90. številka. Ljubljana, v sredo 22. aprila. XVIII. leto, 1885. »haja vsak dan Eve^-or, izinv'i nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejemau za a v s t ri j s k o-Og 0 r ikfi dežele za vse leto lf> glflanjo dežele. V L j ubij an i 22. aprila. Predvčeraj je gosposka zbornica vsprejela predlogo o Severnej železnici v drugem in tretjem branji, kakor jo je sklenila zbornica poslancev. S tem je ilržiivni »bor končal svoje delo za to zasedanje, danes se bode slovesno zaključil. Ako pregledujemo in pretresujemo njegovo delovanje zadnjih Sest let, je nam Slovencem težko pri srci. Kako veselje jo pred (» leti bilo zavladalo, kake nade smo stavili v nov državni zbor v narodnem in narodnogospodarskem oziru. Pa vse te nade splavale so nam po vodi. Naše narodno stanje se nam ni dosti /boljšalo, še vedno se naš jezik v uradih postavlja za vrata in se šopiri nemščina. V srednjih šolali se je ne-j koliko /.boljšalo, pa ne dosti, to pa samo na Krani-I skem, ne pa po drugih slovenskih pokrajinah. Tudi I zastran slovenščine pri sodnijah dobili smo nek ukaz, za katerega se pa nikdo ne /meni. Temu žalostnemu stanju pa neso krivi toliko naši poslanci, kolikor čudne razmere, ki so vladale mej večino držav- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Ketić Lefebvre. Posloveni! * * * Stat m mit • .is umbra.) Dalje.) Osemnajsto poglavje. Ki tajec. Bilo je polu dvanajstih in Truth imel je opolu-dne pridigo; moral sem se podvizati, da dojdem o pravem času k službi božji pri Kongregacijonalistih. Vender se nesem mogel ubraniti želji, da bi obiskal tudi kitajski tempelj. Radoveden sem bil poizvedeti, kako so sinovi Konfucijevi ustanovili in uravnali svoje krščanstvo v državi, kjer verska anarhija, mati vseh drugih, vlada. Skriven glas mi je rekel, da bi ta stari, opokli narod morebiti imel več razuma in modrosti nego te protestantske tolpe. Vstopivši zakričal sem iz gole mrzosti. Bil sem v neki Budini p a godi. Pred mano sedel je na podstavi v okroglasti dolbini v zidu ostuden malik iz pisanega in pozlačenega lesa, noge križem nad cvetko Skrovado. Bil je sam Buda z velikanskim svojim trebuhom, s plešasto glavo, z grbo na čelu, dolgimi ušesnkami in velikimi očmi. Jaz sem gotovo svobodomiseln in tudi ponosen na to. Že trideset let sem naročen na „Constitutionnel" ter sem si ostal jednak ravno toli kot „Constitutionnel", ta priljubljeni mi časopis. Kot „Constitutionnel" in da prav nič ne vem zakaj, črtim tudi jaz jezuite: to je znamenje razsvctljenosti; a posluževati se svoboščin, da se ustanovlja malikovalstvo, to je preveč! Naj že bode luteranstvo, kalvinstvo, židovstvo in celo mohamedanstvo s pogojem, da to brez privoljenja vlade nikdar Algerije ne prestopi; a iti še dalje, to ni več svobodomiselnost, to je že malikovalstvo! To je toliko, kot bi hoteli zopet Mitro (hoga solnca) častiti! V pagodi sta bila le dva otroka, dva grda Kitajčeka, ki sta vsak na jedni strani ono vzvišene podlage stala. Kot ljudje, ki kavo prižigajo, vrtil je vsak izmej nju ravnoležen valjec, nasut, ali prav za prav napirjen z neštevilno množico koscev papirja. To bogačeščenje bilo mi je popolnem novo. Ropot mojih stopinj je iz bližnje celice izvabil nekakega meniha. Rujava in vsa zakrpana kuta, bose noge, obrita glava, male, na pol zatisnene oči, žolta nagrbančena. koža dajala mil je podobo stare ženske v kapucinski obleki; bil je bonza (kitajski duhovnik). Približal se mi je ter mi molil leseno čašo, a govoril nič ni; vrgel sem vanjo miloščino, da bi se le iznebil tega berača. Hvala, dragi brat, rekel je v najglajši angleščini. Naj ti božji Po povrne tvojo milosrčnost. Naj bi ti v drugem življenji nikdar se ne porodil v podobi ženske ali pa šakala. Prav zaklet in mutast sem ostal po tem čudovitem blagoslovu; bonza pa je šel gori k altarju, potegnil je iz male omarice nekaj koscev pozlačenega in posrebrenoga papirja ter jih je pred raali-kom sežgal. Kaj pa počenjate? vprašal sem. Dragi brat, odgovoril je, ravno sem tvoj denar za deset centov spremenil v šibikc zlata in srebra, ter jih gospodu resnice daroval. Vaše šibike so vender iz papirja ter še dveh nežic ne veljajo. Kaj to do? odvrnil je menih. I'o gleda le na namen, ne pa na kovino. Oh! ko bi vender naši dedarstveni ministri bili Kitajci! hotel sem Vzklikniti; a zase sem ohranil Mga zbora. Nekoliko več bi pa morda tudi poslanci bili dosegli, da so včasih pokazali več poguma. Vlada pa nam tudi ni kazala nobene posebne naklonjenosti, iziinši v besedah in obljubah. Ues je nekej nam Slovencem sovražnih osob prestavila iz dežele. Tega pa ni storila iz ljubezni tlo nas. Dotične osobe so le avanzovale in se zato morale prestaviti iz dežele, ali so se pa s svojim obnašanjem nemogoče storile v deželi ter bi jih bila morala prestaviti tudi nam najnasprotnejša vlada. II kratu so se pa poklicali drugi našega jezika nezmožni in nam ne baš prijazni tujci v deželo, tako da v tem oziru nesmo nič na boljšem, da ne rečemo, da na slabšem, Kar se tiče narodnogospodarskih zadev, tu se je res nekaj zboljšalo. Dobili smo pred vsem nov obrtni zakon, ki se pa kaj počasi izvaja. Zemljiški davek se je nekoliko znižal. Koliko je to zasluga sedanje vlade in državnozhorske večine, ni lahko določiti, ker so se priprave za novo urejenje zemljiškega davka že začele pod prejšnjo vlado in ko so še liberalci imeli večino v državnem zboru. Za kar se je zemljiški davek ponižal, so se pa povišali drugi davki. Tako da tudi v tem oziru ne moremo vladi in državnemu zboru nikake posebne slave peti. Upamo pa, da v prihodnje] dobi državni zbor več stori za nas in vlada bolj pokaže svojo tolikokrat poudarjam) prijaznost. — Kake so bile razmere v večini državnega zbora, razložil je na volilnem shodu v Breznicl češki poslanec Vašatv. Razlagal je, kako so nekateri vodje desnice pritiskali na p slance, da so glasovali za vladne predloge. Nemški konservativci gledali so le na svoje težnje, za težnje družili se pa neso zmenili. Poljakom so obljubili, da jih bodo podpirali v zadeli regulovanja galiških rek, če le glasujejo za šolsko novelo. Te obljube pa nemški konservativci neso držali. Čehi so vedno glasovali z desnico, pa jih ostali klubi večine 8e v za Uesko tako važnem vprašanji sln-dbrne ludustrije neso poiplrali, Nekateri visoki gospodje *o si vedno prisvajali pravico govorili Kadar je kak poslanec iz naroda poprijel besedo, odšli so plemenitniki iz zbornice in smodfike pulili po hodnikih. Le nje bi morali drugi vedno poslušati. Leta 1883 se je dal on upisati mej govornike Pa prišli so hitro k njemu avtoritete kluba in ga pregovarjali, da naj se izbriše, češ, ni treba da bi govoril. Grof Henrik Clam-Martinic pregovoril je celo poslance, da naj ga ne poslušajo, ampak ven gredo. Tedaj bi v zbornici vsakdo še govoriti ne smel. Nedavno je pa knez Adolf Schvvatv.enberg poslal v Valinski okraj pismo, v katerem priporoča Dunajskega gimnazijskega profesorja dr. \Voldfieha za protikandidata Vašaty-ju. Nemški liberalni listi zlasti oni. ki izhajajo na češkem in Moravskom, bavijo se z vprašanjem, ali bi se v prihodnjem državnem zboru osnoval poseben nemšk klub. Ta klub bi imel pred vsem namen zagovarjati pred-pravice nemščine. V ta klub bi lahko ustopil vsak nemški poslanec, bodi konservativen, ali liberalen, semit ali antisemit, da bi le bil ultranemškega mišljenja. V njem bi se tedaj roke podali vitez Scho-nerer, dr. Knotz in dvorni svetnik Llenbacher. Res lepa družba! Mi ne verjamemo, da bi tak klub dosegel kako posebno veljavo. Zlasti nemški konservativci se bodo premislili, prodno ustopijo vanj, kajti potem bi Čelu ne podpirali njih teženj, pa tudi Sio-venci morda ne. Brez Čehov in Slovencev pa ne dobe večine vsi oni njih predlogi, kateri ne bi ugajali liberalcem. Kakor se nekemu Dunajskemu listu brzojavlja iz Prage, bode Praški župan Czerny postal češki deželni minister. Dr. Pražak bode obdržal samo pravosodno ministerstvo. Praški župan bode potem najbrž dr. S kani a. Vuaiije tlr/avc. Razmere mej Rusijo in Anglijo zaradi algan-Kkega vprašan; a so zopet bolj napete. Vsaj an- gleški listi zopet kaj vo je vito pišejo. Samo „Pali Mali Gazette" še vedno trdi. da se bode stvar mirno poravnala. Angleži bi Penždeh že pustdi Rusom, ali ti hočejo še Pul-i-Khisli in Ak-Tepe. Tega Angleži nečejo dopustiti, ker, kdor ima Pul-i-Kisti, temu je odprta pot v Herat, iz An-Tepe pa gospoduje nad Kuško in Murgabsko dolino. Ta kraja Fta tedaj velike strategične važnosti Ruski listi pa različno pišejo o afganskih zadevah, nekateri so za vojno, drugi pa za mir. Najbolj navajajo proti vojni to, da bi Avstrija razširila svoje gospodstvo po Balkanu, ko bi se Rusija vojevala v Aziji. Ves ruski unliv na slovanskem jugu bi se moral umakniti avstrijsko nemškemu. Drugi pa mislijo, da je Rusija dovolj močna, da varuje svoj upliv na Balkanu in v Aziji. Nekateri se tudi zanašajo na rusko-nemško prijateljstvo in se nadejajo, da bode Nemčija ves s\oj upliv porabila, da Turčijo pregovori, da zabrani angleškemu vojnemu brodovju prehod skozi Dardanele. Turčija se še ni odločila niti za Rusijo, niti za Anglijo, ampak čaka, kako se bodo stvari razvile. Nobenemu se ne mara zameriti. Sicer pa turški državniki neso voljni zastonj za koga kostanj nositi iz žerjavice, in že naprej hočejo vedeti, kaj jim hoče zagotoviti Rusija ali Anglija, ko bi jim pomagali „Moskovskija Vjedomosti" mislijo, če hočejo evropske vlasti varovati nevtralnost, morajo zabraniti angleškim vojnim ladijattl uhod v Partijsko in Črno morje ter prehod skozi Sueški prekop. Ako pa tega ne store, se Rusiji tudi nI treba brigati za Pariško deklaracijo in se sme posluževati v vojni ladij roparic. „Novosti" in „Russkij Kurjora trdita, da je potreba razširiti ruski upliv na Herat, kajti drugače se ne more razvijati Turkostan. Zato pa ravno ni treba, da Rusija si prisvoji Herat Holgari so slovesno praznovali tisočnico sv. Metodija. Mesto Sredec je bilo tri večere razsvetljeno. V soboto bila je slovesna služba božja, zahvalna pesen in slovesni cerkveni sprevod. Mestno poglavarstvo je napravilo banket mnogim došliui de-piitacijaui Mnogobrojni govori in napitnico poudarjali so verski in narodni pomen tega praznika, ne da bi se bili kaj dotikali politike. Napitnica na kneza bila je z navdušenjem vsprejeta. Volitve so Se ha GrAkfMm popolnem mirno vršile Vodje opozicije so voljeni. Minister vnanjih zadev je propal. Točni izid še ni znan. Sodi se pa, da so volitve za opozicijo ugodno izpale. Sultan turški je pomilostil vse Albance, kateri so se udeležili poslednje ustaje. Na to so se V Skadru zbrali načelniki gorskih rodov in so v prisotnosti maršala Mustafa Assima prisegli sultanu zvestobo. Kakor privatna poročila iz Š&anjske zatrjujejo, se neka monarhiji sovražna agitacija širi po vsem severnem delu te države. V Andaluziji so več častnikov deli v zapor. Morda bomo kmalu kaj izvedeli o boji mej republikanskimi ustajniki in vladnimi četami. Sploh se poslednji čas republikanski duh vedno bolj širi po Španiji. Vladna poročila pa zatrjujejo, da je povsod vse mirno. Novejša poročila iz Sudana javljajo, da je Mahdijev nasprotnik vzel glavno mesto Kordofana Obeid in umoril tamošnjega Mandljevega emira. Kakor se govori, je tudi nekje drugej pobil Mahdija. Osmari Digmi tudi gre slabo. Njegovi ljudje so se raztresli, kajti naveličali so se že dolgega vojevanja. Prebivalstvo Berbersko odreklo se je Mahdiju, ravno tako so Arabi ob Belem Nilu onostran Kartuma otipali od njega. Dopisi. I/ Trsta 18. aprila. [Izv. dop.j Komur neso razmere v Trstu znane, si niti domišljati ne more, kako oblast ima in koliko premore naš magistrat. to predrzno misel ter sem vprašal bonzo, kaj pač delata otroka z neutrudljivimi rokami. Molita za vesoljni svet, odgovoril je. Na vsakem onem papirčku je napisan sveti zlog; to rekši vrgel se je ua tla ter je kričal: OMI OM! OM! Vsak teh valj cev ima to tisočkrat zapisano ter se v minuti petdesetkrat zavrti, tritisočkrat v uri, dvainsedemdesettisočkrat od sebičnega zahoda do druzega solčnega zahoda. To je tedaj stoinštirideset milijonov molitev, ki se vsako nedeljo le iz tega tempelja kvišku dvigajo. Mej tednom je teh molitev še dosta več, ker mi parnica valjca goni; a v nedeljo v tej deželi nevercev praznujejo celo stroji; zato se moram z rokami teh otrok zadovoljiti. Topa nevera tega inalikovalca me je prestrašila Kako vas še trpe na krščanski zemlji? vsklik-nil sem. Ko bi v Izraelcih bilo še kaj vere, bili bi vas že davno pregnali, vi svečeniki Balovi. Zakaj bi nas ne trpeli, odvrnil mi je bonza z mirnim glasom; svoboda je kot sobice, ki sije vsemu avetu. Amerikanci pošiljajo misijonarje na Kitajsko, zakaj bi jih Kitajci ne pošiljali v Ameriko ? Francija, pravijo, je začela vojno zoper sina nebeškega, le da je maščevala smrt nekaterih menihov, katere so bili naši mandarini prav po zakonskih določbah Dasi naša vlada za vse grehe popolnem dobro ve, vender vselej zamiži z jednim očesom in pusti, da vse zopet tako naprej teče, kakor prej in še malo pomaga, da se stvar hitreje izvrši. Ko je bila jired nedavnim časom seja, v katerej so zahtevali Italijani svojega nadzornika, je vlada nekoliko odgovo. rila, ker je morala, drugače bi se lehko mislilo, da je v tajnej zvezi ž njimi. Nekaj mora tu biti, mislili smo si, ko se je ta zadeva obravnavala, ali potem smo zopet molčali, ko se je končalo. Inter-mezzo je bil pa naslednji. Društvo „Austria", (maslo Deprotisovo) dobilo je nekak migljaj, da naj pride malo škandala naredit na galerijo. Brzo se ie spravilo nekoliko' naših in glavni kontingent bili so „Avstrijci" ter so protestovali z našimi vred, tako glasno, da so morali zapustiti vsi galerijo. Kmalu potem je imel magistrat zopet sejo in tu so zopet toliko hrupa napravili „Avstrijci*\ da je župan ukazal galerijo sprazniti. Ko je pa prišla na vrsto prošnja „Edinosti" za slovenske šole, razkoračil se je prepeličar Venezian in držal roke v žepu ter stavil predlog, da se preide na dnevni red. Res vspre-jet je bil in slovenske šole so splavale z Venezia-nom vred po morji in menda se tudi potopile. Takrat je nastal velik hrup na galeriji. Izraelci so kričali bravo, naši pa žvižgal) in razbijali. Galerijo so zopet spraznili. Zakaj vse to zopet tu pogrevam, se bode marsikomu čudno zdelo, ali vsak zakaj ima tudi svoj zato. Stvar je taka: Depretis je hotel nekoliko pokazati, da javno avstrijski čut še ni ugasnil v Trstu in kako marljivo, da on jedini dela v Trstu za Avstrijo. Češ, kar drugi namestniki neso dosegli, dosegel sem jaz in tako se je sporočilo na Dunaji. da se vsaki dan bolj množe Avstrijci v Trstu in da lrredenta pojema. Ali kdor, kakor sem preje omenil, pozna tu razmere, bode brzo sprevidel, da je vse to manever, tako zvit manever, da ga malo kdo spozna. V glasilu Depretisovem, ki je tudi glasilo Veliko-Nemcev, tako zvana „Triester Zeitung", se je pa vsa stvar stavila v nekako ozadje in reklo se je, tla. to ni lepo, da se galerija meša v zbor. Stavim pa. ko hI bilo šlo za kako nemško stvar, takrat bi bili pa izdajalci „tetke" drugo struno napeli in vse tako lepo in umetno pisali, da bi vse druge krivda zadela. Tako vidite, dragi moji, dela naša prva glava, po jedni strani laže, po drugi pa maže. Na Dunaji se poroča, da je vse to le začasno in da kmalu mine, in tu se pa zopet Tržačanom vroča kri uhladi s tem, da jih tolaži njegovo glasilo, da je bilo to le: „Ein Bubenstilck". Na magistratu pa zadej za kulisami dobro vedo, koliko ura bije. Sedanji minister Pino ve jako natančno, kako akcije stoje v Trotu za Avstrijo, da nje kursi vsaki dau padajo in da le Slovani še vzdržujejo avstrijski čut v Trstu. Drugo je vse le prisiljeno in hinavsko. Mi Slovenci smo pa „Avstriji" le toliko hvaležni, da nam je vsaj jedenkrat pomagala sprazniti mngi-stratno dvorano., (ker so namreč prej šli poslanci ven, kakor galerija) Pošten avstrijsk uradnik ne \ sme dosti govoriti, ker lehko se zgodi, da ga potegne Depretisova vsemogočna roka in ga napravi „mač". Avstrijski čut se jako malo goji tu, osobito pa v onih šolah ne, ko je vzdržuje magistrat. Obnašanje magistralnih uradnikov je jako oblastno. Na- umorili; pravijo dalje, da je v Pekingu zopet ustanovila katoliško cerkev, ki je bila toli časa zaklenjena. Jaz preklinjam krv, na obeh straneh prelito, moja vera studi umor ter ne pozna drugega orožja razen potrpnosti in krotkosrenosti; a blagoslavljam tudi pridobljeno svobodo, ter zahtevam, naj Kitajcem basne ravno toli, kolikor Francozom. Pagoda na Elizejskem polji (Champs Elvsees)? Z uradnimi inaliki? Blagi mož, vi ste norec; mi ne trebamo Kitajcev v Parizu. Dovolj jih imamo že ---porcelanastih Meni se dozdeva, nadaljeval je menih s smešno mirnostjo, da so vse pravice vzajemne. Će je lepo in dobro v Pekingu odpreti cerkvico, zakaj bi bilo krivično v Parizu sezidati pagodo ter v njej svobodno resnico oznanjevatiV Topi bonza, vskliknil sem, od svete gorečnosti premagan, ti se drzneš govoriti o resnici? Ali ne čutiš, da je tvoja vera laž, tvoje bogačeščenje pa malikovalstYO! Če to sprevidiš, si slepar (char-latan), katerega je treba kaznovati; če pa tega ne sprevidiš, je prva dolžnost državi, tebi usta zamašiti, da jej v svojej nevednosti ne bodeš nje podanikov zapeljeval. Svoboda zmote bila bi svoboda strupa, zažigalne plamenice in bodala; le resnica ima pravico govoriti. Mislil sem, odvrnil je Kitajec, da je v Ameriki, Franciji, Angliji več različnih krščanskih cerkva in celo židovskih templjev. Nedvomno in v Franciji celo država podpira vsako priznano veroizpovedanje; kajti Francija, iu zapomni si to, dragi moj, Francija koraka na čelu naobraženosti, zlasti z ozirom na versko kot vsa-katero drugo svobodo. Država, nadaljeval je bonza, priznava tedaj tri ali štiri verske resnice, ki se mej seboj neprestano bojujejo in spodkopujejo. Jezus, na primer, je kristijanom Bog; kaj pa je židoin? Dragi moj, rekel sem suro vežu, močno milujem tvojo neveduost. Ko bi ti razumel, kaj je uradna in vladna resnica, vedel bi tudi, da ta resnica živi le v protislovicah. Tu so utelešene sanje Hegelove. Stavek (teza) in protistavek (antiteza) se tu mešata in zjediuita v čudovit sestav (sinteza). Bonza odprl je drobne oči, ter ozrl se je v nebo. Jasno je bilo, da velike misli naobražeue Evrope neso mogle prodreti v te male možgane. Mislil bi bil, da nemšk modrijan ni toli oddaljen od Kitajca. Znova sem jel dokazovati, a na drugi način, to je, zamenil sem besede, za njih pomen se pa nesem prav nič zmenil. To je jedino pravo sredstvo pospeševati razgovor. (Daljo prih.) vedem tu mal slučaj. Ko so koze hiulo razsajale po Trstu, so dobrotni ljudje zložili 14.000 gld. za podporo ubozih bolnikov. Kaj se je godilo s temi denarji, še danes nihče ne ve, ker izdalo se je tako malo, da ni vredno govoriti ali prejelo pa 14.000 gld. Nek dan pride na magistrat prosit bolna komaj okrevana Furlanka, podanica italijanska. Dali bo jej brez vsega ugovora 5 gld. S to Furlanko stanovala je neka Hrvatica, ki jo je tudi nesrečna bolezen položila v posteljo. Bila je že prej jeden-krat na magistratu prosit podpore ali rekli so jej, da so že vse oddali. Ko pa je videla, da je Furlanka dobila 5 gld., gre ona še jedenkrat iu prosi, naj jej dajo podporo, ker ona je vdova bivšega avstrijskega vojaka, ki je 14 let služil presvetlega cesarja. Zopet so jej odgovorili, da nemajo nič. Ko pa je rekla, da so doli oni Furlanki, ki jo italijanska podanica 5 gld., obregne se uradnik nad njo: ko bi bila vi Italijanka, bi bili dali, ali ker ste Avstrijanka ne dobite nič. In na to je morala hitro oditi, ker drugače bi jo bili še zaprli. Tako se godi na našem magistratu in vlada k temu nič ne reče, akoravno dobro ve, da se gode še hujše reči. Zadelo je več naših ljudi taka nesreča, da so bili morda v jednej družini po dva ali trije bolni. Odnesli so jim vse, posteljo, obleko, posteljno opravo in vse perilo, ter vrnili le kaj malega, ker se je vse ali sežgalo ali pa pozgubilo. Ubogi ljudje pa neso dobili skoraj nikakega odškodovanja. Morda so jim dali po 1 ali 2 gld. in še to s sto in sto psovkami. Italijani dobili so pa prvič gmotne podpore in še službe so se jim potem preskrbele. Človeka kar glava boli, ko vse to premišljuje, kam bode to prišlo in ako bode še to dolgo trajalo. Kdo bode za vse to jedenkrat odgovoren nam je nejasno. Povsod vlada kaže svojo brižnost, samo pri nas pusti magistratu prosto roko, tla dela kakor hoče. Kako lehko bi se tisoče in tisoče prihranilo, ko bi vlada postavila komisarja, ki bi vodil magistrat. Ali tako se pa vedno meče denar v nenasit-ljivo žrelo magistratovo in se bode na tak način zguh lo še tisoče. Poznamo gospode više uradnike, kojim vse to že preseda, ali molčati morajo, ker imajo strah pred —. Kakor v mestu vlada magistrat, tako na zunaj delajo njega sluge, osobito okrajni komisarji. Ti komisarji imajo jako veliko oblast, so v podobi okrajnega glavarja. Da te službe ne dobi nikak Avstrijec je razumljivo samo ob sebi. Biti mora irredentar in to še hud, ker zmerni jim ne ugajajo. Tak komisar je v Tržaškej okolici nek Mirkovič. Bil je prejšnji čas v Bazovici ali sedaj je pa na Opčinah. Srečni Bazuvci, ki so se ga znebili ali nesrečni Openei, ki so ga dobili. No, pa mislim, da mu tudi tam podkurijo z ajdovico, ker Openci so brihtni ljudje in se ga bodo kmalu naveličali! Bog, kaj je ta človek vse delal, bi vam moral napisati celo knjigo, drugače bi bilo premalo. Veseli nas pa to, da naš narod sedaj uvideva, kako gospodari magistrat in to bode trpelo le toliko časa, da bode kupa polna. Skoro pa bode prišel ta čas in to bode čas volitev. Zagotovim Vas, da bode tekla kri pri letošnjih volitvah, ker to hoče magistrat in njega zaščitnica. Magistrat hode sipal denar in obljuboval zlate gradove. Ta cerkev dobi nov tlak, druga vas dobi zvonik, tretja zopet nove klopi v cerkvi, četrti obljubujejo še jeden razred, namreč laški itd. Kujejo nas v zvezde in obožavaj o nas „bravi teritoriali" ali ko bodo volitve končane, pa hajd bič v roko in ostali bodemo zopet „moštri de ščaviu in neusmiljeno bodo zopet udrihali po naših plečih. Zakaj se vender še nekateri puste zapeljati, mi je nerazumljivo. Kdor se le nekoliko spominja 1868 leta, vedel bode kako bratovsko (V), kako iskreno (V) nas ljubijo magistratovci. Ali naši ljudje prekmalo pozabijo vse in radi odpustijo magistratu. Zapomniti si pa hočemo vse tiste in jih bodemo zaznamovali s krvjo onih, ki bodo padli. Brez pretakanja krvi in brez smrti pri letošnjih volitvah ne bode, ker vreti je pričelo. Agitacijo so od obeh stranij velike in se vodijo na obeh straneh jako spretno. Ako bode^ zmaga naša, bodemo zmagali le Za malo glasov. Če pa propademo propali bodemo častno in nič nas ne bode sram, ker mi bodemo ostali poštenjaki, ali one bode pa narod proklinjal, ki so pomagali, da smo mi propali, da se Bogu sinili. Ljudje varujte se zapeljivih prerokov, ker oni bodo potem vse drugo, kakor so pa sedaj. Pozor rojaci! Po smrti kesati se ne da, pravi naš pregovor, zatorej poslušajte sedaj svoje ljudi, ki vam dobro žele, ne pa onih, ki vanlkopljejo grob in ki žele smrt celemu našemu narodu. Iz Borovnice 20. aprila. [Izviren dopis ] (Služba poštnega odpravnika) je pri nas prazna in sedaj razpisana. Če gnilo jabolko pade z drevesa, vemo, da je konečno moralo odpasti in ne vprašamo se naprej, zakaj je padlo na tla. Zato tudi jaz ne bom pravil, da je že davno bilo treba rešiti našo občino in okolico take pošte. Golo usmiljenje in osobni oziri so tako dolgo trpeli, da se je z našo pošto celih petnajst let in še čez nekako tako delalo, kakor dela s.....z mehom. Ne- rednost, malomarnost, osornost in druge take čed nosti so odlikovale bivšega odpravnika in vladale so na meBtu, ki je bilo prav zanje ustvarjeno, kakor zanje nalašč uravnano. „Pisama" namreč, v kateri so se rečene lepe čednosti košatile, bila je vse drugo prej nego urad, pripravljen za c. kr. službo in vzprejemanje ljudi. Primere nočem delati, saj si jo vsak sam lahko pravo zadene. Vnanji ljudje so se kar čudili, da lična Borovnica kaj ta-cega trpeti more. Res je trpela in z občudovanja vredno potrpežljivostjo je čakala, da je gnil sad sam sebi storil konec. Sedaj je naša. občina vredna kaj boljšega, pošta naj pride v zanesljive, zveste in postrežljive roke. Poštnega prometa je pri nas veliko, ker je sploh promet v vasi in v okolici živahen. Gotovo je tudi slavnemu poštnemu vodstvu do tega, da so lokalni poštni uradovi v dobrem redu ter da uživajo zaupanje občinstva. Sebi, svojemu namenu in nam bode slavno vodstvo tem lagje ustreglo, ker se je za razpisano službo oglasilo več kompetentov iz naše domače vasi, katere poznamo, da so za službo jako sposobni in zaupanja našega vredni. Ako slavno vodstvo izmej teh domačinov izbere najboljega, ako izmej teh tistemu, ki je izkazal najbolja svojstva tako glede sposobnosti, stanovanja in veljave, podeli razpisano službo, potem zadene dobro in nes zadovolji. Nesmo proti vnanjim ljudem sploh, a ravno tukaj želimo si domačega poštnega odpravnika, izlasti ker se lahko mej kom petenti izbere ta ali oni jako dober odpravnik. Brez kakih težav bode domačin takoj prvi dan lehko odpravljal pošto, ker znane so mu vse osobe in razmere, a tudi on je znan vsemu občinstvu. To je prednost, ki se priporoča sama po sebi in je jasna sleharnemu. Nedomačin, odpravnik iz druzega kraja vzet, bi moral prebiti vse težave svojega prvega nastopa, — a kdo bi trpel vse zmešnjave? Nihče drugi ne, kot mi, kot občinstvo. Zato je pač želeti, da se že naprej zavre kvara, ki bi mogla nastajati v tacih okolnostih, nastajati iz nepoznanja razmer, A na to stran lahko poskrbi slavno poštno vodstvo, oddavši razpisano službo jednemu, najboljšemu kompetentov iz naše domače vasi. To željo tukajšnjega občinstva, dovolj že izkušenega v teh stvareh, UBOJam se tem potom najtopleje priporočati slavnemu poštnemu vodstvu v Trstu. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Znani slovenski pisatelj gospod dr. P. T u mer — dr. Ahasverus — preseli se maja meseca iz Budim Pešte na Dunaj. — Semeniški vodja in kanonik gosp. dr. Kula vic bil je v ponedeljek pri presvetlem cesarji v avdi-jenci. — Gosp. Albin Ogrinc, praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani, imenovan je avskultant za Kranjsko. — (Podpore) za 1. 1885 dovolilo je mini-stcrstvo za uk in bogočastje naslednjim obrtnim nadaljevalnim šolam: v Ljubljani 2000 gld., v Rudol-fovem 500 gld.; v Tržiči 300 gld.; v Kranji 200 gld.; v Kočevji 100 gld. — (Iz Postojine) se nam piše: Kakor se nam poroča iz prav zanesljivega vira, praznuje v petek 24. t. m. prečast. gospod župnik, zlatomašnik Josip NakuB na Planini pri Vipavi, 50letnico svojega tamošnjega službovanja. Pač redka prikazen! Prečastiti jubilant porodil se je 1. 1804. v Kamniku. V mašnika posvečen 1. 1828 služboval je kot kaplan v Cerknici do 1. 1835; istega leta o sv. Juriji došel je na Planino, kjer še sedaj trdnega zdravja in čvrstega duha službuje. Slava mu! — (V obrambo dolenjskega vina.) V sobotnej številki poroča Lajbaherica o predavanji potnega učitelja g. Pirca v Radečah. G. Pire je po poročilu omenjenega lista mej drugim rekel: „Ko bi trtna uš uničila vinograde na Dolenjskem, bi škoda ne bila tolika, kakor se misli. Vino je namreč po največ krajih veliko prekislo in preslabo in prodaja se le v Ljubljano in na Gorenjsko pod nič (um einen Spottpreis), kar kaže, da imajo vin- ski kupci Ljubljanski neolikan okus za cviček." Take sodbe iz ust potovalnega učitelja bi se ne bili nadejali in čakali smo, da se morebiti prekliče. A ker je vse tiho, moramo navedene nepremišljene besede vender zavrniti. Vsak razumnik je gotovo našega mnenja, da bi bila škoda, ko bi bili uničeni vsi dolenjski vinogradi, ogromna, in da bi vsa itak že zanemarjena dolenjska stran gmotno popolnem propala. Kjer so pravi vinorodni kraji, ondu se vinstvo z živinorejo in sadjarstvom niti nadomestiti ne d&, kajti živina vender ne živi ob božjem vzduhu in iz vinogradov ne dado se napraviti travniki, sadno drevje pa potrebuje nekoliko let, predno daje dovolj ovočja. Dolenjsko vino res da se ne more primerjati s šampanjcem in z renskimi vini, a vsekakor je zdravo in jako pitno namizno vino, dal Bog, da bi ga vsekdar dovolj imeli. Kadar je letina dobra, dozoreva i na Dolenjskem izborim kapljica, celo v srednjih letinah je vino iz Krške gore, Gadove peči, itd. jako priljubljena pijača, cena pa je dolenjskemu vinu vedno veliko boljša, nego navadnim hrvatskim in oger-skim vinom in koncem novembra je navadno vse vino že poprodano. Vinskim kupcem Ljubljanskim očitati, da imajo neolikan okus za cviček, je tudi popolnem neumestno. Da bi le vsi naši krčmarji kupovali dolenjsko vino, lahko bi bili veseli, pili bi vsaj poštenega cvička, tako pa se vedno bolj širi Sternovo narejeno vino, prava zavrenka, ki nikdar vinograda videla ni. — (Izpred upravnega sodišča) piše se nam z Dunaja: Praktični zdravnik dr. &amaiiek v Liberci je poročila o mrtvih spisaval s češkim jezikom, zato pa ga je mestni zastop Liberški opozoril, da jih ima v bodoče spisovati z jezikom nemškim, če ne, bi delal proti svojim dolžnostim in bi torej biti moral kažnjen. Deželni odbor češki pa je ta poziv razveljavil in zato je mestni zastop v Liberci stopil s pritožbo pred upravno sodišče. Le-to je zavrnilo pritožbo, ker ni obrazložena v zakonih. Sodišče je izreklo, da občina pač ima pravico, „pro interno" določevati svojim uradnikom svoj uradni jezik. Toda praktični zdravniki neso uradniki in „pro exterusu more občina določevati jezik le z ozirom na postoječe zakone; zakoni so tudi osnovni naši državni zakoni, kojih član XIX. pripoznava deželnih jezikov jednakopravnost. Zavoljo tega pa se praktičnega zdravnika, ki ni uradnik, siliti ne more, da bi govoril ali pisal v določenem jeziku; nego svobodna jezika volitev mu je varovana v zakonih. — Dalje je upravno sodišče zavrglo pritožbo mestne občine Grahotice proti ministarstva odloku s 1. ja-nuvarja 1885., ki jej je ukazal, napraviti ljudsko šolo s češkim učnim jezikom; zavrglo jo je iz razlogov in nagibov, ki so znani, bili že večkrat uveljavljeni in utegnejo tudi ostati vodilni najvišjemu temu sodišču. — (V Ve princi) odpovedal so je bil vsled zadnjih nemirov g. Hlanuda županstvu, ker ni hotel ustreči abotni zahtevi nekaterih zapeljanih občinskih zastopnikov, da naj se upelje italijanščina namesto hrvaščine kot občinski uradni jezik. V 7. dan t. m. imel bi se voliti nov župan. Zastopnik g. Korie predlaga, da bi se zopet volil g. Hlanuda, ki je tako požrtovalno, marljivo in pošteno delal za občinsko korist Na vprašanje, bi li županstvo prevzel, izjavi g. Hlanuda, da prevzame, a samo pod tem pogojem, da se v občinskem uradu zopet upelje hrvaščina kot poslovni jezik. Ta pogoj bilje vspre-jet in Hlauuda zope«. izvoljen županom z vsemi proti jednemu glasu. — (Brzojavno zvezo) mej Železno Kapi o na Koroškem in mej Kokro dovolilo je trgovinsko ministerstvo. Ob jednem bodeta se otvorili poštni in brzojavni postaji v Beli in pri Jezeru. -• (Posojilnica in hranilnica v Kopru) povoljno deluje. Do 31. decembra 1884 imela je naslednje dohodke: 98 deležev po 5 gld. = 495 gld. Ustopnina 132 gld. — Hranilne uloge 4791 gld.— Izposojila zadruge 1000 gld. — Obresti od posojil 189 gld. 08 kr. — Upravne doklade 37 gld. 93 kr. Reservni fond 39 gld. OG kr. Vrnena posojila 10 gld. Vkupe (1694 gld. 06 kr. Posodilo se je zadružnikom 5340 gld. in sicer dvema po 300 gld., dvema po 200 gld. in po 150 gld., največ pa po 100, 70, 60, 50, 40 in 30 gld. Pri zadnjem občnem zboru izvoljeni so bili vsi prejšnji odborniki, predsednikom pa g. Križanac. V nadzorstvo gg.: Jurij Jan, Eduard Lampe, And. Gregorič, Jos. Fran za in Josip Gugnaz. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 22. aprila. Po večdnev-nej debati vsprejela je dolenja zbornica z 219 proti 133 glasom preosnovo gorenje zbornice, kakor jo je bila slednja vsprejela. London 22. aprila. Obema parlaments-kima zbornicami predložila se je zahteva za jednajst milijonov šterlingov kredita. Od te vsote je 4 Vi milijona odločenih za Sudan, ostali znesek za splošne priprave, ki se ne tičejo Sudana. Granville in Gladstone izjavila sta okon-čevaje razloge za kredit, da ima vlada resno željo, da bi ostala z vsemi državami v prijateljskih razmerah, ter z mirnimi sredstvi dospela do pravične in častne rešitve vseh dosedanjih in bodočih prepirnih vprašanj. Gladstone predlagal je, da se razprava o kreditu za ponedeljek stavi na dnevni red. Kakor „Standard" piše, se je po včerajšnjem kadetskem svetu odposlala brzojavka v Peterburg, v katerej se ponavlja prejšnja zahteva, da se postopanje Komarovljevo ne pripozna. „Daily News" pišo, da je vsled Lumsdcnove brzojavke kriza resneja, nego kdaj. O tava 21. aprila. Govori se, da so ustaši zajeli fort Pitt, severno od Battleforda ter vso posadko posekali. Madrid 21. aprila. Mavri na Cap Blanco (v Afriki) napali so na tamošnjo španjsko naselbino. Španjci ubežali so na španjsko ladijo. Sparilo. Nekaj časa seru se širijo tukaj po Ljubljani o raojej hčeri Jlariji Presoli jako onečastilne govorice. — Ker pn v teb govoricah ni prav nič resnice, tedaj svarim vsaeega, jih dalje razširjati, sicer bodem sled»|ei{a, o katerem kaj takega izvem, tožil po §. 488 k. z, brez vsake prizanesljivosti zaradi razžaljonja časti, kakor sem že nekoga. Karol Presoli, c. kr. uradni sluga pri c. kr. finančni (233) prokuraturi v Ljublj mi. TUJCI: 21. aprila. Pri Nlouu: Rossi z Dunaja. — Vidmar iz%Žirov. — Eigel z Dunaja. — Ritmičan iz Železuikov. — Skufca iz Leskovce. — Gustiu iz Metlike. r ri tlalKi: Poper z Dunaja. — pl. Falkenberg iz Budimpešte. — Stauher iz Brna. — Berger i Dunaja. — Burup iz Celovca. — Arkc iz Zagreba. l'n avstrlJsUeui cesarji: Mallover Iz Mitterburga, Umrli so v Ljubljani: 13. aprila : Gabrijela Zurliui, kondukterjeva hči, 2 leti, Kolodvorske ulice št. 11, za osepnicaini. 14. aprila: Apolonija Gartroža, hišna poscBtnica, 68 let, Hradeckega vas št. 13, za prsno vodenico. — Jurij Vole, stolni dekan, 80 let, Pred škofijo št. 8, za mrtvoiidom. — Josip VVohhiiut, železniški strojni vodnik, 44 let, Sv. Petra nasip št. 65, za plučnico. 15. aprila: Angela Kotup, stotnikova hči, 11 mesecev, Stari trg št. 28, za božjastjo. 16. aprila: Fran Vovk, delavčev sin, 1 leto, Prečno ulice št. 8, za škroteljni. 17. aprila: Marija Pajk, okrajnega glavarja vdova, 71 let, Frančiškanske ulice št. 4, za spriduujem trebušnih delov. 18. aprila: Viktor Bitenc, strugarjev sin, 14 dni, Ko-lezjsktf ulice št. 10. — Viljeniina Šnialc, deželne sodnijo sovetnika žena, 75 let, Sv. Flnrijana uli. o št. 1, za otrpno-njem možganov. — Helena Koren, hišnega posestnika žena, 88 let, Štnderitovske ulico št. 11, za plučnico. — Uršula Zev-nik, gostija, >>8 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. — Fran Navinšek, krojače/ sin, 1'/, leta, Poljanska cesta št. 18, za škarlatico. 19. aprila: Josipina Pfeifer, gostija, 85 let, Karlovska cesta št. 7, za starostjo. 20 aprila: Katra Pančur, delavka, 21 let, Ulice i a grad št. 5, za jetiko. — Karolina Zupančič, postreščekova hči, 4 leta, Hrenove ulice št. 6, za škroteljni. 21. aprila: Marija Pišek, bivša kuharica, 73 let, Kravja dolina št. 11, za sušico. Trzne c«nr > flj ubijam s dne 22. aprila t. 1. .1. !.r Speh povojen, kgr. . rj kr. ! Pšenica, hkil. . . . 6 h:; -88 Rež, „ ... 5 20 Surovo maslo, B -|84l Ječmen, „ ... 5 Jajce, jedno .... -1 2, Oves, „ ... :< 57 Mleko, liter .... - 8 Ajda, „ ... 4 71 Goveje meso, kgr. - lil ; Proso, „ ... 5 Ho Telečje „ „ — 60 Koruza, „ ... 5 58 Svinjsko „ „ — 6 Krompir, „ ... 2 86 KoHtrunovo „ „ -3- Le6.J, „ ... 8 — Pišanec..... — 50 Grah, „ . . . 8 _ — 17 Fižol, , . . . — Sen i, lljl) kilo . . 1 S7 Maslo, kgr. . — m; Slama, „ . . 1 611 ■ Mast, „ - Drva trda, 4 □ metr. 7 4C 1 Speh frišen, „ — 52 n mehka, „ n b|- Mefeorologično poročilo. J Dan Cas opazovanja Stanje ; barometra v mm. Temperatura Vetrov: Nebo Mo-krina v mm. T. 7. zjutraj 743*22 mu. 56" C hI, lev. j an. O. rt 2. pop. 74062 mm. 208° (j si. jz. jas. 0*00 mm. — 9. zvečer 789 80 trn, 11 *0U 0 al. vzh. jas. 99 iDmnajslssi "borza dne" 22. aprila t. 1. (Iavimo telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 80 gld. 90 kr. Srebrna renta.......... 81 „ 45 B Zlata renta........... 105 . 30 b*i0 marčna renta......... 96 „ 50 „ Akcije narodne banke....... 8 6 P — n Kreditne akcije......... 281 „ 70 London............ VJ6 „15 „ Srebro............. — „— , Napol .......... 9 gld. 96'/, kr. 0 kr cekini.......... 5 „ 88 B Nemške marke .... . ... 61 „ 65 » 4°/u državne srečke iz 1 18.'.4 250 gld 126 „ - Državne srečke iz l 1861 100 gld 170 „ 50 , 4w/0 avstr zlata renta, davka prosta . 105 „65 „ Ogrska zlata renta 6°/0..... V4 „ 70 i papirna renta 5°/0 • ... 90 n 30 , 5»/, štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — „ Dunava reg srečke 58/fl 100 gld 115 „ — „ Zeralj ohč avstr 4'/f9/4 zlati zast listi . 123 „ — „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 75 „ Prior oblig Ferdinandove sev železnice 106 „ — Kreditne srečke.....100 gld 179 „ 25 Kudolfuve srečko.....10 „ 18 „ 75 „ Akcije anglo-Hvstr banke . 120 „ 98 „ — „ Trammway-dmšt velj 170 gld a v.. . 213 „ 75 Poslano. <715) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije Tužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan Mek proti trajnom kašlju pločevine I ieludca bolesti grkljana I proti melu rnlm kataru, III NK K MATTONI.LV Karlovi vari i VVidn. v Ljubijani so izšle in se dobivajo sledeče knjigo: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr, NOV. Iloman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. TixrLa3s našegra, časa. Koman. Spina! M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr,, po posti 45 kr. IMiSh ovshi. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. ~ Ml. 8«, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr Št. !3877. Razglas. ,235—1) V smislu §. 66 prov. občinskega reda za ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in vseh onih zakladov, s katerimi upravlja mesto — za 1884. leto «>:85. Upraviteljstvo pevskega društva „Zvonimira'*. Umetne 1138—13) J zobe in zobovja J ustavlja po najnovejšem a mer i kan s kom načinu 4 brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovaiija in ♦ vse zobne operaoije J zobozdravnik A. Paichel, ^ poleg Eradeokega mostu, I. nadstropje. Cvet zoper trgan je odločno najboljše zd: a\ilo zoper protin ter revniatlzein, trganje |io udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo času, če bo rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno tahval. Zahteva naj sesamo „cvetuzoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Sclrotjmttf«. znamenjem; l Bteklenlea 50 kr. Naročilu z dežele Isvrle bo takoj „pri samorogu" TRHTI£0€ZY-Jt% na Mc3tnem trgu v LjuUjani. (4*2—i)) ♦♦■♦♦■^♦EB«* m^4B^«Bie>«sBl v lekarni JUIilJ pl. Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in \spnjemajo blago in potnike po najnižjih cenah In z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „G-errr.a*aiatt, odhod okolu 5. dne maja 188.r>. Kajuta za potnike 200 «old. — Vmesni krov 80 gold. Potniki naj se obrnejo na (21G—3) J. TEEZITILE, generalnega pasa/.uega agenta, Via deli' ArBenale Nr. 13, Teatro Comuuale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eniiliano d' Ani. rogluyeu, generalnega agenta v Trstu. ^ Pvednaznanilo. 9 lil) Mf »i O Srednja temperatura L8'5°, za 8*9' nad uormalom. broječ 60 osob in 50 konj, X bode Da potu skozi Ljubljano, kamer pride v kratkem, malo časa ostal tukaj in tlal nekaj predstav na cesar Josipovem trgu m v zagrajenem šatoru, katerega bode nalašč napravil tukajšnji tesarski mojster Fran Pust. \nnnnnHnnnn%HHnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel o z nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" • 29 026313