RADiO/BREŽiCE / na 88,7 In 95,9 MHi 9 771 5 80"3 72 0 0 9 P> Ib r f "« » S. številka 175 Leto 7 1 EUR / Cena 239,64 SIT 00 N> O C/5 cn < Z ** n > * 3 Z “ — N< Z n ► C/5 Pl < Z n > s I 4. januar 2007 Novoletne obljube županov Posavje - Ker se je začelo novo leto, smo vse štiri posavske župane vprašali, katere bodo njihove prednostne naloge v lem 2007. Najbolj ambiciozno si je projekte zastavil sevniški župan Kristijan Janc, ki se namerava na evropske razpise prijaviti s Poslovno cono Krmelj in s komunalnim opremljanjem občinskega lokacijskega načrta Drožanjska. Krški župan Franc Bogovič se bo zavzemal za čim hitrejšo izgradnjo krške obvoznice in mostu. Prav tako je obljubil izgradnjo infrastrukture v poslovni coni Vrbina in Drnovo ter v slovenski univerzitetni prostor umestitev Fakultete za energetiko. Podobno željo je izrazil tudi brežiški župan Ivan Upamo, da bodo posavski župani, ki se jim je pridružil še Pustoslemšek, z roko v roki delali tudi v letu 2007. Molan, ki upa, da bo v Brežicah ki naj bi postalo osrednje slovensko prejšnjega obdobja, ustanovljena Fakulteta za turizem, vojaško letališče. Novopečeni kostan- V uredništvu SavaGlasa bomo Brežice čaka v letu 2007 tudi aktivno jeviški župan Mojmir Pustoslemšek župane pri uresničevanju njihovih sodelovanje pri sprejemanju dveh pa si bo v novi občini prizadeval za obljub spremljali in čez eno leto nare-državnih lokacijskih načrtov - za HE začetek izgradnje obvoznice in še dili inventuro. Brežice in letališče Cerklje ob Krki, nekaterih nerealiziranih projektov iz ...na strani 3 iz vsebine... Ne bo biodiesla, le stiskanje ogrščice --.stran 2 Centri za socialno delo na čakanju ---stran 4 Pogovor z mlado diplomatinjo Goranko Gabrič Krošelj —stran 8 Praznični utrinki iz Posavja ...stran 10 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Kako smo dočakali novo leto Posavje - Najdaljšo noč v letu je veliko Posavcev preživelo na prostem, razen v novi kostanjeviški občini, kjer silvestrovanja na tak način letos še ni bilo. V Sevnici je živahno dogajanje popestril ansambel Braneta Klavžarja, v Krškem so za dobro voljo skrbeli Okrogli muzikantje, v Brežicah pa je veselo vzdušje pričaral ansambel Dori. Svojim občanom so dobrodošlico v letu 2007 zaželi tudi župani. Brežice Na osrednji brežiški ulici pred občinsko stavbo, kjer se že nekaj let zapored dogajajo javne prireditve, se je tudi na letošnje Silvestrovo zbrala množica ljudi, ki so se odločili, da bodo prve sekunde novega leta pričakali pod vedrim nebom. Bolj ko sta se urina kazalca pomikala k polnoči, večja je bila množica, ki je veselo rajala ob zvokih ansambla Krško Sodeč po obisku so Krčani že vzljubili tradicionalno rajanje na prostem na Trgu Matije Gubca. Kot seje izkazalo, se je priljubljenost silvestrovanja na prostem dvignila tudi med najstniki, ki pa so bili sicer med najbolj vinjenimi. Okrogli muzikantje Že drugo leto zaporedje bil ograjen poseben prostor za odmetavanje petard, tako da je bilo prizaneseno obiskovalcem, ki niso bili željni pokanja petard. Razpoloženo množico so Sevnica Sevničani so se tudi letos množično zbrali sredi mesta in ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja pričakali novo leto. To se je začelo z velikim ognjemetom in torto velikanko, s katero je postregel zavod KSTM. Čeprav so na prireditveni prostor iz vseh krajevnih skupnosti vozili brezplačni avtobusi, pa so se številni odločili za silvestrovanje v domačem krogu. Planinska sekcija Krmelj je organizirala novoletni pohod z baklami na Kamenško, Dori. Eni so se greli ob plesu, drugi ob kuhanem vinu, spet tretji so uživali ob svetlobnih učinkih raznih pirotehničnih “pogruntavščin”. Vsem je bilo naklonjeno tudi vreme, ki sicer ni dajalo občutka, daje zima, kot bi se za Silvestrovo spodobilo, je pa takšno rajanje na prostem ob takem vremenu in takšnih temperaturah gotovo za anale. Pred polnočjo sta vsem obiskovalcem sreče, zdravja in zadovoljstva zaželela tudi trenutno najpomembnejša moža Brežic - župan Ivan Molan in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Ko so se odštele zadnje sekunde starega leta in so poljubi oznanili novo, je nebo na koncu ulice pred brežiškim gradom ožaril Še ognjemet. podžigali Okrogli muzikantje. Ob polnoči je zbranim zdravja in uspehov v novem letu zaželel župan Franci Bogovič. Dobre želje so bile okronane še s čudovitim ognjemetom. Rajanje na trgu pa se je zaključilo okrog pol druge ure zjutraj. pohodniki pa so se vrnili ob enih zjutraj in svojo vrnitev oznanili z ognjemetom. Na novoletni dan so se številni ljubitelji narave podali peš na Lisco, drugega januarja pa je bil organiziran nočni pohod iz Sel na Lisco. Pred tem so si Luniki, kot se imenujejo tisti, ki ob polni luni hodijo na Lisco, pod vodstvom patra Karla Gržana ogledali kartuzijo Jurklošter. J.K7P.B./N.Č.C. Proizvodnje biodiesla ne bo Šentlenart - Približno 20 krajanov Šentlenarta se je konec decembra zbralo v prostorih Vina Brežice, saj je to podjetje pred kratkim oddalo v najem poslovne prostore za predelavo oljne ogrščice. Nekateri krajani so bili razburjeni, saj se bojijo okoljskih posledic, ki jih lahko povzroči takšen proizvodni obrat. Zakaj pušča varnostni ventil? Brežice - Komunalno obrtno podjetje (KOP) Brežice je v preteklem letu v brežiški občini zamenjalo 2740 števcev za merjenje vode - vodomerov na stanovanjskih in poslovnih objektih ter v vinskih hramih. Upravljavec vodovodnega omrežja je namreč obvezan vsakih pet let zamenjati vodomere v skladu z Zakonom o meroslovju in Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere. Ob menjavah se tipsko vgrajuje tudi nepovratni ventil kot vložek v vodomeru, ki nekaterim uporabnikom, katerih klice smo prejeli, povzroča puščanje vode iz novih varnostnih ventilov. Krajan Janko je bil zaskrbljen, ali bo nov proizvodni obrat hladnega stiskanje olja povzročil hrup in ali bo onesnaževal okolje: “Da ne bo tukaj nastala kakšna kemična tovarna!” seje skeptično spraševal. S sestanka pa je odšel bolj pomirjen. Trzinsko podjetje Biel, ki bo v Vinu Brežice februarja odprlo proizvodni obrat, je ravno zaradi tega, ker so med krajani krožile različne informacije, sklicalo sestanek, na katerem so pojasnili, kakšna dejavnost se bo izvajala v najetih prostorih. ‘Tukaj bomo imeli hladno stiskanje olja, predvsem oljne ogrščice, za potrebe proizvodnje biodiesla. Seznanili bomo tudi pridelovalce, kmete in vse, ki se ukvarjajo s pridelavo oljne ogrščice, da smo zainteresirani za odkup. Gre za zelo čisto proizvodnjo, kjer ni kemikalij. Olje se filtrira mehansko. Kar zadeva hrup, pa je to tiha proizvodnja,” je dejal Srečko Murn iz podjetja Biel, ki je na prvem sestanku uspešno pomiril domačine. Direktor Vina Brežice Matjaž Pegam, ki bo oddajalo prostore, pa je po sestanku s krajani dejal, da so se za oddajo kleti odločili iz preprostega razloga: “Vino Brežice je bilo v delu, kjer smo prede- lovali vino, bistveno premalo obremenjeno za trenutne potrebe, zato je bila ta klet za nas neuporabna. Tehnologija, ki je bila vgrajena - od tankov do stiskalnic - je zastarela in za vinarsko proizvodnjo neuporabna. Drugo klet na tej lokaciji bomo preuredili, da bo tehnološko primerna za trenutno proizvodnjo. Predelavo grozdja pa bomo letos preselili na lokacijo Orešje, kjer imamo lepo klet in tam poskušali graditi vinarsko zgodbo Vina Brežice.” Na vprašanje, zakaj krajanov niso prej seznanili s prihodom novega obrata, pa je Pegam odgovoril, da se mu to ni zde- lo potrebno, saj gre za isto dejavnost, kot je bila že sedaj na tem mestu: “Gre za predelavo kmetijskih pridelkov, gre za hladno stiskanje olja in ni bojazni, da bi bila tu kemična tovarna.” Nov obrat bo prinesel šest novih delovnih mest, posredno pa bo podjetje sodelovalo še z drugimi partnerji, tako da bo priložnosti za nove zaposlitve še več. Predstavnik podjetja Biel pa je še ob koncu sestanka napovedalo, da bo v prihodnjih mesecih pripravilo obširno predstavitev svoje dejavnosti, pri kateri bodo sodelovali tudi predstavniki pristojnih ministrstev. P.B. Ob menjavi vodomerov so monterji brežiške komunale uporabnikom vgradili tudi nepovratne ventile zaradi pojavljanja problemov nepravilnega beleženja porabe vode. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi 54. člena Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v občini Brežice. Hkrati je ta zahteva podana tudi v sprejetem HACCP programu zdravstvenega nadzora ustreznosti pitne vode, ki je bil pripravljen s strani upravljavca na podlagi veljavne zakonodaje, kjer se pretok vode iz internih napeljav ne sme vračati v javno vodovodno omrežje (Pravilnik o pitni vodi in odlok o oskrbi s pitno vodo). Toda ravno ti elementi povzročajo uporabnikom iztekanje vode. Vodja enote komunalne infrastrukture Sebastijan Lubej pojasnjuje: “Resje, daje ponekod ob visokem vstopnem tlaku vzrok za iztekanje vode na varnostnem ventilu tudi vgrajeni nepovratni ventil, ki preprečuje sproščanje hidravličnih raz-tezkov na interni inštalaciji nazaj v omrežje.” Enostavneje rečeno, namestitev novih vodomerov omogoča bolj na- tančne meritve o porabi pitne vode, vendar s slabo stranjo možnega puščanja na varnostnih elementih notranjih inštalacij objektov. Če prihaja do neljubih iztekanj vode, na KOP-u svetujejo dve rešitvi: “Ena je vgraditev regulacij skega ventila, s katerim se zniža vhodni tlak v interno inštalacijo in tako se pri pojavu hidravličnega raztezka ne preseže mejna vrednost varnostnih ventilov. Kajti ob brezhibni opremi prihaja do iztekanj le takrat, ko se ta preseže. Druga rešitev je vgradnja raztezne posode, ki deluje kot zračni meh in ob tem izravnava nihanje tlaka,” pravi Lubej. Posodobitev merilnih naprav pa le ne bo brez posledic za uporabnike. Nove vodomere je brezplačno zamenjal KOP Brežice kot upravljavec vodovodnega sistema. V skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo pa uporabnike bremeni vsa oprema, omenjena v 22. členu, kot so npr. regulacijski oziroma “reducimi” ventili, raztezne posode in drugi vezni elementi vodovodnih priključkov. Regulacijski ventili stanejo od 63 evrov pa do 92 evrov (boljši in priporočljivi s strani upravljavca so ameriške proizvodnje podjetja BERMAD), cene za razteznostne posode pa se gibljejo okrog 21 evrov. P.B. Na sestanku v Vinu Brežice Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v občini Brežice v 54. členu pravi: “...na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje armature s pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: - zaporni element (krogelni ventil ali zasun), - vmesni del pred vodomerom (po potrebi), - nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri večjih vodomerih), - vodomer, - zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom, čistilni kosi se vgrajujejo za prvim zapornim elementom pri vseh priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali enaki DN 50 mm...” \/ POSAVSKE nVSICE Obnovoletna napletanja Mimo je veseli december z najlepšimi prazniki; božični dnevi povezujejo družine ter napovedujejo slovo od starega leta, ko nazdravljamo novemu. Medtem so ugasnile praznične luči, pospravili smo jaslice, zaklju- vitki vseh vrst in kartonske škatle, polne steklenic in druge nesnage. Ljudje so se še na božični dan spraševali, kje so cestni delavci, da bi odpeljali odpadke in ugibali, čigava skrb so smeti, ki jih veter raznaša po nabrežinah. Se bo kaj spremenilo ob uvedbi schengenskega mejnega režima, se sprašujejo drugi? Pa ni smetišče le avtocesta, kajti vojne načrte in zato porabijo najmanj milijon evrov (200 do 300 milijonov SIT), a od ranja odločata doma in vse bolj suvereno obvladujeta Bizeljsko, kjer bodo še letos do- Božični pozdrav čili smo s silvestrovanji na prostem in izžareli so ognjemeti. Poslovili smo se tudi od tolarja, pred nami je novo leto in cirriculum vitae - življenjski krog - se nadaljuje! Marsikaj se je dogodilo tudi tu doli na jugu dežele, a v leto 2007 vendarle stopamo s premnogimi neuresničenimi načrti in novimi željami. Minule praznične dni so denimo nasmetili odpadki, ki sojih potniki metali iz svojih vozil, ko so se v treh kolonah valili proti južni meji. Ob avtocesti so bili kupi vreč in plastičnih vrečk, za- nič bolje ni bilo v prazničnih dneh ob naših blokih in stolpnicah; pri zabojnikih so se kopičili kupi zavrženih škatel in vrečk, okrog katerih so stikali Romi in mačke. Kje so bile komunalne službe, ki bi tudi v prazničnih dneh morale poskrbeti za odvoz smeti. Bo res potrebno tudi takšna dela zapisati v občinske odloke in rede, kot da nekatera opravila, za katere občani plačujejo visoke zneske, niso samoumevna? Kot ni samoumevno, da tudi v Posavju deluje vsaj deset institucij z okrog 20 zaposlenimi, ki skrbijo za raz- Sine Šekoranja in Franc Kelher njih ni pravih koristi. Koristi v obliki 400.000 evrov (nekdanjih sto milijonov SIT) pa so zadnja tri leta imeli tudi krajani Jesenic na Dolenjskem in se jim po umiku tako sporne asfaltne baze zdaj močno kolca. Tako kot Dobov-čanom, ki so se prehitro odrekli deponiji odpadkov in ostali brez lepih denarcev za krajevne potrebe. Veliko želja pa seveda ostaja tudi za nastopajoče leto; brežiška in krška oblast si denimo želita pridobiti sedež inšpekcijskih služb, pri čemer bi lahko Brežice bile v prednosti, odločitev pa naj bi padla v naslednjih dneh. Tako kot Franc Kelher in Sine Seko- bili novo šolo. Z obnovo stare brežiške osnovne šole pa se trudi župnik Milan Kšela, ki bi kljub pomanjkanju denarja vsaj letos želel opraviti najnujnejša dela. Tudi o tem se je pogovarjal na prednovoletnem srečanju z uspešnim projektantom in gradbincem Silvom Lopatičem. Nove obvoznice in mostu čez Krko se Kam ploveta Bojan Petan in Tone Mustar? nadeja Moj mir Pustoslem- šek, ponosen, ker je prvi župan nove kostanj eviške občine. A ga že čakajo mnoga organizacijska opravila in bi si zato morda lahko omislil podžupana. Tako kot sevniški župan Janc, na katerega pa sta oba Keleminova vse bolj gorka. Svetnica Meri je vložila pobudo, da bi po vzoru občinskih svetnikov, ki, čeprav ne preberejo gradiva, za eno sejo dobijo po 167 evrov (ali 40.000 nekdanjih SIT), tudi ljudje iz krajevnih skupnosti za svoje zahtevno aktivno in odgovorno delo dobili denar- škem, kjer Bojan Petan (nič skupnega nima s prav tako dobro situiranim Bojanom Petanom iz Brežic), Tone Mustar in Marjan Arh županu Bogoviču očitajo nepravilnosti okrog lokalnega partnerstva. Zato pa se je v minulem letu dokončno uveljavil gospodarski minister Andrej Vizjak. Brežičan, ki je z različnimi vragolijami opozarjal nase že kot županski kandidat, je zdaj postal mojster na področju energetike, dosegel vračilo ruskega klirinškega dolga in se v Janševi Silvester Lopatic in Milan Kšela no nagrado*. Njena pobuda je vladi utrdil tudi z nekateri-bila grobo zavrnjena. Bran- mi drugimi opaznimi dejan-ko Kelemina, imenuje se bo- ji. Če je nekoč s padalom ska-rec za resnico in pravico, ki kal navzdol, se zdaj dviguje ne zaupa županu in SLS, češ, in seje medtem povzpel tudi da skrbijo le zase, zdaj ponu- na sam vrh skakalnega špor-ja nov predlog. Namesto za ta kot odločujoči mož tek' bog-lonaj naj bi krajevni svet- movanja v Planici, niki za eno sejo KS dobili 63 Naj se v nastopajočem Ltu evrov (15.000 SIT). V Sevni- tako strmo vzpenja tudi P°' ci bo potemtakem letos še savje! vroče, verjetno pa tudi v Kr- Vlado Podgoršek- SavaCfc, 4.1.2007 Kaj obljubljajo župani v letu 2007? Za novo leto novi izzivi Posavje - Novo leto pomeni nov začetek, v katerem si zadamo nove obljube in naloge. Ravno zato smo vse štiri posavske župane vprašali, kateri bodo njihovi glavni projekti v letu 2007, čez 365 dni pa bomo preverili, ali jim je zastavljene cilje uspelo tudi uresničiti. Sevniški župan Kristijan Janc je o načrtih za leto 2007 povedal: “V prihodnjem letu in vse do leta 2013 neposredne regionalne spodbude nadomešča sofinanciranje regijskih projektov neposredno iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kriteriji za izbiro in sofinanciranje projektov še niso povsem dorečeni. Najprej mora Evropska komisija potrditi prioritete iz operativnega programa Regionalnega razvoja, nato pa mora Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko ugotoviti skladnost predlaganih prioritetnih projektov iz Regionalnega razvojnega programa Posavje in izdelati operativna navodila za izvedbo razpisa. Vsi ti razpisi imajo glede na občinski proračun zelo velike vrednosti in z manjšimi projekti ne moremo kandidirati na te razpise. Na ta razpis imamo namen prijaviti Poslovno cono Krmelj in komunalno opremljanje občinsko lokacijskega načrta (OLN) Drožanjska v skupni vrednosti 1.418.794 evrov (340 milijonov SIT). Celotno območje predvidene poslovne cone v Krmelju zavzema skupno površino Velikosti približno šest ha, leži pa na skrajnem južnem delu naselja Krmelj. Prednosti bodoče poslovne cone se kažejo v dobri prometni dostopnosti z neposredno prometno navezavo na regionalno cesto, ki poteka v neposredni bližini. V poslovni coni bo urejenih sedem gradbenih parcel velikosti od 6,5 do 8,6 ha, s poslovnimi objekti in pripadajočimi manipulativnimi in parkirnimi površinami. Velikost gradbenih parcel je bila okvirno določena na podlagi predhodnih pogovorov in izraženih interesov s posameznimi zainteresiranimi investitorji in vlagatelji. Načrtuje se ureditev nove dovozne ceste z urejenimi dovozi do posameznih | gradbenih parcel, parkirišča Za osebna in tovorna vozila, pločniki z javno razsvetljavo ter komunalna in energetska oprema poslovne cone. Predvidena je gradnja večjih proizvodno servisnih objektov, predvsem za dejavnosti, ki so v tem proštom že prisotne (ža-garstvo, lesni izdelki, kovinarska dejavnost...), vendar sta razvoj in širitev dejavnosti in s tem zaposlovanje nove delovne sile zaradi omejenosti s prostorom zelo otežena. Predvsem kažejo interes za gradnjo mladi podjetniki, Polni elana in ustvarjalnih idej. Z OLN Drožanjska bo zagotovljena izgradnja 28 stanovanjskih objektov različnih dorisnih gabaritov, uredilo se do otroško igrišče za mlajše °troke do 10 let starosti, iz-vedba novih prometnih pove-žav s hodniki za pešce, ki se dodo navezovale na Drožanj-sko cesto ter komunalno in eHergetsko opremljanje grad- benih parcel. V februarju ali marcu bo dokončan program komunalnega opremljanja in bo določena vrednost zemljišč, ki bodo naprodaj predvidoma v začetku prihodnjega leta. V dragi polovici leta se lahko predvidevajo individualne gradnje, seveda po pridobitvi gradbenih dovoljenj posameznih investitorjev.” Krški župan Franc Bogovič, ki pravi, daje minulo leto bilo uspešno, v novem letu načrtuje: “Izgradnjo obvoznice, ki se bo začela spomladi z načrtovanim krožiščem in zgornjim mostom nad Krškim. Začela se bo izgradnja infrastrukture v poslovni coni Vrbina in Drnovo. V coni ob avtocesti bo sledila tudi izgradnja priključka za Cerklje ob Krki. V letu 2007 predvidevamo tudi umestitev Fakultete za energetiko v slovenski univerzitetni prostor, sledi še pridobitev manjkajočih soglasij in sledenje načrtu, da bi prvo generacijo študentov vpisali v letu 2008/2009. V dragi polovici leta je predvidena obnova Valvasorjeve hiše. Prav tako nameravamo urediti Hočevaijev trg, in sicer bo opravljena preplastitev, ureditev parkirišč in osvetlitev. Zadnji trije projekti bodo skupaj s trenutno investicijo, to je ureditev objekta CKŽ 15 v starem mestnem jedra nasproti občine, zaokrožili prizadevanja Občine Krško za oživljanje starega mestnega jedra kot upravnega, izobraževalnega in kulturnega središča.” Brežiški župan Ivan Molan si bo v novem letu prizadeval za uresničitev naslednjih projektov: “Izgradnjo kanalizacije in čistilne naprava Brežice, v vrednosti nekaj več kot 7 milijonov evrov (1,7 milijarde SIT) in začetek gradnje podvoza Dobova. Dokončanje Osnovne šole Bizeljsko in obnove Ceste prvih borcev ter izgradnjo mostu na Mostecu. Prav tako bo leto 2007 pomenilo začetek komunalnega opremljanja v industrijski coni Brežina in nadaljevanje ustanavljanja Fakultete za turizem. Poleg vseh ključnih projektov, ki sem jih omenil, upamo, da nam bo uspelo sprejeti tudi prostorski red in prostorsko strategijo občine Brežice. V letu, ki prihaja, bo potrebno tudi aktivno sodelovati pri pripravi državnega lokacijskega načrta (DLN) za Hidroelektrarno Brežice ter Letališče Cerklje ob Krki. Leto, ki se izteka, je bilo za občino Brežice eno uspešnejših, kar je razvidno tudi iz realizacije proračuna. Tako je bilo v letu 2006 kar za milijardo SIT oz. 50 odstotkov več investicij kot v preteklem letu. Kot župan občine Brežice moram izraziti tudi zadovoljstvo nad razvojem naše občine, ki se enakomerno kaže tako na podeželju kot v mestu. Veseli me tudi odločitev prebivalcev Bizeljskega, ki so v začetku letošnjega leta zavrnili pobudo za ustanovitev svoje občine. Tudi določene krajevne skupnosti so se ob pomoči strokovnih služb Občinske uprave občine Brežice v letošnjem letu izkazale kot uspešne na razpisih za pridobivanje finančnih sredstev ter si tako zagotovile še dodatna finančna sredstva za realizacijo svojih zastavljenih projektov. Čeprav smo v veliki meri največ pozornosti namenjali investicijam, ob tem nismo pozabili na številne kulturne in športne prireditve, na katerih smo se predvsem dražili in z veseljem ugotavljali, da smo lahko zelo ponosni na naše športnike in kulturnike, ki ime naše občine nosijo po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja.” Kostanj eviški župan Moj-mir Pustoslemšek pa si bo, kot pravi, v novi občini prizadeval za: “Začetek izgradnje obvoznice - prvi projekt je bil narejen že leta 1929. Sedaj smo pred dejstvom, da resnično začnemo s to izgradnjo po fazah in sicer najprej mostom čez reko Krko. Predvidena je tudi izgradnja ureditve naselja in sicer najverjetneje šele v drugi polovici leta 2007. Že v preteklem letu bi morala biti izvedena rekonstrukcija Gorjanske ceste, vendar se dela niso začela, verjamemo pa, da bo začetek del najkasneje po novem letu. Že lani naj bi se začela tudi rekonstrukcija naselja Prekopa, zato predvidevamo, da bodo dela stekla letos. Po sprejetju proračuna bo objavljen razpis, kar bo postopek sicer podaljšalo do sredine leta, potrebno je še odkupiti nekaj zemljišč. Izdelati moramo tudi projekt kanalizacije in ostale infrastrukture. Če bo denar, načrtujemo še sanacijo strehe na šolskem poslopju v Gržeči vasi, poiskati pravi način ogrevanja v Galeriji Božidarja Jakca in ureditev okolice pokopališča. Najprej pa moramo pristopiti k ureditvi zazidalnih načrtov za individualno gradnjo, za obrtno cono. Rešiti moramo tudi problem poslovnih prostorov občinske uprave, sedaj imamo na voljo le dva prostora. Ker bomo izdelali proračun do konca marca, bomo vse konkretne programe planirali v proračunu. Na vprašanje, ali je s preteklim letom zadovoljen, pa Pustoslemšek odgovarja: “Z izvedenimi projekti, ki so bili sprejeti s proračunom občine Krško nisem zadovoljen, saj razen objekta Gorjanske ceste ni bilo narejenega ničesar.” B.D./P.B./N.Č.C. Novo zaposlitev našlo preko 150 papirničarjev Sevnica - Presežni delavci iz ukinjene proizvodnje v krški celulozi prehajajo k novim delodajalcem. Na Zavodu za zaposlovanje, območni službi Sevnica pravijo, da se jih je zaposlilo že preko 150. V evidenci brezposelnih oseb ostaja še okoli 130 presežnih delavcev, a se tudi za večino teh nakazujejo možnosti za nove zaposlitve. Na sevniški območni službi Zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da je doseženo razreševanje brezposelnosti celulozarjev rezultat dobrega sodelovanja med socialnimi partneiji na lokalni in državni ravni. Predstavniki podjetja, sindikata in Sklada dela so na pobuda Zavoda za zaposlovanje združili moči v posebni delovni skupini, ki je spremljala postopke v zvezi z opredeljevanjem presežkov in zanje iskala novo delo. Ugodne gospodarske razmere so botrovale pospešenemu odpiranju delovnih mest v regiji, delodajalci pa so bili stimulirani za nove zaposlitve s programi aktivne politike zaposlovanja. Gre za sofinanciranje predhodnega usposabljanja kot tudi za subvencije ob zaposlitvi. V letu 2007 se bodo iztekli odpovedni rola še 28 delavcem, ki naj bi prešli v odprto brezposelnost, 16 jih čaka na izpolnitev pogojev za prekinitev delovnega razmerja, za 6 presežkov pa so že dogovorjene prezaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so številni informativni sestanki, delavnice in predstavitev zaposlitvenih možnosti s strani delodajalcev presežne delavce spodbudile, da so si tudi sami iskali in našli zaposlitev ter bili pripravljeni poprijeti za bistveno drugačno delo, kakršnega so imeli v Vipapu. Tudi za presežke, ki so še v evidenci brezposelnih, je na voljo precej delovnih mest v Posavju, predvsem pa v novomeškem Revozu. Manjše možnosti za novo službo z Vipapovega seznama imajo ženske in invalidi. B.D. Sevniški podžupan v novo službo Sevnica - Kot je bilo pričakovano, je Občinski svet Sevnica soglašal s predlogom župana Kristijana Janca, da podžupan Srečko Ocvirk funkcijo opravlja poklicno, druga dva podžupana Rudi Dobnik in Breda Drenek Sotošek pa nepoklicno. Janc je za imenovanja predhodno iskal konsenz med svetniki, ker stavi na dogovorno vladanje. Njegov strankarski kolega, inženir agronomije iz Kmečke zadruge Srečko Ocvirk bo kot podžupan delovno razmerje v občinski upravi predvidoma sklenil s februarjem 2007. Ocvirk ima poleg op- iSrečko Ocvirk ravljanja zaupanih tekočih županskih nalog tudi pooblastilo, da v primera predčasne prekinitve Jančevega mandata vodi občino do izvolitve novega župana. Sotoškova bo kot podžupanja pokrivala resor kulture, turizma in mladine, podjetnik Dobnik pa gospodarstvo. Tudi mandatna komisija je sestavo odborov in komisij predlagala na podlagi predhodnih usklajevanj, ne le upoštevajoč volilne rezultate strank, tako da so brez pripomb ali zahtevanih sprememb svetniki potrdili vsa predlagana imena. Ob vseh komisijah in od- Rudi Dobnik borih je Rok Petančič iz Posavske unije mladih (PUM) dal na svet pobudo o imenovanju še enega odbora - odbora za mladino. Več svetnikov je menilo, da takšnega odbora občina ne potrebuje, saj naj bi za interese mladih skrbel Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino, ki ga vodi Petra Pozderec. Mlada svetnika Andrej Hafner (N.Si) in Tomaž Lisec (SDS) sta na zavod naslovila kritiko, češ, da izpodriva društva, da preveč aktivnosti vleče pod svojo streho. Hafnerje očital še ignorantski odnos do Salezijanskega mladinskega centra, s katerim bi zavod lahko tvorno sodeloval. Svetniki so sklenili, da prve kritike dela ali bolje rečeno odnosa novo ustanovljenega zavoda do drugih organizacij še niso razlog za imenovanje odbora za mladino kot delovnega telesa v občinskem svetu. Počakali bodo na polletno poročilo zavoda, če pa se bodo Breda Drenek Sotošek trenja povečevala, bodo takrat razmislili o oblikovanju takšnega odbora. Petančičeve pobude svetniki torej niso zavrnili, ampak sojo dali na polletno čakanje. Obravnavali so tudi pripombe krajanov Boštanja v zvezi z načrtovano gradnjo Mercatorjevega centra na zemljišču ob bencinski črpalki. Ker investitor spreminja prvoten načrt glede velikosti gradnje, je bila novembra 2006 na javni razgrnitvi krajanom predstavljena nova varianta načrta. Gradil se bo en sam objekt, ki se bo v dragi fazi oziroma po potrebi podaljšal v smeri črpalke. Fazno se bodo gradila tudi parkirišča. Krajani zahtevajo, da mora investitor zgraditi dovozno cesto, svetniki pa priporočajo, naj vsa predvidena parkirišča naredi že v prvi fazi gradnje. Branka Demovšek Predsedniki svetov KS v občini Sevnica Med zadnjimi v Posavju so predsednike svetov krajevnih skupnosti (KS) izvolili v sevniški občini. Objavljamo imena. KS Sevnica: Bojan Lipovšek KS Blanca: Bogoslav Peklar KS Boštanj: Marjan Kogovšek KS Krmelj: Dušan Močnik KS Loka: Franci Strajnar KS Zabukovje: Janez Podlesnik KS Šentjanž: Ivan Orešnik KS Tržišče: Janez Kukec KS Studenec: Mihael Metelko V KS Primož volitve niso bile izpeljane, zato mora župan razpisati nadomestne volitve. Do takrat ostaja na funkciji dosedanji Svet KS in njegov predsednik. Regionalizacija centrov začasno ustavljena Krško - Krško kot najrazvitejša občina in locirana sredi Posavja ima sama po sebi najbolj idealne možnosti, da postane sedež pokrajine in njeno upravno središče. A kot ugotavljajo občinski svetniki, je občina nekako zaspala in sedeži raznih uprav in inštitucij so se ji izmuznili v Brežice. Tam naj bi bil tudi sedež regijskega centra za socialno delo (CSD), čemur v Krškem odločno nasprotujejo. Ideja o ustanovitvi regijskih centrov je stara že nekaj let, v življenje pa jo je v svojem mandatu obudil sedaj že nekdanji minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič. O tem se v javnosti ni govorilo, temveč so o tem razpravljali strokovnjaki. Na posvetu, ki so se ga udeležili predstavniki CSD, pa je ministrstvo oziroma skupina, ki se s tem ukvarja, izpostavila tudi ta načrt. Takrat so direktorji centrov in ostali sodelavci šele natanko izvedeli, kaj načrtuje država. Ugotovili so, da so načrtovalci Posavje izpustili iz svojih planov. Regijski center za Dolenjsko s sedežem v Novem mestu naj bi pokrival tudi posavsko regijo. Prvi so se na to novico odzvali v Krškem, saj menijo, daje povsem nesmiselno, da bi Posavje ostalo brez svojega regijskega centra za socialno delo. Kasneje je ministrstvo ta svoj načrt spremenilo in tudi Posavju obljubilo svoj regijski center, a je ponovno razkurilo Krčane z informacijo, da bo sedež posavskega re- gijskega CSD v Brežicah. Kot pojasnjuje Jadranka Gabrič, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Krško, je občina ministrstvu napisala pismo, da nasprotujejo lokaciji centra v Brežicah. Kot pravi Gabričeva, je občina pred leti odkupila Kostakovo hišo, v kateri zelo uspešno deluje krški CSD, ki ima zelo razvejano dejavnost ter prostorske in kadrovske pogoje, da postane regijski center. Po intervencijah naj bi bilo Krčanom na tiho obljubljeno, da bo sedež regijskega centra vendarle v Krškem. To naj bi nekdanji “socialni” minister Drobnič obljubil tudi krškemu poslancu v državnem zboru Stanetu Pajku pa tudi strankarskemu kolegu, sicer občinskemu svetniku in članu sveta CSD Krško Martinu Kodriču. Da bi bilo pravično in pošteno, da se regijski CSD ustanovi v Krškem, meni tudi direktorica krškega centra Marjana Sečen, čeprav ve, da bo odločilno vlogo igrala politika namesto stroke. Po njenem mnenju Krško izpolnjuje tako prostorske kot kadrovske pogoje, saj na njihovem centru niso zaposleni zgolj socialni delavci, temveč tudi drugi strokovnjaki, vključno s pravnikom. Poleg tega krški regijski center že opravlja nekatera dela za celotno Posavje, saj je tam sedež regijskega koordinatorja za preprečevanje nasilja, pa tudi za alternativne kazni, pod njihovim okriljem je regijski Krizni center za otroke in mladostnike ter varna hiša. Direktorica sevniškega CSD Danica Božič pravi, da je vsa stvar še v povojih, saj variante še niso dokončno razdelane. Po eni strani bi bila regionalizacija dobrodošla, pravi, predvsem na področju menedžmenta. Tako bi lahko več CSD koristilo - denimo -enega pravnika, saj si ga manjši centri sami ne morejo privoščiti. Direktorica brežiškega CSD Metka Kostevc Zigante je bila odsotna, tako da njenega komentarja nismo mogli dobiti, na oddelku za družbene dejavnosti občine Brežice pa uradnih informacij o regionalizaciji CSD nimajo. Vedo le to, kar so izvedeli od domačega centra, kije bil s tem seznanjen na že omenjenem posvetu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam povedali, daje regionalizacija CSD zaenkrat ustavljena oz. bo pilotno pripravljena na primeru ene regije. Kot kaže, gre še za en preuranjen projekt prejšnjega ministra Janeza Drobniča. Nada Černič Cvetanovski Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam poslali naslednje pojasnilo: “V zvezi s preoblikovanjem in ustanavljanjem regijskih centrov za socialno delo vam sporočamo, daje bilo na podlagi stališč strokovne javnosti, izraženih v javni razpravi in na podlagi Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva do let 2010 sprejeta odločitev, da se model preoblikovanja temeljito pripravi na primeru ene regije. Na osnovi rezultatov evalvacije po enoletnem delovanju preoblikovanega regijskega centra za socialno delo, ki jo bo vodil Inštitut RS za socialno varstvo, pa bo pripravljen ustrezen koncept preoblikovanja vseh CSD. Pilotski projekt na primeru ene regije bo pripravljen v prvi polovici leta 2007.” Gen energija uspešno preoblikovana Krško - GEN energija - trgovanje in prodaja električne energije se je lani februarja izdvojila iz ELES-a. Oktobra je odkupila 50- odstotni delež družbe Istra-benz-Gorenje, ki se je preimenovala v GEN -I in trži električno energijo, s katero razpolaga GEN energija. To je slovenski delež elektrike iz nuklearke, z letom 2007 pa po postopku oddelitve prevzemajo še Termoelektrarno (TE) Brestanica in Savske elektrarne. Direktor GEN energije Martin Novšak je s potekom preoblikovanja družbe zadovoljen. Zaradi uspešnega obratovanja nuklearke, kije brez neplaniranih zastojev presegla plan proizvodnje za 1,6 odstotka, je tudi za GEN energijo uspešno poslovno leto. Poplačali so 9 milijonov evrov kreditov za izgradnjo nuklearke. Družba za leto 2007 razpolaga z 2665 GWh. Kupoprodajne pogodbe so sklenjene in energija prodana. V teh količinah ni kilovatov iz Savskih elektrarn in Brestanice, s katerimi letos še razpolaga HSE, pa tudi s 60 odstotki energije iz nuklearke. Drugi energetski steber bo polno zaživel leta Martin Novšak 2008. 6 milijonov evrov je nameraval GEN vložiti v Skupni podvig. Ideja, da bi se že konec minulega leta za investicijo v spodnjesavske elektrarne ustanovila nova družba, kamor bi GEN energija vstopila z 10 odstotkov kapitala in ga po potrebi povečevala, se ni realizirala. Novšak pričakuje, da bo nova družba ustanovljena letos, Sevničani pa pri gospodarskem ministru Andreju Vizjaku lobirajo, da bi bil njen sedež v Sevnici. Preobrazba iz finančne v energetsko, tržno in naložbeno družbo zahteva tudi kadrovske okrepitve. V letu dni seje kolektiv z dveh zaposlenih povečal na deset zaposlenih, potrebe pa kažejo še na pet do šest novih delovnih mest, ki jih bodo zapolnili med letom. B.D. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Skupaj tudi v novem - 2007. letu! Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice je te dni opravil pregled aktivnosti v preteklem letu in se ozrl v novo, 2007. leto. V razpravi je prevladalo mnenje, da smo kljub nasprotovanju nekaterih posameznikov, združenih v civilnih iniciativah, sestavljenih iz takšnih in drugačnih (tudi političnih) interesov, le uspeli z osnovnim namenom - predstaviti problem umeščanja trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (odlagališče NSRAO) v okolje. Pripravili smo vrsto predstavitev, od osnovnih (o samem sevanju, radioaktivnih odpadkih in delovanju NEK, terenskih raziskavah) do povsem specialističnih (pojavnost raka v Brežicah, meritve sevanja in vplivov na hrano v Brežicah in okolici NEK, sumi o odpadkih v rudniku Dečno selo, itd.) Skupaj s kritičnimi mediji smo uspeli nekako spodbuditi brežiško javnost, da se je tako ali drugače le vključila v sam postopek, čeprav z odzivom še zdaleč nismo zadovoljni. Zahvaljujoč Civilni iniciativi Globoko smo izgubili dve od treh ponujenih območij za raziskave, še preden so lahko prizadeti občani dobili vse potrebne informacije o tem. Morda se skupaj z vodstvom Občine Brežice in Agencijo ARAO kakšne aktivnosti tudi nismo najbolje lotili! Prevzemamo to odgovornost, saj se tudi sami učimo korakov na tem področju. Vendar ne na vrat in na nos! Časa za spoznavanje vseh vplivov umeščanja takega objekta v okolje imamo še, saj ga tudi moramo imeti! Tudi Država se mora zavedati, da je edino velika družbena sprejemljivost takega objekta v lokalnem okolju pogoj za njegovo umestitev. In pri tem se nam ne sme muditi za vsako ceno! Pred nami je še veliko vprašanj, pobud, zahtev in usklajevanja interesov. Cilj je znan vsem partnerjem - država in preko nje ARAO potrebuje trajno odlagališče, lokalna skupnost (beri LJUDJE) pa predvsem jasna zagotovila o varnosti sobivanja s takim objektom ter nadomestilo (tudi neposredni - za vsakega posameznika v vplivnem območju) za razvrednotenje prostora, pa tudi možnost neposrednega stalnega nadzora nad vsemi postopki umeščanja, gradnje in delovanja takega objekta. V Lokalnem partnerstvu Brežice smo že ugotovili, da je zakonodaja na tem področju neustrezna (vsaj kar zadeva nadomestil) in se bo morala spremeniti v korist zahtev lokalne skupnosti. Ves čas opozarjamo na potrebo obravnavanja te problematike po načelu VPLIVNOSTI oz. KONCENTRIČNIH KROGOV, kar pomeni, da z oddaljenostjo od trajnega odlagališča negativni vpliv objekta - četudi samo miselni - pada. Temu pogledu se bliža tudi stališče združenja ARC, ki deluje v okviru lokalnega partnerstva v Krškem in s katerim smo navezali prve stike na seminarju CARL v Glasgowu. Tam smo spoznali, kako se temu problemu posvečajo drugod po svetu - na Švedskem, v Veliki Britaniji, Belgiji, Kanadi. In spoznali smo, da smo kljub začetnim težavam na pravi poti! Res, da v Brežicah ne delujejo še vsi odbori, je pa res, da je odbor za razjasnitev sumov glede odlaganja odpadkov v rudnik Dečno selo odlično zaživel in že daje prve spodbudne rezultate. Samo skozi tak sistem lokalnega partnerstva bomo v prihodnosti lahko pričakovali rezultate in se na podlagi njih odločali naprej. Izjemno veseli smo glede naše pobude o iskanju primerne lokacije v brežiški občini ob sami meji z občino Krško - na območju Gornjega Lenarta oz. tamkajšnji Vrbini, kjer smo od Agencije ARAO že zahtevali, da takoj prisluhne svetnikom Sveta KS Sentlenart in krajanom Gornjega Lenarta in začne s preliminarnimi kabinetnimi raziskavami prostora in določanjem mikrolokacije. Udeleženci CARL delavnice izBelgije, s Švedske, izAnglije ter Brežic Veselimo se sodelo- in Krškega. Delavnico je vodil prof. Marko Polič, vanja z občinskim svetnikom in znanim brežiškim ekologom mag. Hrvojem Oršaničem in g. Karlom Lipičem iz SEG, ki sta po ogledu terena že dala pozitivno mnenje na predlagano lokacijo. Osebno sem prepričan, da bomo skupaj s strpnostjo in trdim delom ter z argumentiranim nastopom prod državi dosegli naš temeljni cilj - varno trajno in ekonomsko znosno sobivanje z odlagališčem NSRAO, pa naj bo to v brežiški ali krški občini - obe lokaciji sta le streljal narazen. Če bodo rezultati začetnih študij zadovoljivi in se bodo predvsem krajani Gornjega Lenarta in KS Šentlenarta strinjali z začetkom terenskih raziskav, nas čaka v Lokalnem partnerstvu Brežice naslednje leto obilo dela. Od rekonstrukcije samega Vodstvenega odbora, kjer morajo več članov imeti predvsem predstavniki KS Šentlenart, si želimo tudi sodelovanja lokalnih ekologov, do obširnega seznanjanja prizadete javnosti v tej sredini in podajanjem odgovorov na vprašanja, ki se bodo porajala. Takoj po novem letu pa bomo začeli z delovanjem ostalih odborov (za varstvo okolja, gospodarstvo in infrastrukturo, itd...). Prav tako si želimo pristnega sodelovanja z našimi kolegi v krški občini, saj vsi zasledujemo isti, ~e opisani cilj. Naj vam v novem letu zaželimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v krogu vaši'1 najdražjih! Vodstveni odbor, Lokalno partnerstvo Brežice, Stane Preskar, predsednik KRONIKA Posavski policisti so imeli letos veliko dela s preprodajalci droge So ujeli že vse velike ribe? Krško, Brežice, Sevnica - Če povpraševanje po drogi ne bi kar naprej “proizvajalo” novih prodajalcev, potem bi si lahko za nekaj časa oddahnili, pravi vodja sektorja kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič. Posavski policisti so v sodelovanju s carino letos namreč zasegli kar 80 kg heroina, poleg tega pa so ujeli šest večjih združb, ki so po mnenju policije imele glavno vlogo pri preprodaji droge v Posavju. “Maš kaj za rečt?” Med pomembne akcije na področju zatiranja preprodajalcev drog v letošnjem letu policisti uvrščajo razkritje delovanja Mihaela Glogovška in Evgena Komočarja, ki naj bi na območju Posavja trgovala s prepovedanimi drogami. Obdolženca se skupaj s tretje obtoženim Ivanom Hvizdakom takoj v začetku tega leta nadejata sodbe, za katero skupaj z odvetniki upata, da bo oprostilna. Policija, kije skoraj leto dni spremljala dejavnost obdolženih, je v akcijo vključila tudi tajna policijska sodelavca Francija in Simona, ki sta od Komo- Heroin, zasežen na Obrežju carja odkupila večjo količino kokaina, ki naj bi jo ta kupil pri Glogovšku. Spremljanje delovanja obeh omenjenih glavnih akterjev pa je naplavilo še vrsto ljudi, ki se v Posavju tako ali drugače ukvarjajo z drogo. Razpoznavno geslo za nakup droge je bil (med drugim) tudi stavek: “Maš kaj za rečt?” Policistom in psom vstop prepovedan Drugo “pošiljko” preprodajalcev so kriminalisti ujeli sredi februarja v Radečah. Policisti so pol leta spremljali kriminalno združbo, ki je preprodajala mamila več kot 40 odvisnikom na območju posavske in celjske regije. V času, kar jih je spremljala policija, so osumljenci preprodali 900 g heroina in zaslužili več kot 25.037 evrov (6 milijonov SIT). Prodajali so izredno čist heroin, zaradi katerega je julija lani umrl 25-letni Krčan, odvisnika s Senovega, ki je vzel preveliko količino, pa so komaj uspeli rešiti. Srdan fierič, Marjan Kok, Robi Širovnik, Aleksander Slo-hecki in Primož Tomše so henutno na prostosti, saj jim Je bil pripor odpravljen, še ta mesec pa naj bi na krškem °krožnem sodišču izvedeli, kakšna usoda jih čaka. V zve-■d s to skupino storilcev je po-vezanih kar nekaj pikantnih 2godb. Robi Žirovnik je postal znan kot pripornik, ki je skupaj z Jako Ulčnikom iz Bistrice ob Sotli pobegnil iz ljubljanske psihiatrije. Znano Je tudi, da sta bila v omenjeni združbi dva “šefa” izredno nasilna in sta podizvajalce, ki sta preprodajala droge, celo pretepala. Kot socialna podpiranca sta vozila izredno dobre avtomobile. Glavna njihova “postojanka” je bil radeški lokal, na katerem je visel napis: “Policistom in psom vstop prepovedan!” Pred odvisniki frajerji, pred policisti reve Tretji veliki met je policistom uspel 4. maja letos. Mariborski kriminalisti so v sodelovanju s kriminalisti iz Krškega končali večmesečno spremljanje večjega števila oseb z območja Maribora in Brežic, ki so v kriminalni združbi izvrševali kazniva dejanja, povezana s preprodajo večjih količin heroina. Tako glavni dobavitelj kot glavni posrednik v tej združbi sta bila z območja Brežic. Kriminalna združba je od januarja do maja 2006 preprodala več kot kilogram heroina. 4. maja letos je bilo ob prijetju članov kriminalne združbe opravljenih tudi več hišnih preiskav na območju Brežic. Prijete osebe so bile privedene k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Maribor, kije za oba Brežičana - Albina Božičnika in Ivico Rekiča - odredil pripor, v katerem ostajata tudi v času glavne obravnave, ki v tem obdobju poteka na Okrožnem sodišču v Mariboru. 33 kg 44-letnega Brežičana Krški kriminalisti so več mesecev spremljali delovanje 44-letnega Brežičana, ki začasno stanuje v Trbovljah. Konec novembra so ga na mejnem prehodu Sečovlje zasačili z dragocenim tovorom heroina, težkim 12,5 kg in vrednim milijon evrov. Drogo je imel skrito v prirejenih prostorih vozila Audi slovenskih registrskih oznak. Možakar, kije zaradi umora že odsedel zaporno kazen, v priporu čaka na sojenje. A to ni njegov edini greh. Osumljen je še, daje v letošnjem letu za slovenski trg organiziral že dva prevoza heroina s Koso- va. Prvo pošiljko - 10 kg heroina, ki jo je za Brežičana prevažal 29-letni Krčan, so marca letos odkrili hrvaški policisti na mejnem prehodu Bajakovo. Krčan je bil na Hrvaškem že obsojen in prestaja večletno zaporno kazen. Drugo pošiljko - 10,5 kg heroina istega naročnika pa so pri 51-letnem državljanu Srbije, začasno stanujočem v Hrastniku, prestregli hrvaški policisti prav tako na mejnem prehodu Bajakovo. Po heroin v Ljubljano, po kokain v Novo mesto Strokovnjaki ugotavljajo, da je cena droge na našem trgu padla, a Posavje je očitno izjema. Preprodajalci droge so še vedno pravi trgovci z novci. Morda gre to pripisati manjšemu številu preprodajalcev (upoštevajoč dejstvo, da jih je kar nekaj za zapahi) ali večjemu povpraševanju po robi. Preprodajalec, kije kupil gram heroina v Ljubljani, je tam zanj odštel tedanjih 5.000 SIT (20,86 evra), v Posavju pa zanj iztržil kar 12 tisočakov (50,07 evra). Štiri take preprodajalce - 28 in 45-let-nega Krčana ter 27-letnega Brežičana so konec novembra krški policisti skupaj s 30-let- Junija lani so policisti Policijske uprave Krško v sodelovanju s kolegi iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice, Celja in Maribora ter ob pomoči Generalne policijske uprave Ljubljana v zaključni akciji razkrinkali kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s tihotapstvom mamil in prevozi ilegalcev preko državne meje. Na mejnem prehodu Fernetiči so takrat prijeli 21-letnega Brežičana, ki je prevažal 8,6 kg heroina. Poleg njega so ovadili še nekaj drugih oseb z Dolenjske, Posavja ter Srbije in Črne gore. Na pobudo skupine tožilcev za zatiranje organiziranega kriminala, kije vodila primer, sta se kaznivi dejanji - neupravičena proizvodnja in promet z mamili ter prepovedano prehajanje državne meje - na krškem okrožnem sodišču obravnavali ločeno, saj je šlo za dve ločeni skupini storilcev, z izjemo Aleksandra Ajdiška, kije bil vpleten v obe kaznivi dejanji. Že junija seje razpletlo sojenje mamilarski druščini; Aleksander Ajdišek iz Treb- no Ljubljančanko priprli, ovadili pa so še šest oseb. Krški policisti so namreč v sodelovanju z novomeškimi in ljubljanskimi kolegi več mesecev spremljali preprodajalce droge in po opravljenih hišnih preiskavah prijeli deset oseb. Pri njih so našli večje količine najrazličnejših drog, tehtnice, plinsko pištolo in podobno. V štirih mesecih so policisti registrirali kar dvesto prodaj droge, po katero sta Posavca dvakrat tedensko hodila v Ljubljano in vsakokrat kupila od 30 do 40 gramov. Vsi štirje preprodajalci so novoletne praznike preživeli v priporu. Praznični boom! Ko so preprodajalci droge že mislili, da so policisti in cariniki začeli zimsko spanje ali se vsaj pripravljajo na bo-žično-novoletne praznike, pa je prišlo na mejnem prehodu Obrežje do velikega odkritja. Cariniki so namreč domačinu z juga Posavja zaplenili 20 kg heroina. Informacija o tem še ni prišla v javnost, so nam pa na Policijski upravi Krško potrdili, da to drži. Na Generalni carinski upravi so nam povedali, da zaradi interesa preiskave ne dajejo informacij, ko bo preiskava zaključena, pa bodo pripravili novinarsko konferenco. P.U. njega je bil obsojen na 8 let zapora, Franc Arh iz Krškega na 7 let, Sašo Šober iz Brežic pa na 5 let zapora. Četrti iz te združbe Rafet Shatmani pa je bil oproščen, a izročen Italiji, kjer zoper njega prav tako teče kazenski postopek. V teh dneh pa so sodni epilog dočakali tudi prevozniki ilegalcev. Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Peter Žnidaršič, je Aleksandru Aj-dišku dosodil dveletno zaporno kazen, plačati pa bo moral še 2.086,46 evra (500 tisoč SIT), Danijelu Nemciču so prisodili enoletno zaporno kazen ter odredili plačilo 834,58 evra (200 tisočakov), poleg tega pa ga bodo kot tujca za dve leti izgnali iz Slovenije. Avni Rrahmani je dobil eno leto in 6 mesecev zapora, plačati pa bo moral 1.669,17 evra (400 tisoč SIT), Asmir Šabotič pa je bil obsojen na enoletno zaporno kazen. Dalibor Gicič in Miro Perič, ki bosta morala plačati vsak 417,29 evra (100 tisočakov), sta bila pogojno obsojena na 6 mesecev zapora za preizkusno dobo treh let. P.U. Zločin in kazen Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču se je zaključilo sojenje kriminalni združbi, ki seje ukvarjala z organiziranim prevozom ilegalcev preko državne meje. Zanimivo je, da je policija prevoznike odkrila naključno, ko je spremljala preprodajalce heroina. Sedaj sta obsojeni že obe združbi, ki sta imeli vezni člen v Aleksandru Ajdišku, ki je bil za obe kaznivi dejanji skupaj obsojen na deset let zapora. Novoletno darilo -nafta iz pipe Cerklje ob Krki - Kdo ve, ali si je krajan Dolenje Pirošice na novoletni dan natakal vodo iz pipe zato, da bi pregnal mačka ali pa je nameraval skuhati kislo juho s svinjskimi parkeljci, ki prav tako pomaga v “težkih” trenutkih. Vsekakor je ugotovil, da voda, s katero se oskrbujejo iz vodnega zajetja Izvir, ki je v lasti KS Cerklje ob Krki, zaudarja po nafti oziroma po kurilnem olju. Iz tega zajetja se oskrbujejo prebivalci Dolenje in Gorenje Pirošice, Brvi, Bušeče vasi, Vrhovske vasi, Vinjega Vrha, Kraške vasi, Izvira ter nekaj gospodinjstev v naseljih Cerklje ob Krki, Zasap, Črešnjice, Račja vas in Župeča vas. O dogodku so bile obveščene ustrezne službe, vzeti so bili vzorci pitne vode. Prvi so bili na terenu policisti, ki niso odkrili vzroka, kasneje pa je kraj obiskala tudi inšpekcija. Do zaključka redakcije vzrok onesnaženja vode še ni bil pojasnjen. Je pa predsednik KS Cerklje ob Krki Darko Udovič pojasnil, daje nenavadno, da voda zaudarja po nafti že pri samem izviru. Kdor pozna kraj, ve, da voda priteče iz skale in da do onesnaženja tam praktično ni moglo priti, ampak je najverjetneje nekje višje prišlo do izliva kurilnega olja ali nafte in je ta odtekla v podtalnico. Voda je bila neužitna in so jo gospodinjstvom dovažali gasilci. N.Č.C. Nesreča s pirotehniko Krško - Da je pirotehnika nevarna reč, če z njo nepravilno rokuješ, seje pokazalo tudi med letošnjim silvestrovanjem. 26-letni Krčan seje na svojem domu med rokovanjem z neznanim pirotehničnim ali eksplozivnim sredstvom hudo poškodoval po zapestju desne roke. Pirotehnično sredstvo mu je namreč počilo v roki. Krčana so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. N.Č.C. Vroče novo leto Posavje - Letošnji novoletni prazniki so bili topli, ponekod pa celo zelo vroči. Tako je v kraju Blatno v brežiški občini zagorela hiša. Gasilci iz Globokega, Pišec, Sromelj in Dečnega sela so požar, ki je nastal zaradi pregretih saj v dimniku ter lesene omare, ki je bila naslonjena na dimnik, pogasili ter preprečili širitev ognja na ostrešje stanovanjske hiše. Poškodovani sta bili dve sobi in stopnišče. Zaradi pregretih saj v dimniku pa je zagorelo tudi ostrešje hiše v Spodnjih Mladetičah v občini Sevnica. Gasilci iz Tržišča so požar pogasili. Sevniški gasilci pa so pogasili zabojnik na Kvedrovi ulici, katerega vsebino je zakuril nek nepridiprav. N.Č.C. Najdaljša noč mirna za zdravnike Brežice - Najdaljša noč v letuje minila mimo za zdravnike brežiške bolnišnice. Kot smo izvedeli, je bil tudi čas praznikov presenetljivo miren. Leto 2007 se je sicer bolj slabo začelo za nekega mladeniča, ki je utrpel hujše poškodbe, ki si jih je zadal s po vsej verjetnosti doma narejenim eksplozivnim telesom. Prav tako se je s petardo poškodoval 8-letni deček, ki pa ni'utrpel hujših poškodb. Umor v Mihovici Šentjernej - 22-letni Šentjemejčan, po neuradnih informacijah naj bi bil Rom, ni dočakal novega leta, saj gaje le nekaj minut pred polnočjo ustrelil 25-letni domačin. Policisti in kriminalisti Policijske uprave Novo mesto bodo zoper osumljenca - po naših informacijah naj bi šlo za Roma, kije utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja umora, napisali kazensko ovadbo in ga privedb k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Novo mesto. Najedla se bosta Sevnica - Policisti Policijske postaje Trebnje bodo na Okrožno državno tožilstvo kazensko ovadili 40-letnega moškega iz Sevnice in 51-letnega moškega iz okolice Sevnice, ker sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Osumljenca sta namreč dan pred Silvestrovim na Vinjem Vrhu vlomila v vikend in si protipravno prilastila pijačo, mesne izdelke in daljnogled. Policisti soju izsledili v okolici Mokronoga in jima ukradene predmete zasegli, preden sta jih uspela “spraviti na varno”. Ponaredek “Cankarja” Brežice - 28. decembra je v Brežicah nekdo poskušal vnovčiti ponarejen bankovec za 10.000 SIT. Pohcisti so ugotoviti, daje bankovec fotokopiran, občan pa naj bi ga po njegovih trditvah dobil od neznanca na tržnici v Ljubljani. Subvencija bo višja, vključeni tudi pozeba, vihar in poplave Slovenija - Vlada je med mnogimi drugimi temami na eni izmed svojih zadnjih sej v preteklem letu razpravljala tudi o nekaterih novostih v uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za leto 2007 in jih tudi sprejela. V uredbi je opredeljena višina subvencioniranja, ki bo po novem nekoliko višje, in pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolniti, da bi bili deležni tovrstne državne pomoči. Namen sofinanciranja zavarovalne premije je zmanjšati tveganje v kmetijski proizvodnji s povečanjem obsega zavarovanja. Uredba zajema, v primerjavi z lansko, ki je določala 30-odstotno subvencioniranje za zavarovanje proti toči in požaru, saj je bilo na voljo le 500 milijonov SIT, pomembne novosti. In sicer bodo v letu 2007 med zavaro-valjivimi nevarnostmi pri posevkih in plodovih še spomladanska pozeba, vihar in poplave; sofinanciranje zavarovalne premije je povečano z dosedanjih 30 odstotkov na 40 odstotkov; sofinancirana bo tudi zavarovalna premija za zavarovanje živali za primer bolezni. Skladno z določili EU o dodeljevanju državnih pomoči pa so v uredbi opredeljeni tudi pogoji za upravičenost do sofinanciranja zavarovalne premije. Novost je uvedena pri gospodarskih družbah, ki morajo predložiti izjavo o svoji velikosti in izjavo, da ni prejemala državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Uredba še določa, da zavarovalnice z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kije zadolžena za izvajanje tovrstne državne pomoči, sklenejo pogodbo, v kateri podrobneje opredelijo posamezne naloge zavarovalnice, časovne roke za njihovo izvedbo in način izvedbe plačil. Uredba tudi predvideva, kaj se zgodi pri navajanju napačnih oz. nepravilnih podatkov ter vrednotenju škode in kontrol, za kršitelje so predvidene kazni, nadzor nad izva- janjem te uredbe bodo opravljali kmetijski inšpektorji, nad zavarovalnicami pa Agencija za zavarovalni nadzor. Za sofinanciranje premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje pred omenjenimi naravnimi nesrečami za leto 2007je v državnem proračunu za leto 2007 zagotovljenih 5.633.450 evrov (milijarda 350 milijonov SIT, kar je dobrih 800 milijonov več kot lani). Ne predvidevajo pa se nikakršni drugi prihodki. Jelica Koršič Nove vsebine v stari šoli Bogat program družbenih dejavnosti Kapele ■ Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta LIFE - Natura 2000 v Sloveniji v Kapelah odprl informacijsko sobo, ki naj bi obiskovalcem vasice ob slovensko-hrvaški meji v celoti odkrila bogato biološko pestrost Obsotelja. Prav v brežiški občini so namreč širše območje okrog Kapel že pred leti razglasili za naravni park in s tem storili prve korake za zaščito več sto hektarov velikega mokrišča Jovsi in nižinskega gozda Dobrava. Kot je povedal Darij Kraj-čič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, je lokalna skupnost najbolj zaslužna za dosežene uspehe pri varovanju naravne dediščine, za zaščito cele vrste ogroženih ptic od kosca do detla ter hrasta in drugih rastlin. V okviru projekta LIFE, ki vključuje tudi območja okrog Jelovice, Snežnika, Bolehne in Lučenice, so prav v Kapelah največ storili za ohranitev narave, je poudaril Krajčič. Med drugim so letos odprli tudi opazovalni Dobrava. Nova informacijska soba, ki bo spomladi dobila še nekaj novosti, ponuja možnosti vključevanja posameznika ah skupine v spoznavanje narave, za predavanja, samostojno raziskovanje, pregledovanje spletnih strani, raziskovanje besedil in slik ter opazovanje najbolj prepoznavnih predstavnikov živali v njihovem življenjskem okolju. Kot je ob odprtju povedal brežiški župan Ivan Molan, se zanimivosti Kapel lepo vključujejo v napredek obči- stolp na robu Jovsov. Del tega bogastva je poslej na ogled v mul ti vizij sko opremljeni informacijski sobi v stari šoli. Tam je mogoče videti bogato dokumentarno gradivo, obiskovalce bo gotovo pritegnil 20-minutni film, omarice s ponazorili, računalniški prikazi, detlov in koščev kotiček ter naravni materiali, ki jih bo mogoče otipati. Obiskovalce, ki jim bosta na voljo tudi dva teleskopa, pa bo ob nazorni šolski uri nedvomno še posebej pritegnil izlet v Jovse in mogočen gozd ne, ki si prizadeva za skladen razvoj mesta in podeželja ob državni meji ter za ohranitev naravnih danosti. To pa je poleg zdravilišča Terme Čatež predstavlja tudi dodatno turistično ponudbo. Predsednik krajevne skupnosti Kapele Tone Cerjak je izrazil veselje, da bo stara šola živela še naprej,'posebej pa poudaril, da mora nova pridobitev Kapel in občine kar najhitreje prerasti v tržno ekonomsko enoto, ki se bo tudi sama morala uveljaviti na trgu. Vlado Podgoršek Sevnica - Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Sevnica z 12 zaposlenimi ima v finančnem načrtu za leto 2007 za delovanje 1 milijon evrov (skoraj 240 milijonov SIT). Od tega bo 162.744 evrov (39 milijonov SIT) namenjenih “mladinskim” programom. KŠTM Sevnica skrbi za upravljanje gradu, Ajdovskega gradca, kulturne dvorane, Turistično informativne pisarne, Mladinskega centra, športne dvorane pri šoli, novega športnega doma in bazena. V predvidenem finančnem načrtu 1 milijon evrov (240 milijonov SIT) je ob programu prireditev zajeto osnovno vzdrževanje objektov in nakup opreme. Direktorica zavoda Petra Pozderec obljublja dvig kakovosti storitev, kijih ti objekti omogočajo, tako da se bo v vsakem od njih zgodilo nekaj novega. Načrtovana je celovita ureditev športno rekreacijskega centra na Lisci, začelo pa se bo z obnovo male vlečnice. Izdelana bo idejna zasnova za čolnišče na Savi nad boštanj-sko elektrarno in projekt za adaptacijo obstoječega bazena v Sevnici ter za gradnjo novega pokritega bazena. Od manjših vlaganj je predvidena obnova parketa v športni dvorani in ureditev reševalne postaje na bazenu. Pozderčeva pravi, da so načrtovana tudi vlaganja v Ajdovski gradeč, posebne pozornosti pa bo deležen sevniški grad. Na področju turizma ima zavod v načrtu oblikovanje agencijske ponudbe, izdelavo več vrst promocijskih turističnih izdelkov in info tabel po občini. Svet zavoda KŠTM je na decembrski seji sprejel sklep, da z novim letom domačim društvom in zvezam društev ne bo več potrebno plačevati najemnine za uporabo prostorov, s katerimi upravlja zavod. Pogoj pa je, da društva prostore uporabljajo za svojo dejavnost, ki je ne tržijo naprej. Kljub brezplačni uporabi bodo društva z zavodom sklenila najemne pogodbe z zneskom najemnine ter klavzulo o oprostitvi. Iz tega bo razvidno, kolikšen je dejanski prispevek občine za društveno dejavnost poleg dotacij, ki jim jih namenja neposredno iz proračuna. B.D. Priznanje tudi Posavcema Ljubljana - Podpredsednik Državnega sveta Jože Stanič je 5. decembra, ko obeležujemo svetovni dan prostovoljcev, podelil priznanja državnega sveta desetim najzaslužnejšim društvenim delavcem - prostovoljcem. Med nagrajenci je bil tudi Rudi Amšek iz Kapel, ki gaje predlagala Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Amšek je njen član že 35 let. Ves čas je aktivno sodeloval pri vseh dejavnostih Zveze šofetjev in avtomehanikov Brežice, vzporedno pa je neprekinjeno nosilec različnih odgovornih funkcij v organih zveze na ravni Slovenije še danes. Svoje prostovoljno delo, znanje in izkušnje je v naj večji meri posvetil vzgoji in preventivi v cestnem prometu, prizadevanjem za izboljšanje vozniške kulture, uveljavitvi poklica voznik in delovanju te organizacije. Na prizadevne turistične delavce in požrtvovalne prostovoljce pa so se tega dne spomnili tudi pri Turistični zvezi Slovenije in podelili 21 priznanj; sedemnajst srebrnih in tri zlata priznanja ter zlato plaketo kot naj višje priznanje Turistične zveze. Med dobitniki priznanj s srebrnim znakom je bil tudi predsednik Občinske turistične zveze Brežice Tone Jesenko. J.K. Rušenje črnih gradenj Romov pod drobnogledom Novo mesto - Forum romskih svetnikov Slovenije je prejšnji teden na izredni seji sprejel sklep, da bo od države v obdobju, ko se pripravlja krovni romski zakon, zahteval moratorij na rušenje vseh nelegalno postavljenih zgradb v romskih naseljih. Osnutek romskega zakona namreč omogoča državi, da poseže v prostorsko ureditev romskih naselij. Tam, kjer pa so že bile izdane odločbe za rušenje črnih gradenj v romskih naseljih, pa bo okoljska inšpekcija vsak primer obravnavala posamezno, zagotovila, da se nelegalno zgrajeni objekti ne bodo rušili, pa svetniki niso dobili. Kot je po seji romskih svetnikov povedala Bernarda Podlipnik iz okoljskega ministrstva, so inšpekcije suverene pri svojem delu: “Romi, ki so že dobili pravnomočne odločbe, se bodo dogovorili s pristojno inšpekcijo, kako bo postopek potekal v nadaljevanju. Nikakor pa ne bo prihajalo do provokacij.” Povod za izredni sestanek slovenskih romskih svetnikov je bilo namreč predbožično rušenje nelegalnih objektov družine Strojan v Dečji vasi. Predsednik foruma Darko Rudaš je ob koncu dejal, da so zadovoljni, ker so uspeli s predstavniki vlade izoblikovati skupne sklepe. Eden izmed sprejetih sklepov je tudi, da svetniški forum skupaj s strokovno komisijo za reševanje prostorske problematike Romov, ki jo je ustanovil okoljski minister Janez Podobnik, do maja naredi evidenco vseh obstoječih romskih naselij in jih vnese v register naselij Slovenije. Kot je povedal Rudaš, je trenutno v Sloveniji 105 romskih naselij, v registru pa je zabeležena le krajevna skupnost Pušča. “Na podlagi tega registra pa se bo pripravil predlog rešitev in sanacij za vsa ta naselja,” je dejala Podlipnikova. Romske svetnike sedaj čaka naloga, da skupaj z občinskimi službami pripravijo evidence romskih naselij. Na vprašanje, kdaj bo državni zbor obravnaval osnutek zakona o romski skupnosti, pa je Stanko Baluh, predsednik urada za narodnosti, odgovoril: “Zakon je v državnem zboru, vendar ker je prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti vložil svoj lastni zakon o romski skupnosti, moramo najprej počakati, da ta zakon zaključi proceduro. Šele nato pride na vrsto zakon, ki gaje pripravil urad za narodnosti.” Jelinčičev zakon bo odbor za notranjo politiko obravnavan 17. januarja. P.B. V sredini decembra je del belokranjskih in dolenjskih Romov napovedal, da namerava ustanoviti novo romsko zvezo. Nataša Brajdič iz Krškega je povedala, da Romi v Posavju ne podpirajo ustanovitve nikakršne nove zveze. Poenotenje informacijske tehnologije Krško - Na krški občini opozarjajo, da v Sloveniji lokalne skupnosti nimajo poenotenega infor-macijskega sistema, zato so pripravili predstavitev akcijskega načrta izdelave zalednega informacijskega sistema za lokalne skupnosti. Ta je nastal v sodelovanju z mariborsko Fakulteto za elektrotehniko in informatiko, ki bo izhodišče za organizacijo in izvedbo poenotenja informacijskega sistema. Občina Krško je v tem letu začela z iskanjem rešitev in k sodelovanju povabila dr. Milana Ojsterška s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Slednji je s svojimi izkušnjami, pridobljenimi na projektu informatizacije lokalnih skupnosti, seznanil udeležence srečanj, hkrati pa predstavil akcijski načrt, ki ga je izdelal na osnovi ideje in pobude Občine Krško. Akcijski načrt izdelave zalednega informacijskega sistema za lokalne skupnosti sta letos že obravnavala komisija za e-poslovanje pri Skupnosti občin Slovenije in Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Skupaj s predstavniki Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bilo dogo- oijeno, da skušajo na ravni bčin pridobiti čim večjo podora k izvedbi akcijskega narta, prav tako bodo v službi lade še v letošnjem letu pričeli medresorskim usklajevanjem a financiranje projekta v času 'vedbe. Realizacija omenjenega ačrta za občine pomeni iz-elavo enotnega informacij' kega sistema, za vse Slovenke občine medsebojno poveZ-ivost računalniških progra-tov in podatkov ter znižanje troškov poslovanja, ki b° mogočil lažje delo uradni; om, hkrati pa bodo imen lanj dela tudi stranke, pmvl rane Pavlin iz krške občini Projekt uvedbe enotnega ^formacijskega sistema J cenjen na 3 do 5 milijaf JT (1,25 do 2,08 milij°fla vrov). P.B. Preporod sevniške Ozare Sevnica - Sevniška pisarna društva Ozara je prejela 1,7 milijona SIT vredno dotacijo podjetja Stilles v obliki pohištva. 45 članov društva darila ne sprejema le kot pisarniške opreme, ampak kot priznanje, da jih okolje sprejema. Zelo pa si želijo ustanovitve dnevnega centra in da bi jih svetovalka Darinka Kozole, ki ji sredi januarja poteče pogodba preko javnih del, spremljala še naprej. Ozara je nacionalno združenje za kakovost življenja, osredotočeno na podporo posamezniku s težavami v duševnem zdravju. Princip delovanja društva je ustvarjanje partnerskega odnosa med bolniki, svojci in strokovnimi delavci. Tistim, ki se zatečejo po pomoč na Ozaro, v društvu rečejo uporabniki. Ozara ima v Posavju enoto z dnevnim centrom v Brežicah, sevniška pisarna, ki je sprva delovala kot izpostava, pa je pred novim letom dobila samostojni status. Društvo, ki se na nacionalni ravni financira z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ima na terenu redno zaposlene le ljudi po regijskih enotah, takšne pisarne, kot je sevniška, pa delujejo z zaposlitvijo preko javnih del. Tako se o sevniški pisarni od ustanovitve ni veliko slišalo, ker so v teh prehodnih zaposlitvah ljudje bolj čakali na druge priložnosti, kot da bi se posvečali Ozari. Lanskega febmaija pa je delo prevze- la Darinka Kozole in se z vsem srcem predala uporabnikom. Število iz sprva petih aktivnih uporabnikov je poraslo na 32, vseh članov je 45. Kozoletova je za individualne pogovore vsakemu na voljo v pisarni ali ga obišče na domu, po potrebi jih spremlja h psihiatru, pomaga jim urejati zadeve na Centru za socialno delo, pomaga jim iskati zaposlitev. Ob tem vodi še tedenske skupinske terapije. Ko je prevzela pisarno, je bila ta le napol opremljena, zato je začela pisati prošnje podjetjem. Obrnila se je tudi na Stilles in bila presenečena, da so takoj reagirali ter pripel- jali vrhunsko pohištvo. Kozoletovo so zaradi njenega obnašanja in topline ljudje s težavami v duševnem zdravju vzeli tako rekoč za svojo, pravijo, da se ob njej počutijo bolj čvrsti in veijame-jo v svoj boljši jutri. Ker vedo, da ji kmalu poteče zaposlitev preko javnih del, prosijo predsednika slovenskega društva Igorja Hrasta, naj jo redno zaposli. Ta s pohvalami o rezultatih njenega dela ne skopari, a žal je društvo glede zaposlitev finančno omejeno. Morda bi se za sev-niško Ozaro našla rešitev, če bi pomagala občina. Druga želja uporabnikov je, da bi dobili dnevni center, kjer bi se lahko srečevali brez vnaprej dogovorjenih terminov, da bi imeli podporo takoj, ko nastopi stiska, ki se žal ne pojavlja po umiku. Župan Kristijan Janc je obljubil prostor, ko se bo knjižnica selila v objekt tržnice. Branka Demovšek Darinka Kozole je članom Ozare pripravila novoletno zabavo. Prostor v Galeriji Ana je brezplačno odstopila Breda Sotošek Drenek, muzikanta Branko Zibert in Denis Andoljšek pa sta družbo spravila v praznično razpoloženje. Z dvigalom bo Bomo to sezono že šlo lažje Sevnica ■ Stanovalci, svojci in zaposleni v Domu upokojencev so se na slovesnosti veselili novih pridobitev. Namenu so namreč predali nov vhod in novo dvigalo, ki bo vsem olajšalo delo. Staro dvigalo je bilo pogosto v okvari, tako da so morali vso hrano v peto nadstropje, kjer so večinoma nepokret-ni stanovalci, znositi po stopnicah. Tudi nasploh se stanovalci radi poslužujejo dvigala, saj jim na stara leta noge ne služijo več najbolje. Poleg zunanjega dvigala so v Domu upokojencev Sevnica, ki skupaj z domom na Im-poljci in domom v Brežicah sestavlja celoto, posodobili vhod v dom, ki je bolj prija- vložili 75 milijonov SIT lastnih sredstev, kar jim uspeva s solidarnostjo oziroma prelivanjem sredstev med domovi. Cizljeva seje na slovesnosti, ki so jo s pesmijo in besedo popestrili stanovalci in zaposleni doma ter mladi prostovoljci, zahvalila vsem zaposlenim, ki so dobra ekipa, pa tudi stanovalcem, ki potrpežljivo prenašajo hrup in prah, ko na objektu potekajo gradbena dela. Ob tem je prosila še za nekaj potrpljenja, saj Trak ob odprtju novega dvigala je prerezal najstarejši stanovale doma, 96-letni Alojz Perc. žen do invalidov in bolj varen morajo dokončati fasado, v reševalce, ki imajo z reše- zgornji etaži, kjer so nepolnim vozilom pogosto op- kretni stanovalci, pa bodo na ravke v tej ustanovi. Sedaj račun balkonov povečali sobe °bnavljajo fasado, zamenjali in poskrbeli za večje ugodje s° polovico stavbnega pohiš- stanovalcev. Da se stanovalci *ya, do leta 2010 pa naj bi v domu počutijo kot doma, °jla vsa dela dokončana, upa kaže tudi primer stanovalca direktorica Milka Cizelj. Sa- Borisa Koceva, ki je v domu jbo v dveh letih so v obnovo že od njegovega odprtja, 27 ^(>ma upokojencev v Sevnici let torej. N.Č.C. smučali na Lisci? Sevnica - Sredi decembra, ko je pobočja Lisce pobelil prvi sneg, so se ljubitelji smučanja začeli radostno ozirati proti njej. Najbolj vneti so vzeli sani in smuči in se spustili po snežnih strminah, tisti bolj zahtevni pa so se začeli spominjati predvolilnih obljub, da bo še to sezono na urejenem smučišču na Lisci stekla vlečnica. Ena od nalog, ki si jih je zadal zavod KŠTM iz Sevnice je -Lisci vrniti sloves, kot gaje imela nekoč. V vseh letnih časih so jo oblegali turisti. Poleti so se na njej utaborile slovenske športne reprezentance in se pripravljale na začetek sezone, pozimi so na urejena smučišča, kjer sta obratovali dve vlečnici, prihajali smučat ljudje od blizu in daleč, na njej so potekale šole v naravi in tečaji smučanja za otroke. Najprej je zastala velika vlečnica, imenovana Baumkirher ali Dolina, kasneje še manjša parkirišče. Po nekajletnem premoru so jo spet pognali v obtok, dokončno pa je smučišče na Lisci zamrlo leta 2003, saj je zaradi vedno strožje zakonodaje težko ustrezalo vsem predpisom. Zavod KŠTM Sevnica je pri obnovi smučišča in naprav sprva računal na pomoč zasebnega partneija, a ga niso uspeli dobiti. Jim je pa v veliko pomoč Branik Maribor, ki jim svetuje in pomaga navezati stike z ljudmi, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. V tem času zavod pripravlja vso potrebno dokumentacijo za obratovalno dovoljenje, dogovarjajo se za prenovo obstoječih naprav in dobavo novih komponent. Dobili so ponudbo za popravilo žičnice “Parkirišče”, kjer morajo zamenjati jekleno vrv ter še nekatere druge malenkosti. Sočasno se ukvarjajo s kadri. Trenutno so na usposabljanju trije žičničarji in en strežnik, usposabljanje pa je že zaključil nadzornik smučišča Jože Senica iz Laškega. Trudijo se, da bi v prvem koraku - še to zimo - usposobili manjšo vlečnico “Parkirišče”. Po predračunu naj bi obnova te vlečnice in ureditev smučišča stala 12.518 evrov (3 milijone SIT). Direktorica zavoda KŠTM Petra Pozderec pa upa, da bodo s skupnimi močmi vseh - tako lokalnih skupnosti, lastnikov, najemnikov, ljubiteljev smučanja in zaljubljencev v Lisco v naslednji fazi obnovili še vlečnico “Dolina”. Če bo šlo vse po načrtih, bodo smučarji že letošnjo zimo svoje smuči preizkušali na strminah Lisce, v vsakem primera pa bodo to zimo na Lisci pripravili animacijske igre na snegu, vključujoč sankanje in lopatkanje. N.Č.C. Sevnica 96.7 Smučajmo vsi Prve smuči sem dobila od dedka Mraza pred več kot tridesetimi leti. Bile so takšne barve kot pomaranča, z belimi snežaki. Moja prva smučarska proga je bil kup peska, obložen s snegom. Na koncu spusta sem obvezno končala nasmejana in na zadnji t1. * 1: ♦ / smučarske dosežke zabeležili na filmski trak. Ker sta stric in teta živela pod Pohorsko vzpenjačo, sem se prvih večjih smučarskih vratolomij naučila na pohorskih strminah - tako imenovanem “baby liftu”. Moja največja želja so bile elastične smučarske hlače, ki jih žal nisem dočakala. So me pa zato razveselili s super kapo, skozi katero so zrle le moje oči in okrogla, pordela lica. Ko mame ni bilo blizu, sem obvezno smučala brez nje. Kap namreč ne prenašam, še zdaj ne. Posebni užitki so bile vlečnice, še posebej, če sem si sidro delila s kakšnim velikanom in sem ga imela nad pasom. Od takrat sem zamenjala že nekaj parov smuči. Tudi dedek Mraz se je umaknil agresivnejšemu tekmecu. Dejstvo pa je, da sem večino časa na smučeh še vedno nasmejana in da sem redko na zadnji plati, ko pa sem, se veliko težje poberem kot takrat. Sider skoraj več ni, no, vsaj tam, kjer najraje smučam, ne. Tukaj pa nastopi element „protislovensh>a “. Zavestno bom grešila, ko bom priznala, da le redko smučam v Sloveniji. Zato imam kar nekaj razlogov. Najbolj močan je morda ta, da so mi zastarele naprave na slovenskem smučišču skoraj uničile nogo in obljubila sem si, da me tam ne vidijo več. Tudi kupi snega, kot jara kača dolge vrste in preveč zagreti zbiralci hitrostnih rekordov me ne prepričajo. Še brezplačna dnevna karta ne. Izberem alternativo: ali ostanem doma ali pa smučam preko slovenskih meja (pa še rima se). To morda z vidika nacionalnega interesa ni prav, z vidika mojega osebnega interesa je pa prav prijetno. 25,04 evra (6.000 SIT) za karto, ki pretežno služi za to, da stojiš v vrsti, preklinjaš, preden dobiš čaj ali kuhano vino, da o parkirnem prostoru raje ne govorim... hvala lepa, s tega vidika je še kup peska pod snegom prijaznejši. Ko si vzamem čas, želim smučati. Vpravem pomenu besede. Sicer pa naravi ni več mar, da so smučarji nestrpni, ni jim mar „nečloveškega boja organizatorjev tekem svetovnega pokala z njo “. Ubrala je svojo vižo in kjer je dovolj minusa, pridno bruhajo snežni topovi. Zanje še okoljevarstveniki trdijo, da niso zelo sporni. Ko imam dovolj „gnečnega“ življenja, zaprem oči in se spomnim sončnega madeža na rjavih skalah, ki sem jih videla skozi okno. Spomnim se smučarskih čevljev, ki so me tiščali, da sem bentila cel dan, in olajšanja, ko sem jih sezula. Spomnim se prodajalca, ki me je osrečil, ko mi je omogočil spoznanje, da je moč kupiti tudi udobne „pancarje “, celo za težavne noge kot so moje. In potem naslednji dan, ko sem razneženo ugotavljala, da je življenje z njimi lepo kot v raju. To mi v domačih trgovinah ni uspelo, saj so “supertrgovski ” centri uničili tiste majhne, recimo jim butične prodajalne, kamor smo zahajali tisti, katerih „potrebe “ so malce odstopale od povprečja (da se razumemo, ne zaradi „domišljavosti “, ampak preprosto zato, ker mi je zrasla natančno takšna in ne drugačna noga, takšna, ki ji ni mar standardov). Ko imam dovolj spustov, sedem na ležalnik, uživam v kapučinu, pokrita z rumeno odejo kot sonce, v katerega zrem. V moji bližini je nekaj gostov, ki počnejo podobno. In ne hodimo drug po drugem, niti se ne prerivamo, še govorimo bolj malo... Kakšno olajšanje. Pa še poznamo se ne. Zlato, ure in parfumi Brežice - Zlatarstvo Omerzo je že nekaj let prisotno v Krškem, odslej pa jih najdemo tudi v Brežicah. Pred božično-novoletnimi prazniki so namreč odprli svojo novo prodajalno v prav tako novem poslovno-trgovskem centru, ki “raste” nasproti trgovine Spar. Svojo ponudbo nakita so dopolnili še s priznanimi znamkami ur in parmufov. Vrvico ob svečanem odprtju sta z lastnico Marjano Omerzo prerezala brežiški in krški župan Ivan Molan in Franci Bogovič, sledilo je draženje ob glasbi, svojim prvim kupcem (na fotografiji) pa so omogočili 10-odstotni popust. J.K. Sava Glas, 4.1.2007 Pogovor z Goranko Gabrič Krošelj, mlado diplomatinjo v Bruslju “Življenje je kot bonboniera -nikoli ne veš, kaj te čaka” Brežice -Goranko Gabrič Krošelj smo ujeli ravno med božično-novoletnimi prazniki, ko je prišla iz Bruslja na oddih v rodno mesto. 27-letna pravnica namreč dela kot svetovalka za splošna in institucionalna vprašanja na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji (EU). Zase pravi, daje bila v mladosti čisto povprečno dekle, ki ni po ničemer izstopalo. Danes je zgovorna Goranka ena izmed 173 Slovencev, ki bo predsedovala določenim delovnim skupinam Sveta EU, ko bo Slovenija leta 2008 prevzela vodenje EU. Po polurnem pogovoru, ki je zaradi zanimivega pripovedovanja sogovornice minil kot bi mignil, Goranka razloži, daje ravno danes srečala nekdanjo profesorico iz srednje šole: “Rekla mi je, da si nikoli ni mislila, da bom postala takšna, kot sem. Kot otrok sem rada uživala na babičini kmetiji, tudi v brežiški gimnaziji sem bila čisto povprečna srednješolka. Potem ko sem prišla na faks, pa sem si rekla, da gre sedaj za moje življenje.” Uspešno je zavihala rokave, saj je iz prava diplomirala že pri 23 letih. V času študija je pol leta študirala tudi v Rotterdamu, kjer se je po bliže spoznala s pravom EU. “Če bi lahko zavrtela čas nazaj, ne bi tako hitela,” pravi in dodaja, “veliko prijateljev še sedaj študira in so srečni, ker so videli že pol sveta. Upam, da ga bom uspela videti tudi jaz.” Sicer pa Goranka pravi, da je življenje kot bonboniera - nikoli ne veš, kaj te čaka. No, študentko podiplomskega študija prava je čakal Bruselj. “Ker sem zelo navezana na dom in Brežice, sem takoj po končanem študiju iskala prvo zaposlitev v domačem kraju. S svojo izobrazbo sem namreč želela doprinesti k našemu kraju, vendar to ni bilo možno, saj zame ni bilo zaposlitve, zato sem se javljala na razpise in dobila kar nekaj ponudb,” razloži svoje prve korake v svetu odraslih. Po opravljenih strokovnih izpitih izjavne uprave seje Goranka zaposlila v službi vlade za evropske zadeve: “Tam sem delala tri leta in opazili so, da sem primeren kader za Bruselj.” V Bruslju skorajda ni pravih Belgijcev Sedaj živi v evropski prestolnici tri mesece: “Bruselj mi ni neznanka, ker že dve leti in pol stalno obiskujem delovne skupine. Sicer to ni ravno najbolj prijetno mesto za bivanje. Za nekoga, ki ima zelo rad naravo in ima rad veliko sonca, to res ni pravi kraj. Ampak čez dan tako ali tako nimam veliko časa misliti na te zadeve, tako da se da preživeti,” opisuje svoje prve tri mesece življenja in dodaja, da jo v Belgiji najbolj motita vreme in Belgijci, ki se kot po pravilu skorajda nikoli ne držijo dogovorov: “Za triklop na internet na primer potrebuješ tri mesece časa, ker ti ga trikrat napovejo in odpovejo.” Če Bruslja ne bi pozna-a prej kot centra Evrope, za to mesto ne bi nikoli rekla, da imajo v njem sedež tri najpomembnejše institucije EU: “Bruselj ima visoke in ogromne zgradbe, ki dajo občutek zaseda delovna skupina in če smo pridni, končamo že ob enih, ob težjih temah pa zasedamo tudi do šestih zvečer. Potem še napišem poročilo in velikosti, po drugi strani pa ni čutiti neke topline. Bruselj je tudi umazano mesto, ampak s prijatelji si ga naredimo sončnega.” Goranka pravi, da so najemnine stanovanj v središču Evrope primerljive s tistimi v Ljubljani, vendar je vse odvisno od tega, v katerem koncu živiš. Je pa res, da so v Bruslju višje plače, diplomati tako zaslužijo od 2,5 tisoč evrov naprej. Dražja je npr. tudi kava, ki se giblje med 1,5 evra in 5 evrov. Je pa zato evropska prestolnica mesto različnih narodov in kultur, med katerimi se spletajo različne vezi. “Bruselj je multikultural- no mesto, v njem živi ze- „ , „ ,. .VE, „ lo malo pravih Belgij- Goranka GabncKrošelj cev. Težava je še v tem, daje ga pošljem na Ministrstvo za pol Bruslja flamskega in zato francosko govorečega, del pa je nizozemsko govorečega in se čuti razkol tudi med samimi Belgijci. Ko greš v francosko govoreči del, je zato bolje, da če ne znaš francoščine, govoriš angleško. Enako pravilo velja tudi v nizozemsko govorečem delu. Ne morem pa reči, da so Belgijci ravno odprti do tujcev, saj se mi zdi, da bi radi ohranili svoje korenine, ki jih tujci s svojim prihodom spremenijo,” je povedala Goranka in dodala, da so njene izkušnje v Bruslju tako pozitivne kot negativne. Zaradi takšnih izkušenj pogreša Slovenijo, kamor se želi v prihodnosti tudi vrniti: “Ampak priložnosti naredijo svoje in ko si mlad, jih moraš izkoristiti.” Se pa zato bolje kot z Belgijci razume s predstavniki 27 evropskih držav, ki v prestolnici delajo. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi tako kot številni drugi ljudje lahko s temi predstavniki različnih držav stkala tesnejše vezi, kot to sedaj postaja stalna praksa, Goranka v smehu odvrne: “Da bi se še enkrat oženila? Upam, da se ne bom, saj sem si že izbrala Slovenca. Je pa res, da ima moja sodelavka fanta Lit-vanca, nekdanja sodelavka ima Maltežana. To je stalna praksa, vendar sem se sama verjetno že malo prej zavarovala.” Mož Primož svojo ženo pri delu podpira, oba pa sta zadovoljna, da se jima je v življenju vse uredilo: “Primož je asistent na ljubljanski fakulteti, piše doktorat in vsako sredo potuje z nizko cenovnim letalskim prevoznikom v Bruselj ter se v petek vrača, tako da živiva skupaj,” ponosno razloži Goranka. Kljub temu ji med delavniki ne ostaja veliko časa zase. “Vstanem ob pol sedmi in sem ponavadi do osmih zvečer v službi. Če zunanje zadeve. Vendar, ker uživam ob tem, kar počnem, mi to ni težko,” opiše svoj delavnik in z nagajivim nasmeškom doda, da včasih s sodelavci po končani služni skoči še na kakšno belgijsko pivo ali čokolade. Goranka pravi, da v Belgiji obstaja tudi nočno življenje, vendar se kot di-plomatinja bolj udeležuje sprejemov: “Obstaja pa tudi slovenska hiša, kjer se med seboj družimo Slovenci in kdaj pojemo tudi slovensko hrano, ki jo v Bruslju zelo pogrešam.” Z lepo in prijazno besedo do predsedovanja EU Na vprašanje, kako bo doprinesla svoj delež k enemu izmed najpomembnejših dogodkov v novejši zgodovini Slovenije, to je predsedovanju EU leta 2008, Goranka odgovarja: “Ko sem delala v službi vlade za evropske zadeve, sem bila vključena v začetni projekt priprave Slovenije na predsedovanje in sem od drugih kolegov iz držav, ki so že predsedovale EU, dobila prva navodila in izkušnje. Dali so nam splošne smernice, povedali so nam, česa se naj držimo in česa ne. Moram reči, da sem se z izkušnjami v zadnjih dveh letih, ko sem hodila v Bruselj in spoznala raznolikost, veliko naučila, kaj bi Evropa potrebovala.” Sedaj je Goranka svetovalka za splošna in institucionalna vprašanja in tudi s tem poklicem vpliva na naše predsedovanje EU: “Slovenija lahko v Bruslju kot država pokaže, da je sposobna korakati ob boku vsem ostalim 26 članicam. Naš doprinos je, da pokažemo, da smo odkriti, da imamo veliko znanja in da poznamo veliko jezikov. Da pokažemo, ko je treba na delovni skupini predsedovati, kjer se usklajujejo stališča vseh 27 držav članic, da znamo poiskati kompromis, da predlagamo dobrega, takšno je delo nas predstavnikov v Bruslju. Da pa bi sama kaj prispevala k predsedovanju, je to bolj manjšinsko, kajti moje delo je timsko in je odvisno še od celotne državne uprave.” Goranka pravi, daje vseh 173 predstavnikov v evropski prestolnici le podaljšanja roka naše državne uprave za določeno področje. “Samo predstavništvo je vez med institucijami EU in našimi resornimi organi. Tako imamo svetovalca za kmetijstvo, zdravje ... in ti ljudje hodijo po delovnih skupinah ter vsakodnevno pišejo poročila. Na vseh ravneh sodelujemo z ministri, jim poročamo, kaj je dobro in kaj ne. Na zadnjem evropskem svetu se je pokazalo, da Slovenija lahko hodi ob bok z ostalimi, večjimi članicami, kot je npr. Velika Britanija. In zaradi tega sem ponosna, da prihajam iz Slovenije,” veselo razloži. Gorankino delo v naslednjem letu bo usmerjeno predvsem v to, da naredi Slovenijo še bolj prepoznavno: “To lahko pokažemo mi kot ljudje, da smo dobri. S pogajalskimi veščinami, s prijazno, lepo in pametno besedo, tako lahko pripomoremo k uspešnemu predsedovanju Slovenije EU. Zato pa je potrebnega veliko znanja in sama sem že tri leta na izobraževanjih. Veliko pa je odvisno tudi od človeka, koliko si sam želi, da uspe in koliko truda v to vloži.” V Bruslju se govori o slovenskih težavah Če bi si kdo mislil, da v Bruselj ne sežejo naše najbolj aktualne teme, se pošteno moti, pove Goranka iz prve roke: “Romska tematika v zvezi s Strojanovimi je prišla tudi do mojega grškega kolega, kljub temu da si lahko mislimo, da Grke to ne zanima. Vsi me zato sprašujejo, kaj se dogaja v Sloveniji, ali je res tako nestrpna država. Od nas predstavnikov pa je odvisno, kako naše težave predstavimo,” razloži in dodaja, da poskušajo biti kot diplomati zelo objektivni. Prav tako Goranka opaža, da se Bruselj zaveda tudi meje s Hrvaško, tako da niso to samo bilateralne težave. “Odmeven je bil še obisk evropskega varuha človekovih pravic v Sloveniji. Tako da smo kdaj tudi na prvih straneh časopisov. Piše pa o nas tudi kaj pozitivnega. Na naslovnicah časopisov smo bili, ko je finančni minister Andrej Bajuk dobil nagrado za Evropejca leta.” P.B. rojstva v porodnišnici brežice Cepivo ne bo čudežno Slovenija, Brežice - Po raziskavah študije o rakih in stopnji obolevnosti v brežiški občini, ki jo je naročilo Lokalno partnerstvo občine Brežice, je tam odstotek žena z rakom materničnega vratu višji od slovenskega povprečja. Soavtorica študije dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta Ljubljana ocenjuje, da je eden od razlogov za to neugodno statistiko nizek odstotek žena, ki redno obiskujejo ginekologa. Glede novega cepiva proti tej vrsti raka pri slovenskih strokovnjakih zaenkrat zmaguje previdnost pred golim navdušenjem, ker so še odprta strokovna vprašanja. Rak materničnega vratu se z rednimi presejalnimi pregledi lahko odkrije še v predrakavem stanju in kot takšen je zanesljivo ozdravljiv le z manjšim ambulantnim posegom. Za pravočasno odkritje pa se morajo žene vsaj na vsake tri leta oglasiti v ginekološki ordinaciji na pregled in odvzem brisa. Brežičanke se žal ne odzivajo v zadostni meri na vabila, ki jih prejemajo iz zdravstvenega doma. Sedaj je v Sloveniji na voljo tudi cepivo proti raku na materničnem vratu, ki bo morda pred to boleznijo delno varovalo prihodnje generacije. Zaščita deluje v primeru, ko se cepijo deklice, preden postanejo spolno aktivne. Vendar cepivo ne pomeni, da bo ta bolezen stoodstotno obvladana, opozarjajo strokovnjaki. “Cepljenje za zaščito pred okužbo s humanimi papiloma virusi, za katere vemo, da povzročajo te vrste raka, poteka v treh fazah. Učinkovalo naj bi pri deklicah, ki še niso spolno aktivne. Priporočljiva starostna skupina je torej od 9 do 26 let. Prva deklica v Sloveniji je bila že cepljena. Vendar stroka vseh odgovorov glede posledic cepljenja še ni dala”, pravi dr. Zadnikova. Cepljenje stane 300 evrov in bo samoplačniško. Izvajali ga bodo po regionalnih Zavodih za zdravstveno varstvo, pri splošnih zdravnikih in ginekologih. Ker gre za medicinsko novost, ki seveda še ne prinaša vseh odgovorov glede posledic oziroma učinkovitosti, naj starši dobro premislijo, preden svojo deklico pošljejo po injekcije. Vsekakor se naj pred odločitvijo posvetujejo z zdravnikom. Menda zdravniki specialisti nad cepivom niso tako navdušeni, kot farmacevtska industrija. B.D. Tokrat se nam ni posrečilo, bi lahko zapisali, saj se ne moremo pohvaliti s prvim dojenčkom v letu 2007. V brežiški porodnišnici so bili namreč ob našem obisku (v torek) še vedno v pričakovanju-Smo pa zato “še ujeli” presrečno mamico, ki je rodila zadnja v letu 2006 in sicer 29. decembra. Metka Pregrad je naraščaj pričakovala šele čez en mesec, toda ob zadnjem pregledu prejšnji petek so jo kar zadržali v porodnišnici in čez dve uri je s carsldm rezom rodila svojega prvorojenca. Metka, ki je policistka, je vajena presenečenj, a to-le je bilo gotovo največje. Tim je ključ temu pravi junak, ob porodu je tehtal 2500 g in meril okroglih 50 cm. Ati Željko, ki je pridno čakal pred vrati porodne sobe, se je svojega naslednika prav tako zelo razveselil, zdaj pa čaka doma v Dobovi, da se mu Metka in Tim pridružita. Tim ima na zapestnici odtisnjeno številko 445, kar pomeni, da se je v letu 2006 v brežišk porodnišnici rodilo 63 otrok več kot leto prej. Čestitamo! Rojstva od 20. decembra 2006 do 2. januarja 200? Deklice so rodile: Breda Trep iz Leskovca pri Krškem-Silva Milar s Stolovnika, Nevenka Bašek Zidžovič iz Krškega Nataša Kovačič z Otočca, Vladka Lopatič Omerzu z Veliki*1 Malenc, Nataša Doberšek iz Dobove in Martina Kranjc z Bre' zovice na B izelj skem. ^ Dečke so rodile: Urška Razpet iz Šentjanža, Aljoša Škof*2 Brežic, Gjyfete Vrella iz Brežic, Jelka Levar z Malega Kam))3; Lidija Labohar z Gorjan, Petra Kozole iz Lokev, Maja Kor^c iz Dobove, Ivana Lipej z Bizeljskega in Metka Pregrad 1 Osredka pri Podsredi. 1 5 Božični koncert Srak Raka - Vokalna skupina Srake z Rake, ki pod vodstvom Janje Žara deluje že deveto leto, je v športni dvorani tamkajšnje osnovne šole pripravila svoj tradicionalni božični koncert, kije tokrat potekal pod naslovom “Eno dete je rojeno”. Na njem so zapele 12 pesmi, od starega srednjeveškega napeva, po katerem so poimenovale svoj koncert, do zimzelenih Oh, Happpy day, Let it snow, do zaključne Svete noči. sl Srake z Rake je na klaviaturah spremljal Andrej Resnik, s kitaro Miha Koretič, na kontrabasu Sebastjan Podlesnik, kot solisti pavso nastopili še flavtistka Anja Tomažin in pevka Jerneja Žara. Letos se je Srakam z Rake na odru pred polno dvorano pridružila še Fantovska skupina Lavrencij in Dekliška vokalna skupina Askalonce, kot gostje pa so se s tremi pesmimi samostojno predstavili tudi pevci okteta Ado-ramus, ki nastopajo pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona. G.R. Sava Glas, 4.1.2007 Koncert za zahvalo Krško - Pihalni orkester Videm je v veliki dvorani krškega Kulturnega doma izvedel svoj tradicionalni letni koncert. Na njem so izvedb svoj najnovejši enourni repertoar, kot solisti pa so nastopili Aleš Mlakar na tubi ter vokalista Tjaša Fabjančič in Marko Železnik. Tokratni koncert so posvetih osebju krškega Kulturnega doma, v katerem so kar 29 let vadili in nastopali, zdaj pa so se preselili v nove prostore pri krški glasbeni šoli. Letos bo Pihalni orkester Videm proslavljal 60-letnico delovanja in ta jubilej bodo še posebej obeležili. G.R. Plodno leto za razrite Brežice Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice je po besedah njegovega predsednika Karla Filipčiča bilo v pravkar minulem letu zelo aktivno. Kot je na prednovoletnem srečanju povedal tajnik društva Florijan Bergant, so v času od lanskega do letošnjega decembra povabili k predstavitvi knjig dr. Ivanke Počkar “Dve gasi, dva policaja” in Marije Sušnik “Etnografska zbirna treh generacij na Bizeljskem”, pripravili so razprave o zahodni fasadi Brežic v okviru projekta Evropan, o tržni ulici in njeni talni ureditvi, o arheoloških izkopaninah, grajskih kaščah in ureditvi Ceste prvih borcev. Predsednik Filipčič je ob tem dodal, da je društvo v tem letu še posebej zaposlovala prenova glavne brežiške ulice in iskanje najboljših rešitev za njene stanovalce in lastnike poslovnih prostorov. Kot je poudaril, je dogovorjena tudi javna razsvetljava na stebrih z dvojimi lučmi in izrazil je željo, naj bi občinska oblast končno uredila tudi parkirišča Ob obzidju, pri čemer ne bi smeli pozabiti na zeleni pas. Svoj prispevek je Karl Filipčič zaključil z napovedjo že tretje knjige iz zbirke “Brežiške študije”, tokrat o trgovini v mestnem jedru. V.P. Vesna Balen in Darko Bukovinski Slike, združene v ciklus “Sama”, namreč v prvi vrsti izražajo notranji intimni svet avtorice in hkrati združujejo njegove duhovne, mentalne in čustvene vsebine. Odprtje razstave pomeni tudi odprtje novega brežiškega razstavišča; prijeten kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Brežice. V.P. Svečanost ob dnevu samostojnosti Krško - V prepolni veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem so ob obletnici enotne odločitve za samostojno Slovenijo tako kot leta pred tem pripravili regijsko proslavo ob dnevu samostojnosti. Prisotne iz vseh štirih posavskih občin je pozdravil župan krške občine Franc Bogovič, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil Ernest Breznikar, ki je na svoj hudomušen način opisal omenjeni praznik slovenske države. Tretji božični koncert Stražank r Krško - Čeprav mlade, so Mlade Stražanke izvedle že svoj tretji samostojni božični koncert. Tokrat v dvorani v parku v Krškem, prva dva pa v cerkvi v Straži pri Raki. Predstavile so se s pestrim programom, petjem in igranjem na klarinet, flavto, kitaro in citre. Mlade Stražanke sestavljajo tako osnovnošolke kot srednješolke, vse pa obiskujejo tudi Glasbeno šolo v Krškem. G.R. V kulturnem programu seje predstavil Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki ga vodi prof. Drago Gradišek, in je tudi tokrat navdušil občinstvo. Predstavili so se tudi plesalci Glasbene šole Krško, kot solisti pa so nastopili še Marko Železnik ter sestri Mateja in Jerneja Žara. G.R. Šentjanžev blagoslov vina Krško - Turistično društvo Krško, ki ga zdaj vodi Tone Planinc, je že lani oživilo šego blagoslavljanja vina. Zato so v cerkvi Sv. Janeza Evangelista na Hočevarjevem trgu v starem mestnem jedru Krškega tudi letos pripravili mašo, zatem Pa pred njo ob prisotnosti vinskih vitezov še blagoslov vina. Na ta dan blagoslovljeno vino se imenuje Šentjanževec in predstavlja obredno pijačo, ki jo shranijo kot blagoslovljeno vodo in ga pijejo ob vseh pomembnejših ali posebnih priložnostih. Ob blagoslovu vina so se na stojnicah predstavili tudi domači vinarji, prodajali pa so tudi druge izdelke - iz medu, domače Pecivo in še kaj. G.R. Nova brežiška galerija? Brežice - V prostorih nove Upravne enote Brežice je na ogled razstava del zagrebške arhitektke Vesne Balen z naslovom “Vzhičenje”. Likovnim delom velikega formata sta osnova svila in glina, bogato barvitost pa ji dajejo izstopajoča vijolična barva z odtenki rožne in modre. Barve se sicer akva-relno prelivajo ena v drugo z občasnimi poudarki tople ru-meno-oranžne. Kot je v predstavitvi gostujoče umetnice ob odprtju prve razstave v dvorani Upravne enote Brežice dejal njen načelnik Darko Bukovinski, so portreti Vesne Balen okrogle ali spiralne oblike, a njihova abstraktnost ponuja prepoznavnost predvsem ljudem z razvito domišljijo. Božično-novoletni koncert senovških godbenikov Senovo - Pihalni orkester Delavsko kulturnega društva (DKD) Svoboda Senovo, ki ima 50 članov in ga vodi dirigent Halid Tubeishat, je v domu XIV. divizije na Senovem za božič pripravil svoj tradicionalni koncert. Ob tem so v prepolni dvorani obiskovalcev predstavili tudi glasbo z njihove prve zgoščenke, ki sojo naslovili “Modri planet”. Tokrat so senovški godbeniki gostili sopranistko Mihaelo Komočar in Dominika Krta. Skupaj z izidom zgoščenke pa je zaživela tudi spletna stran Pihalnega orkestra Senovo ty_ww. godbasenovo.si. kjer lahko internetni obiskovalci najdejo veliko podatkov o Pihalnem orkestru Senovo, med drugim tudi fotografije, video in avdio vsebine. G.R. “Ko slive v mlin narejajo” Podsreda - V Slovensko-bavarski hiši so v predprazničnih dneh pripravili predstavitev knjige Marjana Marinška z naslovom “Ko slive v mlin narejajo”. Avtor, sicer rojen Kozjem, je kljub temu, da živi v Velenju, ostal zvest svojemu rojstnemu kraju. Ko je leta 1975 ustanovil Kulturni center Ivana Napotnika in postal njegov prvi direktor, je zajadral kulturne vode v najširšem smislu te besede. Postavil je temelje velenjskemu Pikinemu festivalu, ustanovil je festival Prešernove citre. Napisal je preko 350 reportaž, prevedel sedem slikanic in objavil osem samostojnih knjig. Kot citrar je soustanovitelj Slovenskega citrarskega društva, ustanovitelj ansambla Šaleške predice in tria Moj dom. Kot Kozjan sodeluje v domačem kraju, ima svojo rubriko v občinskem glasilu, prireja kulturne prireditve za odrasle in otroke, zbira fotografsko in dokumentarno gradivo s Kozjanskega. Leta 2005 jev Kozjem odprl zasebni šolski muzej “Sola moje mame”. . Marjan Marinšek in Alenka Veber Deveta knjiga Marjana Marinška “Ko slive v mlin narejajo”, zajema 35 zgodb s Kozjanskega, uvodno besedo je napisal mag. Ivan Sivec, nekaj risb pa je prispeval akademski slikar Peter Krivec. Na predstavitvi sta o knjigi spregovorila avtor in urednica Mohoijeve družbe Alenka Veber, večer pa sta popestrila Duet Biser in Marjan Marinšek kot citrar. N.F.K. Betlehemski pastirji iz Artič obiskali župana Brežice - Sedanji artiški župnik Janez Turinek, ki je poln zanimivih zamisli, predvsem pa bi rad v k sodelovanju v župniji privabil čimveč otrok in mladih, je na zadnji delovni dan preteklega leta skupaj z nekaj šolarji obiskal brežiškega župana Ivana Molana. Kot betlehemski pastirji v teh dneh blagoslavljajo domove in prišli so blagoslovit tudi brežiško občino in zaposlene v občinski upravi. Zaigrali so jim in zapeli ter voščili vse dobro v novem letu. J.K. Jaslice iz balonov Sevnica - V Piceriji Magic v Sevnici so do 7. januarja na ogled jaslice iz balonov v skoraj naravni velikosti. Idejni vodja in glavni oblikovalec teh edinstvenih jaslic v Sloveniji je Niko Fric, ki je v postavljanju figur in motivov iz balonov prejel naj višje nagrade na svetovnih tekmovanjih. Za jaslice je porabljenih 8000 balonov, vanje pa je 12 ljudi vložilo 150 ur dela. B.D. Božiček s kolesi Loka pri Zidanem Mmostu - Podjetje Trgoavto Krško je denar za novoletna voščila namenilo za nakup 24 koles, ki so jih daro1 ali otrokom iz socialno šibkih družin. Obdaro-vance je pomagala izbirati Vida Ban, sekretarka Zveze prijateljev mladine Krško, in se spomnila tudi na Ireno in Marka Jakopiča iz Loke pri Zidanem Mostu. Žalostno zgodbo brata in sestre, ki ju je mama zapustila, pred kratkim pa sta pokopala očeta, smo objavili v našem časopisu in zapisali, da se otroka v stiski obračata na aktivistko sevniškega Rdečega križa Anico Dernač. Tako so se tudi v ZPM obrnili kar na gospo Anico in prosili, da prevzame kolesi za Ireno in Marka. “Božiček”pa je poskrbel, da je darilo za praznike prišlo v Loko. B.D. Foto: Jože Dernač Z baklami k polnočnici Artiče - Zadnja leta se vse več ljudi odpravi k polnočnici peš, ponekod celo organizirano v sprevodu z baklami. Letos so se na pobudo Milana Brečka za takšen pohod odločili tudi krajani iz Arnovega sela. Udeležilo se gaje veliko Amovčanov, ki so se zbrali pred gasilskim domom in se od tam peš z gorečimi baklami odpravili v farno cerkev v Artičah. Sicer pa je bilo pri letošnji polnočnici še posebej veliko ljudi, saj so tisti, ki so prišli za praznike v domačo župnijo, želeli spoznati novega župnika. O njem so najbrž že prej slišali, da pri maši igra na kitaro, pa tudi njegovim pridigam, preprostim, a pomenljivim, velja prisluhniti. Pri polnočnici je tokrat zapela tudi domačinka Nuša Derenda, nastopili pa so še citrar Miran Kozole in Trebeški drotarji. J.K. Novoletna trgatev Straža pri Krškem - V vinogradu Alojza Kerina so imeli prvi dan novega leta svojo prvo novoletno trgatev. Zanjo so pustili grozdje na 150 trtah laškega rizlinga, iz katerega so stisnili nekaj deset litrov suhega jagodnega izbora, ki bo prav gotovo vrhunske kakovosti. Na ta dan pa so “specljali” in “sprešali” tudi 400 kg modre frankinje, ki so jo potrgali ob redni trgatvi že oktobra in jo sušili v zabojčkih. Tudi iz nje bodo - kot pričakujejo - iztisnili vrhunsko predikatno vino, vendar v precej manjših količinah kot sicer. Novoletne trgatve se je udeležil tudi lanski kralj cvička Slavko Sribar in dve cvičkovi princesi - dosedanja Anita Hrastar in aktualna Barbara Kramar. G.R. Na Štefanovo blagoslovili konje Posavje - 26. decembra, ki ga v samostojni državi obeležujemo kot dan samostojnosti, goduje tudi svetnik Štefan. Na ta dan se obuja stari običaj blagoslova konj, ki so ponekod že postala tradicionalna. Najprej so z blagoslovom konj na Štefanovo začeli v bližnjem Šentjerneju, kasneje so ta običaj obudili tudi v Kapelah, Dobovi, Pišecah Blagoslov konj v Kapelah in letos prvič v Artičah. V Kapelah gaje tamkajšnje Kon-jerejsko društvo pripravilo že šesto leto zapored. Letos je bilo še posebej veličastno, saj se je na njem zbralo več kot 60 konj in njihovih ponosnih lastnikov ter številni obiskovalci od blizu in daleč. Tretjič so ga pripravili tudi v Pišecah in tudi na tem seje zbralo veliko ljubiteljev konj, ki so ob Sv. Štefanu - zavetniku konj - prisluhnili domačemu župniku in predsedniku tamkajšnjega konjerejskega društva. Blagoslov konj v Pišecah Po več desetletnem mrtvilu pa so ponovno pripravili blagoslov konj tudi v Artičah. Konjeniki in konjske vprege s svojimi lastniki so se zbrali pred Banovo domačijo, potem pa v povorki krenili proti artiški cerkvi, kjer je župnik Janez Turinek opravil obred. Kljub temu, da so skoraj na 88,7 in 95,9 MHs Žive jaslice tudi na Bizeljskem Bizeljsko, Sevnica - Poleg jaslic, ki jih že nekaj let za povrstjo pripravijo člani Društva Večno mladi iz Šmarčne pri Sevnici in z njimi sodelujejo pri polnočnici, uprizorijo pa jih še na božič, so se letos za to odločili tudi na Bizeljskem. Na božični večer so organizirali velik sprevod. Ljudje so se z baklami odpravili iz središča kraja do farne cerkve na hribčku, kjer so si lahko ogledali žive jaslice - vse od konjenikov, ki so na svojih hrbtih prinesli svete tri kralje, do Jožefa in Marije, malega Jezusa ter angelčkov in domačih živali. Kot ponavadi je bila bizeljska cerkev, v kateri je maševal domači župnik Lado Leskovar, premajhna za vse obiskovalce, zato so številni polnočnico spremljali kar na prostem. G.R. Blagoslov konj v Artičah istočasno potekali v soseščini še trije blagoslovi konj, je bila udeležba po besedah nove predsednice sveta krajevne skupnosti Mete Grahek Kinčič nad pričakovanji, saj seje zbralo 26 konjenikov oziroma konjskih vpreg. G.R./J.K- ZANIMIVOSTI, NASVETI za mlade... ir moda Zvezdica Zaspanka razveselila otroke V predprazničnem času je gledališka skupina dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice pod vodstvom mentoric Patricije Rudolf in Darje Babič Drašler v pravljični svet zvezdice Zaspanke na enajstih ponovitvah popeljala malčke iz vrtcev in osnovnih šol v Posavju. Brežiški srednješolci navdušili Sevničane Gimnastika ima v Brežicah dolgo tradicijo. Daje še vedno zelo popularna, dokazujejo številni brežiški srednješolci, ki s svojimi atraktivnimi nastopi vedno znova navdušijo gledalce vseh starosti. V četrtek, 21. decembra, so se v predprazničnem duhu predstavili v sevniški osnovni šoli. Kakovost in prisrčnost njihovih predstav potrjuje dejstvo, da jih medse vsako leto znova povabijo otroci iz Brežic, Dobove, Kapel, Artič, Kozjega in Bistrice ob Sotli. Z obiskom dedka Mraza so že peto leto zapored razveselili tudi otroke zaposlenih na matični šoli. A. P. Kranjec Venček iz testa V šoli smo izdelovali venčke iz slanega testa. Najprej smo testo gnetli, potem smo iz testa naredili kito in jo položili na Podlago. Ko smo kito položili Pa podlago, smo nanjo dali °kraske iz testa - hruške, jabolka, nekaj rožic in listkov. Na °kraske smo dali še dišavnice -nageljnove žbice in cimetove Paličice. Venčke smo posušili tn na koncu smo jih še pobarvali. Pred počitnicami pa smo j>h odnesli domov staršem sku-Paj s čestitko ter jim zaželeli vse dobro v novem letu 2007. Vita Hrovat, 4. razred, OŠ Krmelj Človeška piramida za zaključek plesno-akrobatske sestave S plesno-akrobatskimi vajami, vrtoglavo visokimi skoki z male prožne ponjave, gimnastičnimi in “breakdance” prvinami ter plesno animacijo so spravili na noge več stoglavo množico otrok, ki se jim je na koncu vesela pridružila in z njimi skupaj zaplesala. Dijaki in dijakinje Gimnazije Brežice ter Ekonomske in trgovske šole Brežice so bili po uspešnem nastopu utrujeni od zabavnega rajanja, a zelo zadovoljni s hvaležno in sijočo publiko. Sklenili so, da se tja prav gotovo še vrnejo. Kaja Galič, dijakinja Otroci otrokom Učenci 5. razreda OS Globoko smo se odločili, da bomo sodelovali v humanitarnem programu, ki mu pravijo “Otroci otrokom”. Ta program ponuja otrokom po vsem svetu, da se naučijo nekaj o življenju in izzivih, s katerimi se srečujejo otroci po svetu. V okviru tega projekta si bomo otroci iz različnih evropskih držav izmenjali risbice upanja in sanj za prihodnost Evrope. Preko risbic in kratkega sporočila v angleškem jeziku smo morah predstaviti svoje upanje in sanje za prihodnost Evrope. Na začetku smo imeli kar nekaj težav, ki smo jih s pomočjo naše učiteljice ga. Andrejke Žičkar uspešno prebrodili in nastale so prikupne risbice. Pri oblikovanju sporočil v angleščini nam je pomagala tudi ga. Marijana Zobarič. Nekatere najboljše risbe bodo tudi razstavljene na posebni prireditvi v Sofiji in če bomo imeli srečo, bodo med njimi tudi naše. Učenci 5. razreda OŠ Globoko Zimska dežela Kdo bo našel zimsko deželo, če je zimski palček noče z nami delit. Le kje je tisti človek, ki bo zamenjal palčka in nam dal sneg. Ali je ta človek med nami, ki ga išče ves svet. Da najde zimsko deželo, nam pripelje sneg. Ana Gorenc, 4. razred, OŠ Krmelj Drakula 3 Zapuščina je prava akcijska grozljivka, zaznamovana z močno karakterno igro. Na režijski stolček tretjega delaje še zadnjič sedel Patrick Lusser in tako zaključil uspešno trilogijo, ki jo je z Wesom Cravenom začel leta 2000. Zgodba se nadaljuje, kjer se je končala v drugem delu. Drakula (Rutger Hauer) pobegne v svojo rodno Romanijo, kjer poteka krvava državljanska vojna. Lovca na krvosese, Luke (Jason London) in oče Uffizi (Jason Scott Lee) ga želita uničiti za vedno. Toda Drakula ima sedaj za talko Luke-vo ljubljeno Elizabeth. Misija nemogoče 3 Super vohun Ethan Hunt (Tom Cruise) se umakne iz redne službe in se preusmeri v urjenje novih agentov. Znova pa ga aktivirajo, da bi se soočil z najhujšim zločincem v zgodovini Ovvenom Davianom (Philip Seymour Hoffman), z mednarodnim preprodajalcem orožja in vohunom, ki je povsem brez vesti. Hunt okoli sebe zbere ekipo, starega prijatelja Luthra Stickella (Ving Rhames), strokovnjaka za transport Declana (Jonathan Rhys Meyers) in agentko Lind-sey (Keri Russel), ki sojo med zasledovanjem Daviana ugrabili. Kmalu jim postane jasno, da je Davian zloben. Hunta prisili, da ostane v njegovi bližini, da mora rešiti svojo ženo Julio (Michelle Monoghart), pri tem pa odkrije tudi dvojne agente... Superman se vrača Vrnil seje! Junak tega tisočletja je spet tu. In ne sme zapravljati časa, saj se je v petih letih, ko je Superman iskal svoj rodni planet, marsikaj spremenilo na planetu, kjer je odraščal. Življenje je tudi brez njega teklo naprej. Lois Lane ima zdaj otroka, zaročenca in Pulitzerjevo nagrado za esej o tem, zakaj svet ne potrebuje Supermana. Lex Luther pa ima načrt, ki bi lahko uničil več milijonov -pravzaprav več milijard - življenj. Vznemerljivi posnetki -od dvoboja na nebu z divjim letalom do dokončnega, sunkovitega spopada! Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah Vi t -S * « Vt fr N W « D K A K t * A III Dediščina /.»lin- ' /obe' <>i gto/ljlvomojsiriiviini' Modni letni horoskop 2007! (nadaljevanje iz prejšnje številke) Levčki se sicer od glamuroznih dodatkov in popolnega vrhunskega sloga ne bodo poslovili, vendar bodo poskusili tudi kaj bolj ležernega, modi se bodo vsekakor bolj prepustili kot do zdaj. In to bo šele prava paša za oči! Se vedno se boste sprehajali kot po modni stezi, čeprav slog ne bo samo glamurozen! Privoščite si, zelo dobro vam bo pristajalo! Tako kot device nas ne bo presenetil skoraj nihče! Prihajajo ekstremne spremembe na modni ravni! Tokrat nobenega zadrževanja, nobene romantike ali beline, ampak živahnost, erotika, barve. Moda ne bo dohajala devic, device pa bodo prave modne ikone! To je vaše leto! Nič manj modno uspešne ne bodo tehtnice. Njihova odločnost in okus bosta presenečala! Spraševali vas bodo, ali imate stilista, ali ste bili na tečaju? Ne, to je vaše modno leto. Zamenjava pričeske, barvitost, mešanje slogov, to vas bo pripeljalo do modnih vrhuncev! Škorpijoni se bodo posvetili bolj umirjenim slogom kot barvam, krojem in materialom. Prav presenečali bodo s svojo piko na i, umirjenostjo in ne glede na to z modnim videzom! To bo marsikoga malce zmedlo. In še strelci, ki bodo dejansko strelci, saj jim je ležernost že dokaj dolgočasna, zato bodo praznili trgovine in polnili svoje omare z novimi oblačili. Moda bo postala zanje zakon, modne ikone pa bodo prav oni sami. Nič več ne bo vseeno, izbiranje bo odločno, premišljeno in rezultat bo popoln! Lea Šinko Štraus llC mnenja, odgovori, popravki Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Krška sramota Krajani Stare vasi sprašujemo starega in hkrati tudi novega Župana, ali bo lahko ukrepal in dal porušiti to krajevno sramoto. Kdo stoji za tem, da se rušenje ovira? Kakšno je spoštovanje lastnikov te podrtije? Saj so krajani vendar ljudje. Je mogoče naslednji kandidat za župana, da si nabira točke popularnosti za naslednji mandat? V imenu krajanov pošiljam dve fotografiji, ki kažeta na “blišč in bedo ” naše občine. Ivana Zagožen, Pot na Libno 2, Krško Kot vedo svetniki, ki so na sejo prišli pravočasno, torej ob 15.30 sem uvodoma opravičil svoj izostanek, hkrati pa seznanil, da sem tega dne za podžupanjo v skladu s 33.a členom Zakona o lokalni samoupravi za pomoč pri opravljanju nalog imenoval svetnico OS Ano Hotel City v Krškem Somrak, za podžupana pa svet- nika OS Cveta Sršena. Tako je tudi namigovanje, da je podžupanja z vodenjem seje kršila poslovnik o delu OS, odveč. Prav bi bilo, da bi se predsednik OO LDS Krško prepričal o resnični naravi stvari, preden se je lotil pisanja o njih. Če pa so vsa ta dejstva gospodu So-tošku vendarle znana, je seveda sprenevedanje odveč in zgolj v funkciji manipulacij z javnostjo. S časom spomin bledi. Dejstva pa še vedno ostajajo dejstva. Franc Bogovič, Župan občine Krško mali oglasi v*?-/ »Ar, v Prodam telico simentalko, brejo 6 mesecev, in svinjo, primerno za salame, ali jo menjam za teličko. Pokličite 49-62-127. Prodam prašiča, težkega okoli 200 kg, hranjenega z domačo hrano. Pokličite 031-558-356. S — \ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek__________________________________ Podjetje(naziv in naslov)_______________________ Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj_______________________ Poštna št. Ulica______________________ Telefon Datum______________________ Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V____________________________________________________y “Spoštovani gospod župan!” SavaGlas, št. 174, str. 15 V SavaGlasu z dne 21. decembra 2006 je predsednik občinskega odbora LDS Krško Vojko Sotošek očital neobveščenost z odločitvijo, da sem na dan 2. seje Občinskega sveta občine Krško 7.12. 2006 za podžupanjo občine Krško imenoval Ano Somrak in za podžupana Cveta Sršena. Navedba, da svetnikov o imenovanju nisem uradno seznanil, ne drži. O obeh predvidenih funkcijah smo se pogovarjali že na kolegijih občinskega sveta, na katerih smo usklajevali delovna teleša in sicer 6., 21. in 30. novembra. Na zadnjem od njih sem vse vodje svetniških skupin, med katerimi je bil tudi Branko Janc, vodja svetniške skupine OO LDS Krško, seznanil tudi z imeni obeh kandidatov. Dva dni pred napovedano sejo sem prejel povabilo na pomemben podpis protokola o območju in vsebini skupnega državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki ter medsebojnih obveznosti pri pripravi in sprejemu. Podpisali so ga minister za obrambo Karel Erjavec, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za promet Janez Božič ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Pomemben dogodek, katerega sem se kot župan občine Krško vsekakor moral udeležiti, žal pa je čas začetka sovpadal z 2. sejo Občinskega sveta občine Krško. Marija iz Brežic je spraševala, kdo postane član Kmetijsko gozdarske zbornice in ali je članstvo obvezno. Vodja sektorja za pravne zadeve Polona Sladič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pojasnila, da po Zakonu o Kmetijsko gozdarsko zbornici Slovenije postane obvezen član vsak lastnik ali pa zakupnik kmetijskih zemljišč in gozdov, katerega katastrski dohodek v posameznem letu preseže zakonsko določeno mejo. Za leto 2005 je bila ta meja 19.870 SIT (83 evrov). “Se pa ta meja vsako leto uravnava v skladu s predpisi, ki urejajo valorizacijo katastrskega dohodka.” Na vprašanje ali je članstvo v tej zbornici obvezno ali prostovoljno, pa je Sladičeva odgovorila: “Država je določila, da je zaradi državnega interesa članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici obvezno, kajti gre za področje, za katerega je država zainteresirana, da se ureja prek obveznega članstva.” Hermina s Senovega je zaskrbljena nad kakovostjo pitne vode v domačem kraju. Zanimajo namreč, ali uživa pitno vodo. Jože Leskovar iz Kosta-ka je pojasnil, da Senovo in Brestanico s pitno vodo oskrbujejo iz vodnega zajetja Rudnik. To zajetje je Kostak vključil v redno oskrbo s pitno vodo po predlanskih poletnih poplavah. “Kakovost vode se redno spremlja in po rezultatih iz laboratorija lahko zagotovimo, da uporabniki pitne vode na sistemu Senovo in Brestanica pijejo zelo kakovostno pitno vodo, ki pa jo lahko tudi neomejeno uporabljajo. Vodo preventivno kloriramo zaradi slabšega omrežja, ki pa ga bomo začeli obnavljati že v mesecu decembru,” je dejal Leskovar. Franca iz Ribnice je zanimalo, kaj se dogaja z delnicami Vrtnarije Čatež. Janko Bostele iz čateške Vrtnarije je odgovoril, da delnice Vrtnarije Čatež ne kotirajo na borzi in jih lahko lastniki kadarkoli prodajo. Lahko jih ponudijo v odkup podjetju ali drugim interesentom. Marjano iz Brežine je zanimalo, kdaj bodo zgrajeni pločniki v Brežini. Na brežiški občini so odgovorili, da so pločniki v Brežini projekt Krajevne skupnosti Sentlenart. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo v decembru dokončano polaganje cestnih robnikov, dvig pokrovov jaškov na višino in asfaltiranje pasu med robnikom ter robom cestišča. Za vsa preostala dela pa upajo, da bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva v proračunu 2007 in da bodo tako dokončana v naslednjem letu. Matevž ni zadovoljen z novimi avtobusnimi postajališči v Spodnji Pohanci, saj ta nimajo nadstrešnic. Povedal je, da je tako neprijetno čakati na avtobus v slabem vremenu. Na Občini Brežice so dejali, da je projekt za izgradnjo krožišča v Spodnji Pohanci predvideval izgradnjo štirih avtobusnih postajališč, na katerih pa žal ni bilo predvidenih nadstrešnic za čakajoče potnike. Projekt je vodila Direkcija RS za ceste. Po zaključku izgradnje krožišča in s tem tudi avtobusnih postajališč je Občina Brežice zaprosila Direkcijo RS za ceste za soglasje k postavitvi nadstrešnic na vseh štirih avtobusnih postajališč. “Tako soglasje je potrebno, saj se avtobusna postajališča nahajajo na varovalnem pasu državne ceste, s katero upravlja Direkcija RS za ceste. Prvo vlogo smo na Direkcijo naslovili v marcu 2006, takoj po tehničnem pregledu, ki je potekal 8. marca 2006. Večkrat smo jih nato opozorili po telefonu, saj so bila sredstva za postavljanje nadstrešnic predvidena v proračunu. V začetku meseca oktobra smo Direkcijo RS za ceste ponovno pisno zaprosili za soglasje, vendar ga do danes žal še zmeraj nismo prejeli,” so še zapisali na brežiški občini. Ano s Kostanjka je zanimalo, zakaj še ni zgrajene zaščitne ograje v Ko-stanjku, kljub temu da so na občini obljubili, da jo bodo postavili. Na oddelku za infrastrukturo Občine Krško na vprašanje poslušalke Ane odgo-vaijajo, da bo zaščitna ograja v Kostanjku, tako kot je bilo dogovorjeno, v kratkem postavljena. Glede na to, daje bila potreba izražena potem, ko je občina finančno kvoto za tovrstne ureditve že porabila, bo ograja prestavljena iz drugega objekta, ki se trenutno ureja v Podbočju. Ana iz Brežic je opazila, da ne dela razsvetljava od Prosvetnega doma do brežiške knjižnice. Na brežiški občini odgovarjajo, da je javna razsvetljava od Prosvetnega doma Brežice do Knjižnice Brežice zgrajena, ni pa opravljen priklop na prižigališču, kije v trafo postaji na severozahodni strani objekta. Priklop naj bi bil po zagotovilih izvajalca opravljen v zadnjih dneh lanskega leta. Edvin s Senovega je opazil, da smetarji pri nalaganju smeti ne pospravijo za seboj tistih odpadkov, ki slučajno padejo na tla. Zoran Omerzu iz Kos-taka je odgovoril, da morajo smetarji vedno poskrbeli, da odpadke, ki pri nalaganju padejo na cesto, za seboj pospravijo. Če temu ni tako, naj o tem takoj obvesti pristojne v podjetju. Krizni center za otroke in mladostnike Krško CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177 Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu! Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti in Kultura pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta Preden so “Doriji ”, ki so zabavali na silvestrovanju na prostem v Brežicah, začeli odštevati zadnje sekunde starega leta, sta se jim na odru pridružila tudi brežiški župan Ivan Molan in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Oba sta veselemu vzdušju pridala še svoje najlepše želje. Minister Vizjak je za tem dal roko na čelo, se zazrl po množici in najbrž preveril odziv na svojo čestitko; dejal je namreč, da vsem želi v letu 2007 toliko evrov, kolikor imajo tolarjev. Ob nedavnem podpisu protokola so se ministri Andrej Vizjak, Janez Podobnik, Karl Erjavec in Janez Božič z letališča Cerklje napotili na večerjo v lepo prenovljeno oziroma povečano gostilno Prah v Krški vasi. Saj je treba vsako pogodbo tudi zapiti. Lepo in prav, toda novi strokovnjak za Rome minister Janez Podobnik bi ob obisku Cerkelj lahko našel vsaj malo časa, da bi obiskal tudi romsko naselje Krušče pri Gazicah. Minister Andrej Vizjak, ki so bo minulega leta spominjal tudi po uspelem tečaju tujega jezika v alfa stanju, ima srečo, da bo kmalu domoval v samem središču mesta. Blizu njegove Ulice stare pravde sta namreč v nasprotni gasi medtem zrasli novi stavbi, podjetnik Volovec pa načrtuje zdaj še rušenje stare trgovske šole in gradnjo večnamenskega poslopja. Tako bo Vizjak v svoji neposredni bližini pod vodovodnim stolpom imel pošto, upravno enoto (morda tudi inšpekcije), hotel in še kirurško ambulanto. Le brežiški telovadci ne vedo, kje bodo potem vadili. Pred božičem je imel v sevniški Športni dvorani koncert Oliver Dragojevič. Med njegovim nastopom seje na oder povzpel mladenič iz okolice Ljubljane in pred 1500 obiskovalci zaprosil za roko najprej očeta svoje izvoljenke, nato pa še njo. Po vzoru ameriških limonad je srečna trojica na odru odprla šampanjec. Ko so se umaknili, je Oliver višek sladkorja, kije ostal po pocukrani sceni, zbil z vicem o pogrebu in poroki. Na pogrebu najprej jokajo in se potem smejejo, na poroki pa je ravno obratno. Na silvestrovanju na prostem v Sevnici, kjer je bilo vse na nogah, smo odkrili tudi priložnostno klop za posebne oz. težje primere. Kmalu so to klop okupirale tri “betežne” Dro-žanjčanke: Tina z “berglo ” ter svakinji Irena in Nataša Pačnik. Čeprav je na prvi pogled videti, da na klopi sedijo tri osebe, pa jih je vendarle pet! Jože Erman se naokrog rad prevaža s starim jeklenim konjičkom. Ob odprtju perišča v Gabrijelah pa je prišel s konjičem v pravem pomenu besede. A je ta ena konjska moč, ki jo je jezdil, Ermanu povzročila nemalo težav. Konj je bil sila neubogljiv in je v času prireditve s kopiti skopal kar precejšnjo luknjo v tla. Čemu konjska togota nismo uspeli ugotoviti. Morda je Emmn smrdel po bencinu in mu je konj zameril, da se je tokrat zgolj zaradi reklame zavihtel njemu na hrbet. Gasilci iz PGD Čerina so na novoletni dan javno priznali, da imajo mačka.. .Tega dne so namreč z visokega drevesa v naselju Čatež ob Savi rešili mačka, ki seje tja verjetno zatekel pred pokanjem petard. Ireni Majce, dopisnici Radia Slovenija iz Posavja, se je ob vstopu med Abrahame uresničila dolgoletna želja in je z balonom prvič poletela nad domačim krajem. Tako se je skupaj s sinom Brinom in hčerko Vito, mož Dušan in hčerka Nika sta raje ostala na trdnih tleh, lahko prepričala, da je svet od zgoraj drugačen in da so ponavadi veliki problemi s ptičje perspektive lahko zelo majhni. In leta pri tem niso prav nič pomembna. Po jesenskih lokalnih volitvah se je tudi v krajevnih skupnostih zamenjalo vodstvo in v Artičah je sedaj “glavna ” Meta Grahek Kinčič. Nismo preverili, predvidevamo pa, da je pobuda za blagoslov konj njena, saj smo na konju videli tudi njenega sina. Ali pa je pobudo dal novi artiški župnik Janez Turinek. Kakorkoli že, krajani so bili veseli še enega zanimivega dogodka v Artičah, ki že od nekdaj slovijo po tem, da se tam vedno kaj dogaja. Župnik pa je bil zelo vesel tudi visokega gosta - ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. V spomin na obisk v Artičah mu je podelil delček zapisa iz Svetega pisma in mu priporočil, naj ga vedno, ko bo njemu ali državi šlo slabo, prebere. Vizjak se mu je za prijazno gesto zahvalil in dejal: “Upam, da ga bom bral čim manjkrat. ” Vse kaže, da je Mojmir Pustoslemšek, čeprav je župan najmanjše posavske občine, najbolj varovan župan. Vsako sredo med 15. in 16. uro, ko ima župan v “mestni hiši” županove ure, v isti hiši v istem času “obratuje” tudi policijska pisarna- VREME NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 4. januar 2007 Danes bo pretežno oblačno, popoldne lahko v severovzhodni Sloveniji prehodno rahlo dežuje. Pihal bo jugozahodni veter. Jutri bo v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno. Sobota >fC 2/10° C Petek 0/9° C Nedelja 1/11° c NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaClas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami. GLASOVNICA | Naj-Posavka/naj-Posavec je 1 Ime, priimek in naslov pošiljatelja 1 1 i