tudi Wlsiakova Je »plesala«
neke vene našega pesnika Frana Albrech-ta o grozi, bajni bajalki. A to ni vse skupaj nič, naj se plesalka še tako potrudi tn četudi pokaže vratolomno gotovost v treningu, da pri sami misli na lastno izvaja-jn\e dobiš krč na raznih krajih telesa.
Ne rečem, da bi ne bile take naloge selo dobre zrelejšim gojenkam za vežba-nje v samostojnem izražanju. To je tudi poseben predmet v Hellerau-u. A pred širšo Savnostjo bo ostalo vedno neprijeten rudiment z neprostovoljno komiko. Spominja fatalno na vedenje razdraženih opic, če jim s palico brenkneš po kletki, a Že prav nič na kakršnokoli poezijo. Brez glasbe ne gre; to leži v posebnem stališču, ki ga zavzema ta ples po svoji naravf kot korralat 4n ilnstraciia slišane ritmike in občutja, Jri 30 v melodiji. Glasba Je tisto, kar te sili do Tfrmičnih gibov; to opažaš lahko sam na sebi, če sediš pri SaSi piva ob sviranju jfodbe. Nehote začneš t nogo vdariati takt ali kolebati z glavo, jtfbati po taktu z roko.
A tudi vsake glasbe ni mogoče ali Je vfcaj ni treba »plesati« in iskati ji mimičnih terazov. Treba je izbrati po pameti In umetniškem okusu. Ples je umetnost, ki sloni na glasbi, glasba pa je lahko brez njega in Zato je ne smemo posiljevati, da
bi se morala dalatl koreorraficao meni nič
tebi nič na pisker vstričl.
Končno omenjam še par Imen Izmed brezštevilnih, k! jih lov za novo plesno umetnostjo vsakdan spravlja na površje, a povečini tudi brez slovesa zopet Izginjajo kmalu nato, ko sta lih reklama fn navdušenje (ki je dostikrat le snobstvo) zadostno bila poiuncala proti sedmim nebesora.
Marie Madalcfne se Je naziva! fenomen, ki je pred leti, zavit v nežne tančice, osupljal svet z globokim mirni enim Izražanjem glasbe v hipnozi. To ni čudno. Človek izobrazbe m z diferenciranimi iivei je v hipnozi ponavadi občudovanja vreden dramski umetnik, ker po tuji volji ukazane mu stvari resnično doživlja.
Kot sanjska plesalka je nastopala tudi neka Olga Desmond, ki je danes menda boli filmska igralka.
Velik, samostojen talent je Aleksander Zaharov, ki se giblje ritmično v dolgih haljah svetnikov s starih slik ali pleše kot Bakhus v pojmovanju 17. stoletja, ko so tudi grški bogovi na odru nastopili z al-longe-lasuljo In kreželjčld.
Po mladostnem, nekoliko oglatem čaru telesa Je navduševala evropsko občinstvo nekaj let Klotilda Van Derp. Danes je, ker je dorasla, najbrže ni več razločiti od tucata drugih, poprečnodobrih plesalk. Bil je bolj čar prve mladosti. Nekako isto, kakor če v Benetkah kupiš strašno srčka-nega belega kužka, kakor jih brihtni postopači ponujajo tujcem na Markovem trgr.. čez deset mesecev ga pa ne razločiš od mrcine, kakor jo imajo pri vsaki kmetski hiši.
Pred dveml leti smo v Ljubljani videli »egiptovsko« plesalko, ki se naziva Sent M'ahesa. Krasna sloka ženska Izrazito sta-roeglpčanskega profila. V -resnici je najbrže berlinska Židinja in se morda piše Seellgmann. Hudoben kritik je nekoč* deial, da je to gospodično najbrže nekdo opozo-rfl na njen egipčanski profil In odtlej je čutila poklic, predstavi iati se slavni publiki v pozah figur s sten egipčanskih templjev. Toda kljub krasnim kostumom sta-roegipčanskega sloga in presenetljivemu ponašanju arhaistlških kretenj egipčanskih stenskih slik nI njena umetnost pravzaprav nobena plesna umetnost. JCaHt naloga, kateri se je podvrgla, ima le ive dimenziji, je ploska stvar brez mežnesti globine. Pač »slikat. To je pa v načelu zagrešeno, ker ples je umetnost triđimenzPonalnerra prostora. Naloga je tudi zelo omejena in se izogiba dolgočasenju gledalea le z vedno menjavo prekrasnih kostumov. Da pa še vseeno ne postane preenolicno. pleše Sent M/ahesa tudi javanske in druge esketične plese. Toda tudi le kot popolne kepice resničnih plesev Malteških najader. ^ri?tne Malajke bi bile še zan?m?vs*le. Ta plesalka je samo sdttčna številka za belHH varfete, a nobena umetH^-a revelticije-narka. Poeebai ear «ftm* >skeea slasbene-nega entenja. zlasti Stranssove*ra valeka, ratemrerirai# tri dražestne sestrice W!e-senthalave. Te zimo so bile tudi v Grad-ou. Skoda, da niso prišle v I/nBi'nnn. V umJi plesih je radost, pomlad, tfe»e ?**!«mie, Ifubav, par solza, — vse v tn«« ostfcite-nju. kj Je lMtuo senth«ei»+t»Is!i*» 4vn* ?sk*m poisevkam a       »o du tnein alter Stepkan.«-
furm«. na Sndi ?efcuner+avim pesmim. Zla-
sK na dnnnjtlrtinii valčku.
Ket jarac duaaiiftiistva so sestre Vrle* sentlalove klasične.   S spletnega vidika
modernega plesne??« problema ne pomenijo mnogo. Talent jo trtvttprtv le menda Orete. f3mei dve se j? prilara'at*.
Tako vre in kipi vsepovsod«; in imajmo, da vodiie tudi tukaj vsa pota v Pim. To sp pravi, da se »t iz na}t«lentiT».ne"rn, naiinedernelfte i« obenem naJboli nsnetir*$-ko čutečih sodobnih olesaleev in plesalk sčasoma rodil srotev plesni slog, ki bo tako elastičen, da bo izražal lahko povsem različne stvari povsem različno, samo da sa sploh priklane za koreografske izrazen)«.
Čudno je, da se med romanskim-; narodi pravzaprav o vsem tem malo pozna. Kot luđje e+'kete in oblik tiče tudi na tem pelju Še radf ■« konservativni toBkl fn se -cdovolju:e>o z baletom, kjer je vse tako lepo znane fn akademska vrejene. Hermani i« Slevani, individualist!. Pi tudi nemirni 2id:e, se glavni stebri vseh križajočih se in tekeim poekusev, vsega baia za nov izraz plašne nmrtnosti. La Slovenci smo Čisla asvdelaH«! m menda tudi netalentirani za to.
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE«
Priseljenci in priseljeniške oblasti
Posebna zaščita za priscljcnke.
New York (Jngoslovenski Oddelek P. L. L S.) Priseljeniški aakon ne napravlja nikako razlike glede spolov; iste določbe
veljajo za moSke, ženske In otroke. V praktičnem izvalanju zakone pa se vendarle napram ženskam in Otrokom Postopa s posebnim obzirom in uljadnestjo. Na Ellis Islandu in v priseljeniških postalah drugje je preskrbljeno za posebna bivališča za ženske in otroke. Kar se tiče njihove pravice do vstopa v zemljo, so ženske podvržene istim določbam priseljeniških zakonov, kakor moški, izvzemšl da se od žen, mater, starih mater, neporočenih ali ebvdovelih hčera vsakega ameriškega državljana ali inozemca, ki se nahaia v Združenih Državah oziroma ki istočasno prihaja v Združene države in je pripnščen, ne zahteva, da znajo čitati. Ravnotako se pismenost ne zahteva od dekleta, ki prihaja v Ameriko, da se omož? z amerikanskim državljanom, ki je služil v ameriški volni ali mornarici tekom svetovne vojne, pod pogojem pa, da se poroka vrši že na priseljeniški postaji. Treba zapomniti si, da že poročena žena, prihajajoča k možu oziroma z njim, sme pač biti nepismena, nikoli pa zaročenka, razun v gori omen'enem slučaju.
Vlada se prizadeva, da zaščiti na vsak mogoči način mlade ženske, ki prihajajo v Združene Države v svrho dela ali poroke. Ko nj bilo Se zakonov za zaščito priseljencev, se je večkrat dogaialo, da so bila dekleta, brez znanja angleščine jn brez niko-ger, ki bi se zanje pobrisal, zvabi Jena pod pretvezo službe v prostirutne hiše, tam pridržane kot ufetniee in prisiljene k sramotnemu življenju. Dostikrat se je dogajalo, da je kak mlad mož povabil sem dekle izmed svojega znanstva v starem kraju, ponujajoč jf poroko in življenje udobnosti. Ko je dekle dospelo v Združene Države, se 1"e zares vršil neki poročni obred, k! pa je bil le navidezna poroka, In mladfč. ki Je debfl žensko v svoje kremplje, jo je prisilil, da ga vzdržuje potom prostitucije aH pa *e je kratkomajo predal v prestfhitno hfšo. Drugi ljud:e se privabljali sem dekleta pod pretvezo pereke, le da bi dobili dekle prav
pseeni a1! delavko, na raeun katere bi mogli živeti. Pa se take stvari onemogočilo,
obračajo ameriški konzuli jn prišelieniške eblasti posebno n^^njo na dekleta, ki pri-ka?ajo sem .radi dela ali poroke.
Ako ženska, ki hoče iti v Združene DiJSav« v svrhe pereke. zanresT ameriškega kemrala r» vizum petnega lista, zahteva i>t? dekecfla, da Je mešTd, ki ji pomra pereke. zares v st«nu. da je vzdrznie in u*tai»evi paštete dru*!*©. Aka se konzul zadašeen v tem nagle«1!! in ii đavoli vizum, se BfiseTeniSke rblaati peforlgnie za-rTo č:m dospe v Ameriko. Po pravilu se deklrtu ne dovrlf vstop v zemiio, dekter zaročenec ne pride no njo na nrise1TenTško eeeteje, k?er ?e vrši pareka. Ake en živi f*k*> daleč ed pri««t«n*š?a, da b: njegov prl-hed  stal preveč denar'a in ?asa. uteffneio
rr'serenlške sblafet] deVolttl, da delrle ed-?otii:e v n:egr,vo ifvalisce in se tam poroči. V tairon Sl«črt se dekle prepusti oskr-il" Trave1sT•,, AUd Seeietv (društva za pe-meS petnfkem) aH Vekega ^raz^Z^ d«bro-delnez«. drnštr«. Ke i»ride v »amen'enl kraj      prllekuie zastopnik daiieMega eru-
Šiva. ki piei na te. da se ena in «ien za-re^enee zakeiita lerečita.
Molki v tei dsfeli, ki bi hotel poklicati senika? svoje rars^enko v s\Tha poroke, Kaj ji psšTie zapriseženo Izjavo (affldavit). ki naj vsebn'e vse potrebne infarmaei^ e n:egevem peslti. za^rnžVu. prihranku in pre-me^eniu in ssleh, kake vrste dom \\ more nuditi. Naj izlavi. d» je niagov polteni Kamen, da porsči takaj po njenem prihsdu. Te teTavo potrdi notar in kaka ugledna priča. Dekle v starem kra;"u naj pokaže to izjavo ameriškemu konzulu m priseljeniškim oblastim Gb svojem prihodu. Priporočljivo je. da bodi izžava sestavljena v dveh prepisih.
Ako se kdo ne mere pereČitt tako!, vendarle pa zeli da niessva zaročenka pride v Ameriko, da se z njim kasneje poroči, ms dobi knke zanesljiva poročeno ženo, ki je na dobrem glasu, najrajis kake sorod-niso dekleta. In ta naj pile pismo dekletu, v katerem ji ponuja, da bo skrbela zanjo m jo držala pri sebi, dokler se ne poroči.
Mlada ženska, ki želi priti v Združene Države, da tu zasluži, ali nima tukaj niti prfmteljev n?tf sorodnikov, navadno ne bo
dobila vizuma od ameriškega konzula in ne bo mogla zato odpotovati, razun ako pokaže pismo kake zanesljive ženske v Združenih Državah, ki ji obeta, da jo bo počakala ob prihodu in skrbela zanjo, dokler ne najde dela. __
Novi zakon o uredbi vojske.
Iz krogov starih orož. podčastnikov nam piSe'o: Preden stopi v veljavo razglašeni zakon o uredbi vojske je nujna pravičnost, da se popravijo napake In krivice, kf so se zgodile ob prevratu l. 1P18 starim    orozniškim    podčastnikom. posebno
okrajnim orož. narednikom (stražmeštrom) v Sloveniji, Dalmaciji. Bosni in Hercegovini.
Omenjene podčastnike, ako so Imeli že 25 službenih let o prevratu je Narodna vlada povišala za podporučnike. V Srbiji tn na Hrvatskem pa so bili takega povišanja deležni tudi mlajši orož. podčastniki (od 6 služb, let napre;), dočim so se orož. podčastniki v Bosni in Hercegovini popolnoma prezrli. Pri ustrojstvu celokupne žandarmerije 1. 1919 so bilj v Srbiji in na Hrvatskem Iz podčastnikov v podporučnike povišani definitivno sprejeti v oficirski zbor, dočim se ie Slovence in Dalmatince v tem oziru prezrlo, a na Bosno in Hercegovino pa so zopet popolnoma pozabili.
Posledica tesa neenakega postopanja je, da so srbski in hrvatski orož. podčastniki (med njfmj nekateri izpod 10 službenih let) že od leta 1919 definitivni častniki (danes Že vsi poručniki). dočim so mnogo starerŠi (do 30službcn*h let) lz Slovenije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine morali nalprej položiti oficirske izpite, preden so bili leta 1921, terei 2 leti pozneje kakor njihovi tovariši iz Srbije in Hrvaške, Imenovani za podporočnike In sprejeti v oficirski zbor.
Istotako se pri preustrojstvu žandarmerije ni oziralo na te najstarejše In v službi naibolj preizkušene orož. podčastnike, temveč so bili enostavno degradirani od okra'nih na navadne narednike in s tem uvrščeni v stalež njihovih dotedaj podrejenih. Obenem se jim je tudi plača znižala, tako da so bili ne samo moralno, temveč tudi gmotno' ponižani. Kaj takega se pri preobratu ni zgodilo nobeni drugi službeni kategoriji,   temveč je bilo povsod drugod
povišcvan?e.
Vsi ti pri preobratu prezrti in ponižani orož. podčastniki, ki so bili šele leta 1921 povišani za podporučnike, stote danes s 30 in več leti službe gmotno slabše, kakor podrejeni naredniki II. razreda, ako namreč postanejo za službo nesposobni in so primorani iti v pokoj.
5 tem je le na kratko dokazano, da se je tem najstarejšim orož. podčastnikom (od
katerih Ima večina uradniške certifikate ter bi lahko bili danes že viŠ:i civilni uradniki) zgodila resnično krivica, ki b! se naj
vsaj sedaj pred sprejemom novega zakona za voske temeljito popravila v gmotnem in moralnim oziru, da ne bodo glede do-hedkov ostali na slabšem, kakor podčastniki Z istimi službenimi leti. To je tembolj potrebno, ker 5e večfna teh orož. podporuč-nikov že čez 50 let starih,    a bre-dvomno
tudi Intelektualno ne stoie za svojimi mlajšimi tevarišl rt Srbije in Hrvatske.
Kako bi bilo pravično: 1.) da se bivšim erož. okrajnim stražmeštrom, ki so odslužili v tem činu na'manj 15 let ter so bili
kvalificirani kot zastopniki častnikov aH civilnih uradnikov prizna zadnjih 10 let podoficirske službe za oficirsko službo ter se jim esnovna In položajna plača sorazmerno poviša; 2.) da se bivšim okrajnim in ostalim narednikom z zgorai navedeno kvalifikacijo, ako so v. tem činu odslužili nad 10 let, prizna 6 let podoficirske službe za ofieirsko; 3.) isti kategoriji z isto kvalifikacijo, ako so odslužili nad 5 let, nai se priznajo 3 leta v oficirsko službo; 4.) vsem ostalim narednikom, ki so po dovršenem 48. letu življenu postali orož. podporočniki ter so pri imenovanju za podporočnike Imeli nad 22 let efektivne žand. službe, naj se priznate vsaj zadnji 2 leti podoficirske službe v oficirsko službo.
Da se to izvrši, je potrebno iz službenega, stvarnega in socialnega stališča, ker Je vendar človeškemu razumu protivno, da se te može s 30 leti težke m naporne državne slnžbe, može, ki so fe nad 50 let stari ter bodo kmalu za službo nesposobni, stavi v isti položaj kakor oficirje — začetnike, ki so dosegli komaj 20. leto življenja.
Tudi je logično, da se osnovna in položajna plača tem po činu mladim, a po službi   na'starejšim drž. voj. služabnikom
rama no napram podčastnikom, ako že ne
poviša, pa vsaj zenači.
Takih v krivičnem položaju nahajajo-čih se orož. oficirjev je le majhno število, zato ne bo vojni budget znatno obremenjen, ako se jim v novem zakonu popravi
krivica in da zadoščenje.
Končno rudi ni pravilno, da morajo Imenovani   oficirji   plačevati   naknadno po
75 dinarjev mesečno v oficirski fond ker so si po svojih službenih letih kot podoficiru že bili celo penzijo zasUuili, torej bi
bila država dolZna, da bi za nje plačevala tozadevno svoto v oficirski fond, posebno že z ozirom na dokazano dejstvo, ker bf bila njihova podoficirska penzija mnoso viš-a, kakor pa oficirska, ako morajo kot podporučnlki iti v pokoj.
Razne stvari.
* Rekord v klavirskem Igranju. Poleg plesnih rekordov so prišli v modo seda! tudi klavirski. Sedanji Imejitelj svetovnega rekorda v klavirskem igranju je Mr. Kcn-nedv iz Houstona v Ameriki. Igral je na klavirju 60 ur in 22 minut. Kaj so mislili k temu sosed;e?
— Rekordni ples v Trstu. Plesalna tekma, ki se je pričela v plesni dvornni »Fenice« v petek, se je končala v ponedeljek. Zmagal ;e plesalec Alfredo Ippolittl, ko je plesal vštevši kratke odmore, 63 ur, 21 minut in 25 sekund ter postal tako naj-vstrajne:5i plesalec Itnlile. Drug rekord ples se ie pričel v nedeljo.
* Vil7em popravlja krščanstvo. Pariški listi poročalo, da je napisal bivši cesar Viljem dolgo razpravo, ki Ima slnžltj za ovajanje k čitan'u svetega pfsma. To svoje delo je predložil zboru evangeljske cerkve. Villem pravi, da Je krščanska vera pokvarjena po nekaterih idejah, ki so bistveno židovske fn ki j!h le že Kristus zavrgel. On si Je radi tega postavil nalogo, da bo očistil krščansko doktrino. Radovedneži težko pričakujejo najnovejši Vil'emov spis.
* Poslanica lord Northclllfovega duha. Angleški listi poročajo, da le Izlavil plsa-sateli. Conan Dovle. ki ima sedaj v San Franciscu splrltlstlčno predavanje, da jo, dobil od lord Northcliffa poslanico, ki zahteva duševno reformo, katera edino more rešit! svet pred katastrofo, ki mn grozi In ki bi bila tako strašna, da se ne da niti z daleka primerjati z zadnjo svetovno vojno. Duh prav!, da se Je ameriško ljudstvo preveč zapletlo v kupčije, kar Je velika zmota, ki ubija preudarnost In povzroča katastrofe.
* Papež in ptesaikai. £1avna Italijanska baletna diva Cerltto. ki je bila pred nekako 60 leti na vlšloi svoje slave, le fmela vedno koprnečo žel'o, da bi jo papež sprejel v avdlienci. Pape? PH IX. pa je avdljenčno prošnje plesalke odbil. Nekemu prijatelju Cerltte, se konečno posrečilo, da Je papeJJ
vsiljivo plesalko, katere svetovna umet* nost ga n! smela zan!matf. sprejel. Na dan avdi.'ence je bil papež radi revmatlzma, na katerem le trpel, posebno slabe volje, vendar je ugriznil v kislo jabolko In s prijaznim obrazom sprejel plesalko. V vzneSenffi in ganljivih besedah !e drvt govoril o ne-člmumostl svetat o mrnljlvostl kratko od-«
merjenej?a žfvljen*a fn o neskončni dobrotf Boza tako. da je plesalka grfnjena padla papežu k nogam m vzkliknila: Oh. da hi la« Imela globoko vero VaSe Svetosti! Ravno, v tem trenutku pa je začutn papež* v nogah bolečine, ki so mu privabili vzdih: >Ohv da I*uba hčerka, In ko bi jaz imel tvoja nožice, potem bi bilo nama obema poma~-gano.
— Voirka leia r^ootrrađa. Katfor poroča »Politika«, se je v Beogradu v mesecu aprilu popilo 676.030 litrov pivaj (22.563 litrov povprečno na dan) 4S0.24<> litrov vina in 114.407 litrov raznih alkoholnih pi;ač. Poleg: tega so antialkohcn liki popili tudi 1U.7SS litrov sodavodej Država bi njeni uslužbenci.
— Obsodba radi tihotapstva valuta.
Pred nekako enim mesecem so oblasti nai parobrodu »Bosna« v Šibeniku zaplenile veliko količino dolarjev in lir nekemu nai takarju, ki Jih Je hotel Iztihotapiti v Trst Carinarnica Je obsodila natakarja, tri tr» govce in nekega bančnega uradnika, vsakega na 50.000 Din globe. Zaplenjeni He-nar pripade državi.
mm pii ■■■■■Muma
Glavni nrednik: KASTO PUSTOSLEMSČR.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
NOSITE PKlflH KAVČUK PETE
IN KAVCUK-PODPUTE
ZNIŽANE CENE
Slainiiiks
vseh vrst po znatno znižanih cenah priporoča
modni so!on 1 Gopjanc l Co.f Ljubljana,
Mestni trg it. S.
30popusta! 30% popusta!
francoaka zavarovalna družba v Parizu osnovana leta 1828. Skupna glavnica 400 miljonov frankov. Prevzema vse vrste požarna in žlvljenska zavarovanja. Pojasn'la dajejo vel kra-pnikl in  Generalno zastopstvo so Slo*
jevni zastopniki .... ___.___—
vonl jo „MEXIDA(-f mednarodna eksportna ?n import na družba z o. z., Ljubi ana, Sv. Petra cesta 31 3& Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
Jajca kupuje
po najvišjih cenah od oddajnih postaj
in   p I a £ a
poti oddajnemu potrdila la brez odtegljaja
JB>.
Vajd
izvoz jajec, Caki ^ aesojavi: Valda, Čakovec
Medjimurje, Jugoslavija.
Telet Intcratb. 59, 4, a
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta it. S.
Krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni
klepar. Instalacij« ssdotooov. tasnjii itrditidai. leptliiii ta kljsrtm cjpmt
Izdelovanje posod Iz pločevine za llrnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Kniiiouodia
slovensko-nemški korespondent, samostojna moč, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Stanovanje na razpolago.
Prte Zemlji«,
veletrgovina z vinom v Ljutomeru. 5923
STEGU IH DROGI
pisarna v LJubljani, v palaCl ljubljanska kreditne banke, Dunalska c 16, m. nad.
Koncesijonlrano podjetje za: vodovodne Inštalacije, perna In vrocevodne kurilne naprave, popravilo In postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču-GIincah 5
Specijalno pođ|et|e sa napravi ln dobavo moder, alh is«, trsnamltl! la strofa v za obdelovanje leaa.
Zdravo,  SUho Seno nadalje
oves, koruzo, otrobe
pšenično moko in druge mlevske izdelke
oddaja najceneje tvrdka
A. VOLK, LJUBLJANA,
HMMMIfl
>•......Ml
.....mu»v»
ZP
Stran "10.
»SLOVENSKI
NAROD« dne M- in <*
m ■ ■ i - MU■
srev. rsr.
Suhe gobe
iipovo cvetje in vse drage gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah
„FROCTUS"H.zo.z, • LluDljor.a
Tfi Tabor it 2.
6928
Telefon it 951.
OROfOBOlOlOIC
KONCESIJONIRANO PODJETJE ZA ELEKTROTEHNIKO: Stegd in dragi,
KOM. ORUŽBA ZA 8TROJUO IM ELEKTRIČNO l*DUS.
Pisarna i Ljubljana, palaca Ljub-Ijaneke kreditna banke, Dunajska o. 1 by III. nadstropje.
Delavnica t Vič, — Gtlnce at. 5.
tiradi električne centrale in električne naprave za luč in moč. Izvršuje vse električne inštalacije, dobavlja ves električni materjal, generatorje, elektromotorje, transformatorje.
Kirurgija in ortopedija
izdelovanje umetnih nog, rok, raznih aparatov za kriv« kosti, artopadičnih steznikov pri skrivljenju hrbtenice, raznih vložkov za
ploske noge (Plattfusa) in otlSčanre, bandaže proti kilam, gumijevih in usnjenih trebuSnin in želodčnih pasov, različnih podvez In obvezfl.
Pri posebnih slučajih mere zdravnik specijalist prisoten. Prevzemanje vseh vrst kovin za ostro brušenje, bakrenje in niklanje z ■električnim pogonom. Lastni izdelki tovarne in trgovine
6. Besednih In drug, Ljubljana,
Preftarnova ulica S.
lastna hladilna naprave. Lastna prodajna mesta v največjih trt iSiih inozemstva.
'sfrelieno divjačine
s*ue, divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
k u p u J o
vsak čas in usako množino po najvišjih xenaJa od
oddajnih postaj
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija.
Jeicion tnterurb. štev. 59, 4, S. Brzojavi: Vajda Čakovec
Večje       prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden lai točen obračan.
3933
ajejsterejes elevenska
pleskanta in litanta
delavnica
Ive* aVieelt »stajska e. 18,
se priporoča Izvrlittv točna; cene
smerne.
2530
G.F. Jurasek
LJubljana fdhfiaMZ
Uglaemjem ter eeveavl|aa.I
glasovirje in harmonije, fpedjelno strokovno is cee© t
0
o
Lokomobile LohomsMU Voalokl
Prekucnlkl Platoakl v« -owl Okoleeja za pe I jeke apa",
T  R  A  C  N   I   O E
ter vsakršen drogi materijal se p aUske Železnice
TOCelO  IH  CE|(? TAKOJ
« skladišča v LJubiJsal -H j Zagreba
ZAHTEVAJTE  P O I II D J Cl
0
o
m
o
■
o
ttdiosznka intti za saolirafaliie in
Beograd. Zagreb, Suboti'ja, Sarajevo
KMftLOVŠ
STE'
LJUBLJANA,
TEV. SO.
Omzaiinik
s ea Dio 250*000'— se sprejme v dobičkanosno In brezkonkurenčno tovarno z ali brez sodelovanja. Ponudbe na upravo lista pod Brez konkurence 5947.
"V
V*
V«.
99
59.956 br. rejr. ton. Najmodernejši, najveću la najrasfeošoo'sl «Peaaajakl
V tej čudesni  ladfl je utelešena največja zmožnost znanosti, kapUgJop
sile In Iznajdljivosti. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih.
Prvo petovanf e v New York IT. Julija 1828,
''alje 7. avgusta, 28. avgus+ff, 18. septembra, 8. oktobra, 29. oktobra vsake tri
t "kie otTtorkfli Iz So-    m >ton — Oierbourga. Več povedo spodnji ra lovi
BREMEN — NEW YORK
Direktna zveza s prekrasnimi ameriškimi vladn:r,ni parniki. Neprekosljfvi po udobnosti, snainistl in izborni prehrani. jVEtrt in zanesljive ladje. .Georjjc Washmgton* .President Fillmore* tPr«sident Hardfpg* .Presldcnt Roosevelt*       .Amerika" »President Artur1
Zahtevajte natančna pojasnila In števtfko voznega lista.
IT m   <% n
1 fv*
i* e s? * i) a sj f £ iiisffip.
trgovski soliš
špecerijska in kolonijalne stroke, vajen sestavljanja in zavijanja komisij ter ekspedicije, ki je že serviral v trgovinah na veliko, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja In zahtevo plače na Breuor, d!on!6arsko društvo, Bjeiovar. 5953
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE I gUjT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, za bravare, mekaničare i radionice za popravke, za limare, tvornice limenih i kovinskih predmeta.
Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in benzin-motora, kao i uredjaje za svariti 1 bijele kovine.
mar i strojevi
dlan. dr.
KIL JEIZ JHiiH
ZAGREB
Viask« ulica broj 25
NITED STATES LINES
*jSSJrtjTp,,YO Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
*»*ifia Zrnu » LHaeef.
7*
Resnična tolažba na živcih bolnim
je moj pravkar Izšli spisi Obravnava mnoge dolgoletne Izkušnje o vzrokih postanku in lečenju Živčnih bolesti. Ta zdravstveni evangelij pošljem popolnoma zastonj vsakemu, če pi£e ponj na spodnji naslov. Na tisoče pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi uspeh neumornega, vestnega raziskovalnega dela v blaginjo trpečega človeitva.
Kdor pripada
velika armadi na živcih bolnih,
kdor trpi na raztresenostf, tesnobi v srcu, slabem spominu, glavo* bolu iz nervoznosti, pomanjkanju spanja, motenju Želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosU aii na nešteto drug'h pojavih,
najsi naroči mojo tolažbo ntideco knjižico!
Sider jo bo psino prečita!, bo pomirjujoče prepričan, do imamo prav preprosto pot do zdravja in veselja do življenja. Ne čakajte, nego
pišite še danes !
. Pasternack. Berlin, S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt 3.
S
i
K A
m I
«
k subskripciji novih dalnic XIII. emisije.
Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja i. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanska kredit** I^js* oe^ja pa. podlagi odobreni* Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice "
od 20,000.000 na 25,090.000 dinarjev
m Izdajo
50.000 novih delnic po Din 100a—nom.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem se potrsdt 40.000 delni« v nominalnem Iznosu 4,000.000w dinarjev fatto, da smelo optfratl na vsakih pet starih ono novo po teeaju Din 175-—- tol quel. V izvrševanju opdje morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskib mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo.
Ž. Novim rofloktantona ae ponudi 10.000 delnic v nominalnem Iznosu Dtn 1,000.000*. ta va* od dosedanji* delničarjev nevDisane delnice do kurau Din 215*— tol rjuol za delnloo. 9 4        r *
3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic ja plačljiva naenkrat takoj ob subskripcijL
4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
5. Vse nove delnice so deležne dobička za celo tekoče leto in Imajo kupon za leto 1923,
6. Subskripcija traja od 10. junija do 25. Junija 1923«
7. Kot aubskripcijska mesta so določene:
m f. Mubljanska kreditna banka v Mublfanl In njeno podružnice v BrsZIoah, OaQ«v Sorlca« Kranfis. Tair i^oru. Metr kQvlCu9 Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splita m Trstup '
Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebui
Beogradska ujedinjena banka v Beogradu}
Zivnostsnska banka, fillalka Wien, Wiener Bank Verein, Wien la Zivnostenska banka a Pragi«
8. podelitev neoptiranih delnic je pridržana upravnemu svetn in se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene iiiVesi at Tajfr^iril alcrar \t»>h i totale io 31. julija t. r
9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekolega lejev ^ 10. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
V LJUBLJANI, dne 1. Junija .1923.
1
m
M
III
lastnina in  tisk  »Narodno tiskarne*,