Z9Z. MUL V UuMjonl v torek II. decembra 1901 XL leto. ae*a)a mu uAi, .vtcer, izim«) ueaeije in praanlke, tfjr vena po poeti prejeman m HiUi opifci detel« aa vse leto 25 R, ea pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|m»l]aao • pošiljanjem na dom za vse lete 11 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa ar mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 ta,;za en mesec 1 K 90 h. 2a tw|e «e*ele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe istodobne vposiljatve naročnine sejne oainu - Ea MMitUi se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oananila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf. Rokopisi se ne vračajo. - Bredsdstve te nvr*wnMtvp )e v Knsflovfb ulicah It 5. in sicer uredništvo v 14nadstr„ apravnlštvo pa v|pritličju. — Upravništvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, raklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari froelBlitoa tolotea it M. IPiiMtm itooUko po 10. k. OpravniAtva tololon it 89. Uolltue v okrajni zostop celfiki. Borba za okrajni zastop celjski že traja več let. Kdor zmaga v veleposestniški kuriji, temu je tudi zagotovljena večina v okrajnem zastopu. Ko je potekla volilna doba zadnjemu okrajnemu zastopu, v katerem so imeli Slovenci večino, in je pri novih volitvah v veleposestniški skupini zmagala slovenska stranka, so preprečili Nemci konstituiranje novega okrajnega zastopa s tem, da Celje in Vojnik nista hotela voliti svojih zastopnikov v skupini mest in trgov. Vlada jc to renitenco mirno trpela, ne da bi pomislila, da s tem ustvarja nevaren precedenčni slučaj, ki lahko dovede ad absurdom vso institucijo okrajnih zastopov na Spodnjem Štajerskem. Mesto da bi prisilila renitentne občinske očete v Celju in Vojniku, da bi se udeležili volitev v skupini mest in trgov in s tem omogočili sestavo novega okrajnega zastopa, se je vlada uklonila terorizmu nemšku-tarske stranke ter poverila vodstvo okrajnega zastopa vladnemu komisarju. Ta interregnum v celjskem okraju je trajal eno celo volilno dobo. Šele letos si je vlada domislila, da vendarle ne gre. da bi še vnaprej absolu-tistiško gospodaril v okraju vladni komisar in da je končno enkrat le treba izročiti okrajno gospodarstvo zakonitim zastopnikom ljudstva. Razpisane so bile volitve in včeraj je stopala kot prva na volišče veleposestniška skupina, ki ima odločevati, kdo da ima biti bodoči gospodar v okrajnem zastopu. Posestno stanje slovenske in nemške stranke v veleposestniški kuriji je skoro enako. Vsak glas na vsaki strani je odločilnega pomena, zato se trudi vsaka stranka, da spravi vse svoje volilce do zadnjega moža v volilni imenik ter budno pazi, da se nihče izmed njenih ljudi ne izpusti iz seznamka volilcev. Kakor se zdi, ni bila slovenska stranka to pot tako budna in pazna, kakor bi morala biti, sicer bi se ne moglo zgoditi, da bi bil izpuščen iz volilnega imenika eden najbolj zanesljivih slovenskih volilcev, veleposestnik Fazarinc! Je pač nepobitno dejstvo, da pogreša Celje na vseh koncih in krajih marljive in spretne roke nepozabnega dr. Bečka! Odkar je zla usoda odvzela celjskim Slovencem dr. Dečka, ni slovenska stvar ne v okraju, še manj pa v mestu napredovala niti za korak, nasprotno, kdor je poznal Celje za časa, ko je dr. Dečko stal na čelu narodnemu delovanju, in kdor pazno motri sedanje celjske razmere, ve, kako silno je v zadnjih letih nazadovala narodna stvar v Celju in v bližnji okolici. Treba bo vztrajnega in neutrudnega dela, da bo mogoče nadomestiti vse ono, kar se je zamudilo v zadnjem času! Pred približno dvajsetimi leti je dr. Dečko priboril okrajni zastop Slo-veueein, a sedaj po preteku tolikih let je ta korporacija zopet v nevarnosti, da preide nazaj v nemške roke. In ne varajmo se ter priznajmo odkrito, da bi bil celjski okrajni zastop za nedogleden čas izgubljen za Slovence, čim se nemški stranki posreči ga znova dobiti v svoje roke. O tem dejstvu morajo biti prepričani tudi celjski Slovenci sami. Zato smatramo za neodpusten greh, tla so prezrli pri reklamacijskeni postopanju enega izmed najzanesljivejših svojih volilcev, da si so morali vedeti, da je pri vol it vi v veleposestniški kuriji odločilen vsak glas. Ako bi posvečali Slovenci več pozornosti reklamacijskemu postopanju, potem bi se včerajšnje volitve v veleposestniški skupini morale završiti s slovensko zmago! Slovenci bi imeli v tem slučaju 41 glasov, dočim bi Nemci razpolagali samo s 40. Posledica tega bi bila, da bi si slovenska stranka lahko izvolila iz svoje sredine volilno komisijo. Tako pa je vsled ravnovesja obeh strank odločeval žreb, ki je dal Nemcem večino v volilni komisiji. S tem je bil tudi zapečaćen popolni poraz slovenske stranke, saj se je moralo v naprej vedeti, da bo nemška večina v volilni komisiji storila vse, da zagotovi absolutno zmago nemškutarski stranki. In da nemška gospoda ni skropulozna v izberi sredstev, kadar s«' are za to, da se iztrga Slovencem iz rok kakšna važna postojanka, je že stara stvar. Bilo je torej v naprej pričakovati tega, kar je storila, da je namreč uničila tri veljavne slovenske glasove. S tem je bila Nemcem zagotovljena zmaga v tej skupini in večina v vsem okrajnem zastopu. Korporacija, ki je bila nepretrgano že skoro dvajset let v slovenskih rokah, bi morala definitivno preiti pod nemško oblast, LISTEK. Francosko čosnlkontvo. (Pismo iz Pariza). IV. Kdor vzaine v roke kak francoski list, vidi hitro, da je največji del posvečen poročilom, objektivnim stvarnim poročilom o vseh mogočih stvareh, največ o domačih, zakaj za inozemstvo se Francozi ne zanimajo dosti. To kaže, kako se je razširila reportaža v najširjem pomenu te besede. Lahko bi se reklo: Francoski žur-nalisti so postali reporterji, zakaj tudi redakter-specijalist ni pravzaprav nič drugega kot reporter. Dejstva, dejstva, dejstva to je klie vsega francoskega časopisja. Poroča se o vsem, kar more čitatelje zanimati, toda o ničemer, kar bi moglo komu služiti za reklamo. Kar diši po reklami, se mora plačati. Fi-nejša kot je reklama, bolje se jo plača. »La Presse« je imela svoj čas romanopisca, ki je za izreden honorar celo v svoje romane vpletal reklame za modistke, čevljarje, parfumerije itd. Veliki humoristični pisatelj Willy je tega sicer izredno nadarjenega pisatelja karikiral v različnih svojih spisih pod imenom Mangis. Ta mož je vsega skupaj spisal 337 romanov, a je umrl v največji bedi, ker je vse svoje jako velike zaslužke zapravil v music-hallih. Ta romanopisec je imel enkrat veliko vojno. »La Presse« je lula od nekih izdelovaleev dragih ženskih kostumov zahtevala inseratov in ker jih ni dobila, je dalo uredništvo svojemu romanopiscu naročilo, naj te firme »strga«. Mož je spisal roman, v katerem je popisal tudi velik ples pri takratnem preziden- tu republike ('asimir-Perierju. [me-nova] je vse običajne udeležnike takih odličnih priredb, same odlične osebe, s pravimi imeni in osmešil vse toalete, ki so bile naročene pri onih firmah, katerim je hotel škodovati. Seveda si je bil mož preskrbel natančnih podatkov, katere dame so kupile oblek«' pri tistih firmah. Skandal je bil kolosalen, prišlo je do javnih pretepov, a konec je bil vend'tr ta, da prizadete dame svojih oblek niso več kupovale pri dotičnih firmah. Poleg političnih dogodkov so najvažnejši dnevni dogodki. Tu zahtevajo listi obširna in natančna poročila in »mali reporterji«, ki zbirajo ta poročila, so res pravi trpini. V uredništvu vsakega lista sedi poseben »chef des inforniations', ki dobiva od 300 do 600 frankov na mesec in ki ima cel štab reporterjev na razpolago. Tak reporter mora dan na dan, v delavnik in v nedeljo, delati svojih 14 ur, trdo delati, da zasluži 150 do 250 frankov. Pri jutranjih listih je njegovo delo takole razdeljeno. * ako bi Slovenci ne imeli v rokah istega orožja, ki so se ga preje posluževali Nemci, da so preprečili konstituiranje slovenskega okrajnega zastopa. Dne 23. t. m. se imajo vršiti volitve v skupini mest in trgov. V tej skupini volita tudi slovenska trga Žalec in*Št. Jur. Ako se ta dva trga ne udeležita volitve, preprečita konstituiranje okrajnega zastopa prav tako, kakor so to pred leti storili Celjani in Vojničanje. Kolikor poznamo odločno narodne može, ki stoje na čelu teh dveh tržkih občin, smo prepričani, da bodo storili svojo rodoljubno dolžnost ter posegli, ne da bi si premišljali, po tistem orožju, ki je preje tako uspešno služilo Nemcem v borbi proti slovenski večini. Kar je bilo Nem c e m d o v o l j e n o , t vi d i ne s m e biti zabranjeno Slovencem! Položaj bo ostal v bistvu neizpre-menjen, samo vloge se spremene: na mesto obstruirajočih Nemcev stopijo; sedaj Slovenci in posle okrajnega zastopa mora slej kot prej opravljati vladni komisar. Da bi vlada mogla zlomiti slovensko obstrukcijo, je popolnoma izključeno; tega tudi ne bo poskušala že radi tega ne, ker ni preje ničesar ukrenila proti nemški obstrukciji. Vlada bo samo primorana razmišljati, ako ni institucija okrajnih zastopov v obliki, v kakršni sedaj obstoji na Štajerskem, docela zgrešena in da je nujno potrebna reforme. In pravični, pametni reformi institucije okrajnih zastopov se tudi Slovenci ne bodo upirali, saj sami u videvajo, da so jim okrajni zastopi, kakor so sedaj urejeni, v narodnem ozira bolj v kvar, kakor pa v korist, saj v skoro pretežni večini spodnje-štajerskih okrajnih zastopov vladajo neznatne nemške manjšine. Da pa je to nevzdržljiv položaj, ki rodi samo nezdrave razmere, mora bili pač vsakomur jasno. Reforma zakona v okrajnih zastop ih je torej brez dvoma nujno potrebna. Naše mnenje je, da bi se s slovensko-narodnega stališča celo dalo razmišljati, ako bi za Slovence ne bilo naravnost boljše, ako bi se okrajni zastopi odpravili, kakor pa da se prid rže v sedanji obliki, ki omogoča nemškim manjšinam, da gospodujejo v teh korporacijah. Poslansko zbornica. Na Dunaju, 16. dec. Vihar v zbornici. Današnja seja je bila najburnejša, kar jih je doživel novi parlament. Vihar bo provzročili Malorusi, ker vlada n i izpolnila svoje obljube, da se bo pri imatrikulacijski slavnosti na lvovskem vseučilišču primerno upošteval tudi maloruski jezik. Začetkom seje je prezident W e i s k i r c h n e r energično zavrnil ogrskega ministrskega predsednika Wekerla, ki se je osmelil očitati predsedstvu avstrijskega parlamenta, da ni zavrnilo poslanca Soukupa, ko je pojasnjeval ogrske razmere. Weiskirchner je izjavil, da si prepoveduje vsako vmešavanje ogrskega ministrskega predsednika v vodstvo avstrijskega parlamenta. Malorusi so bili začetkom seje vložili 100 interpelacij, da bi obstru-irali proračun, ker se je pri imatrikulacijski slavnosti v Lvovu maloruski jezik popolnoma preziral. Že v soboto so bili vložili v tej zadevi nujni predlog, ki pride na razpravo še pred zakonom o znižanju davka na sladkor. Običajno je, da se interpelacije prečitajo začetkom seje; le med sejo vložene interpelacije se prečitajo na koncu seje. Prezident Weiskirchner pa je hotel danes napraviti izjemo, da bi onemogočil obstrukcijo Maloru-sov. Izjavil je, da bo z ozirom na važnost nagodbe dal vložene interpeLi-eije Malorusov prečitati na koncu seje. To je bil povod viharju. Najprej so začeli Malorusi na piščalke piskati in razbijati po pultih in kričati kar so mogli. Prezident Weiskirchner pa se za to ni zmenil in je dal besedo klerikalcu Finku. Med tem ko so Malorusi razsajali, je Fink govoril. Razumela sta ga samo stenografa, ki sta stala tik njega. Načelnik maloruskega kluba, Rontanczuk, je interveniral pri predsedstvu, a zaman. Zdaj je vihar še narasel. Posl. B a č i n s k i je strgal desko s svojega pulta in z njo razbijal na vso moč. Deska se je razbila in v jezi vrgel Bačinski en kos lesa sredi dvorane v smeri proti predsednikovi tribuni, a je zadel poslanca dr. Benkoviča na čelo. Benkovic se je krvavo ranjen skoro zgrudil na tla. Peljali so ga iz zbornice in ga zunaj obvezali. Nemški klerikalci so med tem hoteli Maloruse kar s silo ugnati. Posebno bojevita sta bila .Janez Maver Ob polu 12. dopoldne pride v redakcijo. Tam mora naglo pregledati vse liste, če ni kje kaj takega, kar bi se moglo nadalje zasledovati. To si vse zabeleži in poroča o tem ehefu des informations. Ta razdeli potem delo in opravila med reporterje. Ti se potem navadno ob polu 2. razidejo na vse strani, da izvrše dobljena naročila. Ta mora obiskati časih po sto hlapcev in dekel, ki so bili priče pri kaki krvavi drami, od hiše do hiše, od vrat do vrat mora hiteti, da izve kaj največ detajlov. Drugi mora vzeti kar po več ulic in obiskati vse prodajalne, da se o kakem dogodku informira. Še huje je, če mora tak siromak iskati informacij pri imenitnih ljudeh, ker pride silno težko do njih in mora z vsakovrstnimi zvijačami izvabiti iz njih, kar hoče vedeti. Ob 6. uri se vrnejo reporterji v uredništvo.Tam poročajo šefu, kar so izvedeli in ta odredi, kaj in kako se mora dotična stvar spisati. Ko je to končano, gredo reporterji novic »na lov«, iskat zadnjih novic za jutranji list. S tega lova se vrnejo ob 11. zvečer. Zopet ista procedura. Kadar je vse spisano, morajo čakati, da čitajo korekture in potem morajo biti še do dveh zjutraj na razpolaganja, da more uredništvo tudi o najnovejših dogodkih dobiti hitrih informacij. To je pasje delo, ki bi ga zmagoval le malo kak Slovenec, kajti Slovenci smo — žal — hereditarno obremenjeni z lenobo. Hvalimo se pač ra- di, kako smo delavni in marljivi, v resnici smo pa lenuški narod tako da nas je lahko sram pred vsakim furlanskim zidarjem. Pri listih, ki izhajajo zvečer, je delo seveda laglje, pa je še slabše plačano, kakor pri jutranjih listih. Najhujša služba je pri listu »!#' Kclair«, ki hoče imeti vedno tudi zadnje novosti in izhaja dve uri kasneje, kakor drugi listi. Tu je reporter od 12. opoldne do 4. zjutraj nepretrgoma v službi in dobiva za to naporno težavno deh) 150 do 200 frankov na mesec! A blagor tistim, ki ta zaslužek tudi dobe. V Parizu je namreč vse polno listov, ki nimajo nič naročnikov in nič odjemalcev. Nekaj reporterjev morajo seveda tudi ti listi imeti, a denar dobe le malokdaj. Kako se pri takih listih godi, priča naslednji slučaj. Fdmond Magnaud — pozneje senator in poslanik v Lizboni — je bil izdajatelj lista »L* Eveneinent«. V enem samem letu so ga prišli ekseku-torji 7200krat rubit. Tako je sam povedal v popisu svoje žiirnalističnc dobe. Ce je ta najel kakega reporter-ja, ga je vselej vprašal: kaj Vam je ljubše, ali 500 frankov na mesec, ki Vam jih nikdar ne bom plačal, ali 150 frankov, ki Vam jih bom plačal, če ne v gotovini pa v vrednotah. 150 frankov je Magnaud res plačeval, časih belo v denarju, največkrat pa v različnih — nakazilih. Lovil je inserate in reklame na ta na- in LeopoldSteiner, pa tudiKunschak, Jedek in famozni Bielohlawek. Prišlo je do malega pretepa. Maver je dobil sunek v zobe in strgana mu je bila kravata. Vež poslancev je krvavelo. Neki nemški klerikalec je posl. Zy-gulinskega v prst ugriznil. Prezident Weiskirchner je pretrgal sejo in je zapustil dvorano. Stari Romanczuk je stopil na mizo in je izjavil, da obžaluje dejanske napade. Nemški klerikalci, na čelu jim Janez Maver, so se nanj zaleteli kakor stekli psi. Med tem je Bačinski poiskal Benkoviča in ga je prosil odpuščanja, ker ni imel namena, ga zadeti in ga je zadel samo po nesreči. Naposled se je seja zopet začela. Ko je vstopil Benkovič, so ga pozdravili s ploskanjem. Razprava o nagodbi se je potem nadaljevala. Zanimal se ni nihče zanjo. Pri glasovanju je bil prvi del nagodbenih predlog brez premembe sprejet in so bili odklonjeni vsi minoritetni predlogi. Konec seje so bile preči tane interpelacije. Med njimi interpelacija grofa Thuna, ki pravi, da je bil meseca julija v Trstu med dvema oficirjema dvoboj in da je bil eden teh oficirjev ubit. Prihodnja seja bo j u t r i. Hrvaško - madžarski konflikt. Budi m p e š t a . 16. decembra. Na predlog ministrskega predsednika se je sklenilo, da bodo dne 18. t. m. volitve v delegacije. Potem sta govorila v osebno obrambo posl. S u p i 1 o in bivši minister P o 1 o n y i, katerima se je nedavno očitalo, da sta skovala reško resolucijo. Supilo je dokazoval, da je prišel Polonvi na Reko kot pooblaščenec ministra Kossutha, in sicer deset dni po sklenjeni resoluciji. Na dnevnem redu današnje seje je kvota. Stvarno je govoril proti kvoti baron Ban f f y, ki je dokazoval, da se je slaba nagodba poplačala še z zvišanjem kvote. Za vse to dela odgovorno neodvisno stranko. Nadalje sta govorila proti kvoti hrvaška posl, dr. M u a č e v i č in dr. B a u e r. Z a g r e b , Hi. decembra. Ban dr. Rako d e z a v je odšel na svoje posestvo, da se oddahne od naporov povodom otvoritve sabora. Zatrjuje1 se, da odpotuje že prihodnji teden v Budimpešto ter poda demisijo. Nasprot- čin, da je od trgovcev namesto denarja jemal nakazila na obleke, na perilo, na vino, celo na parfume in ženske modre«4. S temi nakazili je plačeval svoje reporterje, ki so morali potem gledati, kako so te stvari spravljali v denar. Da, zgodilo se je eelo, da je sprejel nakazilo na obisk pri neki igralki in da je to nakazilo ponudil Alfonzu Daudetu, ki jo takrat začel svojo pisateljsko karijero kot ponižen reporterček. Z nakazili delajo mali listi še dandanes. Zlasti so priljubljena nakazila na obleke in na perilo. Pariški žurnalist sme biti pač lačen, a biti mora eleganten, sicer so mu zaprta vsa vrata. Ustanovitelj »Figaro«, Villemes-saut je bil v tem oziru zelo strog. Nekoč se mu je predstavil mlad, jako čedno in spodobno oblečen mož in se mu je ponudil za sotrudnika. Pogledal ga je od nog do glave in zaničlji-vo rekel: Vi nimate nič talenta. — Kako da ne, je vprašal mladi mož, kako morete tako soditi, ko mojega rokopisa še pogledali niste. — Ni treba, je zarenčal Villemessant, saj vidim na vašem cilindru, da nimate nič talenta. Žurnalist, ki nosi že tri leta star cilinder, ni za nas. No, pa je bil vendar zanj, ta mladi mož s tri leta starim cilindrom in je postal celo minister in poslanik. Imenoval se je Constans. no pa piše v svojem listu, da snovanje nove unionistične stranke iz ostankov bivše madžaronske stranke lepo napreduje ter izraža upanje, da se pridružijo novi stranki dr. T o m a-š i č , dr. S u m a n o v i e in dr. S p e -v e e ter bodo vodili novo stranko pri bodočih volitvah z i nagon os no v boj. Posl. B i a n k i n i piše v »Agr. Tagblattu«, da je razpust hrvaškega sabora bila dogovorjena stvar, kar pa ni na škodo Hrvaški. Dokler ogrska vlada ne priznava pravice Hrvaške, ne bodo hrvaški poslanci niti v ogrskem niti v avstrijskem parlamentu ustavili boja. Papež o modernizmu. Rim, 16. decembra. Papež je imel tajni konzistorij, v katerem je imenoval štiri nove kardinale. Pri tej priliki je imel papež nagovor, v katerem je ostro grajal moderniste, češ, da zaničujejo papeževo avtoriteto ter oznanjajo novo (t) vero. Stvar bi bila manj resna, ako bi se modernisti odkrito priznavali za sovražnike cerkve. Toda nasprotno, izdajajo se za katolike, delijo zakramente in čitajo maše. Zato mu narekuje apostolska dolžnost, da posebno mlade duhovnike naj resnejše svari pred modernizmom. Car nski boj med Avstrijo in Srbijo. B e 1 g r a d , 16. decembra. Pogajanja zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo so se menda razbila, ker je srbska vlada zabranila uvoz blaga iz Avstro-Orske. Vsled tega je kolodvor v Zemunu z blagom tako prenapolnjen, da je postaja primorana odreči sprejem blaga iz Avstrije za Srbijo. Strahovlada v Črn- gori. C e t i n j e , 16. decembra. Uradno glasilo »Glas Crnogorca« je prinesel zakonski načrt o ustanovitvi posebnega sodišča, ki se bo bavilo z anarhističnimi hudodelstvi in zarotami. Zaprli so zaradi veleizdaje nad-poročnika Nikševiča, svaka narodnega voditelja dr. Marušiča. Dr. Maru-šič in njegova žena sta že davno zaprta zaradi veleizdaje. Gospa Maru-sic je obtožena tudi poskušenega umora, ker je .streljala na častnika, ki jo je prišel aretirat. ___ i i Bolgarsko sobranje o umoru Sarafbva. Sofija, 16. decembra. Na zahtevo preiskovalnega sodnika je sklenilo sobranje, izročiti sodišču poslanca Straži mirova, ki se smatra za glavnega provzročitelja umora Sarafova in Garvanova. Pri tej priliki se je razvnela huda debata in vladni pristaš poslanec Jonov ter narodnjak S 1 a v o v sta se zgrabila in pretepala v zbornici. Vstaši v Macedoniji. Carigrad, 16. decembra. Nad 80 mož broječa grška četa je napadla kucovlaško naselbino Topiani (solunski vilajet), ranila več vaščanov ter odgnala vso živino. B e 1 g r a d , 16. decembra. Srbsko poslaništvo v Carigradu je izročilo poslaništvom velesil nadaljevanje statistike o početju bolgarskih čet proti srbskemu prebivalstvu v vi-lajetih Skoplje in Bitolj. Lista navaja v zadnjih štirih mesecih 33 napadov bolgarskih čet na srbske vasi. Pri teh napadih je bilo umorjenih 28 oseb. Poročilo dokazuje, da so napade vodili bolgarski častniki in vojaki, ki so bili poslani v ta namen iz Sofije. Namen teh napadov je bil, prisiliti srbsko prebivalstvo k prestopu v eksarhat. Revolucija v Perziji._ London, 16. decembra. V Perziji je izbruhnila državljanska vojna. V Teheranu se bi jejo rojalisti in nacionalisti. Vojaštvo straži konzulate in poslaništva. Vse trgovine so zaprte. Šah je dal zapreti ministrskega predsednika in ministra notranjih del. Ko je o tem izvedel parlament, zavladalo je velko razburjenje. Parlament je sklenil, da se ne razide, dokler mu šah ne naznani vzrok, zakaj sta ministra zaprta. Nato je šah razpustil celo vlado. Na parlament so začeli vojaki streljati. Kozaki so mobilizirani. Predsednik parlamenta je nenadoma izginil. Vesti z Goriškega. »S lovenska Čitalnica« v Gorici. V soboto, 14. t. m. zvečer se je vršil redni letni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici. Izvoljen je bil nov odbor, ki se je takoj konstituiral takole: predsednik profesor Jakob Č e b u 1 a r; podpredsednik dr. Dragotin Tre o; tajnik dr. Josip Levpušček, (namestnik trgovec Martin Čemeti č); denar-ničar Mihajlko S k o č i r , c. in kr. stotnik v pokoju, (namestnik dr. Er-nest Dereani); knjižničar in pe- vovodja Ernest Sirca, c. kr. vad-nični učitelj; gospodar c. kr. gozdarski uradnik Josip R u s t j a; namestniki odbornikov so: dr. Igo Jane, odvetniški kandidat, profesor Jakob Zupančič in Franc Gabršček, odvetniški kandidat. — »Slovenska Čitalnica« v Gorici je plavala po razkolu leta 1899. dalje v čudni vodi. Tajnikoval je v njej še ni dolgo tega najdrznejši klerikalni petelin dr. Der-mastia, zlobni duh njen pa je bil do zadnjega časa naj zagrizene j ši klerikalec v Gorici, vadhični učitelj Mrcina. Večini članov »Čitalnice« je presedalo neznosno strankarsko ro-varjenje, zategadelj je prišlo v soboto lepo število članov na občni zbor z namenom, da se odstranijo zapreke, ki so ovirale Čitalnico v prospevanju. Čitalnica je odtegnjena klerikalnemu strankarstvu ter izročena v roke odboru, ki je nam svedok, da začne odslej novo življenje v društvu, ki naj bo zopet to, kar ima res biti! S lo venska trgovina v Gorici lepo uspeva. Na Verdijevem tekališču, v najlepši ulici, imamo sedaj: Gabrščekovo knjigarno, Čemetič-Pregradovo lepo manufakturno trgovino, blizu je nova zaloga črevljev iz tovarne v Mnihov-gradcu, otvor jena v soboto (lastnik je g. Medved), malo naprej druga manufakturna trgovina Solunskega, zatem Medvedovo veliko trgovino oblek, na oni strani ceste pa lepo Kru-šičevo krojačnico. Slovenska trgovina napreduje v Gorici s hitrimi koraki. Kako je važna trgovina za napredek goriških Slovencev, se vidi iz pisave goriških laških listov, ki po eni strani britko tožijo, po drugi pa stavijo Slovence za zgled, kako treba delati v trgovini. Laški trgovci pa se tudi učijo pri slovenskih. Sedaj so začeli nekateri razsvetljevati svoje prodajalne ob nedeljah ter kazati lepo izloženo blago — kakor delajo nekateri slovenski trgovci. Slovenski trgovski pomočniki v Gorici priredijo 1. februarja 1908 velik ples v »Trgovskem domu«. Par let nazaj skoro nismo poznali slovenskih trgovskih pomočnikov v Gorici, sedaj jih je že Jako lepo število. Prirede že svoj ples. Svetujemo jim tudi, naj si osnujejo čimpreje svoje stanovsko društvo. Pri občinskih volitvah v Solkanu so propadli klerikalci v vseh treh razredih, kakor je tudi že poročal »Slovenski Narod«. Klerikalci so poparjeni, »Gorica« pa je tako iz sebe,da v soboto sploh ni poročala nič 0 volitvah v Solkanu, dasi je polnila svoje predale pred volitvami s samim Solkanom. Naprednjaki so si priborili v Solkanu lepo zmago; pred kratkim v Bovcu, Kožbana v zapadnih Brdih je tudi dobila naprednega moža za župana. Ta je Anton M o - 1 a r i iz Skriljevega. Marijino družbo so ustanovili klerikalci v Pežani. Prišel jo je ustanavljat Naglov hlapec ITkmar od starega Sv. Antona v Trstu. Kra-ševci so se smejali. Pravijo, da so ujeli v družbo okoli 30 deklet. Marijine družbe so le prerade pribežališče greha. Zato naj starši lepo odtrgajo nuncem dekleta iz rok, dokler je še čas'.Kraševci pa naj poženejo tistega Naglovega hlapca nazaj v Trst. Tam naj varuje čistost; bo imel dosti posla! Cerkno ima novega župana; to se pravi, stari župan A. Kosmač je zopet izvoljen. Pustilo se je, da je na krmilu klerikalna stranka. Klerikalni listi lažejo, da se naprednjaki niso upali na volitev. Prepustili so občino klerikalcem le po resnem preudarku, ki bo imel za posledico to, da bodo klerikalci zijali, kaj bo pri prihodnjih volitvah! Dnevne vesti, V Ljubljani 16 deoembra. — Kranjska deželna vlada in »Glasbena Matica«, Z Dunaja se nam piše: Lansko leto je ministerijalni svetnik Wiener inspiciral šolo »Glasbene Matice« ter se, kakor znano, izrazil o nji jakopohvalno. S tem, kar je strokovnjak pri svoji uradni inspekciji dognal, pa se ne strinjajo gospodje diletantje pri deželni vladi. Sicer nimajo nobenega pojma o delovanju »Glasbene Matice«, a zadostuje jim, da je to slovenski zavod in kar je slovensko, to sovražijo ti ljudje iz vse duše. Tudi »Glasbeno Matico«. Kakor je znano, se mora >Glasbena Matica« boriti s financijalnimi težkočami. Z ozirom na to je vložila na ministrstvo potom deželne vlade prošnjo za povišanje dosedanje drž. podpore. In ta pravična, objektivna deželna vlada je prošnjo podprla — kakor navadno podpira stremljenja 95% procentov prebivalstva kranjske dežele. Komaj je bila vložena prošnja »Glasbene Matice« — žejepricaplja-lo tudi Filharmonično društvo s prošnjo za povišanje podpore. Seveda je moglo to prošnjo vložiti samo na tajen migljaj iz deželnovladne- ga poslopja. Zdaj so se deželno-vladni nesposobneži lotili kvalificiranja obeh zavodov. Uspehe »Glasbene Matice« so kvalificirali samo kot dobre, uspehe f ilharmoničnega društva kot vorzuglich. Pa ta očitna pristranost jim še ni zadostovala. Poročali so, da je F i 1 h a r m o-nično društvo podpore bolj potrebno, kakor »G1a s b e n a Matic a«, češ, »Glasbeno Matico« podpira mestni magistrat nad vso mero, filharmonično društvo pa ne dobi nič. »Es ist eine augensehein-liche Zurucksetzung«! — To se nam je v ministrstvu ,ko smo osebno podpirali Matičino prošnjo, povedalo v obraz. Kar sapo nam je zaprlo, da je kaj takega mogoče. No, ni nam bilo težko, prepričati ministrstvo, da je ravno nasprotje tega res, kar je poročala deželna vlada kranska. Pojasnili smo ministrstvu, da dobiva filharmonično društvo od kranjske hranilni-c e na tisoče podpore, dočim dobiva »Glasbena Matica« od kranjske hranilnice le par stotakov, vsled česar jo mora podpirati mestna občina, kajti drugače bi propadla. Dokazali smo s številkami, da tu ni nobene »Zu-riicksetzung« in da je »Matica« takoj pripravljena, zamenjati podporo, ki jo dobiva od mesta, za podporo, ki jo dobiva Filharmonično društvo od kranjske hranilnice, ki je Filharmo-ničnemu društvu enkrat kar skupaj naklonila 50.000 K. Kar se tiče učnih uspehov, so pa pri »Glasbeni Matici« vsaj tako dobri ako že ne boljši, kakor priFilharmoničnem društvu. In— čast komur čast — tujci v ministrstvu sodijo objektivnejše in pravičnejše, kakor uradniki kranjske deželne vlade. Podpora »Glasbeni Matici« je ravno tolika, kakor podpora filharmo-ničnemu društvu: letnih 3 0 0 0K. Za deželno vlado pomeni to velikansko blamažo, kajti rečeno je s tem, da ministrstvo ne verjame dež. v 1 a d i i n n j e-nini poročilom, da smatra dež. vlado za zmožno poročati pristransko in neresnično. Najlepše pa še pride. Referent deželne vlade kranjske je neki dr. P r a x m a r e r , ki je obenem član direktorija filharmoničnega društva. Če že tu ni dan slučaj inkompatibilitete — že naj elementarne j ši čut dostojnosti bi zahteval, da se ne pusti referata človeku, ki jenaFilharmonič-n e m društvu osebno interesi r a n in je vsled tega sumljiv, da ne napravi pravičnega in poštenega poročila. Ker pa nas ni volja, prenašati takega početja, bomo že poskrbeli, da se ministru za uk in bogo-častje ta stvar pojasni, kajti z gospodom Božidarom Schwarzem se ne bomo prerekali, ker ta itak ničesar ne ve. »Er ist nicht informiert!« — Iz šolske službe. Na mestni slovenski dekliški 8razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani se s šolskim letom 1908./09. namesti učiteljica za ženska ročna dela. V III. razredu šole v Su-horju se s 1. aprilom uvede nerazdeljen šolski pouk. — Iz politične službe. Okrajna komisarja dr. Anton Pilshofer v Novem mestu in dr. Friderik M a -t h i a s v Ljubljani sta imenovana za deželnovladna tajnika na Kranjskem. — Iz železniške službe. Višji komisar generalne inspekcije avstrijskih državnih železnic Josip Kor-d i n je imenovan za nadzornika. — Iz šolske službe. Učitelj na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani g .Alojzij R e p i č je imenovan za profesorja na tej šoli v IX. činov-nein razredu. — Učiteljske vesti. Nadučitelj v Lienfeldu Josip W i n d i s c h je zaradi bolezni dobil dopust, na njegovo mesto pa pride Josip K r a u 1 a n d , dosedaj provizoričui učitelj v Kočevju. Njega bo suplirala absolvirana učiteljska kandidatinja Pavla L e h -n e r. V Izlake pri Litiji pride za pro-vizorično učiteljico absolvirana učiteljska kandidatinja Vera Tancig. Pohvalno priznanje ob zadnjem legarju v ljubljanski garnizijski bolnici se je od komega poveljstva izreklo: asistenčnemu zdravniškemu namestniku v res. dr. J ur j u S c h u -s t e r j u , vojaškemu zdravilnemu oficijalu Ignaciju E r b e n u , sanitetnemu prostaku Antonu H u č u in sanitetnim vojakom Josipu Sitar-j u , Francu T i e b e r j u , Franeu Grollu, Matiji Russianu in Andreju B e 1 a k u. Predavanje in razstava. »Slovensko planinsko društvo« je priredilo v soboto zvečer v restavraciji »Narodnega doma« predavanje. Govoril je g. dr. Š v i g e 1 j o svoji turi na Jelovec in Razor. Predavanje je bilo kaj zanimivo in zabavno, ker je je g. predavatelj znal okrasiti z vuz-nimi humorističnimi dogodljaji. Zato so mu tudi mnogoštevilni poslušalci krepko ploskali na koncu. Po predavanju je bila razstava ainateurfo-tografij, kar je glavna zasluga g. dr. Skaberneta. Fotografije kažejo večinoma gorske pokrajine — vseh je okoli 120 — in so dokaz o jako intenzivnem delovanju slovenskih ama-teurskih fotografov, ki so si izbrali ne samo izbornih motivov, ampak so tudi v tehničnem oziru na stopnji modernega fotografiranja. Omenjenih 120 fotografij so izvršili gg. B a -diura, Brinšek, Gregorec, K a g n u s , dr. Skaberne in Wratschko. V nedeljo je bila razstava ves dan otvorjena in prav dobro obiskana. Občinski odbor kranjskogorski čakajo pač težki dnevi polni dela in napora; kajti za odborom, ki je kimal in dremal šest dolgih let, je ostalo veliko dela. Vemo, da je trnjeva tista pot, ki bo šel po nji do svojih ciljev. Ne bomo danes razpravljali o reformah in kmečkem vprašanju, ki je zlasti pri nas jako pereče, za danes zahtevamo samo.da se postavi odbor z županom na čelu na strogo narodno stališče. V narodnem oziru je vladala v dosedanjih odborih čudna mlačnost, niti tedaj se niso ganili, kadar se je. bavil ves narod za svoje najsvetejše pravice. A mlačnost v narodnem oziru ne sme vladati pri nas, ker smo na meji in bolj kot druge vasi izpostavi j en i ponemčevanju. Znano je, kako steguje Nemec svoje grabežljive kremplje po lepi Gorenjski, znan nam je tudi načrt poneinčevanja, ki so ga sestavili vsenemci. Polastiti se hočejo Jesenic in tako obkoliti Doliu-ce od obeh strani ter potem začeti z germanizacijo na debelo v naši lepi Dolini. Sicer še niso padle Jesenice in upamo, da ne bodo nikoli, vseeno pa moramo čuti in stražiti, da ne bo prepozno. Po toči zvoniti ne pomaga. Tu živimo na meji, predstraža smo slovenskega naroda in naša svetil dolžnost je, da stražimo in branimo meje naše mile domovine pred nemškim navalom. Pomislimo, da se ozira narod na nas z zaupanjem in v nadi, da bomo storili svojo sveto dolžnost. Kako se bomo zagovarjali pred narodom, če tega ne storimo? Širom cele domovine se bije že leta in leta hud boj za našo posest in naše svete pravice. Marsikaj smo že dosegli, a vendar še nismo dobili niti polovice svojih pravic, ker nam dajo samo to, za kar jih prisilimo; zato pa ne sme jenjati boj, ampak biti mora vedno hujši. In Kranjska gora kot obmejna vas in metropola Dolincev je v narodnem boju zelo važna postojanka in zato ne sne stati v zadnjih, ampak v prvih b jnih vrstah. Čuvati moramo, da se ne utihotapijo med nas Nemci, ki pre- j ži od vseh strani na našo posest in n s hočejo utopiti v morju germanizacije. Zato pozivi jemo novoizvoljeni odbor in bodočega župana, da stoje na strogo narodnem stališču, da se uraduje samo v slovenskem jeziku z vsemi oblastni jami, da čuvajo z orlovim očesom slovensko narodnost in slovensko posest in da se udeležujejo vseh bojev, ki jih bore za svoje slovenske pravice sosedni kraji in celokupni narod slovenski. To vam polagamo v prvi vrsti na srce, ko vam izročamo usodo dolinske stolice. Cestni napad v Mariboru. Kakor smo poročali, sta bila te dni v Mariboru na cesti napadena dva človeka brez vsakega vzroka. Eden izmed napadencev je nadučitelj A t z -1 e r iz Razvanja in bo vsled udarca po obrazu najbrž oslepel. Napadalee so že prijeli. Med njimi je prostak Bobanec mariborskega pehotnega polka. Vsenemška »Marburger Zeitung« se mora pri tej priliki zopet zaleteti v Slovence, kake sirovine in lopovi da so. Pribijamo, kar smo že parkrat povedali: Če je kod kak Slovenec posirovel, je bila večinoma kriva nemška in nemškutarska kultura, zato so pa uprav nemškutarji največji zločinci, kar vidimo ravno na Spodnjem Štajerskem. Javno nasilstvo. Te dni je prišel kočar Ivan C e d i 1 n i k v Gornjih Gameljnih pri Ljubljani k hiši posestnika Valentina Kralja in vprašal Kraljevko, če je »on« doma. Ker je ta rekla, da ga ni, nastal je med njima kreg, nakar je potegnil Cedilnik samokres in grozil z njim Kra-ljevki. Predno je odšel, ji je priložil še par klofut. Nato si je poiskal gnojne vile, vpil »auf« — kar je posebno lepo tudi za druge slovenske fante — in zasadil vile v vrata Stud-nove hiše. Hotel jih je Studnu zasaditi v trebuh. Vzrok tega nasil-stva je, ker sta Kralj in Studen pričala pri sodišču proti Cedilniku, ki je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Oddali so ga sodišču. Otvoritev novega železniškega skladišča na carinski meji. Dne 1. januarja 1908 se otvori v svobodnem okrožju ozir. na carinski meji tržaški ležeče novo železniško skladišče, blagovne odpravi jamice Trst svobodna luka c. kr. drž. žel. v via della Sta-zione. To skladišče je z ozirom na omejitve, ki so v oddelkih IV. in VI. pojasnil in določil za promet s Trstom navedene, določeno za »prejem in oddajo takih pošiljate v v prometu svobodnega okrožja in takih skupnih naklad in pošiljatev blaga različnega carinskega značaja, ki se za manipulacijo v železniških skladiščih svobod- nega okrožja sploh dopuščati sme in se po predpisih vodilnih prometnih črez črte c. kr. avstrijskih državnih železnic odpravljajo. Obenem se bodo vse računske pisarne in blagajne blagovne odpravljalnice Trst svobodna luka c. kr. drž. žel., ki so se dosedaj v skladišču za odddajo blaga postaje Trst južna železnica nahajale, v pisarniške prostore v I. nadstropje tega novega železniškega skladišča premestile. Nov način tatvine. Tržaški tatovi so zdaj izumili nov način, kako se pride do tuje lastnine. V teku par dni so bile tatvine izvršene sledeče: Eden ali dva uzmoviča sta prišla h kaki stranki, kateri sta povedala, da ju je poslal hišni gospodar, da popravita električno zvonilo. Kadar sta to popra vila, vselej in povsod sta odnesla zimsko suknjo. Poskusen roparski umor. Ko se je konjaški pomočnik Evgen Fant vračal na vozu iz Ključa v Trst, prišli so k vozu trije sumljivci, od katerih ga je eden prosil za vžigalice in vprašal, kako je kaj pri denarju. Fant je pa potegnil dolg mesarski nož z voza in ga pomolil sitnežu pod nos, nakar so se lopovi takoj spustih vsi trije v beg. Uboj zaradi svinj. Blizu Požege na Hrvaškem so svinje Jova Barud-žije zašle na zelnik Štefana Mikliča in napravile tam precej škode. Ko je Miklič svinje dobil na svojem svetu, jih je gnal domov in jih tam zaprl. Barudžija se je drugi dan oglasil pri Mikliču in zahteval svinje, ta mu jih pa ni hotel dati preje, predno ne plača škode. Ko je potem ponoči Barudžija skrivaj prišel, da bi odpeljal svinje in jih že na cesto izgnal, se je zbudil Miklič, vstal in zahteval od Barudžije plačila za škodo. V odgovor je počil strel in Miklič se je mrtev zgrudil. Dr. Cohn zopet na delu. Volitve za člane v osebno dohodninsko komisijo bode za vološki okraj dne 19. t. m. Da morajo biti kakšne volitve blizu, se v Opatiji najbolje pozna po Zidu dr. Cohnu, kateri leta naokoli in pobira volilne listke. Pri pobiranju bodisi kojih volilnih listkov pa dr. Cohn po svoji židovski navadi ni preveč izbirčen, kar se tiče narodnosti namreč. Zato se opozarjajo naši ljudje, da če se jim ta Jajteles pokaže na vratili, da ga postavijo čisto navadno pod kap. Električna železnica Matulji, Volosko, Opatija, Lovran. Prva poskusila vozna na tej železnici je bila v soboto, dne 14. decembra iz Matulj do Voloskega in je jako dobro izpadla. Če pojde vse dobro, stekla* bo ta železnica že v sredi meseca januarja 1908. Opatijski Žid dr. Cohn zopet obsojen. Piše se nam: Ta Žid, ki se šteje za vodjo nemške klike v Opatiji, si domišlja, da ljudje, kateri niso njegovega nemško-židovskega mišljenja, po cesti niti govoriti ne smejo v kakšnem neneinškem jeziku. Da je to res, kaže jasno sledeči slučaj, ki se je dogodil med Opatijo in Volosko na potu nekega večera pretekli mesec Iz Voloske v Opatijo sta šla dva gospoda H. in Z., ki sta češke narodnosti. Pred njima gre Žid dr. Cohn. G. H. pravi Z.-ju po češki: To je dr. Cohn. Ko je dr. Cohn slišal, da ta dva imenujeta njegovo ime, se je ustavil in počakal imenovana dva gospoda in ju ustavil na grobjansko-židovski način z opazko, kaj hočeta onadva pravzaprav od njega. Imenovana sta mu odgovorila, da nič, nakar ju je dr. Cohn opsovai s pijancema in raznimi drugimi besedami in šel potem naprej po eesti, kakor da to ni nič. Drugi dan je pa tožil dr. Cohn g. H. in Z., da sta baje govorila za njim onadva v češkem jeziku, katerega Cohn seveda ne razume, »smrdljivi Žid«, »gnili Žid« itd. V soboto 14. t. m. je bila razprava pri okrajni sodni j i \ Voloski, pri kateri je bil tožitelj dr. Cohn obsojen na plaćanje vseh stroškov, a gg. H. in Z. oproščena. Gg. H. in Z. sta pa tožila dr. Cohna zaradi razžaljen j a časti in s tem slavnega vodjo opatijske nemške stranke (kateri moramo pač častitati na tako uglednem vodji) zopet posadila na zatožno klop. Dr. Cohn je sploh počel igrati v Opatiji nekako vlogo po si-stemu pok. dr. Krstića, ki je bil plačan od italijanske kamore v Istri, agitirati za njo in menda ne bi bilo slabo, če bi se s strani hrvaško-slo-venske stranke podvzelo iste korake proti njemu, kakor svoječasno proti dr. Krstiću. Zopet za Opatijo važno vpraša-šanje. Piše se nam: Komaj se je rešilo vprašanje, kje naj se postavi novo poštno poslopje, že je zopet vprašanje, kje se naj pa postavi za Opat j o prepotrebni »kursalon«. Kakor pri poštnem vprašanju, tako tudi pri vprašanju za »kursalon« poteguje vsak od faktorjev odejo le samo nase, ne meni se pa nobeden od poklicane in nepoklicane gospode za vprašanje, katero bi moralo igrati glavno vlogo, namreč: da bi se postavil »kursalon« (Dalje v prilogi^ Priloga „Slovenskemn! Narođn" St. 292., dne 17. decembra 1907. \r.m, kjer bo najbolj na roko tujcem, kateri ne prihajajo v Opatijo si samo ogledat dr. Cohna, Griissera in Quit-fa, ker takih ljudi so že doma in med prtjo dosti videli, ampak prihajajo v Opatijo, da se naužijejo zdravega zra-k.*». Ker se za uživanje tega zdravega 7raka zahteva od njih precej visoka odškodnina, imajo tudi po našem mnenju, t. j. mnenju večine, pravico zahtevati, da se jim življenje v našem obmorskem raju uredi kolikor mogoče ugodno. Da se pride tem okol-nostim prav v okom, je menda treba gledati v prvi vrsti, da se zabavišča in prostori'za sestanke in zabave tujcev vedno postavljajo le bolj v središče Opatije. Mem ta zabavišča in za sestanke tujcev je pa menda v prvi vrsti v vsakem letovišču in zdravilišču »knrsalon«, katerega bi posamezna gospoda tam na Slatini (kakor tudi pošto) hotela spraviti v bližino svojih vil, ker to se samo po sebi razume, da bi jim te vile potem dvakrat toliko nosile kakor sedaj, a tujcem, katerih je v sredini Opatije največ nastanjenih, bi pa ne ostalo drugega, kakor če bi hoteli iti se zabavat v »kursalon«, vzeti pot pod noge in hoditi četrt ure do njega, kajti ta naj bi stal po Cohnovi želji na Slatini ali Vasanski. Slatina sama je na sebi od Tir rave sicer kras, in če bi se podrla tista lesena, dolga baraka, katera predstavlja »Slatina kopališče«, bi i;ila Slatina pač še dvakrat tako lepa k:;kor je sedaj. Greh bi pa bil jo še bolj zazidati pa bodi s kakršnimkoli pčslopjem. Kupiti pa vilo grofice Ke-5'Jevic za 1,000.000 kron, bi bilo pa naravnost greh, ker za milijon kron bi se že skoraj cel »kursalon« sezidal na kraju, kateri najbolj odgovarja v to svrho, namreč blizu pristanišča na takozvani »puntici«, kjer bi bilo tudi vsem tujcem na roko, in kar bi bilo glavno, »kursalon« bi stal nad samim morjem. S tem pa se ne bodo zadovoljili samo tujci, ampak tudi hotelirji ter tudi vsi drugi posestniki vil, kateri nimajo ravno te sreče biti v odboru za zidanje »kursalona« in voditi vodo na svoj mlin. Prijatelj ravnopravnosti. Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v Indianapolisu Frana Hribarja, doma iz Koroške vasi na Dolenjskem. V Newburgu pa je povozil brzovlak Jurja Kunca. — Obe nogi je zdrobilo v rudniku v Heatonu Fr. Tratniku, doma iz Žirovskega vrha. Odrezati mu morajo obe nogi. — 5 0 rudarjev je zasulo v Naomiju (Pensilvani-ja). Med ponesrečenimi so sledeča slovenska imena: Ivan Derže, Ivan V i t o v i č in Ivan R o b i č. — Roparji so napadli v Lorainu Franca Kranjca ter mu zadali pet hudih ran. Dva dni pozneje so roparji oropali in hudo ranili Fr. Mavca, doma iz Preserja. Iz gledališke pisane. Nocoj (nepar), se ponovi Parmova opereta nNečaku, ki se potem za nekaj časa odstavi z repertoarja. — ^.^e. trtek (par) se uprizorita dve odlični slovanski glasbeni deli, namreč nP o-slednja straža" slovenskega skladatelja RistoSav in ain „Božično drevo" znamenitega ruskega impresionista Vladimir j a Ivanovima Rebikova. Koncert „Zveze moravskih učiteUev" dne 29 decembra „Frankischer Karier" v Norimberku z dne 20. aprila 1907 piše: „Z ozi-rom na to, da se mi je včeraj pred koncertom ^Pevske zveze moravskih učiteljev" nekam skrivnostno Šepetalo na tiho o stališča, ki bi ga imeli — da zadostimo nacijonalnim Čutom — zavzemati napram gospodom z ronih krajev", naj predvsem preciziram svoje stališče v vseh vprašanjih, ki se tičejo umetnosti, s tem, da citiram R. "Wagnerja: „Neumetniškemu poli tiČnemu karakterju se morda prilega, da se ubrani zunanjih vtiskov; umet niški, nepolitični značaj pa se karakterizira v tem, da vživa vtiske, ki na njegova čutila simpatično vplivajo." In će je pisec tega večkrat karajoč opozarjal na neumetniške izrastke naših moških zborov, prizna danes: moravski učitelji so nam pokazali, kaj je moški zbor. To jo v naj plemenitejšem pomenu besede giasbeno-ak a d e m i č n i p e v s k i z b o r in jaz nisem niti v Norimberku, nitizunaj našega zidu slišal tako izbornega moškega zbora. Par malenkosti v izvajanju, ki bi se lahko grajala (predvsem nemški jezik v češkem jargonu) izgine v očigled vrlinam tega zbora. Tu obvladuje resnično volja dirigentova (pri nas hočejo biti, kot znano, vsi pevci pametneji kot koncertni vodja). Ne samo oko v oko, ampak duša k duši korespondiraj o pevci s svojim voditeljem. Kdor ima oči, da vidi, ta naj opazuje umetnost dihanja, vedno napetih prsi zapojo ti najmočnejši forte ter naj blažji piano, toslikanje v t o n o v i h barvan, to duhovito vokaliziranje, to plastično stvar j en je je nekaj posebnega. Zmožnost zborova V m u z i k a I i č n o - p o e- tičnem ilustriranju je bil zame d oži vi j aj. — Prof. Vaoh je ustvaril ii svojega zbora to, kar ima zbor biti: bogato nadarjen inštrument v roki dirigentovi, ki na najfinejšo ter najintimnejšo spodbujo reagira in se poslušalcu reprezentira kot enotna, Življenja polna oseba." Dar „Zveze slovensklb pevskih drnitev" gosp Antona roer- Sterju V izložbi g. Cudaa v Prešernovih ulicah je razstavljen krasen srebrn veneo, katerega daruje nZ veza slovenskih pevskih društev veleza-služnemu slovenskemu skladatelju g. Anton u F o er s ter j u ob njegovi sedemdesetletnici. Polovica venca sestoji z bogato nasejanimi srebrnimi lovorjevimi, druga polovica z lipovimi peresi. Sad lovorja — zlate krogljioe — je razvrščen med peresi; istotako cvetje in sad lipe. — Obe polovici veže na spodnjem delu zlata pentlja. V sredi je velika srebrna lira, ki nosi napis: Anton u\F o e r -sterju ob njegovi sedemdesetletnici dne 2 0. grudna 1907 „Z v e z a slovenskih pevskih društev". Veneo, ki je 60 cm visok in 48 cm širok, leži v krasno izdelhnem etuiju z baržanasto podlago. Božićnica I. in U. mest. slov. otr. vrtca se vrši v četrtek 19. t. m. ob štirih popoldne v B Mestnem domu". »Šišenski Sokol". V včerajšnji notici, priobčeni pod tem naslovom sta izostali dve vrsti v rokopisu, zato je bil smisel pokvarjen. Citati se mora sledeče: Po tekmi je nastopila vrsta naraščaja na bradlji ter izvajala lepe, primerne vaje v dvojicah prav točno in gibčno. Končno so Še sledile tri skupine na veliki bradlji z vsem naraščajem, ki so bile tako glede sestave kakor tudi v izvedbi prav dobre. Litijska šolska madina priredi dne 26. decembra v prostorih gospe Ljudmile Roblekove v litiji veselico. Konec pijane Si Mihael FavliČ iz Gore pri Kamniku se je ponoči v pijanosti vlegel v razor na njivi, ker je zgrešil pot domov. Ko je začelo deževati, se je razor napolnil z vodo in Pavlic se je zadušil. „ V Rateč s h nt Gorenjskem so pa tiči. Zadnjič ste poročali, da živita v tej mali srenji še dva Radec-kega vojaka, sedaj poročamo, da žive kar trije. Tretji je Jak. Oman (Stamrdejev). Potrjen je bil v Radovljici 1. 1850. h kranjskemu peŠ-polku. Poslan je bil v Benetke. Videl je večkrat Radeckega. Gledal je tudi, ko so ga peljali mrtvega skozi Benetke na Dunaj. Državna subvencija. Kmetijska podružnioa v Košani je dobila 1000 kron državne podpore za delno pokritje primanjkljaja pri sadjarski šoli v Bujah. Pogreša se od 30. novembra 151etni kočaričin sin Jožef Sajovec, roj. v Vidmu pri Rakeku, pristojen v Hrenovico pri Logatcu. Navedenec je služil v Bonikvah pri Rakeku in je brez vsakega povoda odšel, popustivsi svojo poselsko knjižico v delavski, raztrgani obleki. Pogrešanec je za svojo starost dovolj velik. Nesreča. V soboto 14. t. m. si je na Nanosu pri nakladanju hlodov 191etni Janez Hrovatin iz Vipave zlomil nogo pod kolenom. Pozno ponoči so ga v gnojnem košu pripoljali domov. Vipavska čitalnica združena z javno ljudsko knjižnico ima dne 28. t. m. ob 8. zvečer v čitalničnih prostorih svoj občni zbor. Priredi tudi na Silvestrov večer v hotelu „Adrija" družbinski večer s primernim sporedom, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji čitalnice. „Posavska Straža"« glasila dr. Benkoviča se preseli po novem letu v Celje in se bo imenovala „Straža", ki bo izhajala trikrat na teden. Naperjena bo proti „Domovini", ki tudi izhaja po trikrat na teden. Klerikalci na Štajerskem se hočejo na vsak način obdržati na površju, s katerega polagoma, a vidno izginjajo. »Kmečka zveza" je imela v nedelio 15. decembra, kakor se nam piše iz Savinske doline, shod v gostilni Štulerja v Grižah. Znani če-tovodja „zvezarjev", Mlakar, se je svojim vernim predstavljal kot kandidat za izpraznjen deželnozborski mandat po bolnem dr. Ivanu Dečku. — Mož istinito resno misli kandidirati; zato pa že nekaj časa straši po raznih krajih Savinske doline. Napad nabulskanib klerikalnih „zvezarakik" mlečnozobnlkov. Iz Žalca se nam piše: V nedeljo 15. t. m. so od shoda iz Griž se vraea-jočega g. Franca Šušteršiča z nožem napadli in na desni roki težko ranili mladi pobalini iz Vrbja. V par minutah bi bil izkrvavel, da mu ni prihitel na pomoč g. Premik, gaza silo obvezal in spravil s vozom domov. Hitra zdravniška pomoč je ranjenca rešila gotove smrti. Ta zločin je izvedel 181etni fantalin Marko Peško, sin najbolj ztgrisnjenega „Zvezarja" in Jančičevega podrepnika. Umrl je 11. t. m. gosp. Fran o Slemenlek npok. nadučitelj v Podčetrtku na Štajerskem po kratki, mučni bolesni. N. v m. p.! Narodnjaki na Vranskem so na Miklavževem večeru navdušujoč so aa družbo sv. Cirila in Metoda sklenili nabirati narodni davek mesečno po 1 K. Temu sklepu se je takoj odzvalo lepo število rodoljub-kinj in rodoljubov. Evo vam časti tih imen: Rudolf Vrabel, učitelj; Belica K o 1 š e k, nčiteljioa; I v. J a k Š e, učitelj j Fran Ose t, trgovec; Josip Kladnik, o. kr. poštar; Fran Kol-šek, uradnik; Mihael JezovŠek, o. kr. notar; Josip Rotner, c. kr. sodni svetnik; Simon Meglic, nadučitelj; Fani Šentak; dr. R. Karba, okr. zdravnik; Fr. Sohawe, graščak; Kari Schwendtner, trgovec ; M. Klančnik, uradnika vdova; Josip Bizjak in Neimenovan. — Tudi nabiralnik na Vranskem izborno deluje. — Z novoletnim darom po 5 kron, ki sta jih vrgla v nabiralnik, sta dala dober vzgled svojim gostom g. Kari KoŠenina in gdč. A. Kosova. Živeli! Katoliški učiteljski konvikt gradijo v Gradcu v neposredni bližini učiteljišča. Ciril-Metodova šola na MntL Piše se nam iz slovenj egraškega okraja na slovenskem Štajerskem: Kakor znano, poučujejo na slovenski ljudski šoli na Muti ob koroški meji ob treskih naše šolske družbe sv. Cirila in Meteda mariborske šolske sestre. Kakor slišimo, se baje konvent šolskih sester v Mariboru misli odpovedati nadaljnemuoskrbovanju pouka na slovenski ljudski šoli na Muti. Zblaznel je v Celovcu Ivan Kropfič. Oddali so ga v blaz-nico. Slovenska zmaga. V Višnji vasi pri Vojniku so bili izvoljeni na vsej črti narodnjaki. NemŠkutarji se volitve naravnost niso udeležili, ker so naprej uvideli, da bi bila blamaža velikanska. Šulferajnski otroški vrtec so otvorili v nedeljo v Ljutomeru. Hnda žena je 45letna vdova Jurca v Rodiku. Ko jo je županstvo rabilo za neko reč, je pometala ob tla dva rubilca, ko je prišel župan, je naklestila Še njega. Za svoj hraber Čin se bo morala braniti pred sod-nijo. Smrtna nesreča. 45!etni vozni pripenjač Franc Zorman je na južnem kolodvoru v Trstu prišel med odbijače, ki so ga tako stisnili, da je umrl čez deset minut. Zapustil je 5 otrok. Iz tretjega nadstropja le Skočil v Trstu 401etni prodajalec živil Albert Tonini iz Benetk na dvorišče. Polomil si je par reber in se težko znotraj poškodoval, da najbrž ne bo okreval. Boparaki napad. V Trstu je bil predsnočojim napaden 291ttni de laveo Mihael KristanČičod dveh lopovov, ki sta ga vrgla na tla in mu vzela vse, kar je imel pri sebi. Napadalca so prijeli. ■ Sta 201 e t ni kovač Anton Potnik in lSletni čevljar Anton Rut ter, oba iz Trsta. Zopet umor ko čija ia v Trstu. Danes je pet mesecev, odkar je bil v Trstu zavratno umorjen po kratkem presledku drugi kočij až in v nedeljo popoldne ob polu 5. je zadela ista usoda tretjega, kakor smo kratko poročali že včeraj. Ob 4. je prišel k izvoščku Lovrencu Vidavu p. d „Kovaču" na Opčiuah neznan mlad človek, star 19 do 22 let, mestno oblečen, ter mu velel zapreci, da bi ga peljal v Sežano. Loreno Vida? — 451eten oženjen mož in oče petih otrok — je seveda rad napregel, v nadi, da bo kaj zaslužil za svojo revno družino. Revež ni vedel, da gre v smrt, ni vedel, da zapušča svoje otročiče za vedno. Okolu 5. ure in četrt je pa neki Openec, tudi on imenovan Vidav, idoč po cesti iz Sežane na Opčine, slišal dva strela, a malo za tem je videl nekega Človeka, ki je tekel proti Orleku. Obenem je pa slišal drdrauje kočije, ki se je pa hkratu z ropotom ustavila. PriŠedši bliže, je Vidav videl, da se je bila kočija prevrnila. Kočij až — Lorenc Vidav — je pa ležal krvav na t'eh poleg kočije. V tem prišlo še par oseb k zvrnjeni kočiji, in ko so videli, da je kočij až krvav, so mu hoteli pomagati, a bil je že mrtev. Ležal je z obrazom v prahu. Oni Vidav, ki je bil prvi na licu mesta, je Šel takoj v Sežano in tam obvestil orožnike, ki so takoj prišli na lice mesta. Konstatovali so, da ima pokojni Vidav dve rani na glavi, in sicer eno na desnem sencu, a drugo v tilniku. Nesrečna vdova pokojnega Lorenoa Vidav, ki je videla zločinca, ga opisuje skoraj popolnoma ravno tako, kakor so opisovale morilca pok. Mo-horoviča one osebe, ki so ga videle v Mohorovičevi kočiji na cesti proti Kontovelju. Kljub vsestranskemu zasledovanju morilca doslej še niso do- dobili in se splošno sodi, da je ta duševno bolan, ki ima veselje in slast moriti ljudi. Da bi bil hotel zaradi denarja umoriti Vidava, je izključeno, saj ta ni imel pri sebi ne denarja ne kake vrednostne reči. Morilec je bil tujec, ki je prišel od Trsta na Opčine in ga ni nihče poznal, kolikor jih ga je videlo. Mostni svet tržaški je sklenil v zadnji seji, da v očigled približujoče se Sest desetletnice cesarjeve posveti znesek 300 000 K v povečanje obČ. Fran Josipovega zaklada proti potepuštvu ter protestiral proti nameravani premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. (Zadnji predlog je bil sprejet seveda samo z italijanskimi glasovi.) Tatinska druika Zallopnlo & Co v Tratn je bila danes zjutraj ob 2. popolnoči obsojena pred tržaškimi porotniki. Zaflopulo je dobil 6 let, Spochar in Crevato vsak 6 mesecev, Urizio 5 mesecev. Marija Mavrenčič je bila oproščena. Razprava je trajala 5 dni. Tržaški postal uslužbenci so priredili snoči po mestu demonstrativen sprevod, v katerem je bilo okoli 1600 oseb. Jugoslovanski vinotoč na Du-nalu Na Dunaj potujoče Slovence in prijatelje pristnega domačega vina opozarjamo na današnji inserat dunajskega gostilničarja Milana Stoja-dinovića. V vinotocu se shajajo dunajski Slovenci. Boparaki umor v Šiški? k ti včerajšnji notici se nam še poroča, da so otroci in brat, ki so že včeraj prišli dozdevnega Prašnikarja agno-scirat spoznali, da je nesrečnež njihov oče oziroma brat. Po mestu so razširjene govorice, da je pokojnik predvčerajšnjem pil z nekim neznanim slaboglasnim Človekom, v neki gostilni na Vodovodni cesti, kateri ga je ponoči potem na polju ubil, mu vzel 300 K denarja, ter mrtvega nesel na progo. Roparja da je že včeraj orožništvo prijelo in dobilo Še denar pri njem. Tudi zločin da je že priznal. Vse te govorice so popolnoma neosnovane in slučaj še sploh ni pojasnjen. Prašnikar je odšel v nedeljo od doma ter je imel po zatrdilu domaČih s seboj le 8 K denarja. Kod je hodil in kako je prišel do usodnega kraja, ni znano. Znano je le toliko, da ga na Vodovodni oesti v nobeni gostilni ni bilo. Splošno pa še tudi ni dognano, da je bil nesrečnež žrtev hudobne roke, kajti izključena ni tudi nesreča ali pa eventualen samomor, za katerega pa pokojnik ni imel nobenega povoda. V panorami - kosmoraml na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden izbrano serijo slik, predstavljajočih Korziko in Sardinijo. Vsa mesta kakor Ajacoio, Bocognano, Vizzovona, Ba-stia, Cagliaoi, Sassari, Corte leže ob morju ter uživamo pri pogledu nanj a najlepše južno podnebje in vidimo na vsak korak pristno južno življenje. Slike so umetniško dovršene, zato je to izborno serijo prav toplo priporočati. Mednarodna panorama pod TranČO ima ta teden razrazstav-ljene najzanimivejše kraje Španije, med temi mesta Kor do v a, Malaga in Kadi z. Posebno zanimanje vzbujata m a vriski grad in prekrasna mošeja v Kor do vi. Imp o z anten je tudi pogled na Gibraltar z morja. Slike so javne in nazorne. Dober teki V neki tukajšnji trafiki je bila kupljena smodka, v kateri je precej dolg las. če to spada k boljšemu in lepšemu gorenju cigare, nam ni znano, vemo le toliko, da vbuja poseben apetit do kajenja. Iz dežja pod kap je prišel prisiljene o Alojzij Kropiunig, kateri je pred nekaj časom pobegnil od dela pri zgradbi wKatoliške tiskarne". Odšel je na Štajersko in se sedaj nahaja v zaporih pri deželnem sodišču v Gradcu. Ko bo pa tam „odslužil", pride pa zopet z neprostovoljnim spremstvom nazaj v hišo pokore. Aretovan Jo bil včeraj restavracijski točaj Ivan D., ker je sumljiv, da je pokradel iz predala v točaj nioi plačilni natakarici gdč. Petričevi zadnji mesec čez 200 K za vino in pivo izkupljenega denarja. D. je pri pijači tako štediJ, da ni skoraj nič prišlo v kalo, a to ne v prid natakarici, ampak sebi. Mislil si je namreč, da ako ne pride nič pijačej v kalo in Če sam potem ukrade vsak dan nekoliko denarja, natakarica ne bo nič občutila Škode. Ko mu je pred kratkim neki natakar zabrusil v obraz, da je on tat, je postal pošten, t. j. pustil je natakaričin denar in se spravil nad restavraterjevo vino. Kadar ga je nemreč prinesel v steklenicah iz kleti, za običajno liter, a'i pa Še več, kakor je pač kazalo, ni zapisal, in ko ga je prodal, je za nezapisanega spravil denar v žep. Prišli so pa na sled tudi ti lumpariji in nepošten j ako viČa oddali policiji, b. je bil zaradi hudodelstva tatvine že kaznovan. Mrzlo kopel je imel v nedeljo ponoči neki 23letni brezposelni kle- parski pomočnik rodom iz Zagreba-Okajen se je toliko časa vrti ob bregu Gradaščice, da je Strbunknil v vodo. Ko je patrolujoči stražnik nevarnost opazil, ga je potegnil iz vode in odvedel v stražnico, kjer so ga preoblekli, potem pa pridržali v varnosti do jutra, da se mu je izkadil alkohol. Ljubljanski sekstet na lok igra danes zvečer v kavarni „Avstrija". Začetek ob 9. Vstop prost. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Konja splašila sta se včeraj popoldne posestniku g. Antonu Kovaču. Kovač je pripeljal v Komenskega ulice št. 32 za dve stranki premog". Ko ga je zmetal polovico z voza, je pri-pregel konja z verigo za zadnji del voza in g-a hotel na ta način spraviti na cesto. Pri tem pa se je strgala veriga, Kovač je padel z voza, konja pa sta z uprežno »vago« zdirjala v Ko-menskega ulice. Ker ju je vagn tepla po zadnjih nogah, sta bila vedno plašne j ša ter sta pritekla po Komenskega ulicah do Štrukljevega vrta. Tam sta se zagnala v železno vrtno ograjo s tako močjo, da sta je nekaj podrla, sama pa padla na hodnik. Eden si je pri tem zlomil nogo, drugi si jo je poškodoval. G. Kovač ima čez 500 kron škode. Ogenj v dimniku. Snoei po 7. uri so se vnele saje v hiši g. Frana Pusta v Streliških ulicah št. 29. Na lice mesta je prišel oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki pa ni stopil v akcijo, ker so saje že preje same izgorele. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev. Izgubljene in najdene reči. Ple-tarica Štefanija Podlesnikova je izgubila zlato brožo, vredno 20 K. Najden je črn dežnik in ga dobi lastnik pri magistratu. — Policijski stražnik Anton Svigelj je našel kolesarsko na-pihačo. Neka dama je našla pleteno, naglavno ruto in jo »oddala pri magistratu. _ iMlm%mtŠ * Drobne novice. Nogo si je opekel belgijski kralj Leopold, ko si je zdravil protin z vročim zrakom. Opeklina je zelo huda. — 100.000 pisem na sv. Miklavža je bilo oddanih pri poštah v Zedinjenih državah. Vrhovni poštni ravnatelj je sedaj ukazal vsem poštam, naj izroče taka pisma dobrodelnim društvom, ki bodo izpolnila otroške želje. — Visoka odlikovanja dobe avstro-ogrski delegatje, ki so se udeležili mirovne konference v Haagru. — Za častnega poveljnika nemške mornarnice je imenoval nemški cesar princa Henrika, soproga nizozemske kraljice. — Vest o demisiji ogrskega brambovskega ministra Jekelfalussvja ni resnična. — Bjornson leži v Rimu bolan, ker se je hudo prehladih — 401etnica pesnika. Najslavnejši med sodobnimi madžarskimi pesniki Jos. K i s s je obhajal včeraj 401etnico svojega delovanja. * 401etnica avstrijske ustave. Dne 21. decembra bo štirideset let, kar je stopila v veljavo sedanja ustava. Od revolucije leta 1848. je moralo poteči skoro dvajset let, predno je Avstrija dobila ustavo. To se pravi, imela jih je od leta 1848. več, a vse so hitro "iz-ginile.Soldateska ali liberaineje rečeno vojaška stranka se je najbolj ustavljala liberalnim reformam in je bila steber reakcije. Šele ko se je na bojiščih izkazala korupcija in nezmožnost vojaške stranke, šele ko je bila Avstrija pri Solferinu in pri Kraljevem gradcu po notah poražena, je padel vpliv te stranke in toliko, da je dobila Avstrija svojo ustavo. Književnost — Walter Šmid — Die Reihen-graber von Krainburg. (Posebni od-tisk iz zbornika Jahrbuch fiir Alter-tumskunde, herausgegeben von der k. k. Zentralkommision fiir Kunst und historisehe Denmale, zvezek I. 1907., str. 55—77). Kustos kranjskega deželnega muzeja, g. Val ter Šmid, poroča v tej razpravi o uspehih svojih raziskavanj kranjskega grobišča. Izšel je šele prvi del, v katerem nam podaje podatke o raziskavanjih v prejšnjih letih na taistem grobišcii (Pavšlar, Szonibathv, Zmavc), predvsem pa o svojem uspešnem delu v 1. 1905., ko je odkril ne manj kot 213 grobov. Posebno zanimivi so znanstveni zaključki, ker se ne strinjajo z dosedanjimi domnevami. Dr. Šrnid namreč verjetno dokazuje, da so ti grobi langobardski, ne staro si ove n s k i V Kranju so imeli Langobardi svojo vojaško postojanko kot mejno stražo proti avarskim napadom. Skrbno sestavljeno razpra- vo krasi ena legopisna slika ter vec podob najdenih starin (mečev, zaponk, uhanov, prstanov itd.). Vse ta naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu st. S. Telefonsko m Brzojavne jorofflii Dunaj, 17. decembra. V parlamentu je danes vse mirno. Dr. B e n,-k o v i č je danes prišel v zbornico neobvezan, na čelu je imel samo velik obliž. Maloruski poslanec dr. B a -č i n s k i danes ni prišel v zbornico, citiran pa je k predsedniku. Poslanci dr. C h i a r i in drugovi so vložili nujni predlog glede spremembe poslovnika. Predlagatelji zahtevajo, naj se predlog izroči odseku, ki ima zbornici o reformi poslovnika poročati tekom 6 tednov. Na to se je nadaljevala razprava o kvotnem zakonu. Ko so govorili poslanci K a i -ser, Lazarski in dr. E 11 e n b o-g e n , je bil zakon z veliko večino sprejet. Proti so glasovali češki radi-kalci, socialni demokrat je, nekateri jugoslovanski poslanci in več nemških agrareev. Ob 2.25 min. popoldne je stopil poslanec IvanHribarna referentsko tribuno, da poda svoje poročilo o zgradbi belokranjske in dalmatinske železnice. Njegovo poročilo je bilo že dobesedno priobčeno v »Slovenskem Narodu«. Za Hribarjem je govoril član »Jugoslovanskega kluba«, D u 1 i b i č. Seja še traja. Prihodnja seja bo jutri. Vladni krogi upajo, da bo že jutri mogoče pričeti s prvim čitanjem proračunskega provizorija. Kot prvi govornik v proračunski debati je vpisan poslanec Ivan Hribar. Praga, 17. decembra. Včeraj je tu zgorela tovarna za sladkor, ki je last češke industrijske družbe. Skladišče in poslopje za stanovanje so gasilci rešili. Škode je 1 milijon kron. Opava, 17. decembra. Pri dopolnilni volitvi v bohuminskem okraju je bil izvoljen socijalni demokrat Daszvnski s 6715 glasovi proti krščanskemu socijalcu B u r i , ki je dobil 2440 glasov. Budimpešta, 17. decembra. Današnji madžarski listi silno besne radi včerajšnjega govora predsednika avstrijske zbornice dr. Weisskiroh-nerja proti ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju, zlasti pa so razjarjeni, da je avstrijski parlament sprejel resolucijo poslanca Šilingerja, naj avstrijska vlada vpliva na ogrsko, da se bo na Ogrskem izvajal narodnostni zakon. Budimpešta, 17. decembra. Hrvaški ban dr. Rakodezav je prišel semkaj in imel dolgotrajno konferenoo z ministrskim predsednikom dr. We-k eri ej em. Budimpešta 17. decembra. V političnih krogih se širi vest, da bo v kratkem odstopil di. Rakodezav in da bo na njegovo mesto imenovan za bana baron Rauoh. Slovenci in Slovenke! Ne zofilte dražbe so. Cirila In Metodo! be elo in nežno« Heteorolojltoo TU a* ud moij— *M. Bradajl mini tlak 7M-0 Ml i 1 ;B\ Čai tpuo-raaja Stanj« b arome trm v mm h Vatreri Nafte 16. 9. s*. 742 3 1*6 sr. svrhod jasno 17 7. aj. 747 2 -3 8 al. jzah. jasno • fL 9*9. 747 7 15 slab jug Jasno Srednja včerajšnja temperatura: ■tal —17'% — Padarina ▼ mm 00 1-8' str 4V,°/o •Va% «v/. Llubllaneka „Kreditna banka v LJubljani1 Uradni kuni dan. bone 17. decembra 19D7. naioioem papirji. 4-2°/« majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta. . 4«/0 „ zlata , . . 4f/0 ogrska kronska renta . 4<>/ , zlata „ 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4V.V. posojilo mesta Spljet 4»/,°/o 1 • Zadar 4V,°/0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4«/o Češka dež. banka k. o. 4V>0/0 zast- pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4V,°/o Pešt- kom- k* °* 2 10»/. pr. . . . . . !*/»•/« zast. pisma Innersi. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. . jo/0 prior. juž. žel. kup. Vi Vi 4Vi°/o avstr. pos. za žel. p. 0. Srečke. Srečke od L 1860'/, . . • „ od 1. 1864 .... 9 tizske...... m zem. kred. 1. emisije » » K. m ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — , turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » ... Inomoške » • • • Krakovske » . . • Ljubljanske » . • • Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ » m . - • Rudolfove „ ... Salcburške , ... Dunajske kom. m ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ■ • • Živnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji Dolarji ...»««11 Denar I Blago 96 40 «6 60 9830 98-60 9660 9680 11430 114-60 9996 9816 11076 1U 95 97*90 8993 100 60 101 6u 99-8 1 0-86 98 «6 99-96 96 96 97 25 9636 9786 93- 99 60 101*60 h 2 60 97 98 - 97 lb 98 25 9896 99 »t 98 60 99-61 99 60 100 — 99 90 _ * 98 7ft »976 89626 238 26 99 - 1-0*- 14775 im:& &H 75 955 76 ua — 146 — 870 60 87660 273 76 87975 844 66 25 -65 102 20 10820 181-60 182 60 21- 28-— 446 - 4f6 — 91- 96- 97-0 108 60 e4 — 70- 48 6b 60 65 26-6 28 26 66- 70-- 88 - 92-- 4 9 — 483- 147*85 148 26 670 60 671 60 1773 - 1782-— 628-76 659 76 748-5U 749 50 239 — 23 »53 722 - **6 - 619 50 £80 0 2334 — 344 - 1 611-60 512 50 843'- 245 — 452- 464. 147- 149 - 11S6 1139 1917 19 19 23 61 23 68 24-12 24 1* 117 77 117 97 95 90 96 10 8 5? 2 53 1 4 84 6 Žitne Pšenica za Pšenica se Rž * za Koruza sa Oves sa cene v Budimpešti. Dne 17 decembn 1907. Termin* april . . . oktober . . april . . . maj 1908 . april . . . . sa ElVIatlv. 6-10 vin. višje. za 50 kg K za 60 kg K za 60 kg K za 60 kg K 50 kg K 1336 1126 12-30 7*46 8*51 Zahvala« 4185 Za obilne izraze Iskrenega so-žalja in prisrčne besede tolažbe, za krasne vence in cvetke ter za prijateljsko zadnje spremstvo ob smrti ljubega Crnesta izreka svojo globoko zahvalo rodbina dr. Fr. Zupančeva Gostilno iščem v najem ali na račun, oziroma jo tudi ===== kupim. —= Ponudbe na naslov: „Slovenka" ▼ kantini Ugljenik, Pitomaca um Hrvaškem. «188- i Čudno!! lepe, znamenite, pitane In tolate 4C84—5 „_J,,. _ ter nun P P nežne, tolate IIIII Ilifi razpošilja sa prihajalooe praznike m za celo aezono po nizkih oenah Boinmlr Hude * wM i« ponoroma iz orebofeaa lesu. za 25 sedežev in 4 do 5 seri]. asr* Oglasiti se je pri pri Patra Strelu, Irakoiakl naeia it 20, Mubllana 4-61-8 varne Blagajne, proti požaru in vlomu, „Fox pisalni stroji, ameriiko pohištvo sa pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko akladiite blagalnSa delničarsko društvo, Zagreb, Hica 22. 3424—31 prednosti 4127—8 Flnost nežen vonj Izborna kakovost. \ Nalboljal \ tm na|modernsial \ KLOBUKI I vseh vrst v najbogatejši Ubcrl po gLl 20 in vise I v Iijubllani pri Klobuki ae sprejemalo ▼ popravo. CA« Seidel.) Jutri, v sredo, 18. L m. KONCERT Ljublj. društvene godbe. Začetek ob osmih. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča 4191 A. Seidel, hotelir. Iščem za svoj paromlin knjigovodja, skladiščarja in prodajalko so trgovino železnim: horespondento, ki mora biti tudi stenograf. Od re- flektantantov se zahteva znanje slovenščine in nemšline. Ponudbe naj se naslove na 4187—1 PETER HAJDIČ v Celju. SUKNA 288? 4? In modno Maso za obleke priporoča Hrma Karel Ko« trornioa za aiikno V JCttmpolCtt Tveralaksi Tsord trsnko. Otvoritveno naznanilo. 4190—1 Naznanjam p. n. občinstva, da sem otroril = s 1. novembrom t. I. svoje = strojno ključavničarstvo Teh fon It. 73. na tovarniški način. Telefon št. 73. Ker imam z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno, izvršujem vsakovrstna popravtla od najfinejšega precizijskega, do najtežjega dela, kakor: bencinovih motorjev, avtomob lov, motornih koles, elektromotoijev, dinamo strojev, parnih strojev, šivalnih in pisalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. — Prevzamem tudi delo celih električnih naprav. Za solidno delo in zmerne cene se jamči. P. n. občinstva v blagohotno nvaževaoje se priporoča D. S. FAKIN, LJubljana, Poljanska cesta št. 67. C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik lem PICCDLI, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: Salmijakove pastile — preizku&ene —J^l?}!&m!Ek_ razkrajajo sllz. 1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni. iiAntirrheeimOn" ™*b°1j*£' £°lečin0 g**6,^0 sredstvo proti trganju niča stane 1 krono. in podobnim revmatičnim bolečinam. Ena stekle- Tinktura za želodec tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pOSpeSuJOČO sredstvo. I steklenica 25 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, •to zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico). Odhod lz Mnbljane dri. kolodvori 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. l-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik :0'60 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) Dohod v Ljubljano Jui. isLi e-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. n-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsti dri. žel. Jesenic. 3-50 zvečer. Oseb. vlak lz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. irso ponoči. Osebni vlak lz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., i Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodvori 5*45 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika, so zvečer. Osebni vlak lz Kamnika. 9*59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje« evropejskem času.) C. far. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. POKORNEGA PELINKOVEC lilftlilSI želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ngoden, tečen in želodec jačajoč m blUnl destilat Eksponira se na vse kraje sveta. Odlikovan s 80 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Zastopnik za Kranjsko: FRAN REMIC, Ljubljana. HOpombtl!! Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim •menom slabše — cesto zdravju škodljive — pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3529—28 Pelinkovac Pokom?. Vse ostalo naj ae kot ponaredba zavrne. Edmi proizvajalec: Kralj.DOvl.dion.tvornica likera preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862. »Ljubljanska Kreditna banka v I Podružnica»SpUefu Stritarjevo ulico &t« 2. aoMflaa saa»s» dS si Promeae na kreditne ereoke a kron 18'— zre1oa.i3.je 2. Januarja. „ . areoke rofnUel|e DoBora a „ io-— n 2- n •>* kreditne areoke a „ 5 50 »- ~ Vae tri promeae aknpaj samo 32 kron. Obrestuje vlOfO BO knfltlOt in n* tekoM račun od dne vloge do dne vsdiga po ■A1|,i0|o9 Podružnica o Celovcu. 99 99 sj 19-145 telcočl račun proti trldesetdnevnl odpovedi po *°|0 QU 1478 35 TrfOTd! Poior! Zasebniki I Obeski zo božična drevesca vseh vrst, najkrasnejši, fini, vsi užitni in ce-as|s kot povsod drugod; ter razno fino pecivo itd. vse v kartonih lepo zloženo, se torej ne polomi, razpošilja direktno 4178 z S BRkNDT, tvornica slaščic, Kranj. Prrkupotalrl ?nanl po|iu«t! Tvorni e a B. K ara man & Cle parketna tVOmlca v Splita (Dalmacija) namerava ponudbenim potom oddati dovažanje surovega blaga od postaje Derni* do žage v Mam (34 kilom.), dalje dovažanje izpiljenega blaga s žage v Haćn na postajo Dernis Smj (14 kilom) Vsak mesec bo prevoziti okoli 4000 do 5000 met. centov lesa. VoŽDja se bo odd&la za eno leto in se vozi lahko z navadno konjsko vprego ali pa z avtomobilnimi tovornimi vozovi. Na Željo se morebitna pojasnila dajo rade volje. Odprle se bodo ponudbe 20, decembra 1907. v Ljubljani prodaja vse manufakturno blago od ponedeljka 2. decembra do Božiča ^2 po Iznenadno znižanih cenah. Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi ■ sukno za moška oblačila j • posebno damske biago«« .*. .-. zooiue IIOVOSII radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah. Po reinlčno priložnostnih oenah priporočam tudi «32-8 praktična božična darila kakor preprog zajnnjala, anjleiRe plede, snrnlture, krojne šerpe in rute, odeje, volnene in flepane. Belo bla$o (platno, Schrollol Sifoni), namizno perilo in robci. • Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! 4141—2 Večja trgovina na Dolenjskem —— išče —— učenca Ponndbe pod „Dolenjako 100" na nprav. „Slov. Naroda". 4188-1 Takoj bo prodat brivski obrt na prav dobrem prostora, kamor prihaja mnogo tujcev. 41 to 3 Naslov v nprav. „Slov. Naroda". Išče se dobro obranjena, oziroma tu ii nova dvoaedeina polkrita d»ovpreina kočija Ponadbe naj se pošljejo na nprav. „Slov. Naroda"* 4189 1 kflt0t0s Preniskim IVU JK LK papirjem .. ki jih ima v veliki .*. izbiri na prodaj .*. Št. 45.899. Poziv vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglase. Po zakonu z dne 10. februarja 1907 I. (drž zak. št. 30) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dot ej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglaaiti vsako leto F mesecu januarju na tis i občini, v kateri imajo dne 1. januarja tega leta svoje bivališče. 4178- l Oprostitev osebne dohodnine ali cad jmestiloe takse za službo, ki so pričakuje ali ki je nastopil« v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se. Zgiašati se je moči ali pismeno ali ustmeno. Pismene zglasitve se moiajo opraviti ta^o, da se vpošljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pi*av> popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zglasilni obrazci se dobhajo brezplačno p i tukajšnjem mestnem magistratu Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopan h v državnem zboru, poštniue prosto Zglasiloi obrazci so tako urejeni,, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovite«. Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zgtas laa obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpohjevaaje naiožeue mu dolžnosti. Zglasilnim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih t-jčkah nepopolao, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi navezane osebe, ki v svoj h zglasilih vedoma kaj zamjlče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadeio, ako dejanje ne osnuje učioa kaznivega dejaoja, ki naj ae kaznuje po občem kazejskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne obtežilne ok lnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se i-premene v zaporne kazui, ako se ne dajo izterjati. Vrb utega je tedaj, če se z glasite v ni pedala pravočasno ali če se je podala nepopolno, političnemu ohlastva dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obe ta vijanja prirediti vojaško taaso. JVtestni magistrat ljubljanski dne 6. decembra 1907. Za župana: Vončlna a. r. Pxeraiiexa v »Deželnem gledališču" v Ljubljani 21. decembra 1907. IVAN 2* >co čšy< 4183-1 Fant ¥ 3 aktih. 80 kop L — Kje, pove npravništvo „Slov. Naroda". 4183-3 oy ?> Crt ™*> j O Najlepše in najcenejše vizitke, voščila, vabila sa veselice in druge merkantilne tiskovine :: :: :: dalje najlepše :: :: :: božične in novoletne od 2 kr. naprej se dobe edino le pri L. PEVALEKU Ljubljana! Židovske uL 4. akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem. 4091 5 Vid Bratovi Sv. Jakoba nabrežje 25 priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam narodna knjisarna ! v £jubljani, Jurčičev trg štev. 3 I priporoča naslednja dela: i aaasMStesess iioioeee»ee*e >aese» eee lo. Cankar: Aleš iz Razora. \ Ta povest iz narodnega življenja je vele- 1 zanimiva in spada med naj bol, ša dela tega pisatelja. BroŠ. K 1'5 J, vez. K 2*60; i po pošti 20 v več. \ Ljubljanski Zoon. } \ Iuan Lah: Uaška kronika.1 Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti Se naslednje letnike: IfcOJ, l9Jr, *9 B, 19)4, 1AI5, 1906 in 1907. Vsak letnik veija broširan K 9'20 306—BO svojo veliko zalogo pohištva po Mlniflll cenah. j( Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- i Jskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer in dobe turških vojsk, kmetskih I vstaj, reformacije in renesance. Broš. j K 1 7u. ve«. K 270, po pošti 2 ' v več. Josip Jurčič: Zbrani spisi, f V 11. zvezkih so zbra,i najlepši romani ¥ in povesti tega znamenitega pisatelja, 5 ki se ie s svojimi deli slovenskemu \ 1 občinstvu tako priljubil, kakor samo malo 1 0 dragih avtorjev. 1. Deseti brat. t Juri 5 Kozjak. Spomini starega Slovenca T 3. Domen. Jari Kobila t. dr 4. Tihotapec. 1 Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hči 5 mestnega sodnika. Nemški valpet. Sin i kmečkega cesarja i. dr. <^> Sosedov sin. 1 Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Era- h zem Tatenbach. 8 Cvet in sad. 9. Doktor J Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tngomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K l*« O, vezan 2 K, po pošti 20 v več. \ Dr. Jos. Uošnjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi. II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra naj U p še uspete. Ves čisti dobiček je namenjen družb i sv. Cirila in Metoda. 1 l Fr.Lioič: Strahnviilci dVKh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev { med beneško republiko in turškim cesar-stvom, v katerih bo igrali brvaftki in slo-\ venski pomorski roparji znamenito vlogo X 2 zvezka. Bi oš. oba 2 K, po posti 40 v več B j y Roman iz ljubljanskega gledališkega ftiv-a ljenj-i v polpreteklem času BroŠ. 80 v, I po pošti 2 v veČ. 1 H. Klrchstefter: Pod spo- # * * Korlstka. ocdnim pečatom. Drajotln Jesenko-Doksoo: Pesmi. V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame njegove pesmi, priobčene ▼ raznih listih, ao vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti ao bile izdane in je čisti dobiček ( namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni I rodbini, ki Jo je zapustil Jesenko. Vei. ¥ izvod velja b K, a pošto 10 v toč. * Ta roman iz dubovskega življenja odkriva v skrivnosti iz župnišč in dubovskega stanu t sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva Y zvezka. Broš. oba K 4 6t , po pošti 4i v več. Koledar dražbe sv. Cirila in Hetoda I za l lb(,8. Broš. k 1*20, po pošti 2j v več. Sokolski koledar ' >a 1. 1908. Vez. 1 K, po pošti 20 v več. { Dijalkl almanah ■! za 1. 1908. Vezan 1 K, po pošti 20 t vei. \ Trgovski koledar i u L 19:8. Vezan l K, po pošti rO v več. Novi obrtni red. Slovenska izdaja. 1 K, po poŠti 10 v več. Kazenski zakon. Vezan 6 K, po pašti 10 v več. KazenskoprovdnI red. Vezan K 5 6u, po pošti 20 v več. Dr. L Volili: ClvIInopravdnl red In sodni pravilnik. Broš. 7 K, vez. 8 K, po pošti 4 > v več. Dr. E- Volčič: Odvetniška tarira. BroŠ. K 1*8", po pošti X0 v ved. aaj^ajyi#ajaa^aaaaajaaj^ami 5211 CS3 36 D5^C Slovenski ded topo, ■11 primerno knjigo v roko I Ni je i ep So in primernejie nego ao 4fS palčki poljane!. ff*- Kako izborna knjiga za drobno deco je to, dokazuje najbolje okolnost, da so v kratkem času izšle poleg nemške še francoska, nizozemska in češka izdaja. Nemška kritika je to knjigo sprejela naravnost z entuzjazmom in nemška literatura ni ravno uboga na takih delih. Besedila in slike se čudovito ujemajo in spopolnjujejo, oboje je takorekoč vzeto naravnost iz naivne otroške fantazije. Da slovenski prevod ni izgubil ničesar od one čarobne moči, ki jo ima izvirnik, nam je najboljši porok ime prevajalca Otona Zupančiča, pesnika čudovitih mladinskih »Pisanic«. Slovenska izdaja je izšla v isti razkošni cpremi kakor nemška in je tudi is isto ceno naprodaj: 3 K 60 h, po pošti 3 K 90 b, z rekomandacijo 4 I 15 h. Najlepši božični dur! Kdor h če n»praviti svoji deci res umetniški, neskaljeni ulitek, naj ji kapi »Palčke Poljance". 58-78 Založništvo L. SCHWENTNER ■ i k4 Božična priložnostna prodaja! Silno znižane cene! Čez 1000 nanovo dospelih plaščkov za dame, gospode deklice in dečke od gld. 3'— naprej. Bogata zaloga najfinejših damskih paletotov, zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho-vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj, double-paletotov, kožah, sako od gld. lir— naprej, lzprehodni in popotni kožuhi. .*. Primerna božična darila! „ANGLEŠK0 SKLADIŠČE OBLEK" O. BERNATOVIČ 4iot e v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Dobro knjigo je nojprimerneife In noiteneiSe božično darilo 1 L. fCHUEHTNER v Ljubljani priporoča nastopne, elegantno opremljene knjiga: Kersnik Janko: Zorani spisi. j&tStt^. v pol francoski vezbi K 28*—, 4 82-1 Trdina Janez ž Zbrani spisi. $SS*j*%$^ Jurčič Josip: Zbrani spisi. °vTez.TtŠS Levstikovi Zbrani spisi. ^n^St l££S™. Tavčar ivan; PovesK I iT^&Si-.: Stritar Josip; Zbrani spisi. h^ij^Z V platno vezani K 38*—, v pol franc. vezbi K 43-40. Učenca sprtim taksi ▼ trejo**«* « blagem Alojzij Jerančtč, -Urlev-aka oaata it 8 v LJuMJani. Steno vanje in hrano dobiva prosto. 4 66—i gostilna v LJubljani ae iiSe v najem event. oa račnu. V najem se vzame tudi gostilniška koncesija. Ponudbe pod „ftoetllna" na npra * niitvo .Slov. Naroda' 4(61 6 Najboljša CM r— »o eo .'. za božični nakup po globoko znlžonin cenah je v konfekcijski trgovini za dame, - gospode, dečke in deklice - ^ A.LUKIČ ^predlkof jo it 19. Št. 46.870. Razglas. 4184—I Ker ae je v Stopanji vasi, občina Oobrunje ter v Matanji, občina lika Loka smrkavost na konjih uradno konštatovalo, se lastniki onib hlevov v Ljubljani, v katere se konji iz teh občin ustavljajo, opozarjajo, da pazijo na te konje in naznanijo takoj vsako sumljivost, ki bi jo opazili pri njih, mestnemu magistratu. JVtestni magistrat v £]tibljani dne 12. decembra 1907. vsake vrste zlasti jK za razglednice - * Poezuske kn]ije = B v usnju in pli.Šu spominske knlise = v usnju in plišu Tlntnlke in pisalne garniture :: :: priporoča kot :: :: H Narodna knjigarna Izšel le težko prifokovnnl 4142—3 uredil dež.m. nadzornik J Legvart. III. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Zivinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena a posto E 1*80, in se naroča pri Iv. Bonaču v LJubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. i Velika, bogata zalogo! ft Vsled velike konkorence prodajam po 1 gaf* najnižjih cenah ■S tako, da morem vsakega zadovoljiti. :: :: :: :: g Vljudno vabim na ogled, in se priporočam za obilen obisk. 3 z velespoštovanjem 3091 28 k5 FR. ČUDEN, urar in trgovec v£Jubl)ani, nasproti frančiškanskega samostana. :: Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosto. :: u u Svoji h svojim! Svoji k svojim! 4173 Naznanilo. Dovoljujem si vljudno naznaniti p. n. dunajskim in na Dunaj prihajajočim Jugoslovanom, da točim pristna, izvrstna Štajerska ;§*— vina iz sromeljskih goric stotnika Fridelins Kaučiča, iz- . ]|f-boren dolenjski cviček ter črno vino z otoka Visa- Kranjske klobase, ljubljansko kislo zelje in različna ' BrzlS Jedila vedno na razpolago. Od 10 litrov ali 10 buteljk nadalje dostavim vino na dom. §T_ V gosposki sobi (Estrazimmer) vsak večer odlična slovenska 1 d/uiba. j o o Z odlieDim HpoŠtovaojem o o o o Milan Stojadinović vinotot na Dunaju, lil., Landstrasse - Hauptstrasse l\. 122 na voglu Eslarngasse (postaja elektnćne ielezmce). ____ — -—, —! „ jtfenavadna prilika! £ Za božični nakupi posebno znižane cenej I Vse vrste perila za dame in gospode, posteljne in namizne oprave, vse izdelano v - lastni šivalnici. - Sifon, platno, vezenje, nogavice/kravate in mnogo drugih predmetov. Sv. Petra cesta štev. 8. 4119 4 Modno MOvino Pavel HaUK Llubllana, Prešernove ulice st. 1 Svilnato blago, barinnL pliai in tančice. Čipkasto blago, pajčolanlj čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in bariunasti trakovi. Posamenterija, porte fn vrvice, resice, krepince in vrvica za tapetnike. Krepi in Uorl za žalovanje. : Zlate in srebrne resice, Sipke in vrvice.— Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otrobe.' Jopicet Mačko, otročje perilo in odeje za: vozičke. Oprava za novorojenčke^ po »t cij ne podloge Sukanec za ilvanle, pletenje in vezenje. Gambi in nulične igle. Različne^ podloge In? potrebščine za krojača In šivilja. Idrijske čipke, vezene tipko in vložki. Pajčolanl za neveste, mirtovl venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. 8618 10 Modrci in potrebftčine sa modrce* Olaoe rokovloe In rokevloe za uniform I ranoe, platano, letno In zimsko rokovio«. Kopalno perilo, dišave, milo m nstna voda. ===== Kitate sa oblake, glavo In aoao. =— Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute Pravo Jftgrovo normalno perilo, arajce Trioot, Jopice in Mače. Mrežaste in potne, jopice, nrajce, Čepice in pasovi za sport Nogavica, naramnice, odeje in tilazina za potovanje- Kravate, gumbi za manaete. Sa lovce: telovniki, nogovice, rokovice in dokolenice. Ogrevale! sa kolena, meče, pral, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi In ostave, narodne cepiče, torbice in dragi SoaiajSi; narodni isdelki itd. itd. Gospodi Čita.te novosti, ker ao zn Vas važne in koristne. Bazpoailjtm po postnem povzetju za K 12 50 krasno „ dobro in moderno opravo, obstoječo ■ Iz sledečih stvari: lina bela ali bar-s vaata srajca poljubne številke, dobre spodnje Mače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisala o, izvrstne naramnice, 3 dobre žepne robce, vse v eni škatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno posto. Za nengajajoče povrnem denar. Izdajatelj in odgovorni uradnik: Rast o Pastoslemlek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne* ^^6O+/YV BB 63