Oh^ ti moistri ^
Poletje je najugodnejši čas za gradnjo, razna popravila in prenovit-
ve. Običajno se pripravljaš že pozimi: varčuješ denar, iščeš morebitne
ugodne kredite in seveda načrtuješ, kaj vse boš poleti opravil: na novo
prekril streho, zamenjal žlebe, prenovil stanovanje ali pa, denimo,
samo kopalnico. V slednji nameravamo zamenjati vodovodno in elekt-
rično napeljavo, na novo emajlirati banjo, jo obzidati, prepleskati
strop, položiti ploščice in zamenjati okno. In ker je dandanes nemogoče
obvladati celo vrsto za to potrebnih obrtnih znanj, iščemo mojstre. Kar
izračunajte, koliko različnih potrebujemo samo za kopalnico!
"Halo, včeraj niste prišli izmerit, kot ste obljubili, ali menite, da boste
lahko prišli danes? Ne? V redu, jutri ali pojutrišnjem zjutraj. Domen-
jeno!"
Prijateljica mi je pripovedovala, da ji je tako med čakanjem na zi-
darje, ki naj bi ji zgradili eno hišno etažo, minil ves letni dopust. Ko je
ponovno pričela hoditi v službo, pa so prišli. Nato je namesto na malico
vsak dan odhitela na parcelo, da nahrani in napoji mojstre. Ni jih
utegnila sproti nadzirati, na koncu pa je ugotovila, da odprtine za okna
niso druga nad drugo, pač pa tripedi zamaknjene. Bivši sosed pa mi je
ravno pred nekaj dnevi potožil, da že mesec dni ne more priklicati par-
ketarja, ki naj bi prišel popravit to, kar je zamočil prejšnji, ko mu je
položil parket v novem stanovanju. Parket je namreč dvignilo. Ali pa
ti pridejo suhonwntažno zamenjat okna in ti pri tem z zunanje in
notranje strani poškodujejo fasado, pa še okna se ob koncu korektno ne
odpirajo in zapirajo.
In to je naslednji problem. Tudi če z iskanjem in čakanjem mojstrov
nimaš težav, ne moreš natančno vedeti, ali je mojster, ki prihaja in ka-
teremu boš za njegovo delo pošteno plačal, res pravi mojster. Če enos-
tavno zna delati to, za kar se je prijavil. Vsaj enemu tveganju se izog-
neš, če ne vzameš tistih, ki delajo na črno. Če se torej dogovarjaš z
obrtniki oziroma samostojnimi podjetniki. V tem primeru plačaš več -
moram vas opozoriti, da so v naši družbi porušena vsa razmerja, saj
stane, denimo, ura električarja dvakrat toliko kot ura profesorja - ven-
dar je delo običajno opravljeno korektno. Če pa ni, imaš vse možnosti,
da se pritožiš ustreznim instuticijam ali svojega izvajalca celo sodno
preganjaš. No, zaradi drobiža se v to ne boš podal, če pa gre morda za
gradnjo hiše, za katero plačaš gradbeniku sto in več tisoč mark, in to
celo vnaprej, je druga pesem.
Plačilo vnaprej! Mnogi mojstri zahtevajo vsaj polovico denarja že
pred pričetkom del. Seveda jih razumeš, saj je material drag, pa tudi
oni morajo imeti zagotovilo, da si stranka ne bo premislila. In plačaš.
Tako se svojega mojstra tako rekoč ne moreš več rešiti. Če ne podpišeta
pogodbe, pa tudi če jo, si v njegovih krempljih. Mojstru se ni treba
držati več nobenega roka, če pa dela na koncu ne opravi dobro, naka-
zanega denarja zlepa ne vidiš več. Seveda se potem prične o njem širiti
slab glas. Toda kaj nam to pomaga.
Pravzaprav imam letos z mojstri srečo. Razen enega so bili doslej vsi
zelo korektni in so svoje delo opravili dobro. Sicer pa se je zaradi kon-
kurence v primerjavi s časom pred petnajstimi in še več leti do danes
vseeno marsikaj spremenilo: slabi in nekorektni mojstri ostajajo vse bolj
na stranskem tiru. Pri iskanju mojstrov nam obilo koristi računalnik:
zapišemo na primer besedico vodovodar in iz telefonskega imenika nam
izpiše vse vodovodarje v našem mestu ali omrežni skupini ali v vsej
Sloveniji. Tako zlahka najdeš drugega mojstra. Se boljši način iskanja
pa je specialna telefonska številka, na kateri ti prijazen možak pripo-
moči, na koga se obrni za posamezno delo. Če skleneš posel, imaš pri pri-
poročenem mojstru celo popust. Zaenkrat velja sicer ta številka le za
ljubljansko območje, vendar njihovi mojstri z veseljem pridejo tudi na
štajersko. In tako je vse manj f j ^
potrebno čez poletje obupavati: Oh, v^A^^vHAa^ ""Ž^^fVOULUv
ti mojstri...	\
GORISNICA, CIRKULANE / PRAZNOVANJE PRVEGA PRAZNIKA OBČINE
Na Borlu bo zapel A/opofec
v gorišniški občini so si za praznik občine izbrali godovni
dan SY. Ane (26. julij), vendar so športne in kulturne pri-
reditve pripravili že ob koncu prejšnjega tedna. Začeli so
jih z ekipnim šahovskim turnirjem, veliko športnih prire-
ditev je bilo v soboto in nedeljo, sobota pa je bila še v zna-
menju čebelarske razstave in posaditve prazniče lipe.
Nedeljski večer so v Cirkulanah obogatili z zborovskim
peljem, včeraj in danes pa so na račun prišli ljubitelji
dobre kapljice v okviru prireditve Mi in vino.
Tako v Gorišnici kot v Cirku-
alanah so namreč menili, da bi
bilo v času praznika občine
dobro predstaviti vsa športna in
kulturna društva. Dan ali dva bi
bila verjetno prekratka za
predstavitev društev in pripravo
športnih tekmovanj, pa so si
omislili kar teden dni prireditev,
ki jih bodo končali na Anino
nedeljo.
V prvih dneh so bila dobro
obiskana športna srečanja, naj
omenimo le mini rokometni tur-
nir otroških ekip, prikaz veščin
juda in nogometno tekmo med
veterani NK Gorišnica in člani
občinskega sveta. Naslov na-
jboljšega športnika za minulo
leto sta dobila šahistka Anita
Ličina (v soboto je postala še
državna šahovska prvakinja) in
judoist Damjan Petek, posebna
priznanja pa so prejeli še na-
jboljši športniki - osnovnošolci.
Osrednja proslava pa bo jutri
ob 17. uri na gradu Borlu. Ob tej
priložnosti bodo razvili
občinsko razstavo in predstavili
občinski grb, pripravljajo pa še
kulturni nastop. Od Cirkulan do
borlskega gradu bodo tekli ude-
leženci rekreativnega teka, pol
ure pozneje pa bo na grajskem
hribu zapel še "občinski" klopo-
tec.
r. Mohorko
Čebelarsko razstavo so si Gorišničani ogledali z
zanimanjem
Najboljša športnika
gorišniške občine sta
šahistka Anita Ličina
(nagrado zanjo je
sprejela njena mama)
ter judoist Damjan
Petek
2
JUKTVMNO
Četrtek, 25. julij 1996 - TEDHit
ORMOŽ / Z ŽUPANOM O PRORAČUNU

NEKATERE OBČINE SO IZDELALE PRORAČUN NA PAMET • ALI BO
DRŽAVA ZAVESTNO KRŠILA ZAKON # »NISEM PRIPRAVLJEN NA POLI-
TIČNE KUPČIJE,« PRAVI VILI TROFENIK
v ormoški občini so proračun nestrpno pričakovali in ni mi-
nila seja občinskega sveta, da ne bi župana spomnili, da pro-
računa še ni. Na minuli seji je bil proračun končno le spre-
jet in sedaj bomo videli, kako bodo Ormožani z njim zado-
voljni.
V.Trofenik: "Postopki za spre-
jem proračuna niso odvisni le od
dobre volje župana, kot si morda
to kdo predstavlja, ker je župan po
zakonu predlagatelj proračuna. Za
njegovo pripravo morajo biti
izpolnjeni nekateri pogoji, ki pa
tako lani kot letos - s strani države
- niso bili izpolnjeni. Kot v vsa-
kem gospodarstvu je tudi pri gos-
podarjenju s proračunom treba ve-
deti, s kolikšnimi sredstvi razpola-
gaš. S kolikšnimi sredstvi naj bi
naša občina razpolagala v tekočem
proračunskem letu, je po zakono-
daji pretežno odvisno od vlade in
posameznih ministrstev. V skladu
z zakonom o financiranju občin bi
morala država v 60 dneh po spre-
jetju državnega proračuna sprejeti
merila za posamezna področja pro-
računske porabe po občinah in
opredeliti zneske, predvidene za
realizacijo ustavnih in zakonskih
nalog občine. Teh stvari pa država
še do danes uradno ni sporočila.
Občinski proračun smo pripravili
v realnih okvirih le s pomočjo neu-
radnih podatkov. Dokler podatki
niso uradni, pa je z njimi težko
operirati. Marsikatera občina v
Sloveniji je sprejela proračun kar
na pamet."
TEDNIK: Koliko milijonov
znaša občinski proračun za
tekoče leto?
V.Trofenik: "V predlogu je
znašal slabo milijardo tolarjev, po
sprejemu amandmaja pa znaša mi-
lijardo in 19 milijonov. Gre za
amandma, ki je bil pogojen z
občinskim odlokom za zbiranje
sredstev za razširjeno reprodukcijo
na področju oskrbe z vodo. Ta od-
reja prispevek 30 tolarjev po kubi-
ku vode. To ni nova obremenitev,
gre le za podaljšanje veljavnosti
odloka, katerega veljavnost je po-
tekla. Nov pa je prispevek za
gradnjo čistilnih naprav in kanali-
zacijskih sistemov. Gospodinjstva
bodo poslej plačevala dodatnih 20
tolarjev na kubik, industrija pa 40
tolarjev na kubik pitne vode. Iz teh
namenskih prihodkov v drugem
polletju je bilo mogoče pokriti ne-
katere fiksne obveznosti in spros-
titi 20 milijonov tolarjev za neka-
tere programske točke, ki jih dru-
gače ne bi bilo. Proračun je nomi-
nalno manjši od lanskega, ki je
znašal milijardo in 27 milijonov
tolarjev. Ob upoštevanju inflacije
pa je realno seveda še manjši."
TEDNIK: V zadnjih tednih ste
imeli najbrž veliko dela, saj je
predlog zagotovljene porabe va-
riiral od 698, preko 692, pa
navzdol do 639 in se je ustalil pri
622 milijonih toolarjev?
V. Trofenik: "Res je. Država je
zaradi zvišanja plač, pokrivanja
luknje v pokojninskem skladu in
še nekaterih drugih obveznosti is-
kala notranje rezerve in jih je tudi
našla, vendar na škodo občinskih
proračunov. To kaže na specifičen
odnos države do občin, do naše
problematike zlasti na področju
infrastrukture. V našem primeru
gre za približno milijon nemških
mark razlike, to pa je veliko. Naša
občina - na srečo - ni prišla v
težave, ker smo držali porabo na
nivoju lanske. Težko pa bi bilo, če
bi v začetku leta sprejeli nerealen
proračun. Letošnje proračunsko
leto je zelo težavno, primerljivo je
s težavami s konca 80. let. Po 20.
členu zakona o financiranju občin
je vsak minister dolžan predpisati
merila, s katerimi se izmerijo
potrebna sredstva v občini za posa-
mezno področje. Takšno obvezo
so imeli že v preteklih letih, ven-
dar je država ni izpolnjevala. Letos
to poskušajo in sedaj zmanjkuje
sredstev. Zato so v 622 milijonih
zagotovljene porabe merila o infra-
strukturi uveljavljena le v višini
dveh tretjin, za občinsko upravo in
organe pa v višini 90 odstotkov."
TEDNIK: Kaj lahko posamez-
ne dejavnosti pričakujejo od pro-
računa?
V. Trofenik: "Na vseh segmen-
tih, razen pri otroškem varstvu in
občinski upravi, smo trošili več,
kot nam je sedaj z merili odka-
zano. V proračunu je 135 milijo-
nov tolarjev prenosa sredstev iz
lastnega vira, od tega 15 milijonov
prihranka, drugo pa so namenski
prenosi. V občini ustvarimo 45 mi-
lijonov tolarjev nenamenskih
sredstev, ki jih porabimo za nalo-
ge, za katere nam država ne odme-
ri niti tolarja. To so področje male-
ga gospodarstva, kmetijstva, in-
dustrije, turizma. Letos bomo na-
menili za te dejavnosti čez 30 mili-
jonov tolarjev. Gre za sistemsko
slabost, ker zakon ne predvideva
spodbujanja razvoja občin kot nu-
jno nalogo. In ker pač ni nujna,
država ne zagotavlja sredstev. Le-
tos smo v občini padli glede pora-
be po številu prebivalcev z lanskih
95 na letošnjih 87 odstotkov
državnega povprečja, kar je v nas-
protju z zakonom. Država bo
najbrž zavestno kršila zakon, ker
ne razpolaga s sredstvi, da bi zago-
tovila minimum, to je 90-odstotno
porabo glede na slovensko po-
vprečje. Nekatere mestne očine pa
so na ta način pridobile znatna
sredstva in tudi za 40 odstotkov
presegajo slovensko povprečje.
Med občino Murska Sobota in
Ormožem znaša razlika čez 50
odstotkov. To je anomalija, zaradi
katere prihajajo nekatere občine v
velike težave."
TEDNIK: Kolikšni so stroški
občinske uprave?
V. Trofenik: Tudi za občinske
organe in upravo letos veljajo me-
rila. V občinski upravi je trenutno
skupaj z županom in tajnikom
občine 21,5 zaposlenih. Župan in
tajnik kot funkcionarja ne spadava
pod ta merila, zato je dejansko le
19,5 zaposlenih. Od teh pa dva op-
ravljata delo za državno upravo in
ju plača država. Torej je dejansko
zaposlenih v breme občinskega
proračuna le 17,5 delavcev od 23
odobrenih zaposlitev. Za pri-
hodnje leto pa je predvidenih celo
26 zaposlenih. Upravi primanjku-
jejo delavci z visoko izobrazbo v
rangu svetovalca, in ko bo kader,
ga bomo tudi zaposlili."
TEDNIK: Lahko pričakujemo,
da bomo v Ormožu na račun tega
velikega presežka kmalu dobili
tudi podžupana?
V. Trofenik: "Ker nisem stran-
karsko opredeljen, le težko izbe-
rem kandidata, za katerega bi do-
bil podporo vseh strank. Podžupa-
na mora namreč na predlog župa-
na potrditi občinski svet. To
vprašanje mi stranke pogosto po-
dtikajo, zato ponovno poudarjam,
da je edini razlog, zakaj podžupana
še nimamo, nepripravljenost na
politične kupčije."
TEDNIK: Katere investicije
predvideva letošnji proračun?
V. Trofenik: "Proračunska po-
raba v državi je naravnana tako, da
investicij naj ne bi bilo. Naš pro-
račun namenja 42 odstotkov za in-
vesticije in 58 odstotkov za tekoče
stroške. V celotnem proračunu je
le okrog 50 milijonov namenskih
sredstev s strani države namenje-
nih za investicije. To je 27 milijo-
nov namenskih sredstev in 22 mi-
lijonov iz sklada za razvoj demo-
grafsko ogroženih. Kljub temu
bomo za investicije namenili čez
400 milijonov tolarjev."
TEDNIK: Kako bodo porablje-
na sredstva iz sklada stavbnih
zemljišč?
V. Trofenik: S skladom sta-
vbnih zemljišč smo lahko zadovol-
jni, saj ustvarja mestno rento, ki
omogoča vzdrževanje mesta, nekaj
pa ostaja še za investicije na tem
področju. Zavezanci za prispevek
so najbrž manj navdušeni, ampak
v normalnih evropskih razmerah
mora mesto živeti iz rente.
Letošnje investicije se omejujejo
na odkup zemljišča, kjer naj bi v
naslednjih letih nastal dvoetažni
parkirni prostor, pod in nad
zemljo, na ureditev pločnikov, ka-
nalizacijo in podobno."
TEDNIK: Kolikšna je za-
dolženost občine Ormož?
V. Trofenik: "Letne obveznosti
iz naslova zadolženosti občine
znašajo približno 36 milijonov to-
larjev. Občina se ne sme dodatno
zadolževati, prav tako tudi nobe-
den javni zavod v občini ne. To je
zelo restriktivna politika, ki zavira
marsikateri projekt, ki bi bil sicer
lahko realiziran."
viki klemenčii
Župan občine Ormož Vili
Trofenik
PTUJ / OBISK AMERIŠKEGA VELEPOSLANIKA V. JACKOVICHa
Prejšnjo sredo in četrtek se je na vljudnostnem in delovnem
obisku v Ptuju mudil ameriški veleposlanik v Sloveniji Vietor
Jackovich s sodelavci; med njimi je bil tudi Mahlon Henderson,
prvi sekretar veleposlaništva in konzul. Med obiskom v Ptuju se
je srečal s predstavniki mestne občine, ptujskega gospodarstva
in obrti, ogledal pa si je tudi nekatere turistične zanimivosti
Ptuja in okolice.
Na pogovoru s predstavniki gos-
podarstva in obrti je pozornost
veljala predstavitvi dejavnosti
posameznih ptujskih podjetij in
možnostim za navezovanje stikov
z ameriškimi podjetji, da bi se
povečale možnosti za poglobljeno
sodelovanje. Trenutni obseg trgo-
vinske izmenjave med ZDA in
Slovenijo je zelo skromen, saj
znaša bore tri odstotke. Veposla-
nik Jackovich se je seznanil tudi s
tem, da nekatera ptujska podjetja
že iščejo strateške partnerje v
Ameriki, ki si želijo prodreti na
evropski trg. Za zdaj pa gre v teh
pogovorih zgolj za tipanje, za ugo-
tavljanje razmer, saj ameriške fir-
me gledajo na slovenske še z veli-
kim nezaupanjem, pa tudi ame-
riški kapital je v zelo majhnem ob-
segu prisoten v Sloveniji.
Ameriški veleposlanik je prve
pogovore s ptujskimi podjetniki in
obrtniki zelo dobro ocenil. Zelo
pomembno je, je med drugim pou-
daril, da je ptujsko gospodarstvo v
stalnih in direktnih stikih z ame-
riškim veleposlaništvom, da se bo
na osnovi pravočasnih informacij
lahko vključilo v različne prejela;
sodelovanja, ki jih ponuja
riško gospodarstvo. Združenj
države Amerike so zelo zainteresj.
rane za mlado državo Slovenijo
imajo poseben interes za njeno
vključevanje v EU, v druge
mednarodne organizacije in tudi v
pakt NATO, če bo to Slovenija
želela.
MG
Vietor Jackovioln s sodelavcema, desno prvi sekretar
Mahlon Henderson.	Foto: Kosi
MAJSPERK / PREDLOG ZA UVEDBO STEČAJNEGA
POSTOPKA TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV
OhmnHev 180 delovnih mest
17. julija so predstavniki Tovarne volnenih iz-
delkov Majšperk, d.o.o., na osnovni sklepa
skupščine podjetja na Okrožnem sodišču v Ptuju
predlagali uvedbo stečajnega postopka. Lastnika
podjetja - Sklad Republike Slovenije za razvoj in
Nova KBM - sta ocenila, da je najboljša rešitev za
podjetje stečaj in nadaljevanje proizvodnje v no-
vem podjetju, ki bo sposobno ekonomsko uspešno
poslovati. Podjetje ima zdrava jedra in tudi vrsto
donosnih naročil za njihove proizvode. Če bo do-
gajanje potekalo po projekcijah, bodo lahko ohra-
nili približno 180 delovnih mest od 237, kolikor jih
je trenutno v podjetju.
Težave za TVI Majšperk so se začele 1991. leta, v
glavnem kot posledica izgube jugoslovenskega
trga. Izguba je v tistem letu znašala 33 milijonov
tolarjev ali 880 tisoč nemških mark. Z izgubo je
podjetje poslovalo tudi v naslednjih letih. Jeseni
leta 1992 je zato prešlo na Sklad RS za razvoj, v
letu 1995 je 40-odstotna lastnica podjetja postala
Nova KBM, d.d. Kljub vsem prizadevanjem je
podjetje še naprej poslovalo oziroma posluje z iz-
gubo; tekoča izguba znaša mesečno več kot
100.000 DEM. Skupna izguba podjetja je dosegla
že 4,7 milijonov nemških mark, skupna za-
dolženost pa 701 milijon tolarjev. S 339 milijoni
tolarjev je največji upnik Nova KBM, drugi upni-
ki so sedanji in bivši zaposleni, dobavitelji v tujini
in Sloveniji ter Sklad RS za razvoj. Tovarna dela s
staro tehnologijo, ki je v teh razmerah tudi ni
mogla posodobiti.
Direktorica Nataša Vuk je ob predlogu za
uvedbo stečaja povedala, da se vsi nadejajo, da bo
do stečaja hitro prišlo in da bodo lahko delo nadal-
jevali v okviru zdravih jeder. Ta pa so predvsem
programi volnenih tkanin ter volnica za ročno in
strojno pletenje in gobeline.
MG
VINŠAK / S 3. SKUPŠČINE GIZ POETOVlO VIVAT
mm	^^	v #	M ^
¥eqo mm m vim mmm^
Petkova tretja skupščina gospodarskega interesnega združenja
Poetovio Vivat, kije potekala v prostorih turistične kmetije Top-
lak na Vinšaku, je pokazala, da si člani želijo, da bi imelo
združenje večjo moč in v^liv pri odločanju o turističnih projek-
tih v mestni občini Ptuj. Skoda, da se skupščine ni udeležil tudi
župan mestne občine dr. Miroslav Luci, saj je prav na mestno
občino Ptuj in njen odnos do turizma letelo največ pripomb.
Za večji vpliv pa si bodo morali
prizadevati tudi sami člani, ki se
bodo morali bodočih skupščin
udeleževali polnoštevilno. V petek
je bilo navzočih manj kot dvajset
članov, vseh pa je 79. Potrdili so
poslovno poročilo združenja z
zaključnim računom za leto 1995,
sprejeli program dela s finančnim
načrtom za letos, ki je okrnjen, ker
se še vedno zmanjšuje delež javnih
sredstev za delovanje GIZ-a. Zaje-
ma pa redno dejavnost TlC-a,
splošnopromocijske projekte in
prireditvene projekte. Mestna
občina kot ustanovitelj bi morala v
prvih letih delovanja GIZ-u zago-
tavljati vsako leto do 40 odstotkov
potrebnih sredstev. Da bi
združenje lahko kolikor toliko
normalno delalo, mora povečati
tržni delež, zato so na tokratni
skupščini sprejeli tudi sklep o do-
registraciji dejavnosti za trgovino
na debelo s turističnimi spominki
in za opravljanje menjalniških
poslov.
Sicer pa GIZ Poetovio Vivat orje
ledino kot prvo gospodarsko inte-
resno združenje za turizem v Slo-
veniji, ki bo z novim zakonom o
turizmu tudi dobilo zakonsko
podlago. Zaradi pomanjkanja de-
narja se je združenje začasno mo-
ralo odpovedati izdaji reviji Vivat,
ki naj bi prvenstveno služila mede-
sebojnemu komuniciranju med
člani GIZ-a, ki je trenutno zelo po-
manjkljivo. V okviru rebalansa
sredstev naj bi do denarja za revijo
le prišli, računajo pa tudi na izdajo
koledarja prireditev, ki ga turisti
in obiskovalci Ptuja zelo
pogrešajo.
Ne glede na se težave,
spremljajo delovanje GIZ Poeto-
vio Vivat, je to v prvem letu poslo-
vanja doseglo pričakovane rezulta-
te. Zlasti se povečuje število indi-
vidualnih gostov, ki prihajajo^
TIC po najrazličnejše informaciji
V prvem polletju leta 1995 jih
bilo 1359, letos pa že 3511. GIZ pa
je, kot je povedal direktor Brank"
Brumen, tudi eden izmed redkih;
subjektov javnega pomena,
multiplicira delež vloženih javnf'
sredstev vsaj s faktorjem tri, "
upoštevanju neizmerljiivh učiH'
kov na razvojnem, promocijskeic-
gospodarskem in tudi političnei"
področju.
Člani so na petkovi skupšči"'
dali vrsto pobud in predlogov*
so vezane na izboljšanje delovanl^
GIZ-a, da bi turizem v Ptuju v r^!
niči zaživel in da bi od njega do^i
pričakovano tako turisti k
meščani. Za njihovo uresničeval^'
so zadolžili nadzorni svet in up''^
va GIZ-a.
tfCpNiK - Četrtek, 25. julij 1996
POllOCJIMO, JfOMffJVflffiUlO
3
20. SEJA MESTNEGA SVETA
30. iN 31. JULIJA
Ptujski mestni svetniki in svetnice se bodo na 20. seji sestali 30. ju-
lija. Zaradi obsežnega dnevnega reda - obravnavali naj bi kar
18 točk dnevnega reda, v okviru 17. točke tudi dvanajst poročil
(med druginn o Dobrotah slovenskih kmetij v tem letu, Kurentovanju
'96, poslovnem poročilu GIZ Poetovio Vivat za leto 1995, poslov-
nem poročilu zavoda Bistra, Čistega mesta in nekaterih drugih de-
javnosti, ki se napajajo iz sredstev mestnega proračuna) - bo seja
predvidoma potelcala v dveh delih, tudi še 31. julija. Med pomem-
bnejše točke dnevnega reda prav gotovo sodijo predlog odloka o
ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj, predloga
odlokov o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo-
ročnga in srednjeročnega plana, predlog sklepa o podelitvi priznanj
mestne občine Ptuj v letu '96, pokrivanju izgube v Pokrajinskem mu-
zeju Ptuj v letu 1 995 in tekoče poslovanje muze a. Na dnevnem redu
so tudi spremembe in dopolnitve začasnega sklepa o količnikih za
določitev plače funkcionarjev mestne občine Ptuj ter povračilu
stroškov, sprejeli pa naj bi tudi sklepa o določitvi dela plače za de-
lovno uspešnost direktorja Zgodovinskega arhiva Ptuj in ravnateljice
Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
iATiČU 2i SiiPSTfi m iM¥iJ OBifi
ii PiiJITilTŠffi
t ova Ljubljanska banka - Podružnica Ptuj in mestna občina Ptuj
i sta pred dnevi objavili prvi letošnji natečaj za dodelitev sredstev
za razvoj mestne občine Ptuj v višini 60 milijonov tolarjev. Gre za
kreditna sredstva z rokom odplačila do pet let s šestodstotno realno
letno obrestno mero. Sredstva so namenjena za razvoj obrti in
podjetništva na območju mestne občine Ptuj.
simm Piiiiis, mwmmm
PAfČiECA ilAPA mm
Po seji vlade republike Sloveni e prejšnji četrtek so objavili vsa
imena direktorjev davčnih uracfov v Sloveniji. Ptujski davčni urad
vodi Stanka Premuš iz Ormoža, diplomirana pravnica, ki je pred tem
vodila davčno izpostavo v Ormožu.
TiiiSTičii oiiSi ¥ mmm roiimi
IITOS
fo podatkih turističnoinformativnega centra Ptuj je v Ptuju in oko-
lici v prvem polletju letos prenočevalo 8900 gostov, ki so ustvarili
16.390 nočitev. Domačih je bilo 9708, tujih pa 6682. Pokrajinski
muzej je v tem obdobju obiskalo 29112 gostov, v TIC-u jih je bilo v
tem obdobju 351 1, v njegovi organizaciji pa je Ptuj obiskalo 40 sku-
pin s skupno 1 733 gosti.
¥ SOBOTO NA PTUJSMi TELEfiliJI
w|a sporedu je redna informativna oddaja z več zanimivimi pris-
«pevki. V Ptuju in okolici se je mudil ameriški veleposlanik s sode-
lavci Victor Jackovich, Mercator SVS Ptuj je v CMD 2 v Ptuju odprl
prenovljeno samopostrežno prodajalno, v Termah so odprli nov ter-
malni bazen, Igor Rakuša je v Termah postavil velik zabaviščni šotor,
Nina Milošič je prejela zlato Cankarjevo priznanje, Mario Frangež je
najmlajši motorist v Sloveniji, v sliki in besedi bo predstavljen medna-
rodni kulturni festival Idriart, v Ptuju je bila kolesarska dirka za tretjo
veliko nagrado Ptuja, upokojenci Območne zveze Ptuj pa so se zbra-
li na svojem tretjem srečanju.
Pripravila: MG
movori se ..
•• da bodo v Lenart kmalu po-
odličnega avtomohils-
^Jga dirkača Shumacherja,
jih ho naučil vratolomnih
^ženj skozi vse ožja le-
^rška križišča. Posebnost
^^enja bo, kako se v stilu for-
^^le ena uvrstiti iz stranskih
^lic v promet na magistralko
P^oti Lendavi ali Maribortu
^fna bojda ni problem, kan-
^idatoz pa je tudi več kot do-
volj..,
••• da se lokalni samoupravi v
letajo neverjetno
wmi ča$iy za kar bo imel ve-
likanske zasluge ptujski
zdravnik številka 1, saj bo šel
kar v Ameriko preučevat,
kako lokalna samouprava
deluje tam. Še prej bo verjet-
no opravil šnelkurs iz
angleškega jezika, da ga v
Ameriki ne bi prodali.
... da bi bilo zdravnika št. ena
dobro poslati še na kakšen
izobraževalni seminar, kajti
v Ptuju nas neverjetno zani-
majo izkušnje Kanarskih
otokov v zvezi z lokalno sa-
moupravo, tudi Havaji bi bili
primerni, da o Avstraliji, Ki-
tajski in Sejšelskih otokih ne
govorimo. Pa seveda Trini-
dad in Tobago, Benini, Slo-
nokoščena obala...
... da bi bilo dobro ptujskega
zdravnika št. ena opozoriti
na dejstvo, da je v Ameriki
kajenje zelo nepopularno.
Protikadilski skrajneži na-
tolcujejo, da tam kadijo le še
lopovi in kurbe. Zdaj naj se
pa sam odloči.
ORMOŽ / OB DNEVU GASILCEV

Na sobotnem slavnostnem sprejemu v ormoškem gradu
so predstavniki 21 prostovoljnih gasilskih društev, župan
Vili Trofenik in predsednik Gasilske zveze Ormož Ivan
Hržič podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske
službe. Sprejem je bil namenjen tudi počastitvi 25. dneva
gasilcev, za kulturno popestritev pa je poskrbel ormoški
oktet pod vodstvom Rada Munda.
Pogodba o opravljanju javne
gasilske službe zavezuje vse tri
podpisnike. Gasilska društva
morajo zagotoviti stalno
pripravljenost in operativno
sposobnost gasilske službe. S po-
dpisom so se zavezali, da bodo
operativne naloge opravljali psi-
hično in zdravstveno sposobni
gasilci, da bodo skrbeli za
opremljanje enot z osebno in
skupno reševalno in zaščitno
opremo v skladu z merili za
opremljanje gasilskih enot. Ga-
silska društva so dolžna tudi iz-
delati operativne načrte o op-
ravljanju operativne gasilske
službe.
Občina Ormož kot nekakšen
naročnik mora zagotoviti
sredstva za sofinanciranje delo-
vanja gasilske službe, ki obsega-
jo stroške zdravstvenih pregle-
dov, stroške nezgodnega in do-
datnega zavarovanja za primer
nesreče pri reševanju, stroške
prehrane, če bi reševalna akcija
potekala več kot štiri ure,
povračilo plač gasilcem, ki bi
izostali z dela zaradi sodelovanja
pri reševalnih akcijah ali
izobraževanju, financirati mora
izobraževanje gasilcev in sofi-
nancirati nabavo skupne in
osebne opreme za reševanje.
Gasilska društva ormoške
občine so v skladu z merili mi-
nistrstva za obrambo razvrščena
v štiri kategorije. Razvrstitev je
bila opravljena na podlagi
točkovnega sistema, ki se obli-
kuje glede na požarno ogoženost
v rajonu, število prebivalcev, šte-
vilo objektov, površino gozdov
in drugo. Vsa društva skupaj so
nabrala 180 točk, posamezna pa
jih imajo od 1 do 14. Za financi-
ranje gasilskih društev država na
podlagi te razvrstitve odmeri
sredstva, ki letos znašajo 11 mili-
jonov tolarjev. Temu je treba
prišteti še 2,6 milijona, ki jih je
za gasilce primaknila občina iz
svojih prihodkov, in 2 milijona
tolarjev iz požarnega sklada. V
celoti je za delovanje gasilskih
društev na razpolago 15,681.000
tolarjev. Od te vsote dobi
občinska zveza 4 milijone, ki jih
nameni za svoje delovanje.
izobraževanje gasilcev ter zava-
rovanje moštva in opreme. Ga-
silska društva prejmejo v skladu
s pogodbo 6,265.000 tolarjev. Za
sofinanciranje nabave opreme
bodo letos razdelili 6 milijonov
tolarjev med štiri društva. GD
Kog - Vitan dobi za sofinanci-
ranje cisterne 900.000 tolarjev,
GD Obrež za enako vozilo
2,890.000 tolarjev in GD Velika
Nedelja 126.000 tolarjev za ure-
ditev in opremo v garaži. Iz
sredstev, namenjenih za opremo
na področju civilne zaščite, je
GD Hardek dobilo 2,293.000 to-
larjev za novo tehnologijo za im-
pulzno gašenje. Gre za najmo-
dernejšo opremo, prvo te vrste v
občini Ormož.
Pogodba nalaga gasilskim
društvom odgovornost za prejeta
sredstva, ki jih lahko trošijo le v
skladu z namenom. To bo zahte-
valo ustrezno ureditev blaga-
jniškega poslovanja v društvih.
Gasilska zveza Ormož bo v skla-
du s pogodbo poslej izvajala ne-
katere dejavnosti za gasilska
društva v občini. Gre predvsem
za področje izobraževanja, tek-
movanja, dela z mladino,
ženskami in veterani. Gasilska
zveza ne bo le koordinator, am-
pak dejanski izvajalec omenje-
nih programov.
vlc
Ormoški župan Vili Trofenik, predsednik gasilske zveze Ivan
Hržič in predstavniki vseh 21 gasilskih društev so podpisali
pogodbo o opravljanju javne gasilske službe
Odkar Republiški zavod za zaposlovanje po novem evidi^tira
brezposelne, se je njihovo število povsod nekoliko zmanjšalo.
Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je
bilo tako v maju na območju Upravne enote Ptuj 4776 brezpo-
selnih oseb ali 18,9 odstotkov namesto približno 25 odstotkov
pred nekaj meseci, na območju Upravne enote Ormož 1360
oseb ali 20 odstotkov, na območju Lenarta pa 1626 oseb ali
28,6 odstotkov.
MZ
4
lANIMIVOSTh REPORTAŽE
Četrtek, 25. julij 1996 - TEDmu,
POLENSAK / UTRINKI S PRAZNIKA ŽETVE TER RAZSTAVA KRUHA IN POGAČ
ieiev, mlaiev in veselo ralanj^
Kot smo še poročali v prešnji številki Tednika je bil 13. in
14. julija na Polenšaku 33. praznik žetve ter razstave kruha
in pogač. Tudi letos so številni obiskovalci Polenšaka prežive-
li ob dobri postrežbi, prikazu kmečkih opravil dva lepa dneva.
Tekst in fotografija: M. Siodniak
Gledalci so s ploskanjem spodbujali žanjice pri tek-
movanju; najstarejša je bila 85-letna Marija Lebar iz
Bratislavcev.
Mlatev s cepci. Mlatičem je šlo dobro, saj so nekaj
časa mlatili v značilnem ritmu.
Žanjice Marija Osterc (zmagovalka) iz Hlaponcev,
Zdenka Klobasa iz Spodnje Ščavnice, Štefka Klajžar
iz Prerada, Rozika Marin iz Polencev, Ana HedI iz
Spodnje Ščavnice, Helena Osterc in Marija Lebar pri
"južni"
Tako kot nekoč je sedem žanjic pripeljal na njivo
gospodar na kmečkem vozu s konjsko vprego.
45 žensk in deklet s Polenšaka ter okoliških krajev je
speklo v kmečki peči veliko vrst kruha in drugih do-
brot. Ob pogledu na razstavljene dobrote se ti je kar
vzbudil tek; še sreča, da je bila razstava prodajna.
MAJŠPERK, JELOVICE / OBNOVILI SO OBE CERKVI V ŽUPNIJI
fh Bolfenku maše k ob pmn^^
Cerkvi sv. Miklavža in sv. Bolfenka v župniji Majšperk
sta v zadnjem mescu dobili novo zunanjo podobo.
Majšperška farna cerkev ima obnovljen 40 metrov visok
zvonik, okrog nje urejujejo izsuševalne jarke, zvonik in
del cerkvenega poslopja pa sta obnovljena tudi na Jelo-
vicah.
Dolgo čase so si namreč na Je-
lovicah domačini in vodilni v
krajevni skupnosti prizadevali,
da bi vlili bolfenški cerkvici
življenje. To jim je to po nekaj
letih truda uspelo, saj so v
letošnjem letu zavihali rokave
ter do danes že obnovili in s skri-
lavcem prekrili zvonik.
Obnovljen je že del ostrešja, na-
jveč dela pa jih čaka v notranjos-
ti. Nekaj denarja za obnovo so
dobili z ministrstva za kulturo
že lani, letos naj bi bilo teh
sredstev za dva milijona tolarjev,
del pa bo dodala tudi majšperška
občina. Z obnovo cerkve bi Jelo-
vice (domačinom bolj znan Bol-
fenk) oživele, predvsem na pet-
rovo, lovrenčevo, na zahvalno
nedeljo in dušni dan, ko bi tam
spet imeli maše. V te kraje bi
radi pripeljali vsaj nekaj romar-
jev s Ptujske Gore, kajti tudi
domačini bi jim ob obisku imeli
kaj ponuditi.
Kdaj je bila cerkvica sv. Bol-
fenka zgrajena, se tudi po žup-
nijskih zapisih ne ve, čeprav je o
njej v zgodovini veliko napisa-
nega. Majšperški župnik Janko
Frangež pravi: "Iz načina
gradnje bi lahko rekli, da je bila
cerkvica zgrajena v 12. stoletju,
leta 1649 naj bi dobila oltar sv.
Bolfenka, stoletje prej pa je bila
prenovljena. Samo del cerkve je
grajen v značilnem gotskem sti-
lu, ima pa tri oltarje, od katerih
sta dva lesena in nimata večje
vrednosti. Tla so kamnita, na le-
senem stropu se še opazijo ostan-
ki fresk in na nekaterih koncih
cerkve jih bomo obnovili. Podrli
bomo cerkveni kor, kjer so še
ohranjene orgle, in radi bi
notranjosti cerkve dali pravo po-
dobo. Toliko bolj žalostno pa je,
da so cerkev dodobra oropali in
v njej ni ostalo skoraj nič, kar bi
imelo vrednost, pa še dvakrat je
bila poškodovana od strele.
Nekoč sta v zvoniku pela dva
zvonova, danes je tukaj samo
eden, drugega bomo pripeljali iz
farne cerkve. Obnovitevena dela
nam gredo dobro od rok, radi
pomagajo tudi domačini, ki jih
je na Jelovicah ostalo le še okrog
60. Poleg obnove cerkve, bomo z
občino Majšperk v prihodnje v
zvoniku uredili razgledni pros-
tor in morda kdaj na starih te-
meljih zgradili župnišče."
Bolfenška cerkev je obdana z
urejenim pokopališčem in daleč
naokoli razvejana haloška po-
krajina kaže slikovito podobo, ki
danes lahko s haloško vinskotu-
ristično cesto že nekaj ponudi.
Da bo ponudba bogata in pestra,
bodo morali poskrbeti ta-
mkajšnji domačini, ki naj bi
drugo leto na Jelovice dobili od-
sek asfaltirane ceste.
MANJKA ŠE
URA V ZVONIKU
"Večjih obnovitvenih del
majšperška farna cerkev v
zadnjih letih ni bila deležna, le-
tos pa je bila obnova zvonika že
zelo potrebna," je med drugim
povedal župnik Janko Frangež.
Cerkev je pred leti dobila nove
zvonove in obnovljeno je bilo os-
trešje, obnove fasade pa je
potrebna cela cerkev.
Kljub temu da je majšperška
cerkev kulturni spomenik, zanjo
država ne daje sredstev za obno-
vo. Še največ z denarjem poma-
gajo farani in občina Majšperk,
dobrodošlo pa je predvsem pros-
tovoljno delo krajanov. Župnik
Frangež dodaja, da dela na cer-
kvah nikoli ne zmanjka, radi pa
bi, da bi farna cerkev imela pri-
jazno podobo in da bi po dolgih
letih le dobila uro v zvoniku.
Tekst in posnetka:
T, Mohorko
Šestindvajset otrok iz občine
Gorišnica je od 27. junija do 8. julija
letovalo v rekreacijskem centru v
Materadi pri Poreču, kar jim je omo-
gočila občina Gorišnica. Večina ot-
rok je morje okusila prvič, vsi pa so
bili prvikrat tako dolgo brez staršev
od doma.
Na plaži smo se igrali različne
družabne igre, največ pa smo plavali
oziroma se učili plavati s plavalnim
voditeljem. Po kosilu so sledile de-
lavnice: oblikovanje iz gline, kolaža,
storžev, okraski iz školjk, aerobika,
plesne igrice, dramski in pravljični
krožki, kreatorski krožek, priprava
na modno revijo, ugankarski krožek
itd. popoldne smo se zopet odpravili
na plažo, kjer smo okušali slano vodo
in vroče žarke, najraje pa nabirali
školjke. Proti večeru so sledile Igre
brez meja v vodi ali na kopnem, v ka-
terih je sodelovalo vseh 15 skupin ce-
lotne izmene. Trikrat smo imeli
večerjo na plaži (pleskavica ali hre-
novka ali sendvič z zelenjavo in
sadjem), kar nam je bilo zelo všec. i"
večerji smo tekmovali v igrah me"
dvema ognjema, odbojki, nogometu-
Tudi zvečer se je marsikaj dogajal®'
sprehodi v Poreč ali ob morju, og'^
čarovnij pravega čarovnika, diskot^'
ka za male in velike, naša modna r^'
vija, karaoke, gledališka in lutkovni
predstava ter predstavitve skupin • ■
V soboto smo se že zjutraj odpel)^'
z veliko ladjo do Rovinja, si ga ogk^^'
li in pojedli ribjo pojedino na la*^'*'
Nato smo se odpeljali do Crveneg^
otoka, kjer smo se kopali in sončili te
nabrali prekrasne komenčke. Zve^^
smo se z ladjo vrnili v Poreč.
Vsega je bilo dovolj, le spanja i"
misli na dom je bilo premalo.
Za nas so bile to nepozabne, ak"^^
počitnice, kjer ne počivaš, ampal^ s
naučiš in narediš kaj koristnega-
Otroci z učiteljicama Štefko
Ireno
Lep pozdrav - in hvala
Zvonik majšperške farne
cerk-ve je obnovljen
Takšna je danes notranjost bolfenške cerkve
^gpNIK - Četrtek,
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
5
piše: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 12
O kaii in karai^iv
Kolesarjenje med riževimi
glji in zelenimi vrhovi je več
^ot užitek. Navdušenje je zago-
tovljeno! Opazujete lahko kmete
pri delu na polju in čutite utrip
dneva. Tišino zmotijo otroški
glasovi. Navihani šolarčki mi
^glo poskusijo ustaviti kolo. Le
jjjlo bi jim zameril.
2 orientacijo v Vangshuoju ne
l,oste imeli težav. Mesto je pre-
majhno. Nekaj glavnih ulic, pol-
nih lokalov, vodi do obrežja reke
ll Izbira restavracij je velika,
fo vam pride prav, ker pravilo,
da ste v isti restavraciji vsako-
l^rat manj upoštevan gost, drži
tudi tukaj. Naveličani kitajske
hrane si lahko tukaj privoščite
bananine palačinke, spodoben
zajtrk in muesli. Privoščite si
lahko tudi posebno specialiteto -
kačo. Naročiti jo morate en dan
vnaprej, da jo prinesejo z bližnje
farme kač. Pravilna procedura
strežbe je naslednja:
Kačo vam prinesejo najprej
pokazat. Če zberete dovolj pogu-
ma, vam jo ovijejo okrog vratu in
vas v takšni prijetni družbi foto-
grafirajo. Kači so štete minute. S
škarjami ji odrežejo glavo in
vam ponudijo v kozarčku neko-
liko kačje krvi. Če vas
prepričajo, da vam bo to po-
daljšalo življenje, se vam jo
mogoče celo posreči spraviti po
grlu. Kačjo pokojnico nato
slečejo, vam pa koža ostane v
dragocen spomin. Belo meso, ki
se še zvija v zadnjih krčih, v ku-
hinji narežejo na čevapčičem po-
dobne dele. Pripravijo vam jih
po želji: kuhane ali pečene. Po
koncu skromne pojedine (mesa
ni ravno dosti) imate najmanj 60
yuanov manj v žepu. V primerja-
vi z običajno večerjo (okrog 15
do 20 yuanov na osebo) je to ve-
liko.
Postopek kačje eksekucije in
priprave se je za nas zapletel že
na začetku. Ravno ko se je Franc
edini izmed nas opogumil, da bo
poskusil, kakšen je občutek ime-
ti na sebi živo kačjo ovratnico, je
uboga strupenjača usekala
lastnika lokala v roko. Ni je
držal dovolj močno. Smrti pa je
to vseeno ni rešilo. Kakšne pos-
ledice je imel ranjenec, nismo iz-
vedeli. Opazili smo le, da je
kmalu po nesrečnem dogodku
izginil. Nesreč pa s tem še ni bilo
konec. V kuhinji so nam jo po-
motoma pripravili kuhano, a je
nismo hoteli jesti. Kača je umrla
zaman.
Dnevi so nam minevali pestro.
Še enkrat smo se podali na ribar-
jenje s kormorani. Za razliko od
tistega na jezeru pri Daliju je
tole potekalo ponoči. Na ozkem
bambusovem splavu je bila na
enem koncu velika košara za
ribe, na drugem pa svetilka, ki je
kormoranom privabljala plen.
Že samo obdržati ravnotežje na
splavu je težko. Franc se je o tem
prepričal (za deset yuanov).
Tudi kormorani niso najbolj
ubogljivi in kdaj pa kdaj upora-
bijo ostre kljune...
Izlet z manjšo ladjo po reki
navzgor v smeri proti Guilinu je
trajal pol dneva. Medtem ko smo
občudovali odsev zelenih vrhov
v reki Li in se pogovarjali s so-
potniki - dvema Brazilkama in
Francozem	je lastnica
pripravljala hrano. Brazilki sta
vandrali po Aziji že nekaj me-
secev. Obe sta živeli v New Tor-
ku in delali za brazilsko televizi-
jo. Utrujeni od naporne službe
in naveličani velemestnega
vrveža in odtujenosti sta se odp-
ravil na popotovanje, kjer ju ne
more doseči noben službeni tele-
fon. Tudi Francozu, ki je poto-
val sam, je potepanje po deželah
riževih polj pomenilo sprostitev
in pozabo na ločitev od dolgolet-
ne prijateljice, s katero sta veliko
potovala. Prav tako prisrčna sta
bila lastnika ladje. Kazala sta
nam slike svojih otrok in bila
vedno razpoložena za pogovor.
Reka Li z okolico ne naredi
vtis samo na pesnike in slikarje,
ki so tukaj našli navdih. Promet
po reki ni gost. Včasih je priplu-
la mimo kakšna luksuzna ladja
iz Guilina, s katere nam je maha-
lo na desetine rok. Bolj neopaz-
no zdrsijo mimo krhki bam-
busovi splavi kmetov, ki se ni-
majo časa ozirati za nami. Delo
kliče. Voda je prijetno hladna in
služi za kopanje vodnim bivo-
lom. Tem velikim temnorjavim
živalim z zavitimi rogovi se zara-
di varnosti nismo preveč
približali. Proti domu grede smo
kolesarili in prispeli v mesto
skoraj hkrati z ladjo, ki je za isto
pot nazaj potrebovala manj časa.
Prej je vozila namreč proti toku.
^ Med popotniki na[dete največ
Židov in Nemcev. Židje si na-
jpogosteje zaželijo sprememb, ki
jih prinaša potovanje, po trilet-
nem služenju vojaškega roka.
Velikokrat potujejo sami. Na
Kitajskem smo jih srečali kar
nekaj, ki so prišli sem z namen-
om, da bi se naučili borilnih
veščin. V Vangshuoju so okupi-
rali mednarodno šolo kung-fuja,
ki jo vodita mišičasta dvojčka.
Težko ju je razlikovati. Oba zna-
ta angleško, oblačita se zelo po-
dobno (tako, da čim bolj kažeta
mišičasto telo ) in sta vedno
obdana s kakšno belko,
oboževalko njunih mišic. Na-
jvečkrat ju najdete pri Suzanaos
Caffe, ker sta lastnika tega loka-
la. Brucea Leeja iz Vangshuoja
vas bosta prijazno povabila na
ogled kung-fu treninga v parku.
Ob premetih vam bo jemalo dih
in morda se vas bo polastila
želja, da bi tudi sami poskusili,
kar je navsezadnje bil skriti na-
men povabila.
Dobrodošli v mednarodni šoli kung fuja
Splav iz bambusovih debel je koristno prevozno sredstvo
-—m-III III M I I 11 M I -1-n—i—ra^ m m im n nrm m a m i m—k rnn i n	i	i
PRVA KASETA HELENE KODRIČ
Čemu sfi#xl llubemen
Znano ime Helena in nov priimek
Kodrič na slovenski glasbeni sceni.
Mlada študentka novinarstva, ki se
pojavlja v medijih na obeh straneh:
kot tista, ki piše o slavnih, in tista, o
hteri pišejo oziroma govorijo.
Z glasbo je začela živeti zelo hitro
jo Spremlja vsak korak, tudi ko je
tišina, saj v tišini igra ljubezen.
Slednja ji tudi daje moč za ustvarjan-
in življenje. Ta njen vir pozitivne
energije ne bo nikoli usahnil.
Besedila in glasbo piše sama, igra
klavir in poje. Izšla je njena prva ka-
^^ta z naslovom Čemu služi ljubezen.
Besedila na kaseti govorijo o ljubezni
® "Vseh pogledih, žal pa so se njene Iju-
končale nesrečno in ob takšnih
'''enutkih nastanejo najboljše pesmi;
P^av takšne so na tej kaseti, spremlja
l^h zelo dobra glasba, polna optimiz-
^ in veselja.
Helena veliko nastopa in pripravlja
nove skladbe. Zadnja, ki je prišla iz
njene delavne sobe, ima naslov Slovo,
govori pa o tistem, kar je bilo, in upa,
da bo prišel nekdo, ki jo bo popeljal v
pozitivne vode.
Najbolje boste spoznali Heleno, če
boste poslušali njeno kaseto, morda se
boste nekateri celo zaljubili vanjo,
drugi pa posvetili večjo pozornost svo-
jim življenjskim spremljevalcem. Si-
cer pa kaj je lepše kot nekoga imeti
rad, če ima tudi on rad tebe.
Helena sprejema ljudi takšne,
kakršni so, ona pa upa, da jo bodo
ljudje sprejeli takšno, kakršna je: nas-
mejano in vedno dobre volje t^
pripravljeno pomagati prijateljem. Se
zdaj mi odmevajo njene besede v
ušesih: "Imejte se rajši, da bo življenje
lepše in prijaznejše z vami."
Milan ffra/nc
6
mrOD IN TAM
Četrtek^Sjuli^^
TEDNIKOV KLEPET / INSTRUKTURJA METODE SHEN Ql EVA IN GORAN ŠKOBALJ
šoki šifdhmisin
Zdravje je še vedno največje bogastvo. Žal se v sodobnih
družbah pojavlja vse več novih, težko ali za sodobno me-
dicino neozdravljivih bolezni. Prav tako je tudi vse več
oblik drugačne medicine, s katero skušajo pomagati lju-
dem pri depresijah ter drugih boleznih sodobnega časa.
Med ljudmi je tudi zaradi pre-
hudih notranjih in zunanjih pri-
tiskov vse več malodušnih,
žalostnih, obupanih, takih, ki
jim primanjkuje volje, ki jih nič
več ne veseli, mučna so jim tudi
vsakdanja opravila in se takoj
utrudijo. Precej je takšnih, ki
krivdo za vse slabo iščejo pri sebi
in so izgubili občutek lastne
vrednosti. In nazadnje je tudi
nekaj takih, ki bi kar vse pustili
in odšli, nekateri pa bi naraje
vsemu napravili konec. Vsem
tem je potrebna pomoč, saj jim je
zmanjkalo gonilne sile
življenjske energije.
Mnogi se sprašujejo kako naj
ponovno pridobijo življenjsko
energijo in jo zadržijo, pa tudi
kako naj se izognejo večnim gla-
vobolom ali drugim boleznim,
ki nastanejo zaradi pomanjkanja
življenjske energije. V zadnjem
času se pojavlja kar nekaj de-
lavnic, duhovnih gibanj in dru-
gih oblik združevanja, kjer naj bi
pomagali sodobnemu človeku
pri njegovih stiskah. Sprejeman-
je vsega tega pa je pri Slovencih
zelo različno. In prav je tako.
Vsak naj si ustvari svoje mnenje.
V	Slovenijo je pred leti prišla
Kitajka Wang Aiping z metodo
shen qi. Verjetno se še spomnite,
kako so se o njej takrat razpisali
slovenski mediji: nekateri so jo
dobro sprejeli, drugi pa so na
njeno zdravljenje in metodo gle-
dali zelo odklonilno. Med
peščico Slovencev, ki so sprejeli
njen nauk in se odločili, da ga
širijo na drug^ sta tudi zakonca
Eva in Goran Skobalj iz Maribo-
ra. V Mariboru sta ustanovila
šolo življenjske energije, ki smo
jo obiskali tudi mi.
V	zasebnem stanovanju je v
prijetno urejeni sobi bilo na
večernem druženju okrog štiri-
deset ljudi različnih starosti in iz
različnih krajev, med njimi tudi
nekaj Ptujčanov. Vsak ima svojo
življenjsko zgodobo, toda vsi so
prišli z istim namenom: da se
po.zdravijo ali rešijo svoj prob-
lem, ki jim onemogoča mirno in
prijazno življenje. Slišali smo ve-
liko smeha, čeprav so bojda bili
zaradi naše navzočnosti nekoli-
ko zadržani. Dobivajo se dvakrat
dnevno, in sicer zjutraj ob petih
in zvečer ob 18.30.
#	Kaj je shen qi?
Eva Škobalj: "Shen qi je znan-
je, ki človeka pouči o vzrokih
nastanka bolezni in o načinu,
kako bolezen odpraviti. Je most
med tradicionalno vzhodno
modrostjo in zahodnimi odkrit-
ji. Z redno vadbo in disciplino
dosežemo telesno in duhovno
ravnotežje, odpravimo zdravju
škodljive razvade, pridobimo pa
notranji mir in harmonijo."
#	Kako ste prišli v stik s ki-
tajsko mojstrico Wang Aiping?
Eva Škobalj: "Različne so
poti, ki vodijo do gospe Wang.
Nekateri pridejo iz radovednos-
ti, drugega žene neko znanje iz
duhovnosti, tretjega pripelje pri-
jatelj, jaz pa sem med tistimi, ki
jih je pripeljala bolezen - imela
sem hudo kožno bolezen. Pozne-
je sem postala eno leto njena pre-
vajalka. Včasih sem bila z njo od
petih zjutraj do desetih zvečer in
takrat sem osvojila prve korake
te metode. Ko je odšla, sem sama
nadaljevala redni trening in
sproščanje večkrat dnevno, ne
glede na službo, ki sem jo op-
ravljala. Vedno sem našla čas."
0 Goran, je vas pripeljala k
shen qiju žena ali vas je vlekla
radovednost, kaj žena tam
počne?
Goran Škobalj: "Ko sem opa-
zil, kako se moja žena spreminja
na vseh področjih na bolje - na
zdravstvenem, psihičnem, emo-
cionalnem, energetskem ... - pa
tudi razumela sva se vedno
boljše, sem se odločil, da grem še
sam pogledat. Šlo pa je tudi za
radovednost. Verjetno je zelo
malo moških, ki ne bi bili rado-
vedni, kje in kaj počne njihova
žena, predvsem če opazijo spre-
membe. Sam sem se prej ukvar-
jal z duhovnostjo, tako da so mi
bile nekatere stvari že precej
znane. Ko pa sem se spoznal z
metodo shen qi, sem ugotovil, da
mi najbolj ustreza."
ENERGIJA NIMA
POTNEGA LISTA
% Ali sta vidva to vzhodno
metodo prikrojila, glede na to
da Slovenci živimo na čisto
drugem koncu sveta in se
srečujemo s čisto drugimi
življenjskimi problemi kot Ki-
tajci?
Goran Škobalj: "Energija
nima potnega lista. Človek je del
univerzuma, vsi imamo enake
probleme in enako zasnovo,
strukturo našega telesa. Mogoče
nas moti vzhodno ime, drugače
pa vse izhaja iz naše miselnosti,
iz našega učenja, naših prostorov
in z našimi ljudmi."
# Med drugim ta metoda za-
govarja zdravljenje brez zdra-
vil. Zakaj ni dobro jemati zdra-
vil in na kakšen način se lahko
ljudje zdravimo?
Eva Škobalj: "To je zelo deli-
katna tema. Mi ne zagovarjamo
zdravljanja brez zdravil. Kaj
sploh je zdravilo? Zdravilo je
lahko tudi nekaj, kar je čisto na-
ravno, iz zelišč, lahko pa je
kemično. Kot vemo, jih je več
vrst. Vsak naj vse počne pod
nadzorstvom zdravnika, s tem,
ko prihaja v našo šolo, pa
zdravstveno stanje še popravlja
na bolje, da lahko zdravljanje
hitreje napreduje. Tu je prišlo
do nejasnosti, saj je Wangova
poudarjala in zagovarjala, da je
potrebno bolezen izkoreniniti in
ne prikrivati, to pa so nekateri
bolniki, ki imajo redno terapijo,
razumeli, kot da bodo ozdraveli
brez zdravil."
0 Ali lahko človek, ki do
zadnjih zalog porabi svojo
življenjsko energijo, to znova
pridobi?
Goran Škobalj: "Preden sem
se srečal z gospo Wang, sem se
veliko ukvarjal z bioenergijo ter
podobnimi metodami. Vse me-
tode, ki sem jih do takrat izvajal,
govorijo, da se mora človek po
zdravljenju in tretmanih očistiti.
Dogajalo se mi je, da sem po tem
delu bil zelo utrujen. Opazil pa
sem drugo skrajnost, saj je ki-
tajska mojstrica delala od petih
zjutraj do desetih zvečer in to s
tisoči ljudmi naenkrat. Nisem
mogel razumeti, kako ji to uspe.
Šele pozneje sem spoznal, da je
ta metoda takšna, da več delaš,
več imaš energije. Pri tem ne
uporabljaš svoje energije, tem-
več delaš z vesoljno - univerzal-
no energijo. Delaš praktično kot
sonce, brez svoje želje, brez na-
mena in po načelu: bolj siješ,
bolj pomagaš ljudem, več imaš
energije,"
Eva Škobalj: "Ta metoda za-
govraja naravno pot. Nam ni
potrebno nikamor iti, kot delajo
to na primer guruji pri jogi ali
drugi duhovni učitelji. Recimo
nobeden od nas inštruktorjev ni
vegeterijanec, ne odrekamo se
določeni hrani ali drugim užit-
kom. Vendar jejte z želodcem, ne
z možgani. Tu ni nobenih pre-
povedi, temveč tako kot teče
življenje, tako tečeš ti z njim.
tudi v spolnosti. Bolj kot smo
naravni, manj smo utrujeni in
več energije imamo."
#	Opravljata tudi svoj po-
klic?
Eva Škobalj: "Da, sem ga op-
ravljala. Po izobrazbi sem profe-
sorica španskega jezika in etno-
loginja. Nazadnje sem delala v
turizmu. Zdaj sem se popolnoma
posvetila metodi shen qi."
Goran Škobalj: "Sem profesor
matematike, učil sem na srednji
gradbeni šoli in moram priznati,
da sem v šoli užival. Lepo smo se
razumeli z dijaki, toda življenje
je od mene zahtevalo še nekaj
več."
#	Verjetno pa ne moremo
ponovno pridobiti energije
tako kot hrane? Kako deluje
energija?
Eva Škobalj: "Bolj kot ste na-
ravni, več energije imate, bolj ko
ste spontani, sproščeni, bolj kot
imate v sebi notranji nasmeh, ra-
dost, veselje, ..., več imate ener-
gije. In to, kar mi zagovarjamo,
je najbolj naravna, enostavna
pot. V naši šoli se učimo sponta-
nosti, naravnosti. Ko se enkrat
srečate s temi treningi, potem to
v vašem življenju postane ob-
veza in potrebujete vsakodnevno
sproščanje kot hrano in pijačo."
ZBOLIMO, KADAR
JE MOTEN
PRETOK ENERGIJE
% Kako pa se zdravimo s
pomočjo energije?
Eva Škobalj: "Bolezni nastaja-
jo na energetskem nivoju. Vsak
organ zboli zaradi tega, ker je
moten pretok energije. Tudi
uradna medicina priznava
življenjsko energijo, toda prob-
lem je v tem, ker te energije ne
moremo otipati, vonjati in vide-
ti; vendar zaradi tega še ne mo-
remo rečti, da je ni. Kadar je pre-
tok energije normalen, takrat je
tudi v telesu vse normalno, zdra-
vo. Ko pa pride do čustvenih
blokad, se energija zaustavlja
Vsaka jeza, zamera, žalos,
povzroči bolezen na organjj)
Poglejte, že naši predniki so jg
jali; od žalosti mu je počilo srcg
Od vseh teh blokiranih stan
nastane bolezen. Na našijJ
srečanjih se učimo spoznavati
vzroke, da začnejo udeležen^
odpravljati jeze, zamere, ki jii^
nekateri nosijo v sebi že vrsto
let."
# Včasih je lahko za posg,
meznika šok, ko se sooči s sa.
mim seboj ali z realnostjo?
Eva Škobalj: "Najtežje
soočanje s samim seboj, mnogo
lažje je, ko gledamo drugega.
posameznika je lahko res precej
hudo spoznanje, ko se sreča s
svojo podobo. Ravno zato je
dobro, da je v skupini, da mu po-
vemo, da ni nihče kriv sam, da
smo mnoge stvari dobili od ge-
neracij daleč nazaj, s tradicijo,
miselnimi vzorci..."
0 Mnogi govorijo o čisti po-
zitivni energiji...
Goran Škobalj: "Poskušal
vam bom razložiti na primeru:
sedite doma, gledate televizijo in
nekdo zvoni. Človek ima več iz-
bir, ena je ta, da je film toliko do-
ber, da nas sploh ne zanima, kdo
zvoni, in gledamo naprej. Ima-
mo pravico do svojega življenja
in izbire. Druga izbira je ta, da
ugasnemo televizijo in sprejme-
mo človeka ter se ga razveseli-
mo. Ponavadi pa ljudje pustijo
prižagano televizijo in sprejmejo
prijatelja, vendar ves čas njego-
vega obiska mislijo, kako se je
končal film. Takrat gotovo ne
boste začutili čiste pozitivne
energije, ker niste sproščeni in
naravni. Čista energija je po mo-
jem to, da smo srečni, da uživa-
mo v slehernem trenutku
življenja."
# Kaj pa je zdravje?
Eva Škobalj: "V naši družb'
mislimo, da smo zdravi takrat;
ko nam ni potrebno jesti tablet
Pri nas pa si prizadevamo pf
zdravem človeku dvigovati kva-
liteto zdravja. Tisti, ki praviln"
razume metodo shen qi, si ured'
tudi vse medsebojne odnose s
svojimi najbližjimi. V realnost'
se potem preverja, kako sm®
uspešni pri vadbi. Zdrav je tist'
človek, ki se ne jezi, žalosti, ki t^'
ljubosumen na sosede in
zdrave poglede na življenje, 'j
odpravi vzroke, da vidi, kje
problem. Poglejte: če se
pokvari avto, ga boste takoj P^P
ravili, če odpove televizor, ^
boste zamenjali, če pa vas bo
glava, boste popili tableto. Ta
gotovo ne boste ohranili zdrav)^
Zmeraj morate odpraviti vzfO '
zaradi katerega se P®'^
bolečina."	^
Mar//a Slodi^l"
Eva in Goran Škobalj: "Ljudem želimo približati nov pogled na življenje, novo
kvaliteto, ki bo vedno bolj prisotna v vsakdanjiku in bo postajala nepogrešlji-
va, kakor sta hrana in zrak"
PTUJ / MEDNARODNA POMOČ PRI ZAŠČITI ORFEJEVEGA SPOMENIKA
Ministrska konferenca Evropske skupnosti, ki je bila v Bruslju 28. junija, je na dnevnem redu imela
tudi razglasitev raziskovalnih projektov, ki jih podpira v okviru programa EUREKA. Med tri razisko-
valne projekte, ki jih bo v naslednjih letih EUREKA podpirala v Sloveniji, je bil uvrščen tudi projekt
raziskave s področja zaščite kulturne dediščine. To je prvič, da je Evropska skupnost v Sloveniji
podprla neki raziskovalni projekt s področja zaščite kulturne dediščine.
Na Ptuju smo lahko zelo za-
dovoljni, ker je zaščita in
prezentacija Orfejevega spome-
nika uvrščena v skupni slo-
venski projekt v okviru progra-
ma EUREKA EUROCARE.
EUROCARE je eden od treh
EUREKINIH krovnih projek-
tov na področju tehnologije
zaščite okolja. Ob Orfejevem
spomeniku sta v skupni pro-
jekt uvrščeni tudi zaščita in
prezentacija Robovega vodnja-
ka v Ljubljani ter zaščita in
prezentacija arhitekture v
Črnomlju.
Partnerji v skupnem slo-
venskem projektu so ob Pokra-
jinskem muzeju še Regionalni
zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Ljubljana,
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Novo mes-
to, Restavratorski center Slove-
nije ter arhitekt Milan Kovač
iz Ljubljane, avtor celotnega
projekta ter hkrati njegov
koordinator. Projekt bo fi-
nančno podprl švedski partner,
podjetje Preservation of Cultu-
ral Heritage Group AB iz Sol-
lentuna. Delež švedskega
partnerja znaša 23% vrednosti
celotnega projekta, ki je ocen-
jen na 330.000 ECU oziroma
660.000 DEM. Ministrstvo za
znanost in tehnologijo bo pris-
pevalo 25% potrebnega zneska,
ostalo pa naj bi bremenilo lo-
kalne skupnosti in Ministrstvo
za kulturo v okviru proračuna
za leto 1997. Predračunska
vrednost zaščite in prezentacije
Orfejevega spomenika je ov-
rednotena z 11.942.108 tolar-
jev. O projektu arhitekta Mila-
na Kovača je Tednik pred krat-
kim že podrobno poročal, ome-
nim naj le še to, da je izdelavo
projekta lani finančno podprla
Mestna občina Ptuj. Za zaščito
Orfejevega spomenika je sred-
stva namenil tudi ptujski RO-
TARY CLUB, ki je lani spon-
zoriral simpozij o zaščiti Orfe-
jevega spomenika ter se tako
pridružil široki akciji za ohra-
nitev tega ptujskega simbola.
Septembra bodo organi EU-
REKE odločali o kandidaturi
Pokrajinskega muze[a Ptuj,
Deželnega muzeja Štajerske
JOANNEUM iz Gradca in
švedskega partnerja PCHG AB
za sofinanciranje prenosa kopij
rimskih spomenikov iz Poeto-
via, ki so bili shranjeni v Joan-
neumu še pred ustanovitvijo
Muzejskega društva Ptuj.
Vrednost celotnega projekta
znaša 507.376 ECU, Evropska
skupnost pa bo sofinancirala
25% tega zneska, ki je predvi-
doma namenjen za izdelavo
kopij. Ostali znesek je namen-
jen za dokumentacijo, pubUka-
cijo in prezentacijo spomeni-
kov na Ptuju. Kopije naj bi iz-
delali muzejski restavratorji v
Gradcu. Upajmo, da bo tudi ta
drugi projekt Evropska skup-
nost podprla tako kot prvega.
V tem trenutku pa skupaj z
Joanneumom pripravljamo še
en skupni projekt za kandida-
turo na EUREKI, in sicer v
okviru krovnega projekta
INFO 2000. Vse skupaj nas
lahko veseli, da mednarodni
znanstveni in strokovni kon-
takti muzejskih delavcev
doživljajo ne le veliko strokov-
no pozornost, temveč tudi ma-
terialno korist muzeju, Ptuju
in Sloveniji.
Boris MtoilnovU
tfCpNiK - Četrtek, 25. julij 1996
7
({OPNI VRH / ZAKLJUČEK SLIKARSKE KOLONIJE
Hllhav lemik te
likevna umetni
Mladi umetniki so v Halozah iskali svet oblik in barv
Letošnja slikarska kolonija študentov 2. letnika ljubljanske
akademije za likovno umetnost v Rodnem Vrhu je bila prva te
>Tste. Pripravili sojo med 6. in 12. julijem, ves ta čas pa so ude-
leženci iskali motive v Halozah. Kolonijo so študentje končali
i razstavo in literarnim večerom v nekdanji šoli v Rodnem
Vrhu. Pri organizaciji jim je tokrat pomagal Edo Čerče iz Ma-
ribora v sodelovanju z občino Videm in nekaterimi sponzoiji.
Mladi ustvarjalci likovne kolo-
nije so bili Ksenija Čerče,
Andreja Suhadolčan, Nataša Ta-
inik, Simona Šuc, Mitja Ficko,
5ranko Hojnik, Gorazd Kernc
in Gašper Jemec. Njihovo
druženje v Halozah je trajalo šest
dni in vsak dan so po okoliških
hribih našli zanimive slikarske
motive. Tudi dolgčas jim ni bilo,
kajti domačini^ so jih sprejeli z
navdušenjem. Študentje so prišli
iz različnih koncev Slovenije z
željo, da v miru ustvarjajo in
obiskovalcem približajo svoje li-
kovno izražanje.
"Preprosto bi vas radi opozori-
li na nekaj skrčenih misli o sli-
karstvu, za katerega menimo, da
mu pripadamo. Likovna govori-
ca je naš jezik, katerega se je
potrebno učiti z opazovanjem
oblik in barv ter njihovih razme-
rij, napetosti, odnosov. Pa še to:
naj vas ne zavedejo morebitne
podobnosti likov na abstraktnih
slikah z oblikami iz vsakdanjega
življenja in ne pustite se zapelja-
ti v že znano ulico," so med dru-
gim v zloženki zapisali mladi
umetniki.
Na zaključek zadnjega dne li-
kovnega srečanja so mladi
ustvarjalci povabili tudi starše in
prijatelje, za svojo zbirko slik pa
so poiskali razstavne kotičke v
prostorih stare šole. Likovnih
srečanj v tem koncu videmske
občine naj bi v prihodnje bilo še
veliko, saj naj bi tudi tako Halo-
ze dobile več prijateljev.
T. Mohorko
MARKOVCI / KRAJ, KJER RADI POJEJO
Na področju zborovskega petja se v Markovcih dogodki vrstijo
s tako gostoto, da me kar sili k pisanju o njih in vsem, kar je z
njimi povezano. Nobenega izmed njih ne bi rada zanemarila ali
pozabila, zato jih naj navedem kar kronološko, od začetka
letošnjega leta pa vse doslej, ko se mu je iztekla prva polovica.
Po 30. decembru lani, ko je
rooški pevski zbor skupaj s cerkve-
'^ini pripravil koncert božičnih
pesmi, so člani zboraj s svojim se-
danjim zborovodjem Srečkom Za-
vcem pripravljali nove pesmi za
tradicionalni spomladanski
Koncert, letos pa tudi za svojo po-
novno udeležbo na Taboru v
^entvidu pri Stični. Toda še pred
^oncertom smo mnogi lahko pris-
luhnili njihovim pretresljivim
^alostinkam, ki so jih zapeli v so-
11. maja - na dan prve oblet-
'^'ce smrti svojega dolgoletnega
Zborovodja Janeza Bezjaka. Pesmi
° 'lubljenem domu in planiki sta
zazveneli v predvečer ter s po-
^ebno pieteto počastili komemora-
"vno slovesnost.
Naslednji dan, 12. maja, popol-
no nas je že naslov pomladanske-
^ koncerta 5 pesmijo med spomine
u ^ telovadnico osnovne šole
kjer smo skoraj dve uri
U)ali spomine, obenem pa s
ponosom in zadovoljstvom ugo-
da moški pevski zbor na-
ai)uje delo, tako kakor so si pevci
obljubo v lanskem maju.
, I udi šolski pevski zbor je v tem
letu napravil velik in
.P korak naprej. Pravzaprav govo-
jo o obeh zborih, otroškem in
J adinskem, o tem, da naši šolarji
PO pojejo, pa smo se lahko
U epričali že večkrat: ob zaključku
Pr^f^ projekta Tak so se ženili,
obeh kulturnega dneva pa do
revij šolskih pevskih zborov
v marcu in aprilu letos. Prvi reviji
otroških pevskih zborov nekdanje
občine Ptuj (sedaj pa več občin)
smo bili na šoli Markovci celo gos-
titelji in veseli smo bili pohvale za
ogranizacijo, za nastop naših
najmlajših pevcev in priznanja za
učiteljico glasbe Jernejo Gobec, ki
je po enoletni odsotnosti z novim
elanom zastavila delo v obeh zbo-
rih.
5 pesmijo v počitnice smo kar up-
ravičeno naslovili šolski koncert
obeh zborov, saj smo ga prihranili
za zadnji ponedeljek, 17. junija.
Koncert, ki je ob 19. uri zbral za
polno telovadnico ljubiteljev lepe
pesmi, smo razdelili na dva dela in
še tretjega, povezovalnega. Najprej
so se s prikupnimi pesmicami
predstavili člani otroškega zbora, v
drugem delu pa smo iz grl večjih
pevcev slišali nekoliko zahtevnejše
pesmi tudi iz svetovne glasbene
zakladnice. Oba pevska dela so po-
vezali v celoto mladi inštrumenta-
listi (frulice, Orffovi instrumenti,
kitara, klarinet, klavir in še saksa-
fon). Učinkovit je bil zaključek
koncerta - na njem se je zborovod-
ka poslovila od pevk - osmošolk,
saj je pesmici o sladoledu sledil
resnični sladoled (v kometih) za
vse mlade pevce. Še dan, dva in res
so se začele počitnice).
Še dva glasbena dogodka želim
omeniti, za oba bi lahko veljal nas-
lov S pesmijo med prijatelje. V
nedeljo, 23. junija, bil je sivo
deževen dan, so pevci moškega
zbora s svojimi ženami, zboro-
vodjem S. Zavcem in nekaj prija-
telji odpotovali v Šentvid pri
Stični, kjer so dopoldan na vaji,
opoldane z mimohodom in popol-
dan na koncertu Pojo naj ljudje -
Ko pridemo na sred vasi, zavriskamo
na vse strani postali pomemben ses-
tavni del več kot šesttisoččlanske-
ga zbora (morda je prav naših 30
pevcev predstavljajo tisto "več"?).
Kakor da je tudi nebo prisluhnilo
tihi želji množice pevcev (^Oh, da
vsaj tedaj ne bi deževalo!'), se je celo
nekoliko razvedrilo in zadonela je
pesem vasovalcev in deklet, ki pes-
mi prisluškujejo ter ji kdaj tudi od-
govorijo: 'Kaj boš, kaj boš za mano
hodil?'
Vsi, ki smo tistega dne prišli v
Šentvid, smo občutili, da smo
prišli med prijatelje. Navsezadnje
smo z veseljem ugotovili, da so tu
tudi pevci in pevke mešanega
pevskega zbora Društva upokojen-
cev iz Ptuja, ženskega zbora iz
Grajene, prav tako moškega
pevskega zbora iz Grajene ter še
marsikdo, ki smo se ga spomnili s
prejšnjih taborov.
5 pesmijo k prijateljici so prišle
pevke iz Zabovcev; šest jih je
prišlo k sedmi, tudi sovaščanki
Ančki Letonja (Malek'vi Ančki).
V soboto, 29. junija, so ji njeni
svojci (sin Alojz je tudi sam že 30
let član moškega pevskega zbora-
Markovci) pripravili lepo prazno-
vanje visokega jubileja - 80-letnice
življenja. Prišle so pevke in zapele
same ali skupaj z njo, z vsemi zbra-
nimi ter s pesmijo voščile še mno-
go lepih, s pesmijo obogatenih let.
Naj bo res tako!
Karolina Pičerko
KIDRIČEVO / IGOR KLEP DOSEGEL BRON NA MEDNA-
RODNEM MATEMATIČNEM TEKMOVANJU
Mednarodnega matematičnega tekmovanja v Bombayu se je
udeležilo 426 tekmovalcev iz 75 držav. Med njimi je bilo šest
tekmovalcev iz Slovenije in kar dva med njimi sta imela dovolj
točk za dosego bronastega odličja. To sta bila maturant
ptujske gimnazije Igor Klep in Ljubljančan Matjaž Konvalin-
ka.
Igor je v Bombayu preživel 12
dni (od 5. do 17. julija), tekmo-
vanje pa je potekalo dva dni, in
sicer 10. in 11. julija; obakrat so
pisali po 4,5 ure. Ekipno se je
Slovenija uvrstila v zlato sredi-
no. Posamično in ekipno so
zmagali Romuni, ki se po Igorje-
vih besedah skupno s Kitajci,
Madžari, Američani, Rusi in
Bolgari vedno uvrščajo na na-
jboljša mesta.
Igor se je za tekmovanje inten-
zivno pripravljal junija v Ljubl-
jani. Matematičnih tekmovanj
se udeležuje že vse od osnovne
šole, študirati pa želi matemati-
ko na ljubljanski univerzi.
Bombaya, v katerem živi 15
milijonov ljudi, se Igor spominja
po gostoljubnih in prijaznih lju-
deh (ki pa ne znajo voziti), po |
monsunskih nalivih, po
nevzdržni vročini, po ne-
razumljivi angleščini in og-
romnem številu beračev. Po
Igorjevih besedah so Indijci ro-
jeni trgovci, saj na ulicah trguje-
jo z vsem. Nočnega življenja v
Bombayu udeleženci matema-
tičnega tekmovanja niso spozna-
li, ker je na ulicah veliko krimi-
nala.
Igorjevo pot v Indijo so spon-
zorirali Talum, Avtocenter Kur-
nik in občina Kidričevo, ki se
jim dobitnik bronastega odličja
zahvaljuje.
Gabrijela Milošič
Igor Klep.	Foto: Kosi
Akademik dr. Bratko Kreft
v rodni Priekiji, v tem le-
pem delu Slovenskih goric,
je našel zadnji počitek aka-
demik dr. Bratko Kreft, doma
iz Vidma ob Ščavnici, veliko
ime slovenske kulture in veli-
ki sin slovenskogoriškega
sveta.
Rodil se je leta 1905, njegov
oče je bil fDosestnik in poštar v
Vidmu ob Ščavnici. Po končani
osnovni šoli je obiskoval
gimnazijo v Mariboru in nato
študiral slavistiko na Dunaju in
v Ljubljani. Pisati je začel zelo
zgodaj, kot gimnazijec in nato
študent je v letih 1926-1927
urejeval Mladino, pozneje pa je
izdajal Književnost.
Pokojni Bratko Kreft je napi-
sal veliko novel in črtic, ki jih je
objavljal v Ljubljanskem Zvonu
in v drugih revijah in časopisih.
Znana dela so Kalvarija za vas-
jo in druge povesti iz Priekije,
napisal je tudi roman iz mari-
borskega dijaškega življenja
Človek mrtvaških lobanj. V tem
delu je Bratko Kreft podal do-
kumentarno podobo neznos-
nih razmer v srednji šoli po prvi
svetovni vojni in usode dijakov
ter na neki način prikazal tudi
lastni razvoj od tolstojanstva
do marksizma. Roman je poli-
cija zaplenila, avtor pa je imel
opravek tudi s sodiščem. V no-
velah, ki jih je napisal veliko, je
prišel Bratko Kreft do izraza kot
nadvse kritični realist z ekspre-
sionističnimi elementi v slogu.
Razgalil je zlaganost
meščanske družbe in naslikal
tragične usode ponižanih in
razžaljenih malih ljudi,
predvsem domače pokrajine -
Priekije, v kateri je bilo veliko
socialnih nasprotij.
Slovenska literarna kritika pa
seveda obravnava akademika
dr. Bratka Krefta kot izvrstnega
dramatika, režiserja in gleda-
liškega kritika. Kreft se je nam-
reč ukvarjal z gledališkimi
vprašanji praktično in teore-
tično. V slovensko gledališče je
prinesel veliko novosti,
bistveno je pomladil način igre,
ožiahtnil pa je tudi gledališko
kritiko in gledališki esej. Njego-
va Slovenska kronika zajema
pet dramskih besedil in obe-
nem tudi pet esejev, ki osvetlju-
jejo nastanek teh del. To so
znameniti Celjski grofje, Krea-
ture, Velika Puntarija in
Kranjski komedijanti, ena naj-
lepših slovenskih komedij. Vse
to je le del njegove ustvarjal-
nosti, ki jo je potrdil tudi kot
izvrsten režiser. Bil je plodovit
pisec in brez njegovega imena
slovenska dramatika ne bi bila
popolna. Vtisnil ji je trajni
pečat.
M. Toš
PTUJ / RAZSTAVA DEL ROZALIJE HOJNIK S POLENŠAKA
V Mestni hiši v Ptuju so v petek, 12. julija, odprli razstavo li-
kovnih del slikarke amaterke Rozalije Hojnik s Polenšaka, ki
v glavnem išče motive v naravi. Gre za sorazmerno mlado sli-
karko, ki se je začela likovno izražati pred dvema letoma. Pri
njenem ustvarjanju ji zelo veliko pomagajo člani likovne sekci-
je DPD Svoboda Ptuj, domači in tudi okolje, ki je v začetku
zelo skeptično spremljalo njeno slikanje.
Danes so njene poteze že veli-
ko bolj sproščene, tudi izbira
motivov kaže, da zna postaviti
stvari na svoje mesto, je ob otvo-
ritvi razstave v avli Mestne hiše
povedal predsednik likovne
sekcije Franc Simonič, ki je
tudi mentor mlade slikarke.
Razstava bo na ogled mesec dni.
Sicer pa so trenutno dela Rozali-
je Hojnik na ogled na kar štirih
oziroma petih razstavah v Ptuju,
na Destrniku, Moškanjcih in na
Polenšaku.
Rozalija Hojnik je po poklicu
strojna ključavničarja. Nekaj
časa je delala kot rezkarka v Me-
talni v Mariboru, potem pa v
ptujskem delu TAM-a. Delo je
bilo izredno težko, z visoko nor-
mo, zato se je raje odločila za
delo na kmetiji. Zelo si je tudi
želela, da bi delala kot renova-
torka, a se ji želja ni izpolnila.
Začetek v likovni sferi
predstavlja slikanje s tempera-
mi. Začelo se je s slikanjem pi-
sanke. Ko so v TD Polenšak or-
ganizirali tekmovanje za naj-
lepšo pisanko, je imela najlepšo.
Znanemu ptujskemu slikarju
Maksu Menoniju gre zahvala, da
se je sploh začela likovno ude-
janjati. V časopisu je zasledila
njegov sestavek o tem, da se je
pri njem mogoče naučiti vse o ri-
sanju. In tako se je začelo. Prej o
slikanju na platno z oljem na Po-
lenšaku in daleč naokoli nihče
ni vedel ničesar. Najprej je nasli-
kala nečaka Sandija, v nadalje-
vanju pa je večino motivov pois-
kala v naravi in tako je tudi
danes. Skice za nova dela v
glavnem nastajajo ponoči,
podnevi jih popravlja. Risanje ji
pomeni zelo veliko. "To je nekaj
mojega, intimnega, nekaj, kar bo
ostalo tudi za menoj."
Začetek likovnega ustvarjanja
Rozalije Hojnik je spodbudil
tudi nekatere druge na Po-
lenšaku in v okolici, da so se
pričeli z njim ukvarjati.
MG
Rozalija	Hojnik
razstavlja v Mestni hiši.
Foto: Kosi
8
četrtek, 25. julij 1996 - TEDN|k
FORMIN / 60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Ob Ivbilelu nov
gasilski avtomobil
Med številnimi prireditvami je bilo ob koncu drugega julijskega tedna ve-
selo tudi v Forminu, kjer so člani prostovoljnega gasilskega društva slavili
60-letnico.
v soboto, 13. julija, popoldne so tam izvedli gasilsko tekmo-
vanje za pokal Formina, ki so se ga poleg domačinov ude-
ležili gasilci iz sosednjih društev. Osrednje slovesnosti pa
so bile dan pozneje, ko so že ob devetih v tamkajšnjem ga-
silskem domu in pred njim odprli razstavo gasilske tehnike
in opreme, nekaj po petnajsti pa je bila pred gasilskim do-
mom slovesnost s predajo novega gasilskega vozila.
Predsednik društva Stanko
Rižnar je povedal, da je bilo
društvo ustanovljeno leta
1936. Prvi gasilski dom so
zgradili še pred začetkom dru-
ge svetovne vojne, vendar ne
povsem, kajti nameravali so
zgraditi še stolp, a jim je vojna
vihra to preprečila. Danes
imajo nekajkrat dograjen,
razširjen ter letos popolnoma
obnovljen dom z garažami in
veliko dvorano. V društvu je
vpisanih 88 članov in 35 mla-
dih gasilcev. Do sedaj so imeli
za intervencije le avtomobil
TAM 130, orodno vozilo
TAM 60, ob jubileju pa so na-
bavili novo tehnično vozilo
VW transporter. Med načrti je
na prvem mestu izobraževan-
je, pri čemer bodo posebno po-
Castna četa ob najlepšem darilu za 60-letnico GD
Formin - novem avtomobilu
Stanko	Rižnar,
predsednik forminskih
gasilcev.
zornost namenili vključevanju
mladih.
M. Ozmec
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / BALONARSKO SREČANJE V TERMAH
OUefnka phipUh btAmm^
v soboto, 13. julija, smo člani Balonarskega kluba Ptuj v okviru praznikov
Termah Ptuj pripravili balonarsko srečanje.
Foto: B. Ambrožič
Balonarji smo se pomerili v
spretnosti upravljanja balona
"minimalna razdalja" - to je
disciplina, v kateri je treba v
določenem času opraviti čim
manjšo razdaljo od startnega
mesta. Velike kupole balonov
so se skoraj uro počasi premi-
kale tik nad strehami turis-
tičnega naselja. Nagrado Nesa
je osvojil Riko Vrane iz Mari-
bora s komaj dvema metroma
prednosti.
Člani Balonarskega kluba
Ptuj smo tako proslavili prvo
obletnico aktivnega delovanja
s svojim balonom Valentina.
B. Ambrožu
HAJDINA / ŽENSKE ZNOVA NA IZLETU
Slovenija, od
kod lepote tvoie?
"Doma že vse poznamo, zato
moramo malo pogledati še na-
okrog," smo sklenile letošnjega
8. marca na srečanju hajdinskih
žena. Naši najdražji so nam dali
na voljo en dan (še pred žetvi-
jo!) in izkoristile smo ga za ve-
selo popotovanje od Hajdine do
Vojskega nad Idrijo.
Na petrovo, v soboto, 29. junija,
smo preko Radmirja, Gornjega
Grada (ogledali smo si znameni-
to cerkev in muzejske zbirke),
Kamnika, Škofje Loke (spreho-
dile smo se po Spodnjem in
Zgornjem trgu ter primerjale
mesto z našim rojstnim Ptujem)
in Idrije (v tamkajšnjem zelo za-
nimivem muzeju smo spoznale
mesto, ki je znano po živem
srebru in čipkah, žlikrofih ^^
svojstvenem načinu življenja,
je tak, kot mu ga omogočajo nS'
ravne in geografske danosti), P"
serpentinasti cesti prispele
končni cilj naše "enodnevni
ekskurzije," na planoto Vojsk"
nad Idrijo.
Za 33 nasmejanih ženskih obr^'
zov sta bila zaslužna "Izleti"'
kov" Jože, ki je vešče sukal
lan, ter Mundov Viktor, ki pol'
in kot iz rokava stresa šale,
ven pa si venomer pridno poi^^
ga s "frajtonerico".
Mlada turistična vodnic DaO'^
la Card in njena mama Ang^
sta spet dokazali, da se z ^^
dobre volje lahko pripravi nep''^
zaben potep po slikoviti Slo^'
niji.
Silva Brodili«"^
tfCpNiK - Četrtek, 25. julij 1996
9
PRUGA knjiga vladimirja voduška
flref/0 balkanska vofna
po knjigi Operacija Marinec, ki opisuje vohunsko afero iz De-
jjle vasi, je prvi konec tedna v juliju izšla že druga knjiga
našega rojaka Vladimiija Voduška z naslovom Tretje balkans-
vojna, ki jo je posvetil peti obletnici slovenske osamosvojit-
ve, Gre v bistvu za kroniko oziroma dosje vojne. Vodušek se kot
nekdanji dopisnik slovenske televizije v Beogradu ni odločil za
j^anje klasičnih spominov, ampak za vlogo kronista obdobja
.1996, v bistvu pa razgrinja ozadja dogodkov v Jugoslaviji
od Titove smrti do daytonskega mirovnega sporazuma.
Vladimir Vodušek, ki je rojen
y Slapah pri Ptujski Gori in že
precej let živi v Ljubljani, je za-
gotovo imel v letih od 1989 do
j992 pomembno vlogo, ko je kot
poročevalec in komentator TV
Slovenija iz prve roke obveščal
slovensko javnost v najbolj kri-
tičnem obdobju od začetkov osa-
[jiosvojitvenih teženj do razpada
Jugoslavije in vojne vihre na
Balkanu.
Knjiga obsega 335 strani in je
razdeljena v dva dela oziroma v
devet poglavij, v njej pa avtor
do podrobnosti razkriva celot-
no zakulisje dogajanja na Bal-
kanu, motive, tajne načrte,
akcije zvezne vojske, tajne
službe in priprave na načrtova-
ne državne udare, celoten po-
tek vojne in ponovno vzposta-
vitev miru.
"Knjiga ni predvolilna muha,"
poudarja Vodušek, "saj gre za
analizo neke politične metode
vladanja beograjskega vojaško-
političnega klana, gre za tako
imenovano beograjsko politično
šolo, ki se je dobro vsedla tudi
pri nas v Sloveniji. Morda ne bo
preveč kritično, če rečem, da
smo mi sicer dosegli pridruženo
članstvo in smo de iure v Evropi,
politično pa smo de facto, torej
po mentaliteti, še na Balkanu,
vsaj ko gre za razne intrige, zaro-
te in spletke. Ta način vodenja
politike, ta metoda je bila kljub
vsemu katastrofalno poražena in
)e prmesla s seboj zaradi poman-
jkanja državniške pameti velike
žrtve ter zablode pri oblikovanju
- recimo - velike Srbije. Rekel bi,
da je sedaj neko herojsko obdob-
je mimo in da je čas za trezno
analizo, saj kot kaže, zelo hitro
pozabljamo na zgodovino, na-
mesto da bi se iz nje kaj naučili."
Knjiga Tretja balkanska vojna
je še pred natisom sprožila v
Beogradu plaz presenečenj in
najrazličnejših komentarjev.
Morda je politična javnost tako
imenovane Zvezne republike Ju-
goslavije oziroma srbska javnost
pričakovala, da bo o "tako po-
membnih velikih spominih" pi-
sal kak megapolitik jugoformata,
pa so se očitno ušteli.
Knjiga je izšla pri založbi
SLON, Delo - Novice, lektorira-
la )o )e Sonja Likar, opremil
Dušan Brajič, številne fotografi-
je so iz dokumentacije Dela, na-
tisnila pa jo je tiskarna Dela v ju-
niju 1996.
M. Ozmec
Vladimir Vodušek nam je predstavil svojo drugo knji-
go.	Foto: M. Ozmec
LENART / ob razstavi del konrada krajnca
Mitološki iiklus Agata
Ob vsaki likovni razstavi, ki ji prisostvujemo, in teh posebno v
Krajnčevi galeriji v Lenartu ni malo, se ponuja vprašanje, kaj
je tisto, kar obiskovalca od blizu in daleč privabi, da vedno zno-
va vstopa v galerijske prostore, v te hrame miselnega, čustvene-
ga in estetskega očiščevanja. Odgovor nam ponuja sam
pričujoči akt razstavne prezentacije. To je radoživa slast nezla-
gane, odkrite, nemalokrat celo drzne izpovedi človeka-umetni-
ka, ki je v popolni intimi ateljeja ali narave do skrajnosti raz-
kril vse svoje misli, čustva, dvome, radosti in znanja, da bi jih,
strnjene v likovno izpoved, ponudil sočloveku. Tokrat nas vabi,
da mu prisluhnemo, slikar domačin Konrad Krajnc, duša li-
kovnega življenja v Lenartu, ki svoje ustvarjalno navdušenje
prenaša na mlade v organiziranih likovnih delavnicah v naravi
in ateljeju.
Krajnčev slikarski pristop je iz-
razito neprizanesljiv do žive na-
rave, ki nas obdaja, kajti jemlje ji
velik del faktografske verodosto-
jnosti, da bi nato v svoji slikarski
umetniški priredbi bil nepriza-
nesljiv tudi do sebe, ko izvaja
prečiščevalni slikarski postopek
v iskanju optimalne kompozi-
cijske, barvno harmonične, sim-
bolno-pripovedne in likovno es-
tetske rešitve.
Konrad Krajnc je v svojih štu-
dijskih pristopih izrazit atel-
jejski slikar. To velja posebno za
obdobje zadnjih treh let, ko je
nastal mitološki ciklus "AGA-
TA", ki tvori jedro pričujoče
razstave. Tragična usoda Agate
je ujeta v nizu naslikanih prizo-
rov, ki v dramatičnem loku pri-
kazujejo srednjeveško baladno
romanco o nesojeni ljubezni
med lepo Agato in plemičem
Friderikom. Friderikova mati
nasprotuje tej ljubezni, zato
Agato obdolži čarovništva in jo
da slednjič obgla-
viti pri Črnem
lesu.
Umetnik je v
svojem ilustra-
tivnem pristopu
izbral izrazito sli-
karski model. Za-
nemaril je zgodo-
vinske nadrob-
nosti zgodbe, zre-
duciral je njeno fi-
guralno asistenco,
da bi pridobil
prostor za načrtno
barvno "drama-
turgijo" fabule.
Barva je hkrati
nosilka simbo-
lične dikcije zgo-
dbe in čustveno
estetskega spo-
ročila slike.
Rešitev je blizu slikarskemu eks-
presionizmu, ki je v novejši ev-
ropski umetnosti silovito pou-
darjal čustven izraz, umetnikovo
osebno izpoved in ki je temu pri-
merno preoblikoval oblikovni
svet - črto in barvo. V posamez-
nih rešitvah se umetnik Krajnc
približuje celo čistemu fauviz-
mu, ki je v začetku 20. stoletja
prvi prisegel na intenzivno čiste
barve in skoraj povsem opustil
risbo. Toda kolorit pričujočih
platen vendarle ne žari z opti-
malno močjo pigmenta. Umet-
nik zastira kolorit z nekakšnim
sfumato zabrisanim valerjem, ki
ga doživljamo z vtisom žlahtne-
ga občutja obrušene kvalitete.
Prof, Vlado Sagadin,
umetn. zgodovinar
PTUJ / državna in občinska investicija
Ob srednjih šolah raste stadion
Ob tem, ko smo Ptujčani
priča uničevanju športnih
igrišč zaradi nove ceste in zaje-
danju podvozne ceste v dose-
danji atletski stadion ob
Ormoški cesti, lahko . ob
srednjih šolah na drugem kon-
cu mesta opazujemo rast nove-
ga športnega kompleksa. Seve-
da ne smemo živeti v zmoti:
nov športni objekt nikakor ni
nadomestilo za izgubo dose-
danjih športnih igrišč ob
Ormoški, saj bo stadion ob
srednjih šolah namenjen
predvsem pouku srednješolcev
m tudi denar naj bi v večini
dalo državno ministrstvo za
šolstvo in šport. Tako bodo
ptujski športniki, ki so leta in
leta upali, da se bo iz kupa de-
narja za gradnjo podvoza našel
kakšen tolar tudi za nadomes-
ten športni kompleks in nujno
potrebno novo atletsko stezo,
ostali vsaj zaenkrat praznih
rok.
Je pa kljub temu zelo razvesel-
jivo, da bodo do nujno
potrebnih športnih objektov
prišli vsaj srednješolci. Zanje so
si v šolskem centru na Ptuju pri-
zadevali že od zasnove centra na-
prej, idejni načrt za športna
igrišča in atletsko stezo pa imajo
že od leta 1983. Takrat ga je iz-
delal dipl. inž. arhitekt Ljubo
Mišič, vendar načrt zaradi po-
manjkanja denarja do sedaj ni
bil uresničen, skupaj s krajevno
skupnostjo Borisa Ziherla pa so
telovadno stisko rešili z asfaltira-
nim igriščem za rokomet oziro-
ma mali nogomet ob šoli.
Po revidiranem projektu, ki ga
je pripravil dipl. inž. arhitekt
Goran Arh iz Nove Gorice, so
konec letošnjega maja pričeli
gradbena dela, ki prav te dni že
omogočajo tudi mimoidočim
vpogled v to, kaj bo pravzaprav
stalo na severozahodni strani
šolskega centra.
KAJ BO PRINESEL
SREDNJEŠOLSKI
STADION
Kaj bodo torej pridobili
srednješolci? To bo 200-metrska
štiristezna atletska steza, ki bo
omogočala sprint na 100 in 60
metrov ter tek na 110 metrov z
ovirami, skakal išče v višino, ska-
kališče v daljavo in troskok, me-
tališče krogle, v sredini tekališč
sta predvideni igrišči za košarko,
poleg pa še teniški igrišči. Po
projektu je predvidena še delna
tribuna, shramba orodja ter
ograji okoli stadiona in teniških
igrišč, seveda pa projekt
vključuje tudi opremo, kot so
klopi, mreže, koši za igrišča, bla-
zine, drogovi...
Gradbena dela so od konca
maja v polnem teku. Prejšnji te-
den so pričeli polagati posebne
plastificirane robnike za atletsko
stezo, ki so jih naročili pri priz-
vajalcu v Nemčiji, je povedal
Štefan Zelko, namestnik vodje
gradbišča podjetja Tampon,
d.o.o., ki izvaja gradbena dela. V
ponedeljek so prišli nadzorovat
postopek vgradnje predstavnik
iz Nemčije, projektant igrišča
Goran Arh iz Nove Gorice in
nadzorniki. Gre namreč za kako-
vostne robnike, ki preprečujejo
poškodbe športnikov ob mo-
rebitnih padcih, in bodo prvi
tovrstni v vzhodnem delu Slove-
nije. Gradbena dela po pogodbi
za 35 milijonov tolarjev bodo
predvidoma končana prve dni
avgusta, nato pa se bodo nemote-
no nadaljevala, če bodo investi-
torji, to so državno ministrstvo
za šolstvo in šport, mestna
občina Ptuj in šolski center, us-
peli zagotoviti sredstva za na-
daljnjo gradnjo.
Optimistično lahko torej
pričakujemo, da bodo srednje-
šolci telovadili na igriščih in
mini atletskem stadionu še letos,
če bo le dovolj denarja. Potre-
bnega zneska za izgotovitev
srednješolskega športnega ob-
jekta zaenkrat nismo uspeli izve-
deti, v šolskem centru pa napo-
vedujejo, da bodo lahko športne
objekte poleg rednega pouka
srednješolcev uporabljali še vrh-
unski športniki Atletskega kluba
Ptuj ter krajani za rekreativno in
tekmovalno vadbo. Gotovo tako
upajo, da se bo lahko izdatneje
razvezala tudi občinska denarna
malha in pokrila tisto, česar
državno ministrstvo za šolstvo
in šport ne bo.
Pri vsem trudu in vlaganju
državnega in občinskega denarja
pa je vendarle potrebno pri-
pomniti še nekaj: izredna škoda
je, da ne more biti rezultat teh
prizadevanj normalen stadion s
400-metrsko atletsko stezo in
nogometnim igriščem na sredi-
ni, ki bi resnično zadostila ne le
pouku srednješolcev, pač pa tudi
večini potreb ptujskega športa.
Veliko vprašanje je namreč, kdaj
bo mesto ponovno zmoglo toliko
energije, predvsem pa denarja,
da bo zgradilo za svoje športni-
ke, rekreativce in občane nov,
primeren športni center, ki bi
nadomestil sedanji stadion.
Milena Zupanii
Ob ptujskih srednjih šolah raste nov stadion
10
Pjg HAiiH Km/um
Četrtek, 25.julij 1996 - TEDNih
MORDA VAS ZANIMA ...
ixhajalm I* mtMkm
Grki so veljali za velike častilce umetnosti in lepote, tudi le-
pote človeškega telesa, ki ga v najidealnejše proporce obli-
kuje telesna aktivnost. Obenem so stalne vojne zahtevale
močne, gibčne in vzdržljive ljudi. V telesnih sposobnostih so
se Grki radi pomerili na družabnih igrah, ki so imele v nji-
hovem življenju velik pomen. Tekmovanja različnih vrst so
prirejali v času praznovanj v raznih grških krajih: v Olimpi-
ji, Delfih, Korintu, na otoku Delosu, pa tudi v Atenah so pri-
rejali svečanosti z gimnastičnimi in glasbenimi tekmovanji.
Najznamenitejše od vseh iger so
bile olimpijske. Prirejali so jih v
Olimpiji (v zahodnem delu grške
pokrajine Ahaje na Peloponezu),
na ravnini blizu svetega gaja, kjer
je stal tempelj v čast vrhovnemu
bogu Zevsu (tempelj je bil zgrajen
okrog 460 pred našim štetjem in je
bil največja zgradba v Olimpiji,
dolg približno 64 m in širok 28 m
ter visok okrog 20 m, krasila pa ga
je množica kipov). Sam začetek iger
je zavit v temo, nekoliko ga os-
vetljujejo številne legende, trdnih
dejstev pa je zelo malo. Arheološka
izkopavanja so pokazala, da je hib
območje poseljeno vsaj že v bronasti
dobi. Francoski raziskovalci (A.
Blouet) so že leta 1829 odkrili Ze-
vsov tempelj, nemški raziskovalci
pa so v 50. letih 20. stoletja odkrili
delavnico znamenitega kiparja Fi-
dija (Pheidias), leta 1960 pa je bil
odkrit tudi olimpijski stadion, ki so
ga kmalu restavrirali. Tekaška
steza je bila dolga 192,27 m oziro-
ma en stadij, na šest metrov visokih
nasipih, ki so obdajali stadion, je
imelo prostor okoli 45.000 ljudi
(viri so si v glavnem enotni, da je bil
poročenim ženskam pristop na
olimpijska igrišča prepovedan, izje-
me naj bi bile device; to tezo zago-
varjajo tisti, ki govorijo o kultnih
začetkih iger).
Igre so potekale poleti, v času pol-
ne lune, torej nekje julija oziroma
avgusta (grško leto je bilo lunarno
in je imeb 354 dni). Štiriletna raz-
dobja med olimpijskimi igrami so
imenovali olimpiade. Prvič so zapi-
sali imena zmagovalcev pri igrah
leta 116 pred našim štetjem (same
igre so seveda bistveno starejše, po
nekaterih izračunih jih postavljajo
ceb 15 stoletij pred naše štetje) in
Grki so kasneje začeli od tega leta
računati svoje štetje let, seznami
zmagovalcev pa so najvažnejša
oporišča za časovno datiranje posa-
meznih dogodkov. V času iger so
prenehali vsi razdori med posamez-
nimi grškimi državami, ustaviti so
se morale ceb vojne. Za ves čas tra-
janja olimpijskih iger je bib
določeno "sveto premirje". Na igre
so vse grške države pošiljale svoje
tekmovalce, odposlance in delegaci-
je, vse skupaj pa je v veliki meripri-
pomogb h kulturni združitvi
Grkov.
Vrstni red in oblike tekmovanja se
lahko rekonstruirajo samo nepopol-
no in še to samo iz obdobja, ko so
bile igre najbolj razvite, ker pa so
potekale skozi tako dolgo obdobje, je
razumljivo, da je prihajab do šte-
vilnih sprememb. Tekmovalci so
bili najprej razdeljeni v dve sta-
rostni skupini, in sicer do 18 let in
rmd 18 let, kasneje pa se pojavljajo
tri skupine: do 18 let, od 18 do 20 in
starejši od 20 let. Glavno merib za
določanje skupin pa je vendarle bila
moč in spretnost posameznika, s tem
da najmlajša skupina ni nastopala
v teku z vojaško opremo, v peterobo-
ju pa so lahko nastopili samo en-
krat.
Tekme so bile v teku z vojaško
opremo in brez nje (tekli so na
krajše in daljše razdalje, in sicer na
en in dva stadija in vzdržljivostni
tek do 24 stadijev), v skoku v dalja-
vo, v metanju kopja in diska, v ro-
koborbi in boksu. Najprej so tekmo-
vali v posameznih disciplinah, kas-
neje pa tudi v peteroboju (pentatb-
nu); ta je bil sestavljen iz teka, sko-
ka v daljavo, meta diska, meta kop-
ja in rokoborbe. Istočasno so poteka-
le še tekme s konji oziroma konjske
dirke in tekme z bojnimi vozovi, kot
svojevrstna posebnost pa so bila tu
še tekmovanja v pesništvu in glasbi.
Zmagovalci so bili nagrajeni z
venci iz vejic svetega oljkovega dre-
vesa. To kultno odlikovanje je po-
menih najvišjo čast za zmagovalca
in njegovo družino. Zmagovalce
olimpijskih iger so za vse čase vpi-
sali v poseben seznam zmagovalcev,
slavili so jih po vsej Grčiji, v Olim-
piji pa so jim že v času življenja
postavljali kipe v olimpijskem gaju.
Olimpijske igre so prirejali do leta
394 našega štetja, ko je rimski cesar
Teodozij Veliki (za ukinitev teh po-
ganskih nastopov sije zelo prizade-
val cerkveni učitelj in mibnski škof
Ambrozij, kije cesarju ceb zagrozil
z izključitvijo iz Cerkve) ukazal
uničiti vsa poganska svetišča in
olimpijske igre so bile odpravljene.
Martin Šffeiner
MOSKANJCI / POCITNICE KOROŠKIH SLOVENCEV
Se spominski posnetek mladih in njihovih pedagogov iz Zitare vasi
Koroški Slovenci so pred štirimi leti navezali stike s krajani
Moškanjcev. Mladi koroški Slovenci so si zaželeli prebiti tu
tudi del svojih šolskih počitnic in tako seje tamkajšnji ga-
silski dom tudi letos spremenil v mladinski tabor.
Letos je v dveh skupinah
počitnikovalo 60 otrok v starosti
od šest do dvanajst let. Najprej
so prišli otroci iz Šentlipša, nato
pa štirideset otrok iz Zitare vasi.
Nekateri med njimi obiskujejo
dopolnilni pouk slovenskega je-
zika, dobra polovica otrok pa je
iz avstrijskih družin. Kljub
temu da znajo zelo malo slo-
venščine, so se hitro vživeli v
okolje in navezali stike z oko-
liškimi vrstniki. Skupaj so igrali
nogomet in druge družabne igre.
Spremljalo jih je tudi šest peda-
gogov in zdravnik. Gonilna sila
organiziranja počitnic v Sloveni-
ji so vsa leta Peter Smolnik in za-
konca Marija in Hanzi Marold.
"Otroci so navdušeni nad Slo-
venijo in večina med njimi z ve-
liko nestrpnostjo pričakuje
počitnice v Moškanjcih. Tu je
veliko lepih krajev, pa tudi
domačini so zelo prijazni in gos-
toljubni. Gotovo bomo še prišli.
Tako pedagogi kot otroci v teh
dneh veliko pridobimo na boljši
slovenščini. Vsako leto znamo
več," je navdušeno povedal Han-
zi Marold, otroci pa so ob tem s
kimanjem pritrjevali njegovemu
pripovedovanju.
Nekajkrat so obiskali ptujske
terme, ogledali so si mesto Ptuj
in nekatere okoliške kraje, na-
jvečje doživetje pa je vsako leto
spust po Dravi. Za nekatere
užitke jih je letos sicer pri-
krajšalo slabo vreme, toda kljub
temu so se imeli lepo. Mladi so
tudi dobri glasniki turizma, saj
se mnogi med njimi vračajo v
naše kraje s svojimi starši.
MS
PTUJ / RAZISKOVALNI TABOR DRAVA '96
Raziskovalno društvo Zlatovranka in Zeleni Ptuja so orga-
nizirali že osmi raziskovalni tabor. Udeležilo se ga je deset
mladih raziskovalcev - ljubiteljev narave iz Ljubljane, Kran-
ja, Sevnice in Ptuja. Njihovo raziskovalno delo je usmerjalo
pet mentorjev: Saša Krajnc, Milan Bezjak, Milan Krajnc,
Aleksander Mlakar in Simon Starček ob strokovni pomoči
mag. Borisa Gerla.
V času tabora, ki je potekal od
1. do 7. julija, so s pomočjo
javnomnenjske raziskave obde-
lali problematiko onesnaženja
voda in odlaganje odpadkov, ra-
ziskali kvaliteto in stanje ones-
naženosti virov pitne in nepitne
vode na območju bivše občine
Ptuj ter izdelali barvni katalog
naravnih znamenitosti Ptuja.
Ob večerih so potekala skupna
predavanja iz astronomije, pri
čemer so si udeleženci tabora
lahko s teleskopom ogledali
zvezdno nebo.
Vodja tabora Aleksander
Mlakar je bo koncu sedemd-
nevnega raziskovalnega dela v
taboru dejal: "Tabor je kljub
težavam z vremenom v celoti us-
pel, tako da smo z rezultati
izjemno zadovoljni. Pohvaliti bi
želel delovno vnemo vseh men-
torjev in mladih raziskovalcev."
Tabor je potekal v Centru šols-
kih in obšolskih dejavnosti Štrk
v Spuhlji, ki je udeležencem nu-
dil optimalne pogoje za delo.
Kakšni pa so vtisi udeležencev?
Iztok Vidic, Sevnica: "Vesel
sem, da sem se udeležil tabora,
saj sem se tu podrobneje sezna-
nil s problemi okolja na
Ptujskem, ki pa nikakor ne zade-
vajo le tega, temveč jih lahko
posplošimo na širše področje.
tudi izven Slovenije. Poleg sta-
rih 'tabornikov' sem spoznal tudi
prijatelje, naše skupno bivanje
mi bo ostalo v prijetnem spomi-
nu. Mladi se zavedamo, da nara-
ve nismo podedovali od naših
dedov, ampak smo si jo sposodili
od naših vnukov."
Anže Vodenik, Kranj: "Na ta
boru sem tretjič. Prvič se^
prišel zgolj iz radovednosti, Jj^
gič in tretjič pa prejjrosto zaio^
ker mi je bilo všeč. Ce bom imej
priložnost, se ga bom naslednjič
zopet udeležil."
Samo Dekleva, Ljubljana:
trdim delom in nočnimi impro.
viziranimi aktivnostmi smo s«
prebili skozi sedem dni tabora
Neprespani in prežarčeni od
ekranov, bolni in zdravi, veseli
in smo z melanholijo v srčku
smo pričakali zaključno predsta-
vitev rezultatov."
Damjana: "Letos sem se tabo-
ra udeležila prvič in moji
občutki in doživljaji so lepj,
Prvič zato, ker sem spoznala
nove prijatelje, drugič pa, ker
sem se poučila o virih pitne in
nepitne vode. Upam, da se nas-
lednje leto zopet vidimo."
Mitja: "Sicer je letos tabor po-
tekal v manjšem obsegu, vendar
v zelo dobri organizaciji. Lotili
smo se različnih tem, ki pa zara-
di pomanjkanja časa niso do-
segle takšne obsežnosti kot
prejšnja leta. Zahvala vsem men-
torjem in organizatorjem, ki so
poskrbeli, da smo preživeli prije-
ten in delaven teden."
Matjaž: "Posledice našega dela
so že vidne. Potrebno bo nekaj
narediti in menim, da so razis-
kovalni ekološki tabori najpro-
duktivnejši način za osveščanje
in boj proti onesnaževanju. Ta-
bor Drava '96 je bil poln
domačnosti in zraven trdega
dela tudi poln zabave in veselja.
Simon Starček
Vodja tabora Aleksander
Mlakar
VITOMARCI / OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA
Uspešna K^ofa ndi^
V soboto, 13. julija, so se na občnem zboru zbrali
člani PD Vitomarci, pregledali svoje dveletno delo,
sprejeli načrt za leto 1997 in se zaradi novega zakona o
društvih preimenovali v Kulturno-umetniško društvo Vi-
tomarci. Od vseh povabljenih gostov se je vabilu odzva-
la le predstavnica ZKO Ptuj Branka Bezeljak - Glazer.
O delu v letu 1995 in prvi polovici 1996 je poročala
predsednica društva Vida Toš. Posebej je spomnila na
100. obletnico dramskega deta i' Vitomarclti, izdajo gla-
sita Utrip, proslavo ob 50. obletnici konca vojne, nastope
na prireditvah ob drugih praznikih ter obeh tamburaških
orkestrov na medobčinski reviji, dramska skupina je
pripravila veseloigro Gosposfca kmetija, od teta 1995 pa
deluje ženski pevski zbor. Tako v Vitomarcih delujejo
tamburaška orkestra (otroški In mladinski) dramska in
recitatorska skupina, knjižnica in ženski pevski zbor.
Letos so pevke prvič pripravile koncert, pele pa so tudi
na 27. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri
Stični Dramska skupina je nastopila s l<omedijo Zbeži od
žene in se po medobčinski reviji na Ptuju uvrstili na
področno srečanje gledaliških skupin v Murski Soboti,
tamburašipa bodo nastopili na reviji tamburaških orkest-
rov novembra.
Branka Bezeljak-Glazer je poudarila pomen vzgajanja
podmladka, saj je to edino zagotovilo za obstoj društva.
Opozorita je na potrebnost obiskovanja izobraževalnih
seminarjev.
Vida Toš mi.
BRYAN ADAMS / ROČK KONCERT LETA V SLOVENIJI
V nedeljo, 7. julija, je bil na
stadionu v Kopru največji ročk
koncert leta v Sloveniji, saj so
nastopili Bryan Adams, Melis-
sa Etheridge in Shank Ročk.
36-letni kanadski rocker Bry-
an Adams je na svoji evropski
turneji 18 Till I Die, v Kopru pa
se je na njegovem koncertu zbra-
lo deset do petnajst tisoč pos-
lušalcev.
Prva predskupina so bili
Shank Ročk, ki so v dobre pol
ure poizkušali ogreti poslušalce,
vendar pravega odziva niso bili
deležni. Pravo koncertno
vzdušje je ustvarila ameriška
rockerica Melissa Etheridge. V
enournem nastopu je s skupino
odpela nekaj svojih velikih
uspešnic ter množico pripravila
na osrednjo točko večera - Brya-
na Adamsa. Ta se je pojavil ne-
kaj po 22. uri s pesmijo The only
Thing that Looks good on me. V
začetnem delu koncerta je Bryan
predstavil nove pesmi, v os-
rednjem delu svoje največje hite,
kot so Kids wanna ročk, Cuts
Like a Knife, Everything I do I,
do it for you, This Time, Some-
body, po dobri uri koncerta pa se
je skupina skupaj z njim preseli-
la na mali oder v sredini stadio-
na in tam predstavila še neka)
pesmi z albuma 18 Till I Die. V
sklepnem delu smo lahko pO'
novno uživali ob znanih
skladbah: Summer of '69, It^
only Love, Run to you in Ali for
Love, ki je bila zadnja skladba
rednega dela koncerta. Bučno
skandiranje je prineslo tudi do-
datek, saj je Bryan Adams odpe'
še balado Heaven in za slovo še
pesem Let's Make a Night to R^'
member.
Gotovo je bila to noč za spomi'
ne in kako lepo bi bilo, če t"
našo Slovenijo tudi v prihodnji
obiskovali dobri glasbeniki.
ganizacija koncerta je bila soli'^'
na, edina večja pomanjkljivost
bila velika gneča pred dvem^
majhnima vhodoma.
David Bresnil^
tfCpNiK - Četrtek, 25. julij 1996
11
^^^^^^^ VQ H LJAČ E ^^p^pipi^^^	^ Jl^
Obveščevalne službe izvršujejo javne naloge in javno oblast, vendar delujejo "ne-javno, tajno". Tajna državna dejavnost je sama po sebi v nasprotju
načelom odprtosti družbe, z načelom nedotakljivosti človekove zasebnosti (Ustava - 35., 37., 38., 39. člen) in nima osnove ne v ustavi in ne v ustavnei
rdkonu.	_
/ Nezadostna transparentnost
pri opravljanju nalog je de-
avnost obveščevalnih služb
Jnanj transparentna kot pri dru-
gih organih. V tem smislu njiho-
ya moč ni limitirana z javnim
nadzorom. Strah pred izrabljan-
jem te moči je prisoten pri nas
zaradi negativnih izkušenj v pre-
teklosti (KOS, UDBA, OZNA,
SDV ...) ter nevarnosti
zlorabe. Iz tega sledi potreba po
posebni kontroli obveščevalne
dejavnosti, ki pa mora biti nad
znotraj eksekutivno kontrolo.
2. Malo pravnega varstva za
prizadete
Posameznik je v naši družbi
pravno zelo slabo zaščiten glede
delovanja obveščevalnih služb,
saj večinoma niti ne izve, da je
bil opazovan, fotografiran, re-
gistriran, sleden...
Če je v tem smislu posamezni-
ku odvzeta možnost pravnega
varstva, to samo še povečuje iz-
redni pomen parlamentarne
kontrole obveščevalnih služb.
Pri tem ne gre prezreti, da imata
parlamentarna in sodna kontro-
la sami po sebi različni kontrolni
perspektivi, ker parlamentarna
kontrola v prvi vrsti uporablja
politična merila, sodna kontrola
pa kršitev individualnih pravic.
V tem primeru enostavno
uravnoteževanje parlamentarne
in sodne kontrole ni mogoče.
Vendar pa tudi parlamentarna
kontrola, ki sprašuje po tem, ali
se dejavnost obveščevalne službe
nasploh, pa tudi v posameznih
primerih drži pravnih in za-
konskih norm, uporablja meto-
do objektivnega pravnega
varstva, pa tudi varovanja us-
tavnih pravic posameznega
državljana. V takem smislu par-
lamentarna kontrola vsekakor
lahko velja kot nadomestilo za
manjkajočo sodno kontrolo.
3.	Ustvarjanje zaupanja
javnosti v službe
Smisel kontrole obveščevalnih
služb je med drugim tudi, da bi v
javnosti ustvarili zaupanje v te
službe, ki je neobhodno
potrebno za delovanje institucij
demokratične države. Obenem
pa prinaša nujna kontrola tajne
dejavnosti tudi nevarnost, da
ovira posamezno delo ali fun-
kcijsko sposobnost obveščevalne
službe kot celote, če že nič
hujšega. Nujno varovanje tajnos-
ti in potrebno razkrivanje dela
obveščevalnih služb v kontrol-
nem postopku sta torej naspro-
tujoči si načeli pri kontroli
obveščevalnih služb.
4.	Splošna parlamentarna
kontrola je nezadostna
K področju napetosti med
potrebo po varnosti in nujnostjo
kontrole se za prakso parlamen-
tarne kontrole pridružuje še
oteževalna okolnost, da sta v Slo-
veniji dve varnostni in
obveščevalni službi, katerih de-
javnost se pogosto prekriva in
med katerima zaradi tega lahko
pride do dodatnih nasprotij. Ena
je SOVA - Slovenska obveščeval-
no varnostna agencija, ki op-
ravlja obveščevalno in protiob-
veščevalno dejavnost na civil-
nem področju, druga pa VOMO
- Varnostno-obveščevalna služba
ministrstva za obrambo (sedaj
OVS),ki prav tako opravlja
obveščevalno in protiob-
veščevalno dejavnost, vendar na
vojaškem področju. SOVA je
podrejena predsedniku vlade in
jo dodatno kontrolirajo trije mi-
nistri, ki jih določi vlada.
VOMO pa je direktno podrejen
ministru za vojaške zadeve.
Delni nadzor je vsekakor
možen še z drugimi parlamen-
tarnimi odbori, tako npr. Odbor
za finance in kreditno-monetar-
no politiko. Odbor za obrambo.
Odbor za notranjo politiko in
pravosodnje. Ti odbori bi lahko
izvajali splošen parlamentarni
nadzor nad obveščevalnimi
službami, pomanjkljivost tega
nadzora pa je, da uporablja tradi-
cionalno orožje parlamentarne-
ga nadzora (poslanska vprašanja
in pobude, interpelacije, preis-
kovalne komisije) v glavnem
opozicija, manj pogosto vladne
stranke in napetostno razmerje,
ki je značilno za delitev oblasti
med parlamentom in vlado, pos-
topno prehaja na odnose znotraj
parlamenta - med vladne in opo-
zicijske stranke. Težnja k
povečevanju parlamentarne
kontrole nad vladnimi službami
pomeni poostritev parlamentar-
ne kontrolne pravice v breme
izvršne oblasti. V tem primeru
pa je treba parlamentarno kont-
rolo razumeti ne samo kot nak-
nadno prošnjo za privoljenje,
temveč vsaj kot "sodelovalno
vplivanje". V tem smislu bi se
očitno tudi spremenilo razume-
vanje vsebine pojma kontrole od
francoskega" contre-role", ki ga
lahko razumemo v smislu nak-
nadne odobritve, v smeri
angleškega "control", ki zajema
pravico do sodelovanja in soude-
ležbe. Za to pa je potrebno po-
sebno parlamentarno telo - Ko-
misija za nadzor varnostnih in
obveščevalnih služb.
ZGODOVINSKI ORIS
Spremembe v vlogi slovenske
policije so začele nastajati po
letu 1986, ko so se v Sloveniji
začeli procesi demokratizacije,
saj so v partiji, ki je obvladovala
tedanjo družbo, nastopile velike
spremembe v miselnosti. "Odre-
kanje monopola in vsemo-
gočnosti je povzročilo, da organi
zakonodaje izvršilne in sodne
oblasti niso bili več transmisija
enega centra moči." (L.Bavcon)
Do leta 1988 je policijo nadzo-
rovala le partija, mejnik poli-
tičnega nadzora nad policijsko
funkcijo pa predstavlja Odlok o
izvolitvi predsednika in članov ko-
misije SR Slovenije za nadzor nad
zakonitostjo dela službe državne
varnosti, sprejet na vseh sejah
zborov 25. 10. 1988 (št. 0201-
1/88), ter Odlok o ustanovitvi, na-
logah in sestavi skupine delegatov
vseh zborov skupščine SR Slovenije
za celovito proučitev okoliščin in
posledic sodnega procesa proti čet-
verici v Ljubljani (25. 10. 1988).
Komisija skupščine SR Slove-
nije za nadzor nad zakonitostjo
dela službe državne varnosti je
imela predsednika in osem čla-
nov. Skupščina je komisiji z od-
lokom določila okvir delovanja,
komisija pa je 19. 1. 1989 spreje-
la svoj poslovnik (Uradni list
Republike Slovenije, št. 5/1989).
Republiški sekretar za notran-
je zadeve je bil dolžan dati komi-
siji obvestila in podatke s
področja državne varnosti, ven-
dar pa komisija ni imela nobe-
nih preiskovalnih pooblastil, pa
tudi ni bila seznanjena z zakono-
dajo, saj so v bivši Jugoslaviji
obstajali podzakonski akti, ki
niso bili javno objavljeni in jih
niti predsednik te komisije ni
poznal.
Gabrijel Berlič,
poslanec Državnega zbora
PTUJ / BO KMETIJSKA GOZDARSKA ZBORNICA ZA PODRAVJE SAMO V MARIBORU?

Ustanovitev kmetijske gozdarske zbornice v Sloveniji je v parlamentar-
nem postopku že od leta 1994, ko je vlada na svoji 74. seji 16. marca
>994 določila besedilo za prvo obravnavo v državnem zboru. Besedilo za
pno obravnavo je bilo za Ptuj kot regijsko središče za kmetijstvo zelo
neugodno. Območje Podravja je bilo v osnovnem besedilu zakona
predvideno v območni kmetijski gozdarski zbornici s sedežem v Maribo-
ru. V bivši občini Ptuj se je pokazal interes za sedež državne zbornice v
kar je za kmetijstvo in strokovne institucije manj pomembno kot
pa sedež območne kmetijske gozdarske zbornice. V strokovnih institu-
'^'jah v okviru Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj
stno menili takrat in menimo danes, da je za Ptuj veliko pomembnejše,
^^ imamo sedež območne kmetijske gozdarske zbornice.
O predlogu zakona za prvo razpra-
vo v državnem zboru sem napisal
^'anek za Tednik, nekaj vrstic pa
želim napisati tudi tokrat, potem ko
bilo v poročevalcu državnega zbo-
ra objavljeno besedilo predloga zako-
tja o kmetijski gozdarski zbornici za
'^rugo obravnavo v državnem zboru.
predlog zakona o kme-
tijski gozdarski zbornici.
I^esedilo zakona o kmetijski
gozdarski zbornici za drugo
obravnavo v državnem zboru je bilo
<^oiavljeno v Poročevalcu št. 24 29.
'Unija 1996. V zakonu sta opredelje-
^^ najprej položaj in delovno
Področje zbornice.
Cilji ustanovitve kmetijske
sozdarske zbornice so:
■ varovanje in zastopanje koristi
•^nietijstva in gozdarstva;
svetovanje posameznikom in
P^^vnim osebam, ki opravljajo kme-
j^^l^ko in gozdarsko dejavnost, koli-
ni to svetovanje zagotovljeno na
način;
ok ,P®^P®ševanje gospodarnega in
prijaznega kmetovanja ter
^^zdarstva.
^ delovnem področju zbornice so
navedene naloge, ki jih bo izvajala.
Naj jih naštejem samo nekaj:
-	obravnavajo problematiko kme-
tijstva in gozdarstva ter skrbijo za
njun skladni razvoj;
-	oblikujejo stališča in predloge
kmetijstva in gozdarstva za spre-
membe gospodarskega sistema in
ekonomske politike;
-	spremljajo razmere v kmetijstvu
in gozdarstvu ter pristojnim držav-
nim organom, organom lokalne
skupnosti in nosilcem javnih
pooblastil dajejo obvestila in predlo-
ge na njihovo zahtevo ali na svojo
pobudo;
-	za ministrstvo, pristojno za kme-
tijstvo in gozdarstvo, pripravljajo
svoja mnenja in predloge k zakonom
in drugim predpisov, ki zadevajo ko-
risti kmetijstva in gozdarstva;
Za območje Republike Slovenije
se ustanovi Kmetij sko-gozdarska
zbornica Slovenije s sedežem v
Ljubljani. Po območjih se ustanovijo
območne kmetijske gozdarske zbor-
nice. Sedeži območnih zbornic so:
Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor,
Murska Sobota, Nova Gorica in
Novo Mesto.
V	osnovnem besedilu zakona je
Podravje organizirano v Območni
kmetijski gozdarski zbornici s
sedežem v Mariboru. Pod zbornico
spadajo območja občin: Destrnik
Trnovska vas, Dornava Duplek,
Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Kun-
gota, Lenart, Majšperk, Maribor,
Muta, Ormož, Pesnica, Podvelka -
Ribnica, Ptuj, Rače-Fram,Radlje ob
Dravi, Ruše, Slovenska Bistrica,
Starše, Šentilj, Videm, Vuzenica in
Zavrč.
V	osnovnem besedilu je torej v Po-
dravju predvidena enotna kmetijska
gozdarska zbornica s sedežem v Ma-
riboru. K predlogu osnovnega bese-
dila pa so v poročevalcu navedeni
tudi amandmaji Vlade Republike
Slovenije. Za Ptuj z njegovo okolico
je zelo pomembno, da prvi amandma
k 5. členu zakona predvideva novo
alineo, ki se glasi:
"Območna kmetijska gozdarska
zbornica Ptuj s sedežem na Ptuju za
območje občin: Destrnik-Trnovska
vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci,
Kidričevo, Majšperk, Ormož, Ptuj,
Videm in Zavrč."
Na ta način je v postopku dana
možnost, da ima Ptuj sedež območne
zbornice za območje bivše občine
Ptuj in občine Ormož, kar je tudi in-
teres kmetijstva na tem območju.
Omenjeni amandma mora potrditi
državni zbor, ko bo obravnaval za-
kon. Zaradi tega je potrebno izpeljati
politično akcijo preko političnih
strank, da bodo poslanci predlagani
amandma sprejeli.
Po daljšem premoru je torej zakon
o kmetijski gozdarski zbornici po-
novno v parlamentarni obravnavi.
Živimo v času, ko kmetijstvo in
gozdarstvo v Sloveniji potrebujeta
močno zastopanje svojih interesov.
Trenutno je kmetijstvo po organiza-
cijski plati slabo organizirano, zasto-
panje pa je predvsem parcialno po
panogah, zvezah in sindikatih. Pri
tem prihaja do raznih trenj in
neenotnosti, kar na koncu škoduje
kmetijstvu in gozdarstvu. Sprejetje
zakona o kmetijski gozdarski zbor-
nici je nujno potrebno in upamo da
bo sprejet še pred novimi volitvami.
Slovenije je pred polnopravnim
članstvom v Evropski zvezi, včlani-
tev pa bo imela velik vpliv na slo-
vensko kmetijstvo. Z ustanovitvijo
kmetijske gozdarske zbornice je
dana možnost, da si kmetijstvo in
gozdarstvo izborita dobro osnovo pri
vključitvi v EZ, da bi bile negativne
posledice čim manjše.
Za pisanje teh vrstic sem se odločil
predvsem zato, ker vidim potrebo,
da imamo na tem območju dobro
zbornično organiziranost kme-
tijstva. Celotno Podravje je za slo-
venske razmere kmetijsko močno
razvito. Dosedanja organiziranost
strokovnih služb v okviru zavodov
in organiziranost kmetov pa nareku-
je, da imamo dve območni zbornici -
s sedežem v Mariboru in Ptuju.
Upam, da bodo tako odločili tudi
poslanci v državnem zboru ob
obravnavi predloga zakona.
Peter Pribožič,
dipl. ing. kmet..
Obdravski zavod za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj

28. junija proti poldnevu sedim
na rdečkastem marmorju fa-
rovškega stopnišča in se ukvarjam s
pisanjem razglednic. Skoraj teden
dni sem že v Palermu in ne bi bilo
prav, da moje prve serije sicilijans-
kih vtisov ne podelim z žlahto in
prijatelji. V študijskih letih sem se
naučil sintetičnega izražanja, zato
sem tudi tokrat živahne palermske
vtise briljantno povzel v en sam sa-
mcat stavek, ki sem ga potem zapi-
sal na vseh enaindvajset razglednic.
Glasi se: "Lepe pozdrave iz Paler-
ma!" Res, briljantna ustvarjalnost.
Proti poldnevu torej pišem
razglednice. Tu in tam dvignem
glavo, da bi mi morda prometna
ulica in trg, drevesa in nebo poma-
gali do navdiha. A kljub rednemu
dvigovanju glave ne opazim, da je
pičlih deset metrov od mene parkiral
temni avto, le s kotičkom očesa zaz-
nam gibanje človeka, kije iztopil iz
avtomobila, in le s kotičkom očesa
vidim, da se človek sklanja in pri-
pogiba, da se vrže pod avto. Ena iz-
med mnogih zaznav pač, ki jih
umsko ne obdelamo.
Nato pa čisto zares dvignem gla-
vo.
Vidim mladega fanta, ki devlje
avtomobilsko kolo na zadnje sedeže
svojega zastarelega temnega avto-
mobila. "Aha, gumidefekt je imel,
kolo je menjaval," umsko obdelam
podatek.
Nato pa čisto zares tudi mladi
fant dvigne glavo.
Pogleda me. Sekundo ali dve me
prebada njegov skoraj strogi pogled.
Nato sede v avto, mmimo požene,
se vključi v promet in na prvem
križ^ču nekaj metrov naprej pogle-
da v vzvratno ogledalo. Zanima ga,
kaj počenja tisti butec tam na
rdečkastem stopnišču. In kaj počen-
jam? Delam se, kot da pišem
razglednice, v bistvu pa beležim šte-
vilko njegove registrske tablice.
Da, bil sem priča tatvini. Da,
fant se je vrgel pod avtomobil, am-
pak ne pod svojo razbitino, vrgel se
je pod lep, še po tovarni dišeč peu-
geot 106. Snel je rezervno kolo, ga
pospravil in se odpeljal. In vse to je
storil ob 1L30 dopoldan, v srcu
živahne palermske četrti Liberta.
Niso ga motili ne pešci, ne avtomo-
bilisti, ne razglednice pišoči turisti.
Oh, ko bi se vsak poklic lahko op-
ravljal v tako ljubem miru!
"Kaj storiti?" se začenjam v duhu
žreti. "Lopov je vpričo mene nes-
ramno okradel avtomobil Ve, da
sem ga videl Gotovo ve, da imam
številko njegovega avtomobila. Če
ga prijavim, se lahko maščuje. In
kdo ve, kakšna mafija stoji za temi
uličnimi tatovi? Kdo ve, proti komu
se bom postavil?"
Razmišljam tako, si grizem
spodnjo ustnico, s pogledom pa
božam lastni avto. Srce me zaboli,
ko šine skozme, da se nekega jutra
lahko zbudim in najdem svoj avto
razbit ali zažgan. Prav z zažigom
avtomobila namreč palermski kri-
minalci opozarjajo posameznike,
naj se ne vtikavajo v njihove posle.
Razmišljam tako in sram me pos-
tane. Torej sem tudi jaz pristal v
malomeščanskem vrtičkarstvu.
Lepo je bilo svoj čas tolči po mate-
rialistih in konzumistih. Zdaj pa je
dovolj, da imam novi avto, in že s
celim bitjem trepetam, da bi ga kaj
nevšečnega ne doletelo, in že se od-
rekam pravičnosti.
Nič! Obnašal se bom, kot se je v
takih primerih treba obnašati!
"Kako se je treba obnašati v tem
primeru?" vprašam župnika. "In
kakšno zvezo ima mafija s temi ma-
limi lopovi?"
Župnik Giuseppe vleče cigareto
in z miško stika po računalniku.
Nasmehne se moji majhni pa-
lermski moralni zagati. Razloži, da
se mafija s to tatinsko mrčesjo v
glavnem ne ukvarja. Posreduje le,
če drhal obkrade kakšen lokal, kije
pod njeno "zaščito", ali če pretirano
moti red in mir na področju pod nje-
no kontrolo. Objasni, da je fant ver-
jetno narkoman, ki potrebuje denar
za svojo dnevno dozo. Z mafijo je
povezan, če je odpeljal ukradeno
kolo k tako imenovanemu "kolek-
torju", se pravi k preprodajalcu z
ukradenimi predmeti. Ta preproda-
jalec seveda dobi dovoljenje za svo-
jo dejavnost od mafije in njej mora
plačati določeni odstotek.
Še ena povezava je med tatičem
in mafijo: prav mafija fantu zago-
tavlja dotok droge.
"Kaj storiti? Večina Paler-
mičanov se v takih primerih obrne
vstran. Tatovi to vedo in na to
računajo. Ti napiši listek z obvesti-
lom o tatvini in ga zatakni za brisa-
lec obkradenega avtomobila," še
svetuje Giuseppe. "Prepusti pobudo
oškodovanemu lastniku. Če prijaviš
tatvino policiji, si naredil dobro
delo, ne veš pa, ali se lastnik avto-
mobila sphh hoče ukvarjati s to za-
devo. Vprašanje je, ali ima dovolj
poguma za tako stvar."
Mojo majhno palermsko moralno
zagato sem tako po župnikovem
nasvetu preložil na lastnikova ra-
mena. Ta se je oglasil naslednji
dan. Mimogrede je povprašal, kaj
smo videli. Zadeva ga ni zanimala.
Niti številke tatove registrske tablice
ni vzel On si ne dela moralnih
problemov. Verjetno je razmišljal
samo o tem, s kakšno debelo verigo
bo treba v prihodnje zavarovati
rezervno kolo.
Palermski lopovi v miru kradejo.
Palermski občani v miru kujejo svoj
pasivni odpor. Zakaj bi se pretirano
živcirali in si kvarili zdravje?
Daleč je kontinentalna Italija,
daleč Država. Če nergaš, se lahko
nekega dne pred kriminalno "hobot-
nico" znajdeš popolnoma sam.
Branko Cestnik - Rim
14
OD TOD IN TMM

PTUJ / ŠOFERJI NAŠLI NOVO PARKIRIŠČE
Pa naj še kdo reče, da
Ptujčani in drugi obiskovalci
mesta niso iznajdljivi. Za
svoje jeklene konjičke bodo
izvrtali prostor, pa naj se
zgodi, kar hoče. Današnji
posnetek kaže, daje dobro-
došel tudi prostor nekdanje-
ga vinarskega muzeja na
prostem, ki pa, kot nam je
znano, še ni dobil statusa
parkirišča - razen v projektu.
MG
Novo ptujsko parkirišče?
Foto: Kosi
PTUJ / ŠTUDENTSKI KLUB PTUJ
Vkoraksiasom
študentski klub Ptuj, ki deluje v Dravski ulici
8 in ga vodita Milan foajnc - Nini (mariborske
študente) in Uroš Vidovič (ljubljanske študen-
te), trenutno šteje čez sto članov. Članstvo v
klubu študentom zagotavlja pomoč pri ures-
ničitvi njihovih načrtov (izdajo knjig, pripravo
razstav ...). Načrtujejo srečanja mariborskih in
ljubljanskih študentov, razne športne prireditve
in kulturniška srečanja in se dogovarjajo s
podjetji za različne študentske popuste.
Milan Krajnc je dejal, da je klub mišljen kot
pomoč pri študijskih in obštudijskih dejavnosti ter
kot kraj izmenjave informacij. Preko kluba se lah-
ko seznanite z BISTRO - birojem za strateško-teh-
nološki razvoj, ki usmerja mlade raziskovalce in se
trudi izobraževati ljudi za ustvarjanje v ptujskem
okolju.
Študentski klub, ki je prej dobival finančno po-
dporo od študentskega servisa, bo po novem štu-
dentskem zakonu financiran iz središča v Ljublja-
ni. Ljubljana bo nakazovala denar za posamezne
projekte, tako da bodo morali študentje ta denar
upravičiti s svojim delom.
Cilj študentskega kluba je po Milanovih besedah
pripraviti študente na življenje v tretjem tisočletju
oz. v informacijski družbi. Ker pa BISTRA želi
izobraziti ljudi za delovanje v ptujskem okolju in
ima na voljo potrebne informacije in opremo, bi
vodstvo študentskega kluba rado v večji meri sode-
lovalo z birojem. V BISTRI načrtujejo predstavi-
tev svojega programa za študente konec septem-
bra. Najdete jo na Mestnem trgu 1 ali pa po Inter-
netu na straneh www.bistra.si, pošto pa jim lahko
po Internetu pošiljate na naslov: stefan.ce'
/aK@guest.arnes.si
Na študentski klub se lahko študentje obrnejo s
kakršnimi koli problemi in težavami in skupno jih
bodo poskusili rešiti. Probleme študentov rešujejo
tudi v študentski oddaji na radiu Ptuj Ni še vsega
konec v mboio zvečer.
Milanovo sporočilo vsem študentom iz ptujske
okolice, ki še niso včlanjeni v klub, je: "Če hočete
narediti korak s časom in živeti skupaj z njim,
vstopite v naše vrste, kjer vas bomo pripravili na
boljšo in kvalitetnejšo prihodnost."
Gabrifela MIlošU
Planinski kotiiek
NA TRIGLAV IN V DOLINO SEDMERIH
JEZER
Planinsko društvo Ptuj organizira za člane 27., 28. in 29. julija
izlet na Triglav. Odhod je v soboto ob 4. uri z avtobusne postaje
Ruj. Odpeljemo se do Aljaževega doma v Vratih ter se po
krajšem postanku povzpnemo čez Prag do Staničeve koče in od
tu na Kredarico do Triglavskega doma.
Drugi dan sledi vzpon na Triglav, od tam pa sestop po za-
hodnem grebenu Triglava do Koče na Doliču in nato čez preval
Hribarice v dolino Triglavskih jezer do koče pri Triglavskih jezerih.
Za zadnji dan ostane še spust čez Komno do Koče pri Savici.
Predvidena vrnitev v Ptuj je ob 21. uri.
Cena izleta je 5.000 SIT. V ceno je vračunan prevoz v obe
smeri, prenočišče, dvakrat čaj in vodstvo izleta. Prijave z
vplačilom sprejemamo v pisarni društva na Prešernovi 27 vsak
torek in petek med 17 in 18 uro.
Izlet vodi Franc Korpar s sovodniki.
Vse druge informacije v zvezi z izletom dobite v društveni pi-
sarni.
NA GRINTAVEC • KRVAVEC
PD PTUJ organizira 3. in 4. avgusta izlet na Grintavec - Krva-
vec. Odhod z avtobusne postaje Ptuj bo ob 5. uri, vrnitev v
nedeljo do 20. ure.
Cena izleta je 3.400 tolarjev, prijave z vplačilom v pisarni
društva pa pričakujejo do 30. julija. Oprema planinska za visoko-
gorje, hrana iz nahrbtnika.
Z avtobusom se zapeljemo do Koče v Kamniški Bistrici, od
tam pa sledi vzpon do Cojzove koče na Kokrškem sedlu ter še
isti dan vzpon na najvišji vrh Kamniških ali Savinjskih Alp Grinta-
vec (2558 m). Drugi dan se pot nadaljuje preko Kalškega grebe-
na do Krvavca. Hoje je približno 8-10 ur na dan, zato se pričaku-
je kondicijska pripravljenost.
Vodja izleta je Bojan Kolednik s sovodniki.
H KRNSKIM JEZEROM IN V DOLINO
SEDMERIH JEZER
PD Ptuj organizira od 10. do 12. avgusta izlet h Krnskim jeze-
rom in v dolino Sedmerih triglavskih jezer.
Odhod je v soboto, 10. avgusta, ob 5. uri z avtobusne postaje
Ptuj, predvidena vrnitev pa v ponedeljek, 12. avgusta, okrog 20.
ure. Cena izleta je 4.500 tolarjev, vanjo pa je vračunan prevoz v
obe smeri, prenočišče, dvakrat čaj, vodstvo in ogled Planinske-
ga muzeja v Trenti.
Oprema je planinska za visokogorje.
Prijave z vplačilom sprejemamo v pisarni društva, Prešernova
27, vsak torek in petek med 16. in 18. uro, do zasedbe avtobusa
ali do torka, 6. avgusta.
Izlet vodita Silva Toplak in Hermina Šilak s sovodniki.
Natančne informacije dobite v pisarni društva.
Odbor za Informiranje in propagando PD Ptui
TRZEC / POLETNI CAS ZA UDARNIŠKO DELO
Počitniški in dopustni čas, ko ni
tekem, so člani Športnega društva
Tržeč poleg priprav na novo sezo-
no izrabili tudi za delo na svojem
novem objektu. Ta je že lani zrasel
ob obeh nogometnih igriščih, v
njem pa bodo garderobe in prosto-
ri za delo društva. Kljub poletni
vročini se je pred dnevi zbralo ne-
kaj članov in simpatizerjev društva
pri pokrivanju strehe. V poletnem
in jesenskem času pa jih čaka na
novem objektu še veliko dela in
stroškov. Sredstva za gradnjo
društvenih prostorov in za potrebe
tekmovanja pridobivajo iz
občinske blagajne, s prispevki do-
natorjev in z lastnimi aktivnostmi.
Za jesenski del tekmovanja usta-
navljajo tudi pionirsko ekipo.
Tako bodo sami poskrbeli za vzgo-
jo dobrih nogometašev, ki bodo
lahko v naslednjih letih dosegali
dobre rezultate tudi na tekmoval-
nem področju.
V nedeljo, 28. julija, pa
pripravljajo člani Športnega
društva Tržeč turnir v malem no-
gometu. Začetek bo ob 9. uri na
asfaltnem igrišču v Tržcu. Ekipe
se lahko prijavijo do začetka tur-
nirja. Za najboljše ekipe in posa-
meznike bodo pripravili pokale in
lepe nagrade. Organizatorji bodo
poskrbeli tudi za dobro počutje
tekmovalcev in gledalcev. V nedel-
jo velja prijazno vabilo v Tržeč!
JB
Objekt ob nogometnih igriščih v Tržcu je pod streho.
ZABOVCI / ZELENI TELEFON OPOZARJA
Zeleni Ptuja smo že lani
uvedli Zeleni telefon, na ka-
terega lahko občani po-
kličejo ter prijavijo morebit-
na divja odlagališča, dobijo
informacije, povezane z eko-
loškimi težavami, prosijo za
strokovni nasvet ...
Pred nekaj dnevi nas je na Ze-
leni telefon poklical občan iz
okolice Zabovcev (Markovci pri
Ptuju) ter nas obvestil o divjem
odlagališču kmetijskih, gradbe-
nih in gospodinjskih odpadkov
v bližnjem "pancer" jarku, ki je
bil zgrajen v času I. svetovne vo-
jne. Naša ekipa se je odpeljala na
kraj dogodka in poiskala omen-
jeno odlagališče. Po kratkotra-
jnem brskanju po odpadkih smo
naleteli na časopis, na katerem je
lepo izpisan naslov tistega, ki
odpadke raje kot na mestno de-
ponijo v Budini vozi na zelenico
v Zabovcih.
Zeleni Ptuja občana, ki bo na
fotografijah prepoznal svoje
odpadke, javno pozivamo, naj le-
te odstrani v roku dveh tednov
po objavi v Tedniku. Če se tega
roka ne bo držal, bomo prisiljeni
zadevo predati za to pristojnin
inšpekcijskim službam.
Zeleni telefon: 773-816, vsd^
delovni dan med 9. in 13. uro.
Zeleni Ptuj«
PTUJ / NOVICE IZ RIBIŠKE DRUŽINE

Ribiška družina Ptuj je med
številnimi uspehi, ki jo
uvrščajo v sam vrh slovenske-
ga športnega ribolova, pose-
bej ponosna na svoje mlade
državne prvake v športnem ri-
bolovu. Zato je predsednik
Stane Žitnik pripravil zanje
svečan sprejem.
Tomažu in Marku Lovrenčiču
ter Mihaelu Petku je za osvojeno
prvo mesto na državnem
prvenstvu v športnem ribolovu
za pionirje, ki je bilo 8. junija ob
Dravi v Mariboru, v imenu
županstva mestne občine Ptuj
(župan je bil zadržan) čestital
Stane Napast, vodja oddelka za
okolje in prostor. Čestitkam se je
pridružil tudi gospodar RD Ptuj
Franc Trbuc, ki je ob uspehu
poudaril pomemben prispevek
trenerja Zvoneta Petka,
predsednika komisije za delo z
mladino Jožeta Lovrenčiča ter
požrtvovalnih staršev mladih
ribičev. V novem ribiškem
domu ob ribniku na Rogoznici
so se zatem z njimi zadržali v
krajšem pogovoru in jim tudi'
bodoče zaželeli veliko športnf
sreče in dobre uvrstitve.
.OM
Obetavnim mladim ptujskim ribičem Tomažu in IVIark^
Lovrenčiču ter Mihaelu Petku sta predsednik RD Ptuj Sta
ne Žitnik (levo) in gospodar Franc Trbuc poleg čestitk
izročila tudi praktična darila.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / RANČA PA TAKA

Poletje je pravi čas za sprosti-
tev v naravi ali kje ob vodi. In
ker v kopališčih ni prostora za
vse, se mnogi odločajo za razne
aktivnosti ob rekah in potokih.
Tako je tudi s skupino fantov,
ki so se poimenovali Tigri, iz
Vičave pri Ptuju, ki je zmago-
valka ptujske rancarije. Zaradi
slabih rezultatov in predvsem
neenakovrednih tekmovalnih
pogojev na vsakoletni ptujski
rancariji so se fantje odločili,
da si ranco izdelajo kar sami.
In tako so tudi storili. Veliko
prostega časa in truda so vložili
vanjo in ni jim žal. Ob pomoči
mizarstva Kukovec ter bistroja
Aleksandra so na svoj izdelek
upravičeno ponosni. Pravijo, da
takšna ranča še ni plavala na
Dravi in da verjetno še dolgo ne
bo. Ne samo zaradi tega, ker je
dolga 7,12 m, tako kvalitetno je
izdelana in tako lepo rumeno po-
barvana, da ji ni para. Pa kaj, ko
to moti organizatorje rancarije,
ki so jim menda zagrozili, da z
ranco, ki so jo sami izdelali?^
bodo smeli tekmovati. Ali pa-
Posadka Ptujskih tigrov Aleš, Janko, Tomaž, Sašo, StanK
in Dejan so na svojo ranco ponosni, obenem pa razočara
ni.	Foto: M. Ozm^^
- Četrtek,1996
15

}\aline
^gf je na vrtu zraven obilice
Mrtjove tudi nekaj sladkega
flodičevja, bomo danes govori-
\l o malinah.
jClasična malina je temnor-
jgča, razen tega pa poznamo še
jj.yge sorte, ki so črne, črnor-
ječe in bele. Črne maline ločimo
robidnic po tem, da jagodo
zlahka ločimo od nastavka pecl-
ja.
Maline so najboljše, če jih
jamo narahlo okrasimo z žlico
smetane. Takšne lahko potem
^porabimo za izvrstne nadeve,
na primer za znamenito linško
jprto iz mandljevega testa, ali jih
^porabimo za krašenje sladic.
Pretlačene maline so osnova za
omako melba in so pogosto po-
memben nosilec okusa pri lede-
nih penah in narastkih ter mno-
gih sladoledih in šerbetih.
Prav tako kot jagode tudi mali-
ne lahko kuhamo, razen za mar-
melade in želeje. To je popolno-
ma nasprotno z robidnicami, te s
l^uhanjem celo pridobijo na aro-
mi in so mehkejše.
Maline se v pitah in kipnikih
zelo dobro ujemajo z jabolki, v
kombinaciji z jabolki lahko iz
njih naredimo okusne marmela-
de, želeje in sadne sirupe.
Iz malin si lahko pripravimo
odlično raalinino omako, ki jo
lahko ponudimo zraven bolj su-
hega čajnega peciva. V poletnih
mesecih nam prija nekaj hladne-
SS) zato si lahko pripravimo tako
'nienovano malinino ledeno
l^ombo. Potrebujemo vanilijev
sladoled, ki ga nekoliko odtali-
'^O) da postane mazav. Model za
'sdeno bombo ali kateri koH
model, ki je pravokotne
oblike in nekoliko globlji,
obložimo s prozornim papirjem.
* model vsipljemo sladoled in
Sa razporedimo tako, da na sre-
oini naredimo večjo luknjo, v
'katero napolnimo pretlačene
^aline, ki smo jim dodali sneg
^eh beljakov in eno tolčeno
^adko smetano. Po okusu jih
^adkamo s sladkorjem v prahu.
skupaj postavimo v zamrzo-
^alno skrinjo, počakamo, da se
^^^di, nato malinino bombo izsi-
P^nio na primerno veliko ploščo
'n režemo na rezine kot torto. Po
lahko vsako porcijo okrasite
sladko smetano, malino in
^'■■^ičkom mete.
T'
isti, ki nimate doma strojčka
^ sladoled, si lahko pripravite
.'^''zline. Vsem je osnova vanili-
^ zmrzlina. Pripravimo je
^ I!®! da iz 4 beljakov stolčemo
^ ^rieg, nato jim počasi prisipa-
jl^o 12 dag sladkorja v prahu,
y '^kom pa lahko dodamo tudi
""istalni sladkor, le da dalj časa
^šarno. Posebej dobro pre-
mešamo rumenjake in jim doda-
mo enako količino sladkorja kot
beljakom. K rumenjakom ob-
vezno dodamo mleti sladkor.
Stolčemo 5 dl sladke smetane in
ji dodamo višnjevo žganje, ma-
raskino. Rumenjakom dodamo
trd sneg beljakov ter 5 dag zmik-
sanih malin brez vode, nato na-
rahlo primešamo še sladko sme-
tano. Maso damo v pravokotni
model iz aluminijaste ali bele
pločevine. V modelu naj masa
sega vsaj 4 centimetre visoko.
Model postavimo v zamrzoval-
nik vsaj 6 do 8 ur. Tik pred ser-
viranjem zmrzhno izsipamo,
poljubno narežemo, okrasimo in
ponudimo. Napolnih bi jo lahko
tudi v neke vrste črevo, ki jo na-
redimo s pomočjo folije in varil-
nega aparata, maline pa bi lahko
popolnoma posi šene v osnovno
maso samo pom ;šali. Maso prav
tako zamrznemc v zmrzovalni-
ku. Pri rezanju jt ta zmrzlina ok-
rogle oblike, cele maline pa
zmrzlino krasijo in ji dajejo
svojstven okus.
Nada Pignar
KRVODAJALCI
9. julij: Drago Kokot,^Mihalo-
vd 58, Darko Volkner, Žgečeva
4,	Ptuj, Vida Maroh, Pobrežje
34, Marica Podgoršek, Trdo-
bojci 10, Dragica Horvat, Destr-
nik 38, Branko Rojko, Gra-
jenščak 28, Jožica Kušar, Nova
vas 99, Janko Petek, Trubarjeva
9, Ptuj, Franc Šegula, Polenšak
17, Franc Gabrovec, Ul. 25.
maja 19, Ptuj, Branko Čeh,
Podvinci 48, Herman Jurgec,
Paradiž 27/a, Olga Fridauer,
Sp. Leskovec 13/b, Josip
Smontara, Slovenska 46, Sre-
dišče, Miran Marinid, Pobrežje
51, Matija Murat, Lackova 13.
11. julij: Bolfenk Pokrivač,
Sodinci 34, Janez Čeian, Šikoie
19, Daniel Fras, Ob Grajeni 1/a,
Danilo Unuk, Zg. Jablane 38,
Alojz Mlaker, Dragonja vas 18,
Tomislav Korez, Sp. Jablane
51, Miroslav Viher, Zagojiči 24,
Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d,
Bojan Peršuh, Stražgonjca 44,
Anton Topolovec, Velika Varni-
ca 15, Martin Golenko, Sp. Ja-
blane 10/a, Srečko Sitar, Lan-
oova vas 58, Janko Bedračj Vi-
dem pri Ruju 13/a, Franc Stih,
Savinsko 39, Zvonko Cesar, Zg."
Jablane 36, Branko Mlakar,
Šikoie 78, Adolf Leva, Sp. Gori-
ca 2, Franc CizerI, Gregorčičev
dr., 2250 Ruj, Dušan Jevšenak,
Sele 47, Bernard Kotnik,
Stražgojnca 25, Marjan Lah,
Pongrce 15, Ivan Lah, Mihovce
30, Franc Trčko, Cirkovce 59/a,
Robert Žiher, Milana Skrbinška
5,	Maribor, Boris Kurbus, Pre-
polje 42, Dragan Demirovič,
Zlatoličje 25, Jure Novak, Cirko-
vce 22, Anton Larriberger, Ces-
ta ob ribniku 23, Žiga Medved,
Sp. Jablane 54, Marijan Milino-
vič, Cirkovce 49/a, Martin Po-
lak. Starše 55/b, Dušan Dodlek,
Apače 296.
PTUJ / REGIJSKA RAZSTAVA PLEMENSKIH PRAŠIČEV
Dobim PfBf mašiiereida sm^mf
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je skupaj z vzrejnimi centri iz Podravja organiziral
prvo regijsko razstavo plemenskih prašičev. Predstavilo se je enajst kmetij, ki imajo status vzrejnega
centra. Posamezna kmetija je predstavila po tri nebreje plemenske mladice, osemenjevalni center Ptuj
pa je sodeloval s plemenskim merjascem.
Namen razstave je bil dosežen, saj je bilo prikazano
dosedanje delo selekcijske in svetovalne službe za
prašičerejo v okviru zavoda na območju Podravja.
Razstave so se udeležili tako strokovnjaki kot rejci z
območja cele severovzhodne Slovenije in rejci iz
sosednje Hrvatske.
V okviru razstave je bil orga-
niziran strokovni posvet o vpli-
vu prehrane na mesnatost
prašičev. Predavatelja sta bila
priznana strokovnjaka s tega
področja, ki sta na praktičen
način predstavila vpliv prehrane
na kvaliteto klavnih polovic. Za
rejce prašičev je s 1. julijem začel
veljati nov pravilnik o ocenje-
vanju kvalitete klavnih polovic,
ki je prilagojen ocenjevanju v
državah Evrope. Zaradi tega je
bila tema strokovnega posveta za
poslušalce zelo zanimiva.
Podatki o razstavljenih živalih
so bili navedeni v katalogu
razstavljenih prašičev. Vsem so-
delujočim pa so bila podeljena
priznanja, ki jih je podelil dr.
Ivan Štuhec, predstojnik katedre
za prašičerejo z Biotehniške fa-
kultete.
Organizatorji razstave smo
lahko zadovoljni, saj smo na ta
način izpolnili zadano nalogo v
začetku leta, rejci prašičev pa so
spoznali, da je potrebno tudi na
ta način poskrbeti za promocijo
svojih rej. Razstavo je posnela
ekipa RTV Slovenije in posnetki
so bili predstavljeni v oddaji
Ljudje in zemlja.
V imenu organizatorjev bi se
rad zahvalil vsem, ki so razstavo
omogočili in podprli. Upamo, da
bomo na Ptuju razvili
prašičerejski sejem, kot ga
poznajo v razvitih državah.
Peter Pribožič,
dipl. ing. icmet..
Kmetijska svetovalna služba -
selekcija prašičev
Razstavljene mladice
Podelitev priznanja gospe Miri Munda
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN.
PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE

4. nad.
# 4. Razlika v izobrazbi in
starosti
Izobrazba je pomemben sestavni
del človeka in živo vpliva na njego-
ve poglede, interese in doživljanja.
Vendar je izobrazba kljub temu le
ena plat človekove duševnosti,
medtem ko lahko govorimo ločeno
od nje o človekovi srčni kulturi in
značaju. Izobrazba tudi ni isto kot
inteligentnost, saj v življenju nešte-
tokrat srečamo ljudi, ki si zaradi
neugodnih socialnih razmer, v kate-
rih so živeli, niso mogli pridobiti
šolske izobrazbe, a so po svoji inteli-
gentnosti vsaj tako visoko kot mar-
sikdo, ki se ponaša z diplomo
srednje ali celo visoke šole.
Jasno je torej, da merilo človeka
ni zgolj izobrazba. Posebno se mo-
ramo tega zavedati pri izboru
življenjskega tovariša, kjer so pra-
viloma pomembnejše druge poteze
njegove osebnosti, zlasti tiste, ki
nam odgovarjajo na vprašanje,
kakšen je kot človek, k čemu teži,
kaj zmore, kakšne so njegove
življenjske vrednote in cilji. Po-
membna je seveda tudi določena
skladnost teh potez med obema
partnerjema.
Res je, da imajo možje največkrat
višjo ali vsaj enako stopnjo izobraz-
be kot njihove žene. Vzrok temu so
predvsem nekateri socialni dejavni-
ki, saj je veljalo (in velja marsikje še
danes), da je mesto žene v kuhinji in
pri otrocih, njen glavni življenjski
cilj pa "dobra partija", ki naj ji omo-
goči varno in brezskrbno življenje.
Zaradi vzgoje in miselnosti, da je
moški "glava družine" in sploh "ne-
kaj več kot žena", tudi možje težko
prenesejo ob sebi družice, ki so bolj
bistre in izobražene kot oni sami. Na
drugi strani pa se ceh ženske podre-
jajo miselnosti in po mnenju nekate-
rih sledijo nekemu prastaremu, pri
človeku povsem podzavestnemu,
vendarle univerzalnemu biološkemu
nagonu, "da jih moški obvlada in
ščiti". Globlji smisel v tem najdemo
po mnenju nekaterih ob paralelah
iz živalskega sveta, kjer je močan
samec tisti, ki zagotavlja najbolj
zdrave in sposobne mladiče ter jim
hkrati nudi največjo varnost za nor-
malno rast. V tem, pri človeku seve-
da z vsem drugim prikritem iskanju
moškega in ženske, kjer pri moških
lahko v prenesenem smislu nado-
mesti telesno moč položaj v službi,
bogastvo, izobrazba in inteli-
gentnost, se torej v največjih gbbi-
nah kaže poleg nagona po samooh-
ranitvi še nagon po ohranitvi vrste.
Še bolj verjetno je, da poroka s soci-
alno, izobrazbeno ali ekonomsko
višje stoječim možem omogoča mar-
sikateri ženi povečati lasten občutek
vrednosti.
To, kar je bilo povedano o
izobrazbi, velja delno tudi za sta-
rostno razliko med partnerjema.
Mnogi trdijo, da je idealno, če je
mož dve do pet let starejši od žene,
ter navajajo, da imajo taki pari na-
jveč skupnih interesov. Vendar ni
nujno,da je to res, daleč pomem-
bnejše je, kako se partnerja razume-
ta in dopolnjujeta. Govoriti o pri-
merni starostni razliki je sila nehva-
ležna naloga. To pa ne pomeni, da
med starostno razliko in srečo v za-
konu vendarle ni neke zveze. Opa-
zovanja kažejo, da problemi nara-
ščajo, če je mož deset ali več let sta-
rejši od žene ali če je žena pet in več
let starejša od moža. To velja samo
za povprečje, medtem ko so lahko
odstopanja od primera do primera
sila velika. V ilustracijo lahko na-
vedemo upadanje spolne moči v po-
vprečju od stoodstotne pri 20 - 25 le-
tih. Pri 30 letih upade za 8%, pri 35
letih za 13%, pri 40 letih 25%, pri
45 letih 33%, pri 50 letih za 47%,
pri 55 letih za 51%, pri 60 letih za
55% in pri 65 letih za 60%, ne sme-
mo pa pozabiti, da je spolnost po-
memben dejavnik partnerske sreče.
Naslednjič pa o primerni sta-
rosti za poroko.
mag. Bojan Šinico
JURŠINCI / RIBJA SREČA F. TOPLAKA
Koruzna zrna na trnku Franca
Toplaka, upokojenca iz Kukave,
so bila usodna za amurja,
težkega 9 kg in dolgega 86 cm.
Ujel ga je v ribniku v Juršincih.
Borba z ribo je trajala dobre pol
ure, preden mu ga je uspelo spra-
viti na suho Franc Toplak je
član Ribiškega društva Juršinci.
Ribič je šele dve leti, a je z ujetim
amurjem prekosil večino po
stažu starejših juršinskih
ribičev.
Darico Pavlin
PREJELI SMO
Javno
pohvala
organizatorjem
prireditve ob
dnevu
državnosti na
Ptujski Gori
o poteku in kar treh otvo-
ritvah novih pridobitev v
občini Majšperk ob dnevu
državnosti ste poročali no-
vinarji. Povem naj le, da
sem bila presenečena nad
celotno organizacijo in og-
romnim številom udeležen-
cev, kljub temu da je še
deževalo, ko se je prireditev
začela. Posebej sem prese-
nečena nad aktivnostjo mla-
dine iz Majšperka pod
vodstvom župana. V novih
oblekah in kostimih so v
kratkem času postregli čez
šesto ljudi z jedačo. Čez ne-
kaj trenutkov smo jih lahko
že srečali v rumenih maji-
cah z napisom V MLADIH
JE RAZVO| HALOZ, 00
MKD MAJŠPERK. Vodili
so tudi organizacijo tekmo-
vanja v odbojki, vrhunec
vsega pa je bilo, da so orga-
nizirano prišli na priredit-
veni prostor z dvajsetimi
baklami in prižgali kres.
Želim si, da bi se tudi v
naši občini znali tako orga-
nizirati in kulturno nasto-
pati kot majšperški mladin-
ci in mladinke, saj večina
sodeluje na raznih kultur-
nih prireditvah, kot so mi
povedali. Prvič sem bila ob
dnevu državnosti na Ptujski
Gori in naj bo žal tistim, ki
ste imeli priložnost, pa niste
prišli, saj je država mati
vseh nas.
Zinica Krabonja,
Gorišnica
fCDNIK 25. JULIJ 1996
NAŠI KRAJI IN LJUDJE -17
pODLEHNIK / lovci so praznovali zlati jubilej
$0 let v hahških revirjih
fudi pri praznovanju zlatega jubileja se člani zelene bra-
j^y§Čine Podlehnik držijo tradicije lovskih šeg in navad,
p^nes družina šteje 44 članov - med njimi je tudi ena
slanica, gospodarijo s 4600 hektarji lovišča in sodijo v
jjgloški lovskogojitveni bazen.
j^ovci so svečanost ob 50-letni-
ji pripravili zadnji konec tedna v
(jružbi podlehniške godbe na pi-
ibala, lovskih rogistov, lovskega
jglcsteta LD Leskovec in tam-
IcajŠnjih osnovnošolcev. Ob tej
priložnosti so pripravili še lovsko
razstavo s predstavitvijo števil-
nih trofej.
Iz zgodovine LD Podlehnik se
jedo danes ohranilo mnogo zapi-
Mcga. Najpomembnejši dogod-
ki so bili v letih med 1946 in
1966, sicer pa se je v teh krajih o
začasnih lovskih družinah govo-
rilo takoj po drugi vojni, ko so po
bližnjih zaselkih ustanovili tri
družine: Gruškovje, Sela in Pod-
lehnik. Pozneje je LD Podlehnik
dobila lovišče in iz treh družin je
bila ustanovljena ena lovska or-
ganizacija. Ustanovni člani so
bili Ignac Sakelšek, Anton Tra-
fela, Albert Maučič, Franc
Svenšek, Anton Pajnkihar in
Anton Holc. Po letu 1966 je pod-
'ehniška LD na Gorci razvila
svoj društveni prapor in aktivno
delo je kmalu pokazalo potrebo
po lastnem lovskem domu. Prvi
dom so zgradili v "Gojkovi" v Sta-
nošini, potem so tega prodali in
kupili opuščeno kmetijo z dovolj
velikim zemljiščem. Ob domu
imajo danes novo oboro, ob njej
remizo, okrog remize pa travnik
z gozdom in njivo. Dovolj veliko
zemljišče ob lovskem domu nudi
še ustrezen prostor za strelišče za
preizkus lovskega orožja.
"Naša družina je bila med prvi-
mi, ki se je že leta 1974 pobratila
z oddaljeno lovsko družino Banja
Loka pri Kočevju. Uspeli smo
ohraniti prijateljske vezi, kar
lahko pove tudi dvajsetletnica
pobratenja, ki smo jo praznovali
lani. Lovci zmeraj radi povemo,
da sta nam najvažnejša skrb div-
jad in lovišče. V lovišču smo ure-
dili večje število krmišč za fazane
in visoko divjad, številne solnice
in dve stalni krmišči za divje
prašiče. Aktivnosti naših članov
se kažejo tudi v številu odliko-
vanj - od zlatorogove plakete,
reda za lovske zasluge do lovskih
znakov," je na slovesnosti med
drugim povedal predsednik LD
Podlehnik Franc Trafela.
Lovsko družino v Podlehniku
so v različnih obdobjih vodili
strašine Ignac Sakelšek, Anton
Jureš, Franc Trafela st., Milan
Trafela in Janez Hliš, Štefan
Forstnerič st., Milan Trafela,
Vinko Dreu in Marko Maučič,
danes pa je starešina Franc Tra-
fela ml. Ob zlatem jubileju so
mnogi od članov lovske organi-
zacije dobili zlate, srebrne in bro-
naste plakete, čestital pa jim je
tudi videmski župan Franc Kir-
biš.
Tekst in posnetek:
Tatjana Mohorko
Podlehniški lovci so praznovali pol stoletja obstoja svoje družine
TRNOVSKA VAS / ob jubileju biskih gasilcev
120 gasilskih let
Biški gasilci so potem, ko so morali zaradi slabega vreme-
na praznovanje pred mesecem odpovedati, v nedeljo uspeli
pripraviti veliko gasilsko slavje v Trnovski vasi. Domala iz
vseh 63 prostovoljnih GD, toliko jih sedaj premore ptujska
gasilska zveza, so prišli gasilski predstavniki. Na praznični
dan gasilcev je bila v kraju velika gasilska parada, položili
so spominski venec ob plošči dr. Jožefa Muršca, začetnika
krajevnega gasilstva, najzaslužnejši gasilci pa so ob pri-
ložnosti dobili še odlikovanja in priznanja.
Zgodovina gasilstva v Bišu
sega v leto 1876, po besedah se-
danjega predsednika Manfreda
Jakopa pa tudi v teh časih nadal-
jujejo svoje poslanstvo. Prav
odprtost in preprostost gasilske
organizacije dajeta društvu ug-
led, še posebej pa je to čutiti v
zadovoljstvu članov in članic. V
GD jih imajo po zadnjih podat-
kih več kot 220 in po številu so-
dijo v sam slovenskih vrh. Poleg
tega je PGD Biš 14. najstarejše
društvo v Sloveniji. O začetkih
gasilstva v kraju, o napredku ga-
silske organizacije in članstvu je
domačin Danilo Muršec s sode-
lavci zbral v krajši publikaciji z
naslovom Gasilstvo skozi čas.
Slavje biških gasilcev je bilo še
slavje vseh gasilcev Gasilske zve-
ze Ptuj, saj so ti praznovali 22.
dan gasilcev. Franc Simeonov,
predsednik ptujske gasilske zve-
ze, je poudaril, da je zgodovina
gasilstva v naših krajih bogata in
da je nadaljevanje te tradije
lahko vsem le v ponos. Med dru-
gim je povedal: "Čeprav so se
gasilska vodstva v društvih veli-
kokrat zamenjala, pa to ni vpli-
valo na ohranjanje tradicije ga-
silstva. Mnogo je posameznikov,
ki so se zapisali tej humani orga-
nizaciji, in verjetno se nam glede
na število mladih članov ni po-
trebno bati za gasilstvo nasploh.
V ptujski zvezi imamo 63 pros-
tovoljnih gasilskih društev, 5719
članov in članic, društva pa pre-
morejo kar 129 različnih gasil-
skih vozil."
Vili Tomat, podpredsednik
Gasilske zveze Slovenije, je na
slovesnosti poudaril, da si danes
brez moderne opreme in tehnike
skoraj ne moremo zamisliti na-
predka gasilstva, saj bi bili brez
tega rezultati le polovični. O po-
menu gasilske organizacije v
občini Destrnik - Trnovska vas
je govoril tudi tamkajšnji župan
Franc Pukšič.
Poleg mnogih vodilnih mož iz
gasilske organizacije so bili na
slovesnosti v Trnovski vasi tudi
Ivan Sisinger, poslanec držav-
nega zbora, ptujski podžupan
Ivan Jurkovič ter predstavniki
mariborske gasilske zveze.
T. Mohorko
Mimohod gasilcev na slovesnosti v Trnovski vasi
Gasilci so preizkusili 120 let staro lenarško brizgalno
GERECJA VAS
Blagoslovitev
zvonika
Na slovesni blagoslovitvi zvona in zvonika v
Gerečji vasi, kjer se je zbralo več kot tisoč ljudi iz
okolice, je mariborski pomožni škof Smej blagos-
lovil ta objekt.
Slovesnost se je začela z zab-
avnoglasbenim programom, v
katerem so nastopili trio Škor-
ci, pevski zbor iz Taluma Ki-
dričevo, cerkveni pevski zbor
iz Kungote ter folklorna sku-
pina iz Lancove vasi. Po zabav-
nem delu slovesnosti je sledila
maša z blagoslovitvijo.
Zvon in zvonik sta delo aka-
demskega kiparja Viktorja
Gojkoviča s Hajdine. Prebival-
ci Gerečje vasi in Kungote so
hkrati obnovili še kapelo Ma-
rije Brezmadežne.
Denar za projekt, ki je stal
milijon štiristo tisoč tolarjev,
so v večini zbrali prebivalci
Gerečje vasi in Kungote.
Gabrijela Milošič
Na slovestnosti se je zbrala množica ljudi.
PTUJ / konec štiriletnega dela
begunskega centra
Center od iutri zaprt
Begunski center na Ptuju, ki je začel delovati 13. maja
1992, bodo 26. julija dokončno zaprli. Še maja letos je v
njem živelo 118 beguncev, a so se v dveh mesecih vrnili
v svojo domovino ali se preselili v večje centre - v Celje,
Ljubljano, Maribor, ki bodo delovali do konca tega leta,
nekateri pa so se odpravili v zahodnoevropske države.
Po besedah Tatjane Serdinšek, ki vodi ptujski center zadnje
leto in pol, v centru ni prihajalo do večjih incidentov. Beguncem
je bilo omogočeno šolanje otrok ter zagotovljena zdravstvena in
psihološka oskrba. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in sprosti-
tev, saj so za begunce na Ptuju nastopale razne glasbene skupine,
obiskovali so jih umetniki Idriarta, otroci pa so odhajali tudi na
letovanja v Italijo, kar so omogočili razni donatorji.
Gabrijela Milošič
18 - PO NASlH KRAJIH
25, JULIJ 1996- TEDNti
BORL / IZTEKEL SE JE MEDNARODNI FESTIVAL IDRIART
VzpositMvimo nov odnos do nortnf^
že drugo poletje je grad Bori
zaživel, V objemu njegovih si-
cer razpokanih zidov, brez šip,
elektrike, notranje opreme in
drugega udobja, po katerem je
slovel ta lei)otec na obronkih
Haloz, je minuli teden potekal
12. mednarodni poletni festival
Idriart pod naslovom Ekologija
čutov. Okrog 160 - 200 ude-
ležencev tega interdisciplinar-
nega mednarodnega festivala
je prišlo iz različnih držav in si
v njem uredilo improvizirane
predavalnice.
Tako so dokazali, da z upor-
abo kančka domišljije in veliko
dobre volje dobijo še lako
zapuščeni prostori nov videz,
predvsem pa je važno to, kaj se v
njih dogaja. Kot smo že poročali,
so umetniki, znanstveniki ter
drugi ves teden ustvarjali v okvi-
ru različnih delavnic, seminar-
jev, okroglih miz ter individual-
nih pogovorih. Na petkovi novi-
narski konferenci je Miha
Pogačnik, duhovni oče Idriarta,
oznanil tudi t. i. borlsko dekla-
racijo '96. Med drugim je pove-
dal, da je ta deklaracija, ki nosi
naslov Rešimo naše čute, krona
vsega tistega, kar so udeleženci
snovali v teh dneh.
Vsebinski del deklaracije se
ukvarja predvsem z ugotovitva-
mi, da sta razvoj in izoblikovan-
je čutnih sposobnosti pri odras-
lih, še posebej pa pri otrocih v
veliki meri ogrožena. Idriartovci
v nadaljevanju deklaracije razvi-
jajo teze o tem, na kakšen način
in s čim vse bi to preprečili in
prvo rešitev za ohranjanje čutov
vidijo v tem, da bi morali izobli-
kovati poseben pedagoški pros-
tor, v katerem bi razvijali čute
ter jih negovali. Idealno bi lahko
to uresničili z vzgojo ob pomoči
umetniške dejavnosti, saj je
umetnost naboljša pot do social-
ne kulture zaznavanja, ter s pra-
vilnim dojemanjem in spreje-
manjem medijev. Miha
Pogačnik je še dejal, da imajo
idriartovci izredno razvit smisel
za ekologijo in umetnost, ter po-
vedal, da je deklaracija nastala
tudi iz nuje, kajti na svetu ni
omrežja, ki bi prizadevanje so-
dobnega človeka skušalo poveza-
li v organizacijo, katere začetek
je borlska deklaracija. Z njo
bodo pričeli zbirati po Evropi in
drugod podpise za zakonski akt,
ki bi ščitil človekove čute.
NA BORLU VRSTA
KULTURNIH IN DRUGIH
PRIREDITEV
Z zaključnim koncertom
Mihe Pogačnika in avstralske
umetnice Diane Baker so v sobo-
to sklenili tiidi kulturni del teh
prireditev. Čez dan so zaigrali
tamburaši iz Cirkulan, zaplesali
člani folklorne skupine Bol-
nišnice Ptuj in počasi so tudi zu-
nanji obiskovalci začeli spozna-
vati, kako kvalitetne glasbenike
gostimo v naših krajih. Priredit-
ve so bile izjemno dobro obiska-
ne in ob petkovi predstavitvi ne-
palske kulture je bila viteška
dvorana borlskega gradu prete-
sna. Enkratno doživetje je bilo
tudi prejšnjo sredo, ko je na no-
tranjem dvorišču gradu nastopil
simfonični orkester RTV
Ljubljana, solist pa je bil svetov-
no znani violinist Miha
Pogačnik.
Tako smo lahko vsi navzoči
občutili ponovno obujeno dušo,
ki jo sicer zapuščenemu gradu
vračajo umetniki. Občutili smo
del tega, na kar je Marko
Pogačnik opozoril že prvi dan,
in sicer pomen prostora, v kate-
rem stoji grad Bori, njegove vi-
talne energijske vrednote in du-
hovne vrednote teh krajev. ^
je namreč prostor, kjer
zvezdni svet približa zemeljsj
mu, je kraj, kjer je mog(
združevati duhovno in teleji
Vsi, ki prihajajo iz oddaljuj
delov sveta, to vedo, mogoče
bomo domačini zaznali to p,
ob kulturnih prireditvah.
Tekst in fotografije:
Mariia Slodnj,
Nekateri so prenočevali na Ptuju, drugi v Podlehniku,
nekateri pa so si ob vznožju grajskega hriba postavili šotore
Vsak dan zjutraj In zvečer so si umetniki prizadevali za lepši
videz gradu
Plesalca iz Nepala
Delavnica, ki jo je vodil dr. Friderich Glasi, govorili pa so
konfliktih v skupnostih in skupinah
Nastop simfoničnega orkestra RTV Slovenije in solista Mih
Pogačnika
SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI
Konec preteklega tedna je Slo-
venija dobila svojega petega zu-
nanjega ministra, čeprav nekate-
ri govorijo samo o štirih. Po-
zabljajo namreč, da je nekaj časa
(po odstopu Lojzeta Peterleta)
opravljal dolžnosti zunanjega
ministra tudi premier dr. Janez
Drnovšek.
Novi zunanji minister dr. Da-
vorin Kračun prihaja z maribor-
ske univerze, vendar pa v sedanji
vladi ni neznanec, saj je vse do
velike kadrovske rošade znotraj
koalicije LDS-SKD-ZLSD do
konca januarja 1995 vodil mi-
nistrstvo za ekonomske odnose
in razvoj. Hkrati je dr. Kračun
tudi predsednik vladnega eko-
nomskega sveta. Dr. Davorin
Kračun je bil v državnem zboru
izvoljen za zunanjega ministra s
33 glasovi, proti pa je bilo 30
poslancev.
OD RUPLA DO PETERLETA
IN THALERJA
Prvi "osamosvojitveni" zunan-
ji minister Slovenije je bil dr.
Dimitrij Rupel, ki ima mnoge
nesporne zasluge za diplotpatski
proboj Slovenije v Evropo in
svet. Nezaustavljivi Rupel je
odprl izjemno veliko pomemb-
nih mednarodnih vrat, čeprav so
se včasih zdele njegove akcije
vnaprej neuresničljive, brezup-
ne, nerealne, tudi avanturis-
tične. Ruplova samozavest in
vztrajnost je pri tem nedvomno
igrala odločilno vlogo.
Drugega slovenskega zunanje-
ga ministra Lojzeta Peterleta
(predsednika	Slovenskih
krščanskih demokratov) je čaka-
lo zahtevno obdobje utrjevanja
in potrjevanja slovenske samos-
tojnosti, tudi prek slovenskega
vključevanja v evropske asocia-
cije. Peterle se je intenzivneje
usmeril tudi proti državam zu-
naj Evrope, kar v načelu sploh ni
bilo slabo, vendar pa je zaradi
svojih "svetovnih turnej" doživel
doma kar nekaj ostrih kritik, ki
se jim je pridružil tudi premier
Drnovšek. Posebno (protislov-
no) vlogo je Peterle odigral pri
stikih z Italijani, še zlasti pa ob
pripravi tako imenovanega og-
lejskega dokumenta o odnosih
med Slovenijo in Italijo in o po-
teh odpravljanja odprtih
vprašanj med obema državama.
Nasprotniki Peterletu očitajo, da
je v teh pogajanjih preveč
popuščal in deloval na svojo
roko, brez soglasja vlade in pre-
miera dr. Drnovška. Peterle pa
te očitke še zdaj zavrača in še na-
prej poudarja, da ni deloval sa-
movoljno. Prav tako zatrjuje, da
bi bila cena, ki bi jo morala
plačati Slovenija Italiji za svojo
vključitev v pridruženo članstvo
Evropske unije z oglejskim spo-
razumom, najnižja. Vendar pa je
zanimivo, da Peterle (vsaj
navzven) kot zunanji minister ni
odstopil zaradi oglejskih in dru-
gih zunanjepolitičnih nespora-
zumov znotraj vladajoče koalci-
je, ampak v protest zaradi izvo-
litve liberalca Jožeta Školča za
predsednika državnega zbora.
Po odstopu Hermana Rigelnika
(LDS) so namreč krščanskih de-
mokrati za novega predsednika
predlagali človeka iz svoje stran-
ke, liberali pa o tem niso hoteli
slišati.
Zoran Thaler bo ostal v "zgo-
dovini" kot zunanji minister, ki
ga je državni zbor odstavil po-
tem, ko je uspešno zaključil za-
pleten in dolgotrajen proces slo-
venskega vključevanja v Evrop-
sko unijo, kar je ob začetku svo-
jega mandata tudi proklamiral
kot svojo prednostno nalogo.
Thaler, ki je prišel na mesto zu-
nanjega ministra kot predsednik
parlamentarnega odbora za
mednarodne odnose, se ni ravno
proslavil z dobrimi stiki s parla-
mentom. Malodane vse poslance
pa je "presenetil" z ostrim in po-
lemičnim govorom o spreneve-
danju in dvolični igri pri sloven-
skem vključevanju v Evropo.
Zorana Thalerja so opoziciji po-
magali zrušiti tudi Peterletovi
krščanski demokrati in še ne-
davni koalicijski zavezniki LDS
iz Združene liste.
O kratki Drnovškovi "zunan-
jepolitični epizodi" ni kakšnih
posebnih znamenj, le iz vrst Slo-
venskih krščanskih demokratov
je kdaj pa kdaj slišati privoščlji-
ve glasove, da kot zunanji minis-
ter ni pokazal nič.
"PODRUŽBLJANJE"
DRNOVŠKA IN NJEGOVE
ODGOVORNOSTI
Izvolitev dr. Davorina
Kračuna nedvomno pomeni
umiritev za razgreto slovensko
politično sceno. Sicer pa so ne-
sporazumi v zvezi z iskanjem
novega zunanjega ministra v
marsičem presegli okvire "nor-
malnega".
Predvsem so v zadnjih lednih
nekateri strankarski prvaki na
veliko "podružbljali" Drnovška
in njegovo opredeljevanje za no-
vega zunanjega ministra. Na tre-
nutke se je zazdelo, kot da ne
živimo v pluralističnem stran-
karskem sistemu, saj so se nena-
doma vsi čutili odgovorne in po-
klicane, da sodijo o tem^ kateri
kandidat za zunanjega ministra
ni pravi.
Seveda je razumljivo, da zno-
traj koalicije "kupčkajo" za naju-
streznejšo osebnost. Vendar pa
tokrat to očitno sploh ni bilo
najpomembnejše. Kritične izja-
ve iz posameznih strank so v
marsičem zasenčile koalicijsko
dogovarjanje in razmeroma hi-
tro sporazumevanje. Kot da bi
bili v starih časih, v času stare
SZDL, ko so se vsi (po takrat-
nem sistemu) čutili poklicane in
odgovorne za glas in mnenje o
novem zunanjem ministru, o no-
vem predsedniku vlade, ko no-
silci posameznih ključnih funk-
cij in direktorji niso mogli sami
izbirati svojih najbližjih sodel-
avcev, kar je ustvarjalo čudne
zveze in čudna neskladja.
Vsekakor je temeljna pravica
mandatarja, da si sam izbira eki-
po in ministre, s katerimi nosi
odgovornost za delovanje vlade.
Če se je premier dr. Drnovšek
odločil za dr. Davorina Kračuna,
s tem prevzema nase vse dobre, a
tudi morebitne slabe strani
takšne odločitve. Zakaj so stran-
ke, ki se sicer o vrsti pomembnih
zunanjepolitičnih vprašanj ne
znajo (in nočejo) poenotiti, to-
krat nenadoma čutile tolikšno
skrb in odgovornost za "profil"
novega zunanjega ministra? Za-
kaj so proti Kračunu vpili tudi
še potem, ko je prestal "zas-
lišanje" v odboru državnega zbo-
ra za mednarodne odnose? Tisti,
ki so zrušili dosedanjega zunan-
jega ministra Thalerja, so nena-
doma njega jemali za merilo
(ne)kvalitete njegovih predhod-
nikov in naslednikov. Tako smo
lahko slišali, da je bil Thaler slab
zunanji minister, Peterle pred
njim še slabši, Kračun pa naj bi
bil nekaj približno takšnega kot
Peterle (Zmago Jelinčič, pred-
sednik Slovenske nacionalne
stranke). Ne gre za to, da bi mo-
rali Kračunu vsi ploskati. Konec
koncev sta tako Drnovšek kot
Kračun s slabo uvodno predsta-
vitvijo pred nekaj tedni poskrbe-
la za vrsto možnih ugovorov.
Kračun z nespametnimi primer-
javami s Kissingerjem,
Drnovšek pa s pozivanjem na
"državotvornost" pri glasovanju
o novem ministru. Če je
Drnovšek pozival na "državot-
vornost" vse stranke, ne samo
koalicijskega partnerja, potem bi
seveda moral poskrbeti 'za vse
drugačno dogovarjanje med
(vsemi) strankami o novem zu
nanjem ministru.
"MORALNI" PROBLEMI ZLSl
Seveda pa je zanimivo, s čii
vse so se ukvarjali tisti, ki so m
sprotovali Kračunovi kandida
turi in izvolitvi za zunanjega mi
nistra. V Združeni listi so dejali
da Kračuna ne bodo podprli ii
"načelnih razlogov", ker sta Sf
menda šla LDS in SKD sp«
"kadrovske igrice", kot da ka
drovske igre ne bi bile sestavni
del vsake politike in delovanji
vsake koalicije. Združeno listo)'
očitno tudi bolj kot samega
Kračuna skrbelo "moraln«
vprašanje", češ da se je Drnovšek
Kračuna pred nedavnim v vla'''
že "grdo" odrekel, zdaj pa ga vaC'
jo spet vleče. Smešno. V Dem«^
kratski stranki mislijo, da dr
Kračun ni človek, ki bi uvajal
nov način vodenja zunanje po'*'
tike, temveč bo zgolj nadalje^^
zunanjo politiko, ki bo nastajal|
kabinetu predsednika vlade. ^
se ni še nedavno tega v SlovenU'
na veliko govorilo o škodljivo«"
dvotirnosti slovenske zunanl^
politike in neusklajenosti ^
nanjepolitičnih potez med p^^
sednikom vlade in zunanjim
nistrom? Eden izmed
narjev Socialdemokratske str^^
ke pa je kratkomalo zapisal) ^
gre v Kračunovem primež
resnici za neresen
Drnovšl^''^
predlog".
Jak Kopri^'
i
ifEDNIK -25.jum i996
PO NAŠIH KRAJIH - 19
^UTOMER, ORMOŽ, PTUJ / oskrba z vodo
feče mni^ iečcv votBia
, vendar tokrat ne pod kakšnim kamnitim mostičkom, ampak povsem
jjgpoetično, skozi vodomer namreč. Ljudje smo zares čudna bitja. Vsako
jtvar cenimo šele, ko nam je primanjkuje ali pa ko nas pošteno udari po
jepu* To ^^ i® zgodilo tudi z vodo. Tako sama po sebi umevna se nam
jdi, da o njej doslej nismo veliko razmišljali. Še posebej ne takrat, ko
sttio cele nedelje umivali avtomobile in vsak večer skrbno zalili svoj vrt
gli celo njivo.
i^ove cene so vodo marsikateremu uporabniku pošteno
in morda bomo poslej l njo drugače ravnali,
poglejmo, kako so v posameznih občinah preskrbljeni z
vodo in koliko stane. O oskrbi z vodo sem se pogovarjala
i Jerico Mlinarič^ vodjo oddelka za gospodarske javne
službe v Ljutomeru, Vilijem Trofenikom, županom
občine Ormož, in Stanislavom Napastom, vodjo oddelka
ja okolje in prostor v mestni občini Ptuj.
TEDNIK: Kako se občina
oskrbuje z vodo?
J. Mlinaric: V občini imamo
javna vodna zajetja. Največje
in najkvalitetnejše je v Lokav-
cih, ki smo ga pravkar rekon-
struirali. Nekoliko manjše je
zajetje na Moti, ki oskrbuje z
vodo tretjino občine, in še ne-
kaj manjših vaških zajetij. Tudi
ta zajetja so zelo dobro oskrbo-
vana, sanitarno-tehnično preg-
ledana in zagotavljajo neopo-
rečnost vode. Del občine pa
dobiva vodo iz ormoškega sis-
tema.
V. Trofenik: Več kot 90 od-
stotkov prebivalcev občine je
preskrbljeno iz javnega vodo-
vodnega omrežja. Vodo dobi-
vamo iz zajetja pri Veliki Ne-
delji, kjer vso pridobljeno
vodo tudi čistimo. Po
očiščenju potuje voda v cen-
tralni zbiralnik na Hajndlu,
potem pa se črpa po stolpnih
rezervoarjih.
S. Napast: Mestna občina
Ptuj se v celoti oskrbuje z vodo
preko komunalnega podjetja iz
vodnega črpališča v Skorbi.
TEDNIK: Zadostuje obsto-
ječi sistem potrebam po vodi
v občini?
J. Mlinarič: Sistem ne za-
dostuje občinskim potreba.
Približno tretjina občine je sla-
bo preskrbljena z njo. Zato je
voda v naši občini prioritetne-
ga značaja. V naslednjih sed-
lih letih nameravamo celotno
občino pokriti z javnimi vodo-
vodi in zagotoviti ustrezno
preskrbo.
V. Trofenik: To je odvisno od
porabe. Zadostuje v normalnih
vremenskih razmerah, ko se
voda ne uporablja za potrebe
'2ven gospodinjstev in gospo-
'^arstva. Ob konicah je sistem
"a robu zadovoljevanja potreb,
■^^r dotok v večini studencev
P3da. Sistem zagotovlja 50 li-
Jrov vode na sekundo, da bi
lahko brez skrbi, pa bi po-
trebovali med 90 in 100 litov
sekundo. Za ureditev raz-
H^er je potrebno zagotoviti za-
dostne količine vode na izviru,
l^ar nameravamo storiti s pro-
'el^tom umetnega bogatenja
Podtalnice. Za prvo fazo so že
^Ugotovljena sredstva v višini
" rnilijonov tolarjev.
S- Napast: Sistem popolno-
X ^ Zadostuje našim potrebam,
e več, precej vode iz naših
^'■Pališč odteče po pipah v so-
^^njih občinah izven bivše
^pine Ptuj, zlasti v Lenart in
^ arse. V celoti pa oskrbujemo
yodo tudi vse dele bivše
%nePtuj.
Imate urejeno ka-
'^acijo, čistilno napravo?
J- Mlinaric: Kanalizacijski
tem je zgrajen le v mestu
^^^tomeru, pa še ta je precej
'^^ian, zato ga rekonstruira-
mo. V naslednjih sedmih letih
bi morali zgraditi kompleten
kolektorski sistem in tudi čis-
tilno napravo. Najkvalitetneje
je ta problematika rešena v na-
selju Veržej.
V. Trofenik: V Ormožu je
komunalna čistilna naprava, ki
je bila zgrajena ob tovarni slad-
korja. Obratovati je pričela
lani. Počasi nanjo priključuje-
mo uporabnike. Nanjo so že
priključeni uporabniki iz obrt-
no-industrijske cone, vzhod-
nega dela mesta in dela naselja
Hardek. Rekonstrukcija čistil-
ne naprave je bila financirana
iz sredstev emisije občinskih
obveznic, zato nastajajo neka-
tere obveznosti, ki znašajo 10
milijonov tolarjev.
S. Napast: Imamo zgrajeno
čistilno napravo, ki ima do-
voljšnje zmogljivosti, da
prečistimo celotno kanalizaci-
jo. V nekaterih delih mesta ka-
nalizacija še ni zgrajena, po-
dobno kot tudi ne v primest-
nih četrtih.
TEDNIK: S kakšnimi taksa-
mi je obremenjena cena
vode?
J. Mlinarič: Vodarina znaša
v gospodinjstvih 51,50 tolarjev,
na to ceno pa je vezana še
vzdrževalnina, ki je oblikova-
na za vzdrževanje vodovodnih
naprav - hišnih priključkov,
hidrantov in vodomerov. Ko-
munalna taksa je oblikovana v
višini 14,4 tolarja na kubik
vode v naseljih, kjer ni kanali-
zacije, kjer je kanalizacija zgra-
jena, pa taksa znaša 17,28 tolar-
jev, vodna povračila pa znašajo
4,8 tolarjev na kubik. Takse
imajo namensko porabo. Ko-
munalna taksa je namenjena
prečiščevanju odpadnih vod in
jo vlagamo v izgradnjo čistilne
naprave Veržej in kanalizacije
v Ljutomeru.
V. Trofenik: Porabnik pitne
vode plačuje 30 tolarjev takse
za investicije na področju
oskrbe z vodo in 20 tolarjev
prispeveka za investicije na po-
dročju zbiranja in čiščenja od-
plak. K temu je treba prišteti
še državno ekološko takso v
višini 11,43 tolarjev in 4,8 to-
larjev vodnih povračil na ku-
bik vode. Tisti uporabniki, ki
so priključeni na čistilno na-
pravo, pa plačujejo še stroške
čiščenja v višini 95 tolarjev.
S. Napast: Takse lahko raz-
delimo v dva sklopa. Nove tak-
se, ki veljajo od 1. januarja
1996 in so bile uvedene z ured-
bo ministrstva za okolje in
prostor. To so takse za obreme-
nitv okolja in znašajo 4,44 to-
larjev na kubik vode v naseljih,
kjer so priključeni na čistilno
napravo in kanalizacijo, 17,28
tolarjev, kjer je le kanalizacija
brez čistilne naprave, in 14,25
tolarjev na kubik vode v naselj-
ih, kjer ni ne enega ne drugega.
Vodni prispevek znaša 4,8 to-
larjev na kubik vode. Drugi
sklop taks je sprejela občina,
predvsem za razširjeno rapro-
dukcijo. Veliko od tega smo
porabili za globinske vodnja-
ke, ki izboljšujejo kavaliteto
vode, tako da sedaj v teh črpa-
liščih ni več prekomernih
količin nitratov. Uporabniki
plačujejo 10,25 tolarja za enos-
tavno reprodukcijo, 12 tolarjev
za vzdrževanje sistema in 35
tolarjev na kubik vode za no-
vogradnje. V bivših občinah se
te številke spreminjajo glede
na njihov program.
TEDNIK: Če potegnete črto
pod vse te številke, koliko sta-
ne kubik vode brez davkov,
prispevkov, taks in koliko z
vsemi dodatki?
J. Mlinarič: Kubik vode z
vsemi prispevki stane v Ljuto-
meru 70,25 tolarja. Na to se
veže fiksni strošek vzdrževal-
nine, ki znaša v gospodinjstvih
206,63 tolarjev. Pri porabi 10
kubikov je cena okrog 920 to-
larjev. Čista cena vode bo od 1.
avgusta 50,51 tolarjev za ku-
bik.
V. Trofenik: Uporabniki, ki
niso priključeni na čistilno na-
pravo, plačujejo 121,43 tolarje
za kubični meter vode, uporab-
niki, ki so priključeni na čistil-
no napravo, pa 216,43 tolarjev.
To je na videz dosti, vendar se
bomo morali navaditi na
srednjeevropske razmere, kjer
je čiščenje tudi do desetkrat
dražje od vode. Čista cena vode
je 55,20 tolarjev za kubik.
S. Napast: Na Ptuju imamo
tri vrste cen za vodo. 108,63 to-
larjev plačujejo uporabniki, ki
imajo urejeno kanalizacijo in
so priključeni na čistilno na-
pravo, 121,47 tolarjev uporab-
niki, ki imajo urejeno le kana-
lizacijo, in 118,74 tolarjev za
kubik vode tam, kjer ni ne ka-
nalizacije in ne čistilne napra-
ve. Čista cena vode je 42,14 to-
larjev za kubik.
viki klemenčič
ZAVRH / SREČANJE ROJAKOV IZ LIECHTENSTEINA
Lepo /e, če le iakajo prijatelji
Rojaki in slovenski prijatelji se radi družijo tako v domovini kot v Liechtensteinu
V času dopustov pride v Slo-
venijo mnogo rojakov, ki živijo
v tujini. V nedeljo je bilo v
Zavrhu v Slovenskih goricah
srečanje tistih Slovencev, ki jih
je življenjska pot zanesla v si-
cer majhno kneževino Lie-
chtenstein. Slovenci so pred
leti tam ustanovili svoje
društvo dr. Franceta Prešerna,
ki ga vodi rojak Janko Kram-
berger.
Srečanje se je pričelo z mašo
na prostem slovenskega duhov-
nika in voditelja slovenske misi-
je v Švici patra Roberta Pod-
gorška. Ta je med drugim govo-
ril o grenkih izkušnjah naših lju-
di, ki živijo po svetu. Ti naj-
večkrat najdejo delo in zaslužek,
le malo pa jih je ob vsem tem za-
dovoljnih ter srečnih. Mnogo
Slovencev zaradi takšnih ali dru-
gačnih okoliščin prevzame tuje
državljanstvo in tako pozabi na
svoje slovenske korenine. V tuja
da pa korenine le težko poženejo
in tako izgubijo občutek pripad-
nosti. Ob koncu je še poudaril,
kako nujno je, da se vzdržujejo
prijateljski odnosi med Slovenci
v domovini in tujini. Slovenska
Cerkev prav zaradi tega že več let
posveti prvo nedeljo v juliju
srečanju vseh tistih Slovencev,
ki živijo izven naše domovine.
Mašo je spremljal mešani pev-
ski zbor Kulturnega društva Mol
iz Lenarta pod vodstvom Irene
Sabler. Rojake je pozdravil tudi
lenarški župan dr. Slavko
Kramberger in povedal, da
bodo prijateljsko pogodbo ob
800-letnici mesta Lenart podpi-
sali ob drugi priložnosti. Nasto-
pile so tudi Liikarce iz Dornave,
prišlo pa je še mnogo slovenskih
prijateljev.
Ob tej priložnosti so posadili
lipo, ki jo je na balkonu v Lie-
chtensteinu vzgojil rojak Janko
Kramberger, in ta naj bi kot sim-
bol slovenstva še utrdila prija-
teljske odnose med domačini in
Slovenci iz tujine. V idilčnem
okolju in v domačem vzdušju so
se nato pogovarjali, plesali in
obujali spomine na svoje
otroštvo. Mnogi rojaki se bodo
nedeljske prireditve spomnili
tudi takrat, ko občutijo kot tujci
senčne strani tujine.
M. Slodnialc
Lipa, ki so jo vzgojili v tujini, naj požene močne
korenine v domačih tleh
KOG, GORNJI KUUČAROVCI / volitve
Tokrat uspešno
v nedeljo so na štirih voliščih krajevne skupnosti Kog iz-
vedli nadomestne in naknadne volitve za člane sveta kra-
jevne skupnosti. Za nadomestnega člana sveta je bil iz-
bran Ivan Kutnjak (SLS) s 317 glasovi od 776 volilnih
zavezancev.
Naknadne volitve so bile iz-
vedene zaradi premajhnega
števila članov sveta, potem ko
so na prvih volitvah nekatere
stranke napačno vložile svoje
kandidature. Izvoljena sta bila
Anton Bolkovič (LDS) s 378
in Stanko Prapotnik (LDS) z
218 glasovi. Kot zanimivost
morda podatek, da so na
volišču Gomila, kjer so prve
volitve bojkotirali, tokrat vo-
litve končali že kmalu po 12.
uri, saj je bila udeležba 100-od-
stotna. Na volišču Kog -
Lačaves je bila volilna ude-
ležba 51,39-odstotna, v Ja-
strebcih 59,29, na Vitanu in v
Odrancih pa 56,16-odstotna.
Volili so tudi v Gornjih
Ključarovcih, v krajvni skup-
nosti Sv. Tomaž, kjer je 87 vo-
lilnih zavezancov oddalo 56
glasov. Volilna udeležba je
znašala 64,36 odstotka, kar je
nekoliko pod pričakovanji,
morda tudi zato, ker je nastopil
le en kandidat. Za člana sveta
je bil izvoljen Alojz Meško
(SLS).
vk
OD TOD IN TAM
JURŠINCI • Praznik
gospodinj
Članice Društva gospodinj iz
Juršincev bodo v soboto, 21.
julija, pripravile prvi Go-
spodinjski praznik V
družbo so povabile tako go-
spodinje kot tudi gospodinjce,
vse tiste, ki jim je gospo-
dinjsko delo v ponos. Poseb-
no povabilo imajo tokrat
juršinske gospodinje še za vse
Marte, kajti sv. Marta, za-
vetnica gospodinj, goduje v
ponedeljek. Juršinčanke so
za praznik pripravile kultur-
ni program, razstavo krmnih
dobrot in gospodinjskih pri-
pomočkov. Poleg nastopa
Veselih Slavčkov bo v zab-
avnem večeru mogoče spoz-
nati še nekatere gostujoče go-
spodinje iz okoliških krajev.
TM
TRNOVSKA VAS # Pol
stoletja lovcev
V soboto, 21. julija, ob 16.
uri bo osrednja prireditev ob
50-letnici Lovske družine
Trnovska vas, ki šteje 35 lov-
cev, gospodari pa z 2400
hektarji lovišča. Ob prazno-
vanju so pripravili zloženko,
v kateri so predstavili delo-
vanje družine. V sobotnem
programu sodelujejo rogisti
ZLD Ptuj, lovski oktet iz
Voličine in učenci po-
družnične šole Mladika
Trnovska vas. Po končani
osrednji prireditvi bo lovska
veselica z ansamblom Ajda.
Z. Šalamun
20 - OD TOD IN TAM
25. JULIJ 1996- TEDNIH
VOLiČINA/zlati lovski jubilej
osprediu skrb la varstvo narave
IZDALI ZAJETNO DRUŠTVENO KRONIKO IN PODELILI PRIZNANJA ZASLUŽNIM
ČLANOM LD VOLIČINA, KI SODI MED STAREJŠA DRUŠTVA V OBČINI LENART
Minula sobota je bila v Veličini v Slovenskih goricah v
znamenju praznovanja 50-letnice ustanovitve in
uspešnega delovanja domače lovske družine. Ob jubileju
seje zbralo veliko lovcev in prijateljev zelene bratovščine
od blizu in daleč. Prišli so predstavniki družin iz le-
narškega lovsko-gojitvenega bazena, v okviru katerega
voličinski lovci skrbijo za naravne razmere za divjad. Po-
leg lovcev je prišlo še veliko kmetov in krajanov Voličine,
ki z lovci tesno sodelujejo.
Zbrane je pozdravil starešina
LD Milko Čuček, v kulturnem
programu pa so sodelovali prek-
murski lovski rogisti, lovski ok-
tet LD Voličina in ženski nonet
KUD Voličina pod vodstvom
Boža Čobca. Podelili so lovska
odlikovanja in priznanja, praz-
novanje pa sklenili z velikim
družabnim srečanjem pri lov-
skem domu Voličina.
Tako kot v drugih LD, ki letos
praznujejo zlate jubileje, so tudi
v Voličini izdali zajetno društve-
no kroniko, ki jo je uredil Fran-
ci Omik. Kronika je dragocen
prispevek k poznavanju zgodo-
vine slovenskega lovstva v os-
rednjih Slovenskih goricah in
tudi prispevek h krajevnemu
zgodovinopisju, saj prinaša veli-
ko dragocenih podatkov o živl-
jenju na območju današnje KS
Voličina med obema svetovnima
vojnama, predvsem pa v času po
drugi svetovni vojni.
V kroniki, ki jo bogati slikovno
gradivo, lahko preberemo, da se-
gajo korenine organiziranega
lovstva na območju Lenarta v
dvajseta leta tega stoletja. Veliko
zaslug za razvoj je imel dr. Milan
Gorišek, znani odvetnik in sta-
rosta sokolskega društva iz Len-
arta. Na območju Voličine so
bili takrat lovski zakupniki Ivan
Muršak, Janez Čuček, Karel
Korošec in Ivan Krajnc. Najsta-
rejša fotografija, ki priča o tem,
da je imel lov na območju
današnje LD Voličina veliko
pristašev, sega v leto 1934, naj-
starejši dokument o nastajanju
lovske organizacije na območju
takratnega Ruperta v Slovenskih
goricah pa ima datum 13. maj
1946. Takrat so Slovenskemu
lovskemu društvu Maribor
poročali o ustanovitvi LD za
okraj Sv. Rupert v Slovenskih
goricah.
Nato sta na območju Voličine
delovali dve družini - Selce in
Voličina, a sta se kmalu združili
v eno s skupnim imenom Zavrh.
Leta 1954 so se preimenovali v
LD Voličina in pod tem ime-
nom uspešno delujejo še danes.
Imajo 62 članov in gospodarijo z
značilnim nižinskim loviščem, v
katerem je gospodarsko naj-
važnejša vrsta divjadi srnjad. Po-
sebno skrb namenjajo mali div-
jadi - jerebicam, zajcem, faza-
nom in racam. Sadijo krmne nji-
ve in remize ter skrbijo za zim-
sko krmljenje. Imajo lep lovski
dom, sodobno strelišče za glinas-
te golobe ter več lovskih prež in
krmišč. Sodelujejo z drugimi
društvi in se vključujejo v turis-
tična prizadevanja KS Voličini
in občine Lenart. Lovni turizen
je zelo razvit, tuji gostje radi prj,
hajajo v voličinska lovišča n;
srnjake. Večkrat so že gostili
naše zamejske rojake, člant
KPL Celovec. Njihov lovski ok.
tet se lepo uveljavlja na domači!
in tujih odrih.
M.Toj
Starešina Milko Čuček: "Krstim te v imenu sv. Huberta
boginje Diane (Iz kronike LD Voličina)
HARDEK/ prostovoljno gasilsko društvo
Ob 100'letniii delavania
Ob visokem gasilskem jubileju so se na Hardeku zbrali
številni gostje in domačini, ki so skupaj proslavili obletni-
co in 25. dan gasilcev.
Prisotne je najprej pozdravila
ormoška godba pod vodstvom
Slavka Petka, sledil pa je
svečani mimohod gasilcev in pa-
rada gasilskih vozil iz vse
občine. Prireditve so se udeležili
člani domala vseh gasilskih
društev ormoške občine.
Predsednik gasilske zveze Slo-
venije Emest E6ry je v svojem
nagovoru poudaril humano pos-
lanstvo gasilcev in pohvalil veli-
ke nabore, ki jih vlagajo v svoje
delo. Zupan Vili Trofenik je ga-
silcem ob njihovem jubileju čes-
tital in jim predal opremo za im-
pulzno gašenje. Ob tej priložnos-
ti so najzaslužnejšim gasilcem,
posameznikom in podjetjem po-
delili različna priznanja in pla-
kete.
Hardeški gasilci so se na svoj
praznik dobro pripravili. Temel-
jito so obnovili dom in nabavili
nov kombi za prevoz moštva ter
nekaj mask za gašenje v težkih
razmerah. Vse nove pridobitve
je blagoslovil ormoški župnik
Tone Košir.
Več iz stoletne zgodovine GD
Hardek preberite v prihodnji
številki Tednika.
KIDRIČEVO / gradnja mrtvašnice končana
Blagoslovitev v avgustu
Lani jeseni je župan občine Kidričevo Alojz Šprah položil
temeljni kamen za novo mrtvašnico v Kidričevem. V ta na-
men je prej služila kapela, ki je bila postavljena v spomin
padlim avstro-ogrskim vojakom iz 1. svetovne vojne. Ker
pa je ta skupaj z majhnim pokopališčem spomeniško varo-
van objekt, so se odločili za gradnjo mrtvašnice.
Predsednik gradbenega odbon
Jože Soršak je dejal, da je bila
mrtvašnica načrtovana že v času
krajevne skupnosti Kidričevo, a
ideje niso udejanili. Mrtvašnico
so pod nadzorom Vinka Vajta ii
Apač in kasneje Anice Dre-
venšek iz TDM-projekta Ptuj, ki
je urejal tudi vso dokumentacijo,
gradili prostovoljci iz Kidričeve-
ga, Njiverc in Strnišča. Končna
dela so opravila različna podjet-
ja, izbrana z javnim razpisom.
Občina Kidričevo se je hkrati 2
gradnjo mnvašnice lotila še ure-
janja pokopališča, kjer so
položili tlakovane kocke (pod-
jetje Podlesnik), urejanja zelenic
pa se bo v kratkem lotilo podjet-
je Revital, tako da bo do blagos-
lovitve mrtvašnice v avgustu vse
nared.
Gabrifela Milošič
SLOVENSKA BISTRICA/med pohorjem in halozami
Nove iurisiiine zloženke
Ker do napovedane predstavitve turističnoinformativnega centra občine Slovenska
Bistrica, ki deluje že od začetka letošnjega leta, kjer bi predstavili novo turistično
občinsko zloženko, vjuliju ni prišlo, so vsem časopisnim in radijskim hišam, ki s svojim
poročanjem spremljajo dogajanja v občini, poslali gradivo, ki so ga pripravljali z veliko
vnemo in ljubeznijo.
Zloženka je zamišljena kot mapa, v
kateri je v sliki in besedi predstavl-
jenih šest geografskih območij
občine Slovenska Bistrica, od os-
rednjega občinskega središča in
njegovih znamenitosti do pohor-
skih poti in obronkov dravskega
sveta, od Gromberga do železne ces-
te, oplotniške doline in sveta pod
Halozami in med njimi. Kasneje bo
temu kompletu dodana še karta
občine kot sedma zloženka, med-
tem ko bodo mnoge druge informa-
cije o občini zapisane še v osmi in
deveti, in če bo potrebno, tudi v nas-
lednjih zloženkah.
Pri izdelavi so imeli pri ZKO in v
gradu Slovenska Bistrica, kjer gra-
divo nastaja, kar nekaj težav, saj ni
bilo ne fotografskega in drugega
materiala. Tako so morali najprej
ustvariti obsežen fotografski arhiv
z okoli 2(XX) diapozitivi in fotogra-
fijami v vseh letnih časih ter šele
nato pristopiti k oblikovanju celo-
te. Občina je sicer hotela takšno
promocijsko gradivo izdati že v lan-
skem letu, vendar jim ni uspelo, pri
ZKO pa so to storili skupaj z
načrtnim fotografiranjem v re-
kordnem času dveh mesecev. Kot
so nam povedali, bo zloženka v jese-
ni natisnjena še v nemškem in ang-
leškem jeziku, dodana pa bo št; kar-
ta občine.
Kljub temu da mesto in občitui Slo-
venska Bistrica potrebujeta pri-
memo predstavitveno gradil'o in
turistične prospekte, saj do včeraj
ni bilo kaj prida uporabnega za te
namene, morda le nekaj razglcdnic
in kakšne komercialne kane, pa se
izdelovalci mape "Med Pohorjem
in Halozami" zavedajo, da z zapisa-
nim niso zadostili vsem okusom.
Kljub temu pa menijo, da je
pričujoče gradivo prvi tako obsežen
in dokaj dobro zaokrožen turis-
tičnopropagandni projekt, I i ga
mesto in občina Slovenska Bij trica
še kako potrebujeta. Sedaj bo šl o vse
dokaj lažje, saj so z ustanovitvi lo tu-
rističnoinformativnega centnt ust-
varjene možnosti za nekoliko Icom-
pleksnejšo predstavitev kultunioz-
godovinskih in turističnih zname-
nitosti v občini.
Kot obljubljajo pri ZKO občine
Slovenska Bistrica, bodo podrob-
nosti o občini, njene kulturne i n na-
ravne značilnosti temeljiteje opisa-
ne v vodniku občine Slovenska Bi-
strica.
Vida Topolovec
Some še teden dni ovi-
ran promet sredi Ptuiu
Že teden dni je promet na
križišču Slomškove, Raičeve in
ulice Ob Grajeni na Ptuju oviran
zaradi polaganja kanalizacije.
Tako bodo na mestno kanalizaci-
jo priključili hiše ob Maistrovi in
Erjavčevi ulici, ki so doslej odva-
jale svoje odpadke v greznice ozi-
roma v potok Grajena. Investicijo,
ki zajema tudi polaganje plinskih
cevi, vodi mestna občina Ptuj, iz-
vajalec del pa je Gradiš - Gradbeno
podjetje Ptuj. Promet bo v mestu
oviran še teden dni, rok za do-
končanje del pa je mesec in pol.
MZ
PTUJ / izsiljevalci po zaslisanju zopet na prostosti
Hoteli so IS tisoi mark
Kriminalisti UNZ Maribor in UNZ Slovenj Gradec so 11. julija aretirali v prostorih
zasebnega ptujskega podjetja Šega Vlada K, 38 let, iz Slovenj Gradca, Borisa B., 39 let,
iz Mislinje, Aleksandra M., 35 let, iz Slovenj Gradca in Miloša M., 25 let, iz Pameč. Čet-
verica Korošcev, sicer starih znancev policije, naj bi dalj časa izseljevala ptujskega pod-
jetnika F.Š., lastnika podjetja Šega, ter od nJega zahtevala 15 tisoč mark.
Kot smo izvedeli na tiskovni
konferenci UNZ Maribor, naj bi
po mnenju osumljenih izsilje-
valcev omenjena vsota bila za
povračilo njihovih stroškov, ker
jih je ta ptujski podjetnik 29. juli-
ja letos ovadil policiji, ker naj bi
mu nasilno odvzeli osebni avto-
mobil Mercedes 500 S. F. Š. je o
odvzemu avtomobila obvestil
policiste v Slovenj Gradcu in po-
licisti so naslednji dan prijeli Bo-
risa B., Aleksandra M. in Vlada
K. ter jih privedli k preiskoval-
nemu sodniku v Slovenj Gradec,
ki jih je zaslišal. Osumljeni so po-
vedali, da je F.Š. dolgoval podjet-
niku Borisu B. denar, ker je bil
pri njem zaposlen. Slovenje-
graški preiskovalni sodnik jih je
po zaslišanju izpustil na pros-
tost.
Od 29. junija pa naj bi temu
ptujskemu podjetniku začeli
groziti po telefonu. Zaradi
groženj F.Š. ni upal iz svojega
stanovanja, le za nekaj dni se je
umaknil v tujino. Izsiljevanje se
je nenehno stopnjevalo in med
drugim so mu dejali, da če ne bo
povrnil 15.000 DEM, je bolje, da
sam skoči skozi okno, v nasprot-
nem primeru mu bo k temu po-
magal kdo drug. Ogroženi pod-
jetnik je že prej omenjene
grožnje sporočil na policijo, ta pa
je ukrepala 11. julija, ko se je čet-
verica Korošcev pripeljala na
Ptuj in obiskala omenjenega
podjetnika.
Med preiskavo osebnega avto-
mobila V.K. so našli neprebojni
jopič in nož z dvojnim reziloiD'
Preiskovalni sodnik pa je da'
tudi nalog za hišne preiskave i"
pri omenjenem so našli še doku-
mentacijo o dolgovih številnfi
podjetij, pri Aleksandru M- ^^
nabojev kalibra 9 milimetrov«
neprebojni jopič in palico za ba*
seball, pri Borisu B. pa doki^'
mentacijo o podjetju lastnil'^
F.Š. ter štampiljko podjetja Šeg^'
Preiskovalni sodnik ptujskež^
sodišča je vse štiri osumlj^''^
Korošce po zaslišanju izpustil
prostost.
ifCDNIK ■ 25. JULIJ 1996
OD TOD IN TAM - 21
PTUJ / ŠOLSKI CENTER
Imenovani ravna-
telji in direktor
jVfinistrstvo za šolstvo in šport je prejšnji teden izdalo
^0glasje k imenovanju ravnateljev ptujskih srednjih šol
ju direktorja Šolskega centra. Ravnatelji so bili izbrani
pO javnem razpisu, s kandidaturo izbranih ravnateljev
pa sta pred ministrstvom soglašala že svet šole in svet
p,estne občine Ptuj.
Direktor Šolskega centra Ptuj
je tako odslej Branko Kamer,
dipl. ing. strojništva, ravnatelji-
ca Gimnazije Meta Puklavec,
dipl. ing. kemije, ravnateljica
Ekonomske šole Branka Kampl
Regvat, dipl. oec., ravnatelj Po-
Iciicne tehniške in kmetijske šole
mag. Vladimir Korošec, prof.
geografije in pedagogike, rav-
natelj Poklicne in tehniške elek-
tro šole Rajko Fajt, dipl. ing.
elektrotehnike, in ravnatelj Po-
klicne in tehniške strojne šole
Milan Cimerman, prof. športne
vzgoje.
Z aktom imenovanja ravnatel-
jev in direktorja Šolskega centra
je končana pedetna reorganiza-
cija tega največjega centra
srednjih šol v Sloveniji, ki ga
obiskuje vsako leto približno
3000 dijakov. Prej je bil SŠC
Ptuj namreč organiziran kot za-
vod s petimi organizacijskimi
enotami, sedaj pa je zavod s peti-
mi samostojnimi šolami. Reor-
ganizacijo je pripravljala poseb-
na delovna skupina, sestavljena
iz predstavnikov Ministrstva za
šolstvo in šport, vladne službe za
zakonodajo. Zavoda za šolstvo in
SŠC Ptuj. Pri reorganizaciji je
sodeloval tudi svet zavoda Šol-
skega centra, ki je deloval pod
vodstvom Vojteha Rajherja in
se mu mandat izteka. Že jeseni
bodo v svet zavoda imenovani
novi člani.
Milena Zupanič
Vodstvo Šolskega centra Ptuj. Sedijo (z leve): ravnatelja Rajko Fajt, Meta Pu-
klavec, direktor Branko Kumer, predsednik sveta Vojteh Rajher, ravnatelji
Branka Kampl Regvat, Vladimir Korošec in Milan Cimerman, za njimi člani
sveta in predstavniki sindikata.	Foto Langerholc.
PTUJ
Podvoz pospešeno gradijo
Vreme je - kot kaže - letos
graditeljem še posebej na-
klonjeno. To se pozna tudi
pri gradnji ptujskega pod-
voza, ki počasi dobiva svo-
jo bodočo obliko.
Strokovnjaki italijanskega
gradbenega podjetja Cooppsette
in predvsem domači gradbeni
podizvajalci hitijo, da bi do jese-
ni storili čimveč. Po terminskem
planu v pogodbi naj bi bila vsa
dela končana do 15. maja 1997.
Te dni so skozi del ptujskega
parka že skopali gradbeno jamo
bodočo cesto, vzporedno s
temi deli so pod železniško pro-
go opravili nekaj prebojev in
prevez komunalnih vodov oziro-
ma instalacij, še letos pa lahko
pričakujemo tudi glavni preboj
za podvoz pod železniško progo,
kar bo svojevrstna zanimivost.
Foto: M. Ozmec
SAH / DRŽAVNO PRVENSTVO
Pfv/čaiia Liiina in Bel/avslri
državno prvaka
^ soboto so v Grižah sklenili boje za posamične državne naslove. Pri članih je pre-
i^i'ičljivo zmagal velemojster Aleksander Beljavski, ki je iz devetih partij nanizal se-
zmag in en remi. O novi državni prvakinji pri članicah je odločil šele zadnji
•^og, kjer je bila najboljša mednarodna mojstrica ^nita Ličina.
To državno prvenstvo je tudi
odgovorilo, kdo bo v slovenski
reprezentanci za olimpijac o v
Erevanu. Selektor moške npre-
zentance Bruno Parma se je
odločil, da bodo tam nastopili:
velemojster Aleksander Beljav-
ski in mednarodni mcjstri
Aljoša Grosar, Bogdan Podles-
nik, Georg Mohr, Leon Gostiša
in Igor Jelen. Več težav ima ;:ara-
di nenastopanja Kiti Grosar na
državnem prvenstvu s sestavo
liste selektor ženske reprezen-
tance Danilo Polajžer. V ekipo je
že uvrstil Anito Ličino, Narciso
Mihevc in Milko Ankerst, o
četrti potnici pa se bo še odločil
v prihodnjem tednu.
Anita Ličina se približuje nas-
lovu velemojstrice, njen klubski
kolega Aleksander Beljavski pa
ta naslov že nekaj časa ima, saj je
eden najboljših šahistov na sve-
tu. Obema čestitamo za osvojena
naslova in jima želimo uspešno
delo še naprej, enako pa njuni
ekipi iz Šahovskega društva
Ptuj.
Milan Krainc
Državna prvakinja Anita
Ličina. Foto Ozmec
JIRSOVCI / SEDMO SREČANJE ZDOMCEV
Priletno in prisrino
v Jiršovcih pri Destrniku so se minulo soboto, 20. juli-
ja, zbrali na sedmem srečanju zdomci iz Nemčije,
predvsem z območja Porenja. Glede na to, daje bilo vre-
me sončno in lepo, predvsem pa glede na dejstvo, da je
čas dopustov, so pričakovali večji obisk; pa vendar je
bilo srečanje v domovini prijetno in prisrčno.
V imenu organizatorjev sta
pozno popoldne zbrane pozdra-
vila predsednik društva Maribor
Hilden Friderik Visinski, sicer
doma s Hajdine, ki se je ob tej
priložnosti zahvalil vsem tistim
v domovini, ki so omogočili sed-
mo srečanje. Tajnik in soorgani-
zator srečanja Vlado Krajnc, si-
cer doma v Podvincih, je pove-
dal, da je skupina Slovencev, ki
jih je življenjska pot s trebuhom
za kruhom zanesla v nemški
Hilden, že maja leta 1975 usta-
novila svoje društvo. In ker so za
pokrovitelja dobili občino Mari-
bor, so društvo poimenovali Slo-
vensko	kulturno-športno
društvo Maribor Hilden. Kmalu
so si uredili svoje prostore, kjer
se še sedaj redno sestajajo. To je
njihov drugi dom, čeprav od do-
movine oddaljen skoraj 1.200
km. Funkcionarji društva so se
povezali z nemškimi in sloven-
skimi oblastmi in skupaj dose-
gli, da so tudi otroci v Hildnu
deležni slovenskega dopolnilne-
ga pouka. Sicer pa so v društvu
organizirali že nekaj humanitar-
nih akcij za pomoč po poplavah,
med vojno in po njej ter za be-
gunce. Uspešni so tudi na šport-
nem področju, kjer je največje
uspehe dosegla kegljaška sekcija.
Pozdravom se je pridružili
tudi dr. Peter Vencelj, sekretar
za Slovence po svetu, in ob tem
poudaril, da so takšna in podob-
na srečanja zdomcev v domovini
izreno pomembna za ohranjanje
stikov tako z domovino kot med
zdomci. Obenem je omenil je-
senske volitve in zdomce opozo-
ril na to, da jim bodo zagotovili
možnost voliti v tujini.
V imenu pokrovitelja društva
je zdomce pozdravil podžupan
mestne občine Maribor Peter
Pevel Klasinc, pridružila pa sta
se mu podžupan mestne občine
Ptuj Ivan Jurkovič ter župan
občine Destrnik - Trnovska vas
Franc Pukšič (ta si je privoščil
politični govor). V kulturnem
sporedu so nastopili moški ko-
morni zbor iz Ptuja, folklorna
skupina slovenskega društva
Lipa iz Neussa v Nemčiji ter
harmonikar Bojan Dokša iz
Hildna. Za polke in valčke pa je
pozno v noč pridno skrbel an-
sambel Ambicija.
M. Ozmec
Čeprav utrujeni od dolge poti, so člani slovenske
folklorne skupine iz Neussa lepo zaplesali in zapeli
Prijateljsko srečanje ali dogovor o bodočih akci-
jali; od leve: Janko Kramberger, predsednik slo-
venskega društva dr. Franceta Prešerna iz Lie-
chtensteina, dr. Peter Vencelj, sekretar za Sloven-
ce po svetu, in Friderik Visinski, predsednik SKŠD
Maribor Hilden.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVE PTUJSKE RAZGLEDNICE LOJZETA PETROVIČA
Posamezniki za turizem
Sredi julija je lastnik ga-
lerije Drava iz Ptuja Lojze
Petrovič v samozaložbi iz-
dal več novih ptujskih
razglednic. Za svojo razg-
lednico so se odločili tudi
v gostišču Pri Tonetu in
restavraciji Ribič v Ptuju
ter na Destrniku, v Zavrču
in Vidmu. Posamezna
razglednica je izšla v na-
kladi tri tisoč izvodov.
Prodajajo jih v trafikah,
nekaterih papirnicah, v
TIC-u in v kiosku Dela v
Miklošičevi ulici.
Sicer pa je Lojze Petrovič pra-
vi turistični zanesenjak,
kakršnih Ptuj potrebuje še več,
da bo lahko v bodoče imel od tu-
rizma še več. Trenutno veliko
naporov vlaga v ureditev
manjšega knjižnega antikvariata
(zbira stare knjige, grafične liste,
fotografije, ki so vezane na Ptuj,
in podobno), prvenstveno pa se
želi usmeriti v samozaložništvo,
izdajo razglednic in sitotisk.
MG
Lojze Petrovič.	Foto: M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA / KONCERT OUARTETTA ALLIAGE
Vrhunski glasbeni dogodek
V okviru slovenjebistriških poletnih kultur-
nih prireditev so bili v soboto zvečer ponovno v
gosteh saksofonisti kvarteta Alliage. Koncert
je kljub hladnemu poletnemu večeru in ne šte-
vilnemu poslušalstvu potekal na notranjem
grajskem dvorišču.
Saksofonisti Daniel Gauthier - sopran, Moni-
que Sylvestre - alt, Simon VValdvogel - tenor in
Dejan Prašiček - bariton, so že stari znanci slo-
venjebistriških ljubiteljev te glasbene zvrsti. Na
sobotni prireditvi, ki sodi med bistriški vrhunski
glasbeni dogodek leta, so igrali dela G. F. Hand-
la, Singeleeja, Desenclosa, Alneniza, Gerschvvina
ter Piazzolle.
Vida Topolovec
22 - ŠPORT
25. JULU 1996 -
TEDNIH
ŠPORTNE NOVICE
STRELSTVO
• Regijsko
prvenstvo
v nedeljo, 14. julija, je Zveza
strelskih organizacij Maribora na
strelišču v Melju organizirala re-
gijsko prvenstvo v malokalibr-
skem orožju, na katerem so sodelo-
vali strelci iz občin Ruše, Maribor,
Ptuj, Kidričevo in Slovenska Bi-
strica. Rezultati: MK pištola pros-
te izbire - člani: 1. Ludvik Pšajd
ml. - 523 krogov, 2. Janez Štuhec -
517 krogov, 3. Milan Stražišar -
495 krogov; mladinci: 1. Marko
Koren - 475 krogov (vsi Ptuj); MK
pištola Drulov - člani: 1. Ludvik
Pšajd ml. - 238 krogov, 2. Silvo
Zorko - 193 kroge (Ruše), 3.
Djordje Simič - 189 krogov (Poli-
cist MB); MK ser. puška - pionirji:
1. Simon Fras - 193 krogov (30
leže) - Ptuj; člani 3 x 10: 1. Stanko
Podlesnik - 244 krogov (Ruše), 2.
Franc Lubec - 238 krogov (Ki-
dričevo), 3. Matjaž Doberšek - 234
kroge (Hotinja vas), Albert Frčeč
- 234 kroge (Kidričevo). Ekipno so
zmagali člani SD Kidričevo s 705
krogi.
Na državno prvenstvo se je uvr-
stila ptujska ekipa članov z MK
pištolo proste izbire in pionir Si-
mon Fras s serijsko MK puško.
A.Murko
NOGOMET
9 Drava -
Pohorje 3:0 (1:0)
v okviru priprav na bližajočo se-
zono je Drava v prijateljski tekmi
pred 200 gledalci premagala goste,
ki so pretežno, zlasti v drugem
delu, le branili. V prvem delu so si
domačini hitro pridobili terensko
premoč in Volk je v 20 min. dose-
gel zadetek. V nadaljevanju sta v
70. min. Vesenjak in v 84. M.
Emeršič prispevala k prepričljivi
zmagi.
Trener Marjan Bloudek je tokrat
dal priložnost 17 igralcem, saj želi
do prvenstva ustvariti homogeno
ekipo. Tokrat sta odlično odigrala
v obrambi brata Vršič, v napadu pa
Bloudek in Emeršič.
M. Zupane
NOGOMET
# Opravljen žreb
za3. SNL-vzhod
MNZ Ptuj bo naslednji dve leti
vodila tekmovanje v 3. SNL -
vzhod in tudi tekmovanje v 2.
SML - vzhod.
Izžrebane so bile naslednje šte-
vilke: 1. Pohorje Ruše, 2. Aluminij
Kidričevo, 3. Črenšovci, 4. Tur-
nišče, 5. Goričanka Rogašovci, 6.
Paloma Sladki Vrh, 7. Unior
Zreče, 8. Kovinar Maribor, 9.
Brunšvik, 10. Odranci, 11. Steklar
Rogaška Slatina, 12. Pertoci Bak-
ovci, 13. Broker Kungota, 14. Dra-
vinja Slovenske Konjice.
Pari 1. kroga - 24. avgusta ob 17.
uri: Pohorje - Dravinja, Aluminij -
Broker Kungota, Črenšovci - Per-
toci Bakovci, Turnišče - Steklar,
Goričanka - Odranci, Paloma -
Brunšvik in Unior Zreče - Kovi-
nar.
Pari 1. kroga 2. SML - vzhod:
pričetek 31. avgusta ob 15 uri:
Nafta - Dravinja, Aluminij -
Šmartno, Kovinar Štore - Steklar,
Slovenj Gradec - Beltinci, Starše -
Pragersko, Beltrans - Krško.
Danilo Klainšek
HAJDINA
# Poetovio
ponovno prvi
Na Zgornji Hajdini pri Ptuju je
potekal 10. turnir za Slovenski re-
vialni pokal v malem nogometu.
Igralci ptujske Poetovie so si priig-
rali že 14. zmago v tem tekmovan-
ju. Tokrat praktično ni bilo ekipe,
ki bi jim lahko preprečila pot do
prvega mesta. V finalu so najprej
ugnali mariborski Zdenex Imteks,
v drugem srečanju pa je bil že do-
volj remi proti ekipi JDG iz Nove
Gorice.
Rezultati - finale: Poetovio -
Zdenex Imteks 3:1, Zdenex Im-
teks - JDG 5:3, Poetovio - JDG
0:0. Vrstni red: 1. Poetovio Ptuj, 2.
Zdenex Imteks Maribor, 3. JDG
Nova Gorica
Peterka turnirja: Silvo Kornik in
Dušan Ramšak (oba Poetovio),
Janko Dolenc (Zdenex Imteks),
Igor Bric (JDG) in Zlatko Zahovič
(Zdenex Imteks). Za najboljšega
vratarja so proglasili Silvestra
Komika iz Poetovie, najboljši
igralec je bil Zlatko Zahovič iz
Zdenexa Imteksa, najboljši strelec
pa Robi Horvat iz Lipe s tremi za-
detki.
Danilo Klainšek
NOGOMET
#	Drava druga
Nogometaši ptujske Drave so se
udeležili nogometnega turnirja v
Loki pri Mariboru, na katerem so
sodelovali še Šentjur, Unior Zreče
in Starše. Na dopoldanskem
srečanju proti ekipi občine Starše
so igrali 2:2, po streljanju enajst-
metrovk pa so s 5:2 slavili
Ptujčani. V finalnem srečanju so se
pomerili z drugoligašem iz Šent-
jurja in po rednem delu igrali ne-
odločeno, tako da so o zmagovalcu
odločale	enajstmetrovke.
Uspešnejši so bili igralci Šentjurja
in zmagali z 8:7. Tretji je bil Unior
iz Zreč, ki je premagal ekipo
občine Starše s 5:2.
KEGLJANJE
#	Občinsko
tekmovanje
Kegljaški klub Drava je tudi le-
tos organiziral že tradicionalno
tekmovanje kegljaških krožkov, ki
je potekalo v ekipni in posamični
konkurenci. Med 15 moškimi eki-
pami so v disciplini 4 x 100 lučajev
zmagali igralci Železniških delav-
nic pred Triko in Talumom na 2.
oz. 3. mestu. Med posamezniki, ti
so se pomerili na 2 x 100 lučajev, je
slavil Janko Ivančič (Policija), ki je
bil le za 1 kegelj boljši od Rudija
Podgorška (Merkur) na 2. mestu,
3. pa je bil Edi Hojski (Železniške
delavnice). Ženske so zaradi pre-
malega števila prijavljenih ekip
tekmovale samo v posamični kon-
kurenci na 2 X 40 lučajev. Naj-
boljša je bila Nada Fridl (Čevl-
jarstvo Šmid) pred Romano Čuček
(Petovia avto) in Marino Kram-
berger (Čevljarstvo Šmid). Naj-
boljši so prejeli pokale in medalje.
PB
KEGLJANJE
#	Ekipno žensko
prvenstvo
Ženska ekipa KK Drava je letos
prvič nastopila na ekipnem
prvenstvu OTS - KD Maribor, ki
je bilo odigrano v treh kolih na
kegljiščih v Lendavi, Radencih in
Mariboru. Zmagale so igralke 1.
ekipe MTT iz Maribora pred GIM
iz Miklavža (obe ekipi nastopata v
2. državni ligi) in Nafto iz Lenda-
ve. Igralke Drave so s 14 negativ-
nimi točkami v konkurenci 6 ekip
zasedle 6. mesto. Za prvo leto nas-
topanja v tako kvalitetni konku-
renci pa rezultat sam sploh ni po-
memben. Šlo je za učenje osnov
tekmovalnega nastopanja, spozna-
vanje tekmic, kegljišč in nabiranje
prvih tekmovalnih izkušenj. Raz-
like za najboljšimi so seveda velike
in potrebnih bo kar nekaj let trde-
ga dela, da bi se z njimi lahko ena-
kopravno kosali. Nada Fridl, Ma-
rina Kramberger, Snežana Pla-
nine, Lidija Hrenko, Marija Kozo-
derc in Marjana Flajsinger, ki so
nastopale za ekipo Drave, so pre-
pričane, da imajo še veliko rezerve
in so, da bi to dokazale, pripravlje-
ne tudi vnaprej trdo in resno treni-
rati. Sponzor ekipe je bilo Čevl-
jarstvo Šmid.
PB
STRELSTVO
•	3. kolo
medobčinske lige
Rezultati: Trnovska vas - Gomila
791:632, Željka - Dornava858:821,
Petoviaavto - Kidričevo 812:894,
MIP prost. Vrstni red: 1. Ki-
dričevo 5 točk (3) 2640 kr., 2.
Željka 5 točk (3) 2561 kr., 3. MIP 4
točke (2) 1935 kr., 4. Trnovska vas
4 točke (3) 2298 kr., 5. Dornava 3
točke (3) 1673 kr., 6. Petoviaavto,
točke (2) 1667 kr., 7. Gomila
točki (2) 1483 kr.	^
Posamezno: 1. Mirko MoU
Željka, 695, 2. Franc Lendero, {(j
dričevo, 688, 3. Franc Ljubeč,
dričevo, 673.
Darko
PADALSTVO
#	Uspeh ptujskih
padalcev
člani padalske sekcije Aeroklub,
Ptuj, so na 6. državnem padalske^
prvenstvu Slovenije in hkrati na 6
mednarodnem padalskem pokalu
Bled '96 pred dvema tednoma v
Lescah dosegli odlično uvrstitev
Med ekipami iz Avstrije, Italije^
Hrvaške in Slovenije so ptujski pa.
dalci dosegli odlično 3. mesto v
mednarodni, pa tudi v državni
konkurenci. Izjemen uspeh je do-
segel mladincev Milan Jurič, ki je
v absolutni konkurenci dosegel 6,
mesto, 2. mesto v skoku na cilj,
hkrati pa si je s Ptujčanom Goraz-
dom Vindišem delil še .3. mesto v
generalni razvrstitvi mladincev.
•OH
MOSKANJCI
•	Skoki s
tandemom
Aeroklub Ptuj je za poletne dni
pripravil prijetno osvežitev tudi za
širši krog ljubiteljev modrih višin,
Od srede, 17. julija, do 20. avgusta
si lahko ob koncu tedna tisti, ki so
dovolj pogumni, privoščijo "skoke
v dvoje" s padali Tandem z višine
3.000 m. Dovolj je, da pridete na
letališče v Moškanjcih, in s sodob-
nim letalom vas bodo popeljali do
višine 3.000 m, od koder boste
lahko skočili z inštruktorjem s
skupnim padalom.
-CM
Lukvik Pšajd ml. je član SD
Mercator - MIP Ptuj in se s
streljanjem ukvarja že od svo-
jega 12 leta. Kot mladinec je bil
član reprezentance Slovenije v
streljanju s standardno zračno
pištolo. Športno pot uspešno
nadaljuje tudi v članski konku-
renci. V sezoni 1995/96 mu je
poškodba preprečila nastop
na državnem prvenstvu z
zračnim orožjem. Z veliko tru-
da je zamujeno nadoknadil in
na 2. prvenstvu podravske re-
gije z MK orožjem v dveh disci-
plinah osvojil prvi mesti.
f^DNIK - 25. JULU 1996
ŠPORT - 23
ŠPORTNE NOVICE
pODLEHNIK«
igočni nogometni turnir
športno društvo Podlehnik prireja 27. julija na
osnovnošolskem igrišču velik nočni turnir v malem
I pogoffl^^^' Ekipe se lahko prijavijo na telefon 768-
I j44 ali pa tik pred pričetkom turnirja. Tri prvo-
1 ^vrščene ekipe čakajo lepe denarne nagrade in po-
i i^giij četrtouvrščeno pa praktična nagrada.
I MOGOMET« Aluminij-
i Rudar Velenje 0:5 (0:2)
j fjogometaši Aluminija iz Kidričevega so v okviru
j priprav na tekmovanje v 3. SNL - vzhod odigrali
j jj^go srečanje. Po zmagi nad mariborskim Želez-
I ničarjem s 3:0 so sedaj gostili prvoligaša iz Velenja,
i Obe ekipi sta nastopila v nekoliko okrnjenih pos-
I tavah. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, s
I priložnostmi na obeh straneh, le da so bili spret-
nejši igralci Rudarja in z zadetkoma Pranjiča in
Pavloviča povedli. V drugem polčasu so gostje ime-
li rahlo terensko iniciativo, domači pa so poskušali
s hitrimi nasprotnimi napadi. Žal domačim ni
uspelo zadeti mreže tudi iz najbolj zrelih priložnos-
ti, gostje iz Velenja pa so še trikrat matirali
domačega vratarja.
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo igrali po-
kalno srečanje z ekipo Železničarja iz Ljubljane.
Danile Klafniek
ŽETALE« Turnir V
malem nogometu
športno društvo Žetale je minulo nedeljo na
domačem igrišču pripravilo že 13. turnir malega
nogometa v spomin na dolgoletnega športnika
Srečka Voduška. Prijavilo se je 18 nogometnih
ekip, tudi iz sosednje Hrvaške. Prvo mesto je pri-
padlo KMN Petovio, drugi so bili tekmovalci Do-
brovca iz Hrvaške, tretji pa nogometaši KMN Ma-
jolka. Nagrade so prejele štiri najboljše ekipe.
TM
HK DRAVA/mitja cimerman, v.d. predsednika
(framiMimM in lofulitetno
v ptujski Dravi bi po končani sezoni lahko rekli: Konec do-
ber - vse dobro. Toda ni tako. Takoj po končanem prvenstvu
50 pričeli v klubu razmišljati o prihodnosti. Na razširjenem
sestanku upravnega odbora je prišlo do zamenjave vršilca
dolžnosti predsednika: Bojana Zavca je zaradi službene odsot-
oosti zamenjal Mitja Cimerman, sicer direktor danskega pod-
jetja Time Manager International s sedežem v Ptuju. Sam je
bil nekoč igralec pri ptujskih nogometaših. Sicer je mlad za
podobne funkcije v nogometu, vendar z izredno profesional-
nim pristopom do dela, ki ga je prevzel pri Dravi.
§ Prevzeli ste mesto vršilca
dolžnosti predsednika NK Dra-
ve. Kljub temu da ste kratek čas v
klubu, verjetno razpolagate z in-
formacijami o stanju v njem?
"Drava ima zelo dobre pogoje za
igranje nogometa. Tukaj je kvali-
tetna nogometna površina, pre-
lovljena je tribuna. Kolikor
Mm, bodo nanjo nameščeni tudi
)«ieži. Sam stadion v Ptuju dobiva
lidez, na katerega je Ptuj lahko po-
nosen. Po zagotovilih mojih kole-
gov so igralske okrepitve zraven že
obstoječega kadra kvalitetne. Mi
jih moramo pripraviti in predvsem
motivirati, da bodo lahko vso svo-
jo energijo vložili v igranje nogo-
meta, da bi sproščeno igrali. Prvih
šest mesecev bo potrebno graditi.
Po informacijah, s katerimi razpo-
^gam, klub ni zadolžen. Opaziti
je, da je veliko ljudi pripravljeno
pomagati. Potrebno bo narediti
Jobro vzdušje znotraj kluba."
§ Obstanek Drave je bil izbor-
v zadnjem krogu> pojavljale
so se težave. Kako se boste lotili
njihovega reševanja?
"Intenzivno bomo poskrbeli za
organizacijo in razdelitvi nalog na
ključnih področjih. Ves poudarek
je na strategiji trženja. Najprej pa
je potrebno poskrbeti za zagonska
sredstva, ki bodo omogočala ne-
moteno delo kluba. Osebno sem
presenečen nad velikim številom
sponzorjev, donatorjev iz Ptuja in
okolice. Dopolniti bomo morali
sodelovanje. Sedaj so dajali denar
zaradi tega, ker imajo radi nogo-
met in Dravo. Možnosti za sodelo-
vanje bo dovolj, le ponudba mora
biti prava."
# Kakšna je vaša ocena nogo-
meta v Ptuju in okolici in vloga
Drave v njem?
"Nogometni bazen na tem po-
dročju je izredno velik, prav tako
interes zanj. Drava ima velik nogo-
metni potencial igralcev. Veliko je
tudi igralcev, ki nastopajo za druge
klube. Če bi bile stvari urejene, bi
ti lahko bili v Ptuju. Seveda bomo
kot klub ponudili roko sodelovan-
je drugim klubom z našega po-
dročja. Združiti je potrebno ener-
gijo, od katere bi imeli korist vsi. V
tem nogometnem bazenu vidim
prvoligaša, drugoligaša in dva tret-
jeligaša. Drava bi in bo morala
imeti pri tem veliko vlogo."
#	Izdelan je bil projekt z nas-
lovom Drava 2000...
"Ta projekt je predvidel delo na
daljši rok, in sicer usklajeno. Prvih
šest mesecev bomo postavili stebre
delovanja za naprej, nič ne gre čez
noč. Če bo potrebno, bomo igral-
ski kader kvalitetno osvežili,
sočasno pa razvijali in dograjevali
delo uprave. V sezoni 1998/99 naj
bi po tem projektu bil dosežen
maksimum vseh segmentov v klu-
bu."
#	Kaj pričakujete od jesenske-
ga dela tekmovanja v novi sezo-
ni?
"Vsekakor si želimo zagotoviti
mirno nadaljevanje prvenstva na
pomlad. To bo test za vse: za stro-
kovni kader, igralce in upravo. Po
končanem jesenskem delu bomo
lahko videli, kako smo delali in
kako bomo vnaprej. Igralci bodo
morali imeti pravi odnos do šport-
nega življenja."
#	In osebno gledanje na per-
spektivo Drave?
"V klubu sem bil devet let kot
igralec, nato sem ravno toliko let
bil odsoten. Stvari v nogometu so
strahovito napredovale. Želim, da
bi bilo v Dravi bistveno boljše. Ob
delu, ki smo si ga zastavili, bi mo-
ralo priti uspešnejše obdobje v no-
gometu Ptuja. Na mladih svet sto-
ji."
Danilo Klainšek
ptuj / nogometna šola
Oiiioifii0 /§ v§f d/e dQ igre
, v nogometni šoli Ptuj poteka dejavnost mlade generaci-
1® dečkov do deset let starosti, ki jim je šport na podlagi
Motorične izobrazbe in pridobljenih drugih informacij v
''ružinah, vrtcih in šolah sredstvo vzgoje, razvedrila,
oprostitve in pridobivanja novih moči za bogatenje pros-
tega časa in življenja nasploh ali sredstvo socializacije, a
l^di merjenje znanja in moči, na podlagi izbora in usmer-
lanja v določeno športno panogo. Prav nič presenetljivega
% da se Ptujčani enakovredno kosajo z vrstniki iz Mari-
Celja in Dravograda, torej mest, ki so pri samem
^•"hu slovenskega nogometa. Mladi so predstavili tiste
ki lahko pripeljejo ptujski nogomet stopničko
^'šje. Te pa so ambicioznost, odgovorna igra in velika bor-
®Oost. Svoje nogometno znanje so vnovčili z osvojitvijo
^^slova v obeh konkurencah in ponovno dokazali, da se v
t^^iu z mladimi odlično dela.
^Sj kar je povezano z nogome-
se začne z nalezljivim nav-
^senjem. In prav strokovnost ter
gate izkušnje, ki jih nosi v sebi.
Ponudil svojim varovancem v
^^mhlek Ivo Komik, nekdanji
^^P^en igralec Maribora in Ru-
danes trener mladih. Sam
'^^l^ustvo govori, da so pri
'^lu začetnikov odveč obširne
pač pa je nepogrešljivo
razmišljanje, kako učinkovito do
cilja. Vedno znova poudarjam
bistveno - veselje do igre, zavedati
se, da imaš najlepši poklic na sve-
tu, in zaupanje moraš izpolniti.
Smoter tekmovanj pa ni le v
iskanju najboljšega. Ob tem, da
naraščajniki igrajo in pridobivajo
potrebne izkušnje, je dogodek
tudi priložnost za druženje in
sklepanje novih prijateljstev."
Prav tako je bil ob koncu tek-
movalne sezone zadovoljen tudi
Marjan Lenartič, inštruktor -
strokovni voja šole: "Vsi nado-
budneži so vadbo vzeli resno, na
turnirjih, ki bi jih moralo biti več,
pa skušali s požrtvovalno domi-
selno in hitro igro opozoriti nase.
Presenečen sem nad njihovim
znanjem in prizadevnostjo. Ima-
mo veliko nadarjenih mladih no-
gometašev, naša naloga pa je, da
jih usmerimo na pravo pot."
No, pred uresničitvijo je smeli
projekt. V nekaj naslednih letih
bodo Ptujčani načrtno vlagali v
nogometno vzgojo in pričakujejo,
da bodo imeli že čez dve leti po-
novno močno mladinsko ekipo.
Vsekakor odločitev, ki bi jo kaza-
lo posnemati.
Mladi upi se bodo kmalu spet
srečali: na treningih, na prija-
teljskih tekmah. Želijo si sodelo-
vanja in srečanj z nogometno šolo
Braneta Oblaka in Vihja
Amerška. Nedvomno - v korist
slovenskega nogometa.
IK
PTUJ
naratan z gorskimi kolesi
V nedeljo dopoldan je bil na
Ptuju maraton z gorskimi kolesi,
ki ga je organiziral Franc Pola-
nec. Potekal je po ptujski okolici
(Mestni vrh - Grajenščak - Vur-
berk - Korena - Zavrh - Trnovska
vas - Destrnik - Janežovci - Ptuj),
dolg je bil petinpetdeset kilome-
trov, najboljši pa so zanj potrebo-
vali dve uri.
Najhitreši v posameznih katego-
rijah: ženske: Petra Šmerc iz Celja,
do 18 let: Iztok Polšak iz Peker, do
30 let: Damjan Kitak iz Žalca, do
40 let: Franjo Šporaš iz Maribora,
do 50 let: Ilija Mistrafofič iz Med-
vod, do 60 let. Jože Rogina iz Ra-
delj in nad 60 let: Franc Kekec iz
Žalca. Startalo je devetinšestdest
kolesarjev in prav toliko jih je
prišlo na cilj.
MIlan Krainc
Pred startom.
Foto: D. Ris
MARIBOR / kick boxing
V fuiiakovaniu evropske^ prvmislva
Pred kratkim je bil v Mariboru v skladu s koledarjem
tekmovanj Kick boxing zveze Slovenije, 2.turnir v light
kontaktu. Tekmovanje je potekalo v telovadnici ŽŠD Ma-
ribor, ki je nudila dobre pogoje za pripravo tekmovalcev in
veliko športnih užitkov prisotnim gledalcem.
Turnirja so se udeležili člani
večine slovenskih klubov, tudi
ormoškega in ptujskega. Ptujski
kickboxerji light kontakta ne ne-
gujejo preveč, zato sta v Mariboru
nastopila le dva tekmovalca. Nadja
Šibila je bila prva v kategoriji do
60 kilogramov, Branko Fidler pa
je v kategoriji do 69 kilogramov
zasedel drugo mesto. Ormožani so
nastopili v močnejši postavi in po-
novno dokazali, da v light kontak-
tu sodijo v sam državni vrh. Dose-
gli so kar tri prva mesta, in sicer
Milan Korotaj (do 69 kg), Marcel
Fekonja (do 74 kg) in Smiljan
Lukman (do 79 kg). Igor Paušner
(do 63 kg) in Vilson Desku (do 84
kg) sta si izborila drugo mesto v
svoji kategoriji, Marko Rotar (do
79 kg) pa tretje.
Pred mariborskim turnirjem so v
Izoli potekale priprave reprezen-
tantov in hkrati tudi seminar za
sodnike in trenerje. Selektor Vla-
dimir Sitar je bil s pripravami zelo
zadovoljen in jih je končal s tur-
nirjem med člani A in B reprezen-
tance. V ožji izbor reprezentantov
za evropsko prvenstvo je selektor
izbral Milana in Danila Korotaja,
Marcela Fekonja in Smiljana Luk-
mana iz Ormoža ter Davorina Ga-
brovca, Branka Fidlerja, Alojza
Vidoviča, Majo Ozmec in Nadjo
Šibila iz Ptuja. Spisek še ni do-
končen, saj bodo zadnje priprave
in testiranje konec avgusta na Ptu-
ju. Reprezentanti bodo do takrat
morali sami poskrbeti za svojo
kondicijsko pripravljenost. Selek-
tor je namignil, da pripravlja med
potniki za Gradec še kakšno prese-
nečenje. Za reprezentančna mesta
pa se bodo očitno potegovali tudi
tekmovalci v full kontaktu.
Ljubljanski in mariborski klub sta
se namreč priglasila za izvedbo
turnirja v tej disciplini, kar bi iz-
polnilo zahteve kickboxing zveze.
vk
AGILITI
Uspehi ptuisMh tekmavakev
v letošnji tekmovalni sezoni kinologov so se ptujski tekmo-
valci agilitija prvič udeležili mednarodne in državne tekme v
aprilu, potem so se državna tekmovanja še nadaljevala. Eno
teh je bilo tudi na domačem terenu, na vadbišču v Budini, kjer
so se domačini pokazali kot najboljši.
Vse pohvale prav gotovo zaslužili
Igor Cebek s psom Kanom, ki se je
na Ptuju uvrstil na prvo mesto, ta-
koj za njim pa Avgust Dobovišek z
Galom, šele tretja je bila Tjaša
Gregorič iz KD Ilirija. Ptujčan
Boštjan Šterbal s psom Astonom je
ob koncu zasedel 11. rnesto, mladi
Miha Zelenik s psom Žanom pa je
na domačem vadbišči opravil še
drugi del izpita agi I z visoko oce-
no.
Tekmo agilitija v juniju so ptuj-
ski člani kinološkega društva do-
bro izpeljali, povrhu vsega pa še
nepričakovano ekipno dosegli
prvo mesto. Tudi tokrat je bila or-
ganizacja tekme dobra in vodja
prireditve Stanka Šalamun je od
tekmovalcev (bilo jih 41) dobila
mnogo pohval.
Državni tekmi agilitija v aprilu
in maju sta dali nekaj dobrih uvr-
stitev tudi Ptujčanom; še posebej
se je izkazal Igor Cebek s svojim
psom ter tekmovalec z že mnogimi
uspehi na tekmovanjih Avgust
Dobovišek. Letošnja tečajnika
Miha Zelenik in Albin Brlek sta
sredi maja uspela opraviti prvi del
izpita agi I mini, Miha je pozneje
opravil še drugi del, Albina pa to v
prihodnje še čaka.
Ptujska ekipa se je v juniju ude-
ležila še pokalne tekme v Sloven-
ski Bistrici za pokal Ornega, kjer je
tekmovalo 28 tekmovalcev. Na
tekmi je zablestel Miha Zelenik s
četrtim mestom za pokal Treh
žebljev, kjer se je v razredu agi II
mini uvrstil kar na 1. mesto. Na
slovenjebistriškem tekmovanju je
bil tudi Avgust Dobovišek, ki je v
razredu agi II standard dosegel
drugo mesto.
Z letošnjimi precej dobrimi re-
zultati na agiliti tekmovanjih so v
Kinološkem društvu Ptuj zelo za-
dovoljni, kajti to jim v prihodnje
vliva novih moči za tekmovanja,
pa naj bo na državnih ali pokalnih
tekmah.
T. Mohorko
KASAŠTVO
Durasu prvi del letošnie
z nedeljskimi dirkami v Komen-
di pri Ljubljani se je končal prvi del
letošnje tekmovalne kasaške sezo-
ne. V osrednji dirki domačih in
uvoženih kasačev je tudi v Komen-
di slavil osemletni žrebec Duras na
vajetih Jožeta Sagaja iz KK Ljuto-
mer.
Ta legendarni kasač, ki letos
doživlja pravi preporod, je dosegel
najboljši čas dneva 1:18,5 in pre-
pričljivo zmagal pred obetavnim
"tujcem" Alvhago Gimletom Ive
Žana iz KK Ljubljana ter Leone Sla-
va Makovca in Soulmanom Janka
Makoterja, oba KK Ljutomer. Tudi
sicer so Ljutomerčani znova dosegli
lep uspeh, pobrali veliko najboljših
uvrstitev, z IRO MS pa je Marko Sla-
vič v predzadnji dirki nedeljske
kasaške preizkušnje v Komendi celo
zmagal. Nov uspeh je dosegel tudi
Mariborčan Boštjan Plečko z Delo-
nom, ki je zmagal v peti dirki. Dirke
v Komendi so minile v znamenju le-
pih špormih obračunov, bilo pa je
tudi nekaj smole in zapletov tekmo-
valcev, vse pa se je na srečo končalo
brez hujših posledic.
Prvi del letošnje sezone, ki se je
začela nekoliko kasneje zaradi smole
z vremenom, je tako praktično
končan. Za podrobnejšo analizo je še
prezgodaj, zagotovo pa lahko
zapišemo, da se v kasaštvu obetajo
pravi športni boji in da bo očimo
počasi prevladal športni duh. K
temu je zagotovo nekaj prispevala
tudi dirka za evropsko prvenstvo -
pokal FEGAT - v Ljutomeru, ki je
uspela tako po organizacijski kot
tudi tekmovalni plati. Znova smo
priča nekaterim presenečenjem, lov-
ci na stave so pogosto ostali praznih
rok, saj so zmagali nekateri kasači, ki
šele vstopajo v tekmovalne arene.
Potrjuje pa se vrednost domače reje,
zlasti v Ljutomeru, pa tudi v RC
Brdo in še nekaterih klubih, na pri-
mer v Šentjerneju na Dolenjskem.
Prijemo presenečenje prvega dela
letošnje sezone je osemlemi legen-
darni žrebec Duras iz hleva Jožeta
Sagaja. Nanizal je kar sedem zmag in
dokazal, da še ni za odpis. Tudi no-
vega absolumega rekorda slovenskih
hipodromov še nismo doživeli, zno-
va se mu je približal "Amerikanec" s
Floride Benjamin C Lee na vajetih
Janka Makoterja. Očimo čas za ta
podvig še ni dozorel, počakajmo na
drugi del sezone, ki bo v znamenju
osrednje domače kasaške prireditve,
slovenskega kasaškega derbija 11.
avgusta na ljutomerskem hipodro-
mu. Poslastica za gledalce pa bosta
tudi tradicionalni kasaški maraton,
pokal Slovenije in prvenstvi dve- in
trilemih kasačev. Dovolj priložnosti
za špormo dokazovanje in merjenje
moči.
M.TOŠ
24 - ZA RAZVEDRILO
25. JULU 1996- TEDNIft
LUJZEK
Dober den vsaki den! Smo prek
sredine julija, pravzaprav že proti
kunci totega mesca pluvlemo, pa še
vseeno nega tiste ta prove poletne
hice. Drgoč so noči hladne za duge
gate, podnevi pa tudi preveč ne švi-
camo. Pšenička še povsodik neje
čista dozorela, tak ke bo letošja
krušna žetev malo podugšana. Tak
je pač, če se začne jesen prehitro gor
na poletje sprovlati. Naša soseda sta
bla por dni na morji, pa sta hitro
nazaj pridropala. Najboj so ju raz-
kurile preveč osoljene cene in hlad-
no vremen.
Moren vam povedati, da je hčer
Jula prišla iz Dojčlanda na krotek
oddih. Seveda je poleg pripelala
tudi svojega Hanza. Fkuper smo se
udeležili sobotnega srečaja zdomcev
v gostišči Na zelenem bregi pri
Destrniki. Praflepo smo se meli,
dobro pili injeli pa še plesali poleg,
tak ke smo si podplate na šoljih
zglodali. Pozjdravli so nas predsed-
nik zdomskega društva iz nemškega
Hildna, naš ptujski rojak Friderik
Višinski, podpredsednik Krajnčov
Vladek, Klasinčov Peter in Pavel,
podžupan občine Marprog, po-
drihtar ptujske občine Jurkovičov
Ivek, pa tudi Franček Pukšič,
župan občine Destrnik - Trnovska
ves.
Pozdrava nas je tudi dohtar Peter
Vencelj, držovni sekretar za po ce-
lem sveti raztepene Slovence. Lepo
so nam zapeli pevci moškega ko-
mornega zbora iz Ptuja, ki jim z ro-
kami moše in dirigira Lačnov
Franček, mlodi folkloristi iz
nemškega Neussa, na harmoniko
pajezašpila ta mlodi Bojan Dogša.
Dečki od ansambla Ambicija so do-
kozali, ke rosejo v ta prove muzi-
kante. Če glih so mlodi kak rosa,
igrojo in pojejo kak ta stori izkušeni
glasbeni mačoki. Tejko o toti prire-
ditvi in veselici ter o moji Juli in
Mici.
Glih zajje priša k hiši naš pismo-
noša. Saj vete, to je tisti, ki zvoni
samo dvakrat in nosi k hiši ta vesela
in žalostna sporočila. Peš je moped
na breg pririva, saj je meja gumide-
fekt. Zajgrema gumo flikat, Mico
pa sma poslala v klet po špricar, da
se bo flika boj prijela.
Te pa srečno! Vaš zajlikani
LUJZEK
fEDNIK
- 25. JULU 1996
ZA KR\TEK CAS - 25
Program radia Ptuj je pred ne-
kaj tedni popestrila nova oddaja
o plesni glasbi Club Zone ali
klubska scena. D.J. Jure in D.J.
Rado vsako soboto ob 23. uri
ponujata dobro zabavo ter obili-
co informacij s področja plesne
glasbe.
21-letni MARK MORRISON je v
Evropi dodobra zaslovel s koma-
dom Return of the Mack. Mladi
MARK se odpravlja na koncenno
turnejo, kjer bo gotovo predstavil
novi komad CRAZY
Znani britanski producent TODD
TERRY je k sodelovanju povabil
divi plesne glasbe Jocelyn Brown
in Martbo Walsh. Todd je naredil
glasbo, medtem ko sta pevki odpeli
priredbo KEEP ON JUMPIN'
ki jo v originalu izvaja
Lisa Marie Experience.
Nemška producentska ekipa U96 je
v maju izdala novi album Heaven
"Best of '96+11 New Hits". U96 so
doma dosegli velik uspeh s prvim
singlom Heaven, ki ga bo nova
single plošča A TRAIN TO RE-
MEMBER	težko ponovila.
EX-IT so v začetku leta priredili
komad Night Fever, ki so ga ob
koncu 70. izvajali Bee Gees. Za
novo priredbo iz 70. pa so si EX-IT
izbrali komad BODVTALK
ki so ga v originalu prepevali
Imaginations.
A TRIBE CALLED QUEST slovi
j kot ena izmed najboljših hip-hop
zasedb na svetu in njihov največji
hit je bil komad My defmition of
Boombastic Jazz Style. Hip-hop
mojstri se sedaj vračajo s komad
ONCE AGAIN	ki ima po-
novno glasbeno podlago.
Jamajški reggae pevec PATO
BANTON prepeva melodičen in
komercialni reggae, kar je zaslediti
v njegovi prvi veliki uspešnici Baby
come back. Gospod BANTON sne-
ma nov album in izdaja poletno
reggae pesem GROOVIN'
Nizozemski pop kvartet CAUGHT
IN THE ACT sestavljajo: Benja-
min Boyce, Eloy de Jong, Bastiaan
Ragas in Lee Baxter. Fantje so z
drugega albuma Forever Friends
posneli drugo preprosto pop po-
pevko z naslovom AINT JUST
ANOTHER STORY
V Veliki Britaniji so novo glasbeno
presenečenje punce iz skupine SPI-
CE GIRLS, ki so se predstavile z
zelo zanimivim komadom WAN-
NA BE	ki je mešanica
popa, funkyja in rapa!
Velika diva soul glasbe WHIT-
NEY HOUSTON je za film Wai-
ting to Exhale že izdala pesmi Ex-
hale in Count on me (duet s pevko
Ce Ce Winans). Izvrstni producent
Babyface je za WHITNEY napisal
in produciral odlično balado WHY
DOES IT HURTS SO BAD
pripoveduje pa o tem,
kako je, če te kdo zapusti.
Ameriški ročk kvartet HOOTIE &
THE BLOWFISH nekateri ime-
nujejo kar fenomen ročka, saj so v
dveh letih prodali že skoraj 20 mi-
lijonov plošč. Neverjetna prodaja v
ZDA se nadaljuje z albumom Fair-
vveather Johnson, s katerega so
Hootieji pripravili novo dobro
ročk skladbo TUCKER'S TOWN
MELISSA ETHERIDGE, gostja
Brayana Adamsa na njegovi kon-
certni turneji 18'Till I die, je na
koncertu v Kopru navdušila s svoj-
im hripavim glasom. MELISSA je
z albuma Your Little Secret pripra-
vila ročk balado NOWHERE TO
GO
Devetčlansko irsko skupino KEL-
LY FAMILY sestavljajo: Kathy,
John, Patricia, Jimmy, Joey, Barby,
Paddy, Maite in Angelo. Najmlajši,
14-letni Angelo, je napisal besedilo
za novo balado skupine KELLY
FAMILY z naslovom. I CANT
HELP MYSELF
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
IZDNEVNISKIHZAPISOV
Ležim v postelji in se poskušam
spomniti pravega vrstnega reda
današnjih dogodkov. V Stinici, na
morju, smo zdaj že tri dni. Meni pa
se še ni do današnjega dne zgodilo
nič zanimivega. Pa bom začela.
Danes zjutraj sem vstala prva, bila
sem presrečna, saj bomo ob 10. uri
šli na obalo. Pa so mami ali ati ter
bratec še spali, jaz pa sem se krat-
l(OČasi!a z branjem. Končno so za-
spanci zaspano pricapljali v dnev-
no sobo, mami toliko da ni padla po
strmih stopnicah iz spalnice. Po-
zajtrkovali smo, kar seje meni zdelo
popolnoma nepotrebno, si oblekli
l<opalke in počasi odšli do obale. Ta
mi ni posebno všeč, saj je skalnata,
a me je tem bolj navdušila čudovita
modrina morske vode. Zrak je bil
prijetno topel; ko pa sem skočila v
vodo, meje zajel val mrzle vode, da
sem zašklepetala z zobmi. Čez ne-
kaj časa sem se privadila mrzli vodi
in navdušeno sem zaplavala. Tedaj
me je poklicala mami.
Ko sem stopila prednjo nejevoljna,
ker me je zvabila iz vode, mi je
naročila, naj grem po denarnico v
stanovanje; bila jo je pozabila, kako
pozabljiva je. Moj bratec Kristjan je
hotel imeti namreč sladoled.
Zavila sem se v brisačo in se odpra-
vila proti našemu stanovanju. Rav-
no sem v vrata hotela poriniti ključ,
ko...
"To niso naša vrata," sem spoznala.
Obrnila sem se in se razgledala. Ko
sem stekla po stopnicah na ulico,
sem se mrzlično spraševala, kam
zdaj, kje je naše stanovanje itd.
Začela se me je lotevati panika in
šlo mi je na jok.
"Kaj če me ne bodo našli, joj in joj,"
sem si šepetala.
Bilo je grozno. Najraje bi vpila na
pomoč ali pa se glasno razjokala,
pa me je bilo sram tega. Torej sem
poskusila znova. Skušala sem pre-
magati strah in se spomniti prave
poti. Stekla sem po ulici in se, ko
sem zavila v drugo, zaletela v neko-
ga, skoraj bi padla, če me ta ne bi
trdno zgrabil. Zagledala sem se mu
v obraz.
"Ati!"
To je bil znak strašnega olajšanja,
po licu so mi začele polzeti solze,
bila sem presrečna. S smehljajem
na obrazu me je vprašal:
"Si se zgubila, kaj?"
Vedel je bil, še preden sem mu po-
vedala. Odšla sva proti stanovanju,
bilo je na drugem koncu ulice. Tako
blizu.
Dan se je dalje odvijal brez poseb-
nih dogodivščin, le mamica se je,
ko sem ji povedal zgodbo, drobno
nasmehnila. Menda je pomislila.
mogoče tudi ne, da me ne bi smela
pustiti samo k stanovanju, čeprav
sem dovolj velika, da lahko skrbim
sama zase.
Jaz pa se sedaj, ko ti to pišem,
moram smejati. Ko bi me le videla,
kako strašno prestrašena sem bila
in kako srečna, ko sem v osebi, v
katero sem se zaletela, spoznala
atija.
Karmen Krajnc, 7. d,
OŠ Mladika, Ptuj
MOJ PRVI KRUH
Danes sem spekel svoj pn/i kruh.
Najprej sem pripravil kvasni naras-
tek. V lončku sem zmešal kvas,
sladkor, vodo in malo moke. V skle-
do sem pripravil moko. Dodal sem
ji kvasni narastek. Nato sem vse
skupaj mesil. Med gnetenjem sem
dodal še sol in vodo. Zameseni
hlebček sem dal vzhajat. Segrel
sem pečico. Kruh sem dal peč v
pečico. Spečen kruh sem pokril s
prtom in ga dal hladit. Tako sem
pripravil, spekel in tudi pojedel
kruh. Bil je dober.
Jernej Novak, 1.a,
Podlehnik
HODIL POZEMUl SEM NAŠI
Moj dedek je imel službo, v kateri je
prepotoval veliko sveta. In tako
nam je opisal trenutek, ki ga je
izučil, kaj pomeni pojem "moja do-
movina".
Bil je na dvomesečnem potovanju v
Libiji in je že komaj čakal, da se vrne
domov, kajti zaželel si je svojega
ognjišča in svoje zemlje. Prišel je
dan, ko je s potniki vstopil v letalo,
sedel na svoj sedež in z mislimi
poletel proti Sloveniji. Spominjal se
je svojega desetega rojstnega dne-
va, ko je spoznal svojo mater. Raz-
mišljal je o domačem kraju, o prija-
teljih, o svoji družini ... Pomislil je,
kako bi bilo lepo, če bi njegova
Alenka bila z njim, v težkih in lepih
trenutkih. Želel si je, da bi spomine
iz Libije lahko prenesel na svojo
družino, da bi jim lahko opisal
trpljenje, lakoto in radost v redkih
trenutkih.
"Boste kavo, gospod?" ga je po
angleško zmotila stevardesa.
Predramil seje iz razmišljanja ter se
zavedel, da se približuje svojemu
domu. Letalo je prispelo
predčasno, zato ga njegovi naj-
dražji še niso čakali. Ker jih še ni
bilo, je bil sprva žalosten. Potem pa
se je spomnil: "Hej, pa saj sploh
nisem sam, saj sem s svojo redno
domovino!" Prav je imel. Domovina
je bila vedno del njegovega srca.
Vse bi bil dal zanjo, tudi življenje.
Rad jo imel kot svojo mater, v bistvu
mu je tudi bila mati. Bil je tako vesel,
da bi kar zavriskal. Spoznal je, daje
tist rek: "Vsepovsod je lepo, a doma
je najlepše," resničen. Ko je bil še
mlad, je komaj čakal, da kam odpo-
tuje. Zdaj pa je videl, kaj mu re-
snično pomeni naša - SLOVENSKA
zemlja. Bila je del njegovega telesa,
del njegove duše.
Ko je tako razmišljal, je čas zelo
hitro mineval. In glej, že so bili tu
njegovi domači. Zopet so bili vsi
skupaj srečni, zato so ta dogodek
proslavili. Dedek se ni počutil do-
bro, zato je odšel v posteljo.
Drugo jutro se ni več prebudil. Pus-
til jim je le sporočilo:
"Premišljeval sem, da me je zemlja
v bistvu spremljala skozi vse življen-
je. Ko sem bil še fantič, mi je nudila
hrano - da sem preživel in tudi zdaj,
ko čutim, da bije zadnja ura mojega
življenja, me bo sprejela vase ter mi
dala večen počitek. Mislim, daje to
usoda, da me niste danes pričakali,
saj spoznal sem, kako sem ljubil to
deželo ter v čast mi je^ da: HODIL
PO ZEMUl SEM NASI! Ponosen
sem, da sem bil Slovenec, čeprav
smo majhni, smo pa duši in srcu
veliki. Polagam vam na srce: Ljubite
svojo domovino, kakršnakoli še je!
Tudi jaz sem jo ljubil in bil sem
srečen!" je zapisal in zaspal.
Vanja Vtič, 8. a,
OŠ Kidričevo
V KNJIŽNICO
Bilo je oblačno. Odločila sem se, da
grem v našo knjižnico. V knjižnici je
veliko knjig. Izbrala sem si Mojco
pokrajculjo. Knjigo sem šla takoj
brat. Mojca pokrajculja je pometala
hišo in med smetmi našla krajcar.
Zanj si je kupila lonček in v njem je
stanovala. Kmalu je nekaj potrkalo.
Prišla je lisica šivilja. Potem so
prišle še druge živali: medved, za-
jec, volk in jelen. Takrat me je ma-
mica poklicala: "Maja, Maja, pridi
jest." "Ja, mamica. Veš, brala sem
Mojco pokrajculjo." Mamica mi je
rekla, da sem zelo pridna. Knjige
rada berem in to mi je všeč.
Maja Vldovlč, 1. b,
OŠ Videm
26 - OD TOD IN TAM
25. JULU 1996- TEDN||(
SLOVENSKA BISTRICA/ na območni organizaciji rdečega križa
Vedno več Hudi trka na vrata RK
Torek dopoldan okoli desete ure. V pisarni območne or-
ganizacije Rdečega križa v Slovenski Bistrici je nadvse
živahno. Ljudje si dobesedno podajajo kljuko. Nekaj
med njimi je tudi aktivistov s terena, ki pridejo k sekre-
tarki Mariji Bračič na krajši klepet in kavo, vmes izmen-
jajo številne koristne informacije. Mnogi se želijo z njo
pogovoriti o raznih tegobah na štiri uči, spet drugi ne
čutijo toliko zadrege, prihajajo pa tudi matere z otroki,
ki odhajajo v zdravstveno kolonijo v Punat na Krku. Tudi
njim je namenjena topla beseda in prenekateri koristen
nasvet. Ko se čez debelo poldrugo uro prostor le izpraz-
ni, vprašam Marijo, kako zdrži vse to. Smeje odgovaija,
da ima takšno živahnost rada, kajti drugače bi ostala na
občini, kjer se ponavadi "nič ne dogaja".
Najin klepet pričneva pri
krvodajalstvu, ki ponekod šte-
vilčno že močno upada. Marija
pove, da je v občini še vedno
letno okoli 2000 krvodajalcev,
med njimi je bilo lani celo 180
takšnih, ki so kri darovali
prvič. Če hočeš, da ljudje na
odvzem krvi pridejo, moraš
pač nekoliko več delati z njimi.
Pri tem so še kako pomembni
terenski aktivisti, predvsem
tam, kjer so odvzemni centri: v
Slovenski Bistrici, na Šmartnu
na Pohorju, Tinju, v Oplotnici,
na Keblju, v Poljčanah, Mako-
lah in na Pragerskem. Letno
organizirajo 13 rednih in eno
izredno krvodajalsko akcijo.
Ker se slabše gospodarske
razmere in s tem večje število
nezaposlenih poznajo tudi v
slovenjebistriški občini, trkajo
posamezniki in družine v bor-
bi za preživetje na vrata
Rdečega križa pogosteje kot
prejšnja leta. Tako je samo v
lanskem letu pri njih iskalo in
tudi dobilo pomoč 729 social-
no ogroženih posameznikov in
družin. V lanskem oktobru so
med delavce Finalka iz
Poljčan, ki dalj časa niso preje-
mali plače, razdelili 90 paketov
s hrano ter drugo.
"Pomagamo pa tudi
ogroženim družinam in posa-
meznikom izven naše občine.
Tako smo za 43 družin iz Slo-
venj Gradca, ki jih je prizadela
vodna ujma, organizirali lan-
sko jesen zbiranje jabolk, v kar
se je vključilo 32 sadjarjev iz
naše občine," nadaljuje Marija.
Devetim družinam z območja
domače občine, ki so jih priza-
dele razne naravne nesreče, so
v lanskem letu pomagali mate-
rialno in finančno.
Ker je takšnih in podobnih
primerov čedalje več, sodeluje-
jo pri pomoči ljudem s Cen-
trom za socialno delo, Zdravst-
venim domom, patronažno
službo, socialnimi delaci po
šolah. Zavodom za zaposlovan-
je ter društvi upokojencev.
"Tam, kjer je socialno stanje
resnično slabo, dodajamo k tis-
temu, kar dobivajo preko Cen-
tra za socialno delo, še nekaj
pri Rdečem križu in tako za
silo ublažimo težave družin in
posameznikov. Brez dvoma pa
to ni trajna rešitev," nadaljuje
Marija.
V lanskem letu so pomagali v
začetku devetindvajsetim, ka-
sneje dvaindvajsetim begun-
cem, ki so prebivali pri gosti-
teljskih družinah. Materialna
pomoč beguncem, ki se jo prej
zagotavljali mednarodna hu-
manitarna društva m organizi-
rane skupine posameznikov, je
v letošnjem letu usahnila. Iz-
redno velika pa je pomoč
občanov, predvsem v dajanju
oblačil, obutve in pohištva, po
drugi strani pa je tudi čedalje
več tistih, ki to pomoč potre-
bujejo. Marija je še omenila, da
pred leti ljudje starih oblačil
skorajda niso več hoteli ali pa
jim je bilo nekako nerodno, da
bi jih prejemali, danes se to ne
dogaja več. Po oblačilih pov-
prašujejo tudi tisti, ki imajo
več otrok, ali pa takšni, ki sicer
še vedno imajo delo, vendar so
njihovi osebni dohodki sra-
motno nizki.
ZDRAVSTVENO
IZOBRAŽEVANJE
v okviru slovenjebistriške
območne organizacije Rdečega
križa deluje 20 krajevnih orga-
nizacij, v katere je vključenih
več kot 4500 občanov. Temu je
potrebno prišteti tudi dejavne
podmladke, ki delujejo na
osnovnih šolah v občini, kjer
učenci sedmih razredov osnov-
nih šol vsako leto uspešno
opravijo dvajseturni tečaj in
preizkus znanja iz prve
pomoči. Prav tako so na osnov-
nih šolah opravljena številna
predavanja o raznih boleznih
odvisnosti ter tudi o aidsu, o
zdravem načinu življenja in
zdravi prehrani. Pri raznih ak-
tivnostih tesno sodelujejo tudi
z Društvom nekadilcev Slo-
venska Bistrica.
V	sodelocvanju s Centrom za
socialno delo občine Slovenska
Bistrica je bil v začetku leta
opravljen tečaj nege bolnika na
domu, ki ga je uspešno opravi-
lo osemnajst slušateljic, 338
bodočih voznikov pa je opravi-
lo deseturni tečaj prve pomoči.
V	dejavnost območnega od-
bora RK v Slovenski Bistrici
sodi tudi organizacija letovanj
predšolskih in šolskih otrok.
Tako jih bo letos v sedmih pet-
najstdnevnih izmenah v mla-
dinskem počitniškem domu v
Puntu na otoku Krku letovalo
okoli 190. Bolne otroke pa
pošiljajo tudi v obmorsko
okrevališče Debeli rtič pri An-
karanu.
Težav s skladiščem, kamor bi
spravljali material, v Slovenski
Bistrici nimajo. Že dobro leto
imajo svoj prostor v novem ga-
silskem domu Slovenska Bi-
strica, ki je za pomoči potrebne
odprt vsak torek in četrtek.
Vida Topolovec
Marija Bračič, sekretarka
območne organizacije RK v
Slovenski Bistrici. Foto: VT
Od tod in tam
MAJSPERK •
Ustanovili
gasilskozvezo
Reorganizacija občinske
uprave je zahtevala tudi prila-
gajanje organiziranosti gasil-
skih organizacij in društev.
Tako so se prejšnjo sredo ses-
tali na ustanovnem občnem
zboru gasilske zveze
Majšperk. Po konstituiranju
zveze so izvolili njeno vodstvo
in organe, sprejeli pa tudi sta-
tut in program dela v pri-
hodnjem obdobju.
MARIBOR •
70 let Certusa
Več kot 900 zaposlenih v ma-
riborskem Certusu, ki je naj-
starejše avtobusno podjetje v
Sloveniji, je sredi prejšnjega
tedna proslavilo 70-letnico.
Ptujska delovna enota, v kate-
ri je po združitvi s Štajertour-
som zaposlenih 176 delavcev
in je po besedah glavnega di-
rektorja Mirka Majheniča
med poslovno naju-
spešnejšimi, pa slovesnost ob
jubileju pripravila v petek, 19.
julija, v prostorih svojih del-
avnic v Budini. O delovnih
uspehih in načnih je govoril
vodja ptujske enote Janez Ca-
fiita.
CIRKOVCE«
Folkloristi v
Italifi
40 članov folklorne skupine
Vinka Koržeta iz Cirkovcev je
konec prejšnjega tedna pred-
stavljalo Slovenijo na drugem
mednarodnem festivalu fol-
klore v italijanski Caprivi del
Friuli. Poleg folkloristov iz
Italije, Grčije, Nemčije,
Madžarske, Turčije in Avstri-
je so s svojim nastopom nav-
dušili. Ob cirkovških plesal-
cih, ljudskih pevkah in godcih
sta nastopila tudi dva koranta
iz Rogoznice in pokač iz Plete-
nj.
PTUJ • Vsi
drugačni - vsi
enakopravni
Mladi liberalni demokrati
Ptuja so povabili v goste Mir-
ka Vaupotiča, koordinatorja
akcije Vsi drugačni - vsi ena-
kopravni, ki poteka v Sloveni-
ji. Predavanje in pogovor na to
temo so izvedli v petek ob
dvajsetih v dvorani Centra za
interesne dejavnosti v Dravski
ulici.
-OM
SLOVENSKA BISTRICA / branjevka
ivana vertič
Že 52 let med bis-
triškimi gospodinjami
Največkrat ob petkih, v času sezonskih pridelkov p^
tudi kateri drugi dan v tednu je že polnih 52 let v Sloveti,
ski Bistrici vedno nasmejana in zgovorna Ivana Vertič i^
Bukovcev pri Markovcih. Kako seje odločila svoje prideU
ke ponuditi prav gospodinjam v okoli 35 kilometrov od
njenega doma oddaljeni Slovenski Bistrici, je danes 68.
letna Ivana Vertič povedala, kot bi bilo pred mesecem alj
letom.
Ivana Vrtič na petkovem "delovnem mestu" na Zgornji Bistrici
"V letih moje mladosti je bilo
zelo težko priti do denarja. Služb
ni bilo in tudi organizirana pro-
daja kmetijskih izdelkov takrat
ni bila tako razvita. Kmetje smo
se morali znajti po svoje. Pri nas
doma smo imeli v prvih povoj-
nih letih nekaj krav, kokoši in še
katero od domačih živali. Mle-
ko, sir in jajce so bili tako naš
pridelek, s prodajo katerega smo
lahko zaslužili kakšen dinar,
prepotreben za nabavo živil, ki si
jih sami nismo mogli pridelati.
Nekaj smo pridelali tudi krom-
pirja in vrtnin, vendar nismo
imeli prevozov, da bi lahko te
pridelke peljali v oddaljenejše
kraje. V domačem okolju tega ni
bilo mogoče prodajati, saj je bilo
povsod dovolj poljščin. Najlažje
je bilo tako opnati nahrbtnik, v
roke pa košare ali cekre ter se od-
praviti na pot.
Od doma sem se največkrat od-
pravljala že zgodaj zjutraj, okoli
četrte ure, da sem lahko pra-
vočasno prispela na tržnico na
Šarhovem trgu v Slovenski Bi-
strici. Z domačimi izdelki - sku-
to, sirom in mlekom - sem si hi-
tro pridobila zaupanje bistriških
gospodinj. Moram takoj poveda-
ti, da nekatere med njimi še da-
nes rade kupujejo moje proizvo-
de, čeprav to niso več mlečni,
ampak predvsem zelenjava. Za
spremembo prodajnih izdelkov
sem se odločila v poznejših letih,
ko smo doma opustili gojenje
živine in se odločneje preusme-
rili v poljedelstvo."
Ker je bilo največ Ivaninih
stalnih odjemalk iz novejšega
naselja Slovenske Bistrice, se je
na njihov predlog s svojo prodaj-
no mizico preselila pred novi
trgovsko poslovni objekt na
Zgornji Bistrici, -kjer jo je
mogoče tudi po 52 letih vsak pe-
tek videti še sedaj.
Tako kot so se izboljševali časi,
je izpopolnjevala svoj transport
tudi Ivana Vnič. Najprej si je
kupila kolo, ob slabem vremenu
pa je prihajala z vlakom. Takrat
je iz Črešnjevca v Slov. Bistrico
še vozil po ozkih tirih znani bi-
stričan. S poroko se je stanje še
izboljšalo. Z možem Alojzom
sva lahko več pridelala, pred
okoli 15 leti pa sva si kupila prvi
avto. Časi nahrbtnikov in cekar-
jev so tako minili. "Vrtnine in
poljske pridelke sedaj v pomla-
danskih in poletnih mesecih pri-
peljeva v Bistrico s stoenko, ki
ima že kar lepo delovno dobo,
vendar je mnogo ugodnejša kot
kolo ali vlak. Se posebno sedaj,
ko ozkotirni bistričan že dolgo
živi samo še v lepih spominih
starejše generacije. V jesenskih
mesecih gospodinjam ponudim
predvsem poljščine, spomladi pa
semena. In tako smo zadovoljni
vsi: midva z možem, ker nama
uspeva zagotoviti vsaj del sred-
stev za davke in druge dobro
poznane visoke stroške v kme-
tijstvu, gospodinje pa za kvali-
tetne pridelke.
Za sedaj lahko še potrkam na
les, saj je tako moje kot moževo
zdravje zadovoljivo, in če bo
tako tudi naprej, si bomo z go-
spodinjami z Zgornje Bistrice
imele še marsikaj povedati, pa
tudi izmenjati izkušnje s po-
dročja vnnarjenja. V njihovih
loncih pa bo zagotovo še dišalo
po domačih vrtninah in
poljščinah z domačije Vrtičevih
iz Bukovca pri Markovcih," je še
nasmejano dejala Ivana, potrdil
pa ji je tudi njen mož Alojz
Vrtič.
Viktor Horvat
VELENJE / odprto prvenstvo v tenisu
Drugo mesto za
Horvata iz GorisnUe
v ponedeljek se je v Velenju
končalo eno izmed tekmovanj
za odprto prvenstvo Slovenije
v tenisu v kategoriji do 18 let.
Izredno uspešen je bil Alen
Horvat iz Gorišnice, ki trenira
v Teniškem klubu Galea iz
Malečnika, saj je dosegel
odlično drugo mesto. V prvem
kolu je premagal Uroša Ovna
iz Domžal, v drugem Andreja
Krivca iz Velenja, v četnfmalu
Kristijana Goloba iz Brezine, v
polfinalu Davorja Ozmeca iz
ŽTK Maribor, v finalu pa je iz-
gubil s Krištofom Golobom iz
Brezine.
Tekmovanja so se udeležili
tudi trije člani Teniškega klu-
ba Ptuj, in sicer Črtomir Go-
bec, Miha Jernej šek in Iztok
Anič.
HO-
fCDNIK - 25. JULIJ 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 29
(»orca / nova najemnika gostišča
Ponudba domaie hrane
2akonca Katica in Ivan Lovec iz Maribora sta nova najem-
nika gostišča Gorce, ki je za goste ponovno odprto od prve-
ga junija. Odločila sta se za ponudbo domače hrane in spe-
cialitet haloškega območja, ki jo za goste pripravljajo s
pomočjo domačinov. Sočne gibanice jim peče daleč nao-
Icrog znana Micka Hren. Za dobro počutje gostov poleg za-
koncev Lovec skrbita še dva kuharja in dva nakatarja. Ko-
nec tedna Gorca zaživi z glasbo.
Bogato prireditveno dejavnost
načrtujeta tudi jeseni in pozimi,
pa bi pritegnila Čim več gostov,
se povezujeta z agencijami in
bližnjimi turističnimi podjetji,
tudi s Termami Ptuj. V zadnjem
času so na Gorci pogosti gostje
tudi romarji, zato se bodo s cer-
kvijo na Ptujski Gori še tesneje
povezali. Na večji obisk pa lahko
računajo tudi po izdaji prospek-
ta, ki je tik pred izidom in v ka-
terem bodo Gorco predstavili v
povezavi z drugimi zanimivost-
mi Haloz. Za goste iamjo odpno
vsak dan od 11. do 23. ure, razen
torka. Če gostje želijo, lahko pri
njih tudi prespijo; na voljo ima-
jo devet ležišč.
Katica in Ivan Lovec sta na
Gorci že dve leti, pod njo sta
namreč kupila 20 ha veliko kme-
tijo, na kateri v glavnem pridelu-
jeta zelenjavo. Sicer pa sta po
osnovnem poklicu gradbenika
in orjeta ledino tudi v gostinski
dejavnosti. Pričakujeta, da se
bosta tudi v novi dejavnosti
potrdila.
M6
PTUJ / obnovuena prodajalna v cmd
Obnova v zacfo-
volfstvo kup€ev
Mercator SVS, d.d., Ptuj nadaljuje obnovo svojih proda-
jaln. V ponedeljek so odprli prenovljeno samopostrežno
prodajalno v Ciril-Metodovem drevoredu 2 v Ptuju.
Prenovljena samopostrežna prodajalna v CMD v Ptuju.
Foto: Langerholc
Prenovo, ki je stala 15 milijo-
nov tolarjev, je izvedla Merca-
torjeva vzdrževalna ekipa. Na-
mestili so nove police in hla-
dilno opremo. Prodajnih
površin je okrog 135 m^, kupci
pa lahko izbirajo med tri tisoč
izdelki. Poslovodja prodajalne,
ki ima deset zaposlenih, je
Miro Lesjak. Na zdajšnji loka-
ciji je trgovina že od leta 1967
in jo kupci zelo dobro poznajo.
Po obnovi bodo v njej gotovo
še raje kupovali.
MG
PTUJ / začetek posezonskih razprodaj
Popusti dokaj ugodni
Skladno z dogovorom združenja trgovine Slovenije so se
v soboto po vsej Slovenije pričele razprodaje oblačil iz
pomladansko-poletne kolekcije '96.
V	povprečju so cene izdelkom znižali od 30 do 35 odstotkov.
V Mercatorju SVS bodo tekstilne izdelke s popustom proda-
jali v kar dvajseti)! prodajalnah. Glede na to, da se je letošnja
poletna sezona zelo pozno začela, je na policah trgovin ostalo
veliko izredno kvalitetnih izdelkov. Kupci bodo lahko izbira-
li med izdelki 35 dobaviteljev, pretežno slovenskih tekstilcev,
nekaj pa bo tudi blaga iz uvoza.
V	trgovskem podjetju Emona Merkur so cene izdelkom slo-
venskih tekstilnih proizvajalcev v povprečju znižali za 30 od-
stotkov, izdelke iz posebnega italijanskega programa Amica
za 40, Benettonove za 30, izdelke La Perla pa od 30 do 50 od-
stotkov, odvisno od programa. Najugodnejši bo nakup ko-
palk iz programa '96, saj jih bomo lahko kupili s 50-pdstot-
nim popustom.
Letošnje razprodaje poletnih oblačil so se pričele prej kot v
prejšnjih letih tudi zato, da bi se približali Evropi, ki pričenja
razprodaje že sredi julija oziroma prvega julija. Žal pa se ji za
zdaj ne moremo približati po odstotkih znižanja. To bomo
lahko dosegli šele takrat, ko bomo imeli takšne marže, kot jih
imajo v Evropi, pravijo slovenski trgovci.
Razprodaje so pričeli tudi nekateri butiki.
MG
(aorca je že od nekdaj pribljubljena izletniška točka Haloz.
Foto: JOS
30- POSLOVNA SPOROČILA
25..TULU 1996-
TEDNII
fEDNIK -25. JULU 1996
OGLASI IN OBJAVE - 31
PIUJ / PRIMER ELIZABETE SABOTIN (NADALJEVANJE)
Elizabeia Sabotin ne
sedi v dem upelro/eitcevf
O primeru Elizabete Sabotin iz Ptuja, ki je že več kot 14 me-
secev v komi in ki se je slovenske bolnišnice na tak ali dru-
gačen način otepajo, smo se pogovarjali z nekateri znanimi
slovenskimi zdravniki, poslanko - zdravnico v državnem zbo-
ru, direktorico večjega doma upokojencev v LJubljani, social-
nimi in drugimi strokovnjaki, ki so enotnega mnenja, da Eli-
zabeta ne sodi v dom upokojencev, da je iyeno mesto v bol-
nišnici in to za takšne primere ustrezni, tako imanovani ne-
govalni bolnišnici. Za večino ljudi pa je zadeva jasna: za Eli-
zabeto Sabotin je dolžno poskrbeti zdravstvo in gre v bistvu
za problem med samimi zdravniki.
Njena pravica in pravica družine
je, pravijo, da je čim bližje doma,
da jo lahko domači čim pogosteje
obiščejo, da zanjo naredijo to,
česar ji ob še tako dobri in profe-
sionalni negi drugi ne morejo
dati. V dom upokojencev pa Eli-
zabeta Sabotin ne sodi, saj je dom
socialna ustanova, ne bolnišnica.
Domovi upokojencev se ne mo-
rejo spreminjati v podaljške bol-
nišnic, kot si to zamišljajo v
zdravstvu. Za to niso ne uspo-
sobljeni in ne opremljeni, čeprav
pa je res, da včasih naredijo
kakšno izjemo. Pritiski s strani
bolnišnic na domove so veliki,
kar je dokaz več, da manjka vme-
sni del, kako poskrbeti v nadalje-
vanju za bolnike, kakršna je Eli-
zabeta Sabotin. Njeno zdravljen-
je je končano, potrebuje pa inten-
zivno nego.
"Problem je nastal zaradi tega,
ker Elizabeta Sabotin ne sodi v
bolnišnico, ampak v neko nego-
valno bolnišnico ali pa tudi v
dom starejših občanov. V sloven-
skih domovih upokojencev je ve-
liko nepokretnih bolnikov, v ne-
katerih jih je celo do 30 odstot-
kov, res pa je, da niso v komi. Če
ostane v bolnišnici, je ta na neki
način obremenjena z bolniško-
oskrbnimi dnevi; ker gre pri bol-
nišnicah za limitiran program, se
zato zmanjša drugi program ozi-
roma takšen bolnik zaseda pos-
teljo, ki jo nekdo drug nujno po-
trebuje zaradi takšnega ali dru-
gačnega zdravstvenega posega.
Razumeti je treba, da je zdravl-
jenje pri omenjeni bolnici
končano in da zdravniki pri njej
nimajo več kaj narediti. Če se na
bolniku nič ne dela, tudi ne sodi v
bolnišnico, takšnega bolnika je
po vseh pravilih potrebno pre-
mestiti v ustrezno ustanovo. O
tem podrobneje govori 39. člen
pravil obveznega zdravstvenega
zavarovanja, ki se glasi, da je bol-
nišnično zdravljenje omejeno na
najkrajši možni čas, ki je potre-
ben za izvršitev posegov oziroma
storitev, da pravica do bol-
nišničnega zdravljenja preneha,
ko je možno diagnostične, tera-
pevtske in rehabilitacijske storit-
ve zavarovani osebi zagotoviti v
osnovni, specialistično-ambu-
lantni ali zdraviliški dejavnosti
oziroma z zdravljenjem na domu,
in da oskrbni dnevi, ko niso bile
opravljene nobene zdravstvene
storitve ali so bile opravljene sto-
ritve, ki bi jih bilo mogoče opra-
viti v specialistično-ambulantni
ali osnovni dejavnosti, ne štejejo
med pravice iz obveznega zavaro-
vanja. V primeru nadzora bi nad-
zorni zdravniki Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije zagotovo postavili vprašanje,
zakaj je tak bolnik še vedno v bol-
nišnici.
Za premestitev bi morali
poskrbeti svojci in socialna
služba, zdravstvo pa bo tudi v
bodoče poravnavalo strošek za
njeno nego. Direktor ptujske
bolnišnice dr. Lojze Arko ima
prav, da se brani premestitve.
Čeprav je po človeški plati čisto
razumljivo, da naj bi ostala v bol-
nišnici, pa to ni optimalna
rešitev," je povedal direktor Za-
voda za zdravstveno zavarovan-
je Slovenije Franc Košir.
Mag. Miran Kerin, direktor
Centra za socialno delo v Ptuju,
pa je o zadevi Sabotin povedal:
"V okviru naših pristojnosti je
tudi namestitev občanov v do-
move upokojencev, če nimajo za-
dosti sredstev za plačilo oskrbni-
ne, vključno s tistimi, ki so za-
konsko dolžni soprispevati za ta
namen. V primeru gospe Eliza-
bete Sabotin smo pripravljeni
plačevati razliko med njenimi
lastnimi prejemki in oskrbnino.
Povsem druga zadeva pa je sama
namestitev v dom upokojencev.
Glede na njeno zdravstveno stan-
je je Dom upokojencev Ptuj noče
sprejeti, saj trdi, da nima
možnosti oskrbovati takšne bol-
nice.
Mnenja sem, da bi bilo za gospo
Sabotin najbolje poskrbljeno v
negovalnem delu bolnišnice, a ga
ptujska bolnišnica še nima.
Odločitev o tem, v kateri bol-
nišnici bo gospa Sabotin, pa je se-
veda izven naše pristojnosti."
V	PTUJSKI BOLNIŠNICI
VLOGC ZA PREMESTITEV
ŠENIMJUO
v ptujski bolnišnici, ki so jo ne-
kateri že kar postavili na zatožno
klop, smo od direktorja dr. Loj-
zeta Arka dobili naslednjo izja-
vo: "V splošni bolnišnici dr.
Jožeta Potrča imamo o poteku
zdravljenja gospe Elizabete Sa-
botin le ustne informacije svoj-
cev in zdravnikov nevrološkega
oddelka Splošne bolnišnice Ma-
ribor, kjer je trenutno pacientka
hospitalizirana. Izražena je bila
namreč želja o premestitvi v našo
bolnišnico. Povsem razumemo
stisko svojcev, zato smo jim bili
pripravljeni pomagati. O prime-
ru gospe Elizabete Sabotin smo
razpravljali tudi na strokovnem
svetu Splošne bolnišnice dr.
Jožeta Potrča in ugotovili, da na
podlagi ustnih informacij o tren-
utnem zdravstvenem stanju ni
podana medicinska indikacija, ki
bi zahtevala hospitalno zdravl-
jenje. PredlagaU smo, da bi paci-
entko sprejeli za nadaljevalno
nego, vendar šele takrat, ko bomo
prejeli od vlade Republike Slove-
nije soglasje k spremembi statuta
dejavnosti našega zavoda. Zahte-
vek smo naslovili na ministrstvo
za zdravstvo že v maju 1995.
V	strategiji razvoja Splošne bol-
nišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
imamo vključen tudi tako ime-
novani socialni program, to po-
meni 10 do 20 samoplačniških
postelj za nadaljevalno nego, ki
bodo povsem ločene in ne bodo v
sklopu naših hospitalnih oddel-
kov. Svojcem gospe Elizabete Sa-
botin smo predlagali, da naj se
pacientka vsaj začasno premesti
v dom upokojencev v Ptuj, to je
tudi predlog nevrološkega oddel-
ka Splošne bolnišnice Maribor.
V	ustnem razgovoru sem dobil
občutek, da se svojci strinjajo s
predlagano rešitvijo, zato mi je
povsem nerazumljivo, da je
prišlo do zapletov. Poudaril bi
rad, da je prišlo do medicinske
komplikacije med samim opera-
tivnim posegom na Onkološkem
inštitutu v Ljubljani, zato kot
zdravstveni delavec in predvsem
kot človek razumem tragedijo in
stisko družine Sabotin, vendar
pa jim lahko pomagamo samo
tako, da jim skrajšamo naporna
potovanja in stroške v času obi-
skov, kajti po zagotovilu nevro-
loškega oddelka Splošne bol-
nišnice Maibor je njeno zdravst-
veno stanje definitivno in ni
pričakovati izboljšanja, zato se
čudim, da so se odločili reševati
problem po sredstvih javnega
obveščanja in ne s strpnim dogo-
varjanjem."
V mariborski bolnišnici bo Eli-
zabeta Sabotin ostala do jeseni,
po počitnicah pa naj bi skušali
najti najboljšo rešitev zanjo in
njeno družino. Vsi, ki so v zadevo
vpleteni, poudarjajo, da so nare-
dili vse, kar so lahko, trudili so se
po strokovni in čisto človeški
strani. Res pa je, da ta primer od-
pira vrsto dilem, predvsem pa,
kako poskrbeti za takšne bolni-
ke, kot je Elizabeta, ko se zdravl-
jenje konča in je potrebna inten-
zivna nega.
MG
Strelm zmnetUa požar
Minuli torek kakšnih 30 minut po polnoči je v ostrešje gospo-
darskega poslopja v Savcih 71 udarila strela. Prestrašeni od
strašnega treska so Raušlovi vseeno ravnali prisebno in takoj
poklicali policijo in gasilce.
Gospodarsko poslopje, ki je le
nekaj metrov od moderne nove
in starejše stanovanjske hiše, je
bilo v trenutku v plamenih. Pod
streho so bile spravljene velike
količine sena in slame, ki sta za-
gorela kot bakla. Najprej so iz
ognja rešili svinje, ki so bile v
delu gospodarskega poslopja z
leseno streho. Okrog 30 glav
živine pa je lahko ostalo v hlevu,
saj so imeli gasilci ogenj kmalu
pod kontrolo. Kljub naporom
sta v lopi zgorela dva puhalnika
za seno, moped, transponer za
silos, kožuhač, okrog 400 bal sla-
me in 2000 bal sena. Pri gašenju
požara so priskočili na pomoč
tudi sosedje, ki so naslednje ju-
tro že pripeljali nekaj sena in sla-
me za živino.
Na objektu je po policijskem
zapisniku nastalo za okrog 4 mi-
lijone tolarjev škode, vsota pa bo
še precej višja, ko bodo prišteli
še škodo za uničene stroje in
krmo. Kljub visoki materialni
škodi so pri Raušlovih srečni, da
se nikomur ni nič zgodilo. Na
srečo je večina letošnje krme in
slame še na polju, tako da bodo
živino preskrbeli. Pomoč pri ob-
novi poslopja so že ponudili so-
sedje, po svojih močeh pa bo po-
magala tudi krajevna skupnost
Sv. Tomaž.
V. Klemenčič
Iz pogorišča se je še v sredo vil dim
BORL • V soboto ob 20.
uri bo v okviru Idriarta nas-
top danske plesne skupine
Eurythmia deirarte - eurit-
mija z maskami z zvokom in
gibanjem. Ob 21. uri bodo
prepevali hrvaške narodne
pesmi. V nedeljo ob 17.30 bo
program MONTEVERDI-
JA v srednjeveških kostu-
mih: Romeo in Julija v iz-
vedbi zbora kraljevskega
švedskega gledališča.
PTUJ • Mladinski odde-
lek Knjižnice Ivana Potrča
Ptuj pripravlja vsak dan ob
10. uri počitniško urico v
pravljični sobi Malega gra-
du. Ob reševanju ugank, re-
busov, didaktičnih igricah
in branju tudi telovadijo in
izvajajo meditacijske vaje.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna je ob 19. uri na
sporedu Orangutan v hotelu
Majestic, ob 21. uri pa Dr.
Jekyll in gospa Hyde. Nas-
lednji teden bodo ob 19. uri
vrteli Periskope dol, ob 21.
uri pa Zadnji sprehod.
USODNA VOŽNJA BREZ
ČELADE
v sredo, 17. julija, ob 18.40
se je po regionalni cesti od
Ptuja proti Pacinju peljal z mo-
tornim kolesom 28-letni Franc
Zoreč iz Podvincev. V križišču
pri Podvincih je pred njim z re-
gionalne na lokalno cesto za-
vijal kolesar, 49-letni Mirko A.
iz Spodnjega Velovleka. Mo-
torist med vožnjo ni uporabljal
varnostne čelade, domnevno
pa je vozil tudi prehitro, zato je
kljub zaviranju trčil v kolesarja,
ki je padel in se hudo ranil ter
so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico. Ob trčenju je izgubil
ravnotežje tudi motorist, ki je
zdrsnil s ceste in po 36 metrih
drsenja težko ranjen obležal v
obcestnem jarku, motor pa se
je ustavil šele dobri h 80 metrov
naprej ob ograji stanovanjske
hiše. Franca Zorca so takoj
odpeljali v mahborsko bol-
nišnico, kjer pa je čez dobrih 6
ur zaradi poškodb umrl.
DEČEK UMRL POD
TRAKTORJEM
v četrtek, 18. julija, ob 18.25
je v Bolečki vasi pod Rujsko
Goro 13-letni fantič M. G. vozil
traktor po dovozni poti proti
dvorišču domače hiše. Ko je
polkrožno obračal, je zapeljal
prek nasipa, izgubil oblast nad
vozilom in padel s traktorja, ki
je nadaljeval vožnjo. Traktorje
z zadnjim kolesom zapeljal
fantu čez glavo. Zaradi hudih
poškodb je 13-letni Marko
Glaser i z Bolečke vasi 4 na kra-
ju nesreče umrl.
S KOMBIJEM ZBIL PEŠCA
Po magistralni cesti od Za-
markove proti Lenartu je v to-
rek, 16. julija, ob 11.20 vozil
kombi 27-letni Bojan R. iz
Črešnjevcev. Pri Lormanju je
trčil v gradbenega delavca,
19-letnega Igorja G. iz Maribo-
ra, ko je ta stopil na cesto. Ob
trčenju je Igorja vrglo v obcest-
ni jarek, kjer je obležal hudo
ranjen in so ga prepeljali v ma-
riborsko bolnišnico.
KOLESAR SE JE HUDO
RANIL
^ v naselju Čermožiše pri
Žetalah se je v ponedeljek, 15.
julija, dopoldne peljal s kole-
som 56-letni avstrijski držav-
ljan Josef T. Med vožnjo po
klancu navzdol na lokalni cesti
je zapeljal v udarno jamo, pa-
del in se hudo ranil.
POLICISTI POŽELI
KONOPUO
Prejšnji teden so policisti s
policijske postaje Ormož v
okolici Mihovcev pri Veliki Ne-
delji našli nasad indijske ko-
noplje, skrit v gozdiču nedaleč
od magistralne ceste. Našli so
okoli 60 sadik, ki so bile že iz-
puljene in razmetane po tleh.
Drugi, nekoliko manjši nasad
pa so odkrili na zapuščenem
zemljišču zunaj naselja
Ivanjkovci, kjer je rastlo 26 sa-
dik in so jih populili. Sadike z
obeh nasadov so potem
uničili.
ZADRŽALI SO GA DO
IHREZNITVE
v četrtek, 18. julija, zvečer so
policisti iz Slovenske Bistrice
imeli precej opravka z Jankom
Ž. z Zgornje Ložnice. Najprej
je pod vplivom alkohola
povzročil prometno nezgodo,
potem pa si je dal duška še s
hojo po cestišču in je povrh še
udarjal po avtomobilih. Name-
rili so mu kar 2,8 grama alko-
hola, zato so ga pridržali do iz-
treznitve, poslali pa so ga tudi
v obravnavo sodniku za
prekrške.
TRČILA AVTO IN MOPED
Na lokalni cesti v bližini Šta-
tenberga pri Makolah sta v pe-
tek, 19. julija, popoldne trčita
osebni avtomobil, ki gaje vozil
46-letni Anton B., in mopedist,
46-letni Alojz G., ki je imel na
mopedu sopotnika, 8-letnega
P.G. V nezgodi je bil voznik ko-
lesa z motorjem lažje ranjen,
njegov mladoletni sopotnik pa
težje.
ZALETELA STA SE
OSEBNA AVTOMOBILA
v soboto, 20. julija, nekaj po
21. uri sta se na regionalni ces-
ti pri Markovcih zaletela oseb-
na avtomobila, ki sta ju vozila
32-letni Damjan P. in 39-letni
Zvonko K. Do nezgode je
prišlo, po oceni pristojnih, za-
radi nepravilnega prehitevan- |
ja.VtrčenjustaseZvonkoK. in j
njegova sopotnica Zinka K. I
huje poškodovala, Damjan P. ;
paje bil le lažje ranjen.
RODILE SO - ČESTIT^.
MG: Marjeta Skok, Vel
Varnica 69, Zg. Leskovec !
Tjašo; Ana Veilguni, Krasna
9, Poljčane - Silva; Ksenja
Bevk, Nova cesta 9, Mariboj
-	dečka; Mojca Kerle, Kajn.
hova 3, Kidričevo - dečkg.
Vera Fekonja, Destrnik 26
Destrnik - Janjo; Dragica
Podgorelec, Hum 90, Ormož
-	Tjašo; Stanislava Vidovič
Apače 300, Lovrenc - Tade'
ja; Anita Motaln, Kajuhova
22, SI. Bistrica - dečka; Vlas-
ta Belec, Sv. Tomaž 2,
Tomaž - Nastjo; Darja Lel-
jak, Prešernova 28, Rog. Sla-
tina - Tita; Darinka Mohor-
ko, Žetale 24a, Žetale - Si-
mona; Terezija Čuš, Žamen-
ci 10, Dornava - dečka;
Zdenka Verdenik, Krčevina
pri Vurbergu 59, Ptuj - Pe-
tro; Sonja Bračevič, Kralja
Tomislava 121, Krapina -
Bruna; Sonja Majcenovič,
Hrastovec 39, Zavrč - Kle-
mena; Jožica Slameršak,
Stojnci 18a, Markovci - San-
jo; Anica Horvat, Podvinci
66/b, Ptuj - Anjo; Slavica
Kuri, Janežovci 3, Destrnik -
Klemena.
POROKE - PTUJ: Pavel
Plavčak, Tlake 9, in Jožica
Černejšek, Čermožiše 28;
Daniel Šneberger, Čučkova
ul. 3, Ptuj, in Sonja Pater-
nost, Mestni Vrh 17/b.
UMRLI SO: Cecilija Bru-
mec, Župečja vas 41, 1913,
t 14. julija 1996; Janez Be-
drač, Kratka ul. 2, Ptuj, ^
1913,114. julija 1996; Franc
Žuran, Pestike 5, ^^ 1929,
tl6. julija 1996; Štefan Bel-
ca, Sestrže 71, 1919, 116.
julija 1996.
TRAKTOR SE JE
PREVRNIL
v Zgornji Voličini, občina
Lenart, se je v nedeljo, 21. juli-
ja, dopoldne pripetila nezgo-
da s traktorjem. 37-letni Janez
K. iz Maribora je želel spravit
traktor v pogon, ob tem paje\
naročju držal sina 6-letnega
Danijela. Obzagonu se jetrak-
tor prevrnil, pri čemer jo je Ja
nez odnesel z lažjimi poškod-
bami, huje paje bil poškodo-
van sinek Danijel.
VLOM V ZBIRKO
DRAGOCENIH STARIN
v petek, 19. julija, je nezna-
nec vlomil v stanovanjsko hiše
Albina S. v Zgornjem Partinju
občina Lenart, v kateri je last-
ni k imel tudi dragoceno zbirk"
starih, predvsem sakralnii^
predmetov. Z vlomilcem je iZ'
ginilo več dragocenih, nad 8"
let starih predmetov, med dru-
gim leseni križ z Jezusovo pO'
dobo, porcelanasta podob"
Marije in Jezusa, lesena miz^
stoli in ogledalo.
ff