Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po I SO ln 2 D, več JI o glnsl nad 43 mm vlSIno po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem dela vrstica po 10 Din g Prt večtem □ ntrožilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, aefranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 32S Političen lisi sa slovenski narod Uprava /e vKopltarfevl ul.it.d - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.6SO In 10.349 xa lnserate. Sara/evošt. 7563, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunaj št. 24.797 Politična obnova Češkoslovaške. Ko sta socialist Bechyme in Stribrny vzajemno strmoglavila zadnjo vlado češke »šcslke« zato, da bi izsilila nove volitve pod diktatom socialističnih strank, pač nista pričakovala, da kopljeta samemu sebi grob. Zadnja faza češkoslovaškega parlamentarnega razvoja je kratko tale. V zadnji Švehlovi vladi se je kazalo vedno ostrejše nasprotje med socialističnimi in drugimi skupinami. Socialisti in narodni socialisti so si razdelili vloge, deljeno marširali in skupno napadali. Narodni socialisti so pobijali vse zahteve Šramkove ljudske stranke in ob vsaki priliki tolkli na kulturno bojni boben, socialisti pa so nastopali proti predlogom Švehlove agrarne stranke. Pri vsakem glasovanju so se oboji socialisti podpirali. Ko je Švehla odšel na bolezenski dopust in ga je nadomestoval socialist Bechyme, je po par dneh izval krizo vsled zakona o agrarnih carinah, zakona o državnih uslužbencih in kongrui. Vlada je dala ostavko, položaj je bil pa tak, da ni bilo mogoče sestaviti nove. Zato je Masaryk imenoval prehodno uradniško vlado. Čudovito spretna taktika dr. Šramcka in Švehlovega namestnika dr. Hodže pa je že po prvem mesecu ustvarila situacijo, ki je prisilila uradniško vlado, ki so jo dejansko poklicali v življenje socialisti, da se je naslonila na čisto novo grupacijo. Hodža je v imenu čeških agrar-cev forsiral zakon o agrarnih carinah, ki pomeni življensko vprašanje ne le za češkega, ampak tudi za nemškega kmeta v češki državi. Zato ni bilo težko dobiti tudi nemške agrarce za ta načrt. Šramek je clal glasove ljudske stranke za zakon o carinah samo pod pogojem, da se sprejme istočasno z uradniškim zakonom tudi zakon o duhovniški kongrui, da se duhovnikom z zakonom zasigura dostojna plača. Za ta načrt je dobil tudi nemške krščanske socialce in dobil ožjo zvezo s Hlinkovo slovaško ljudsko stranko. Tej grupi se je pridružila še oportunistična obrtna stranka in nova kombinacija, takozvana carinska večina, je dozorela za prvi nastop. Skupno glasovanje čeških in nemških strank za omenjene zakone, ni rodilo prav nič tistega odpora, ki so ga napovedovali nacionalisti v češkem in nemškem taboru. Stranke carinske večine so uvidele, da sodelovanje rodi dobre uspehe in nadaljevale pogajanja za stalnejšo vzajemnost. Ko se je pred enim mesecem Švehla vrnil, sta Hodža in Šramek pogajanja v glavnem že zaključila, Masaryk je dal svoj znani interview, v katerem je poudaril enakopravnost državljanov vseh narodnosti v pravicah in dolžnostih in Švehla je imel še edino nalogo, da s svojo neverjetno spretnostjo reši še delikatno osebno vprašanje in razdelitev portfeljev. Pri tem je naletel na težave, ki se jim je izognil na ta način, da je pustil v petih resorih dosedanje ministre, člane uradniškega kabineta. Tako sestavljena nova grupacija je pred tremi dnevi iznenadila evropsko javnost. Pravimo evropsko javnost. Kajti rešitev narodnostnega problema je bila zlasti po vstopu Nemčije v Društvo narodov najvažnejša naloga Češkoslovaške, če si je hotela zasigurati tudi poleg Stresemanna, ki je opetovano naglasil, da se bo v Ženevi tudi pobrigal za nemške narodne manjšine, tisto odločivno mesto, ki ga je zavzemal zadnja leta dr. Beneš. Češkoslovaška je prestala to preizkušnjo boljše kot vse dosedanje. Z najnaprednejšo gesto, kar jih pozna evropska zgodovina, je poklicala narodne manjšine k sodelovanju v državni upravi in s tem najkoreniteje preprečila vse njihove pritožbe in izvendržavna zatočišča. Nobena država v novi povojni Evropi tega do danes ni zmogla, dasi ni skoro nobene, ki bi nc imela opraviti z vprašanjem narodnih manjšin. Kontrast med češkoslovaškim zgledom in drugimi državami jc toliko večji, če upoštevamo, da drugod skušajo obvladati narodne manjšine z zatiranjem, zaničevanjem in uničevanjem, čc dalje pomislimo, da ni Češkoslovaška z ozirom na svoj strategični položaj imela največ vzroka, da zastopnikom tujcrodccv ne pusti pogledati v akte n. pr. vojnega ministrstva. Ni mogoče prorokovati koliko bo nova kombinacija plodovita, gotovo bodo še težave, toda princip, ki jc zmagal, jc vreden zlatih črk. Notranjepolitično pomeni nova večina v praškem parlamentu tudi še popolen poraz socialističnih strank. Le-te so računale, da izsilijo nove volitve ali diktaturo v kakoršni-koli obliki pod njihovim izključnim vplivom. Dan popolne nejasnosti in negotovosti. OSTAVKA VLADE ŠE VEDNO NI SPREJETA - PRESENEČENI RADIČ BRZOJAVLJA UZUNOVIČU IN HITI V BELGRAD. Belgrad, 14. okt. (Izv.) Tekom dopoldneva so se v predsedstvu vlade vršila samo pogajanja in posvetovanja med predsednikom vlade in med posameznimi radikalnimi ministri. Ker se ostavka ni sprejela, je težišče položaja še vedno v predsedništvu vlade samem, Zato so za ta posvetovanja med Uzunovičem in njegovimi sotrudniki vladala živahna zanimanja. Najbolj dolgo je Uzunovič konferiral z notranjim ministrom Maksimovičem, ministrom Trifunovičem in ministrom Srskičem. Minister dvora Jankovič je bil dvakrat v predsedništvu vlade. Istočasno so se v vseh klubih vršili živahni razgovori med posameznimi poslanci. Okrog 1 popoldne je predsednik vlade g. Uzunovič odhajal iz predsedništva. V predsobi ga je obkolila številna armada časnikarjev in ga obsula z najrazličnejšimi vprašanji. Na vprašanje o njegovih sestankih je Uzunovič odgovoril: »E, gospodje moji, čeprav je kriza, se vendar morajo državni posli opravljati in razpravljati.« Sam. demokratski časnikarji so se kakor na komando najbolj zami-mali za to, ali bo šel Jugoslovanski klub v vlado ali ne. G. Uzunovič je odgovoril: »Čemu mi stavljate to vprašanje, in sicer v takšni obliki? Tega ne moreni vedeti. To je odvisno od razvoja in preokreta dogodkov, da bi vse šlo k čim hitrejši ureditvi razmer. Končno sem jaz v ostavki in nisem mandatar.« Na vprašanje, ali je govoril s klubom, je odgovoril: »S čim naj grem pred klub? Jasno je eno, da je politika sporazuma tako učvrščena, da se preko nje ne more iti.« Kljub redkobesednosti g. Uzunoviča so časnikarji ponovno navalili nanj. Končno se je Uzunovič udal in izjavil sledeče: »Od Stjepana Radiča sem do- bil brzojavko, toda mislim, da ne bi bilo prav, če bi jo preje prečital vam, nego jo prečitam svojim tovarišem.« Časnikarji pa niso popustili, zato je končno odnehal Uzunovič in prečital sledečo Radičevo brzojavko: »Nujno predsedniku vlade g. Uzunoviču v Belgrad. Vidim, da ste podali ostavko kraljeve vlade. Vaših razlogov za to ne poznam. V slučaju pa, da bi bile temu razlog časnikarske vesti in kake predpostavke, ki so sklenjene z ozirom na naše skupno sodelovanje v duhu sporazuma, sem mnenja, da bi bilo koristno, potrebno iu naravno zvedeti najpreje moje mnenje in zahtevati med nama pojasnil in ureditve po medsebojnem razgovoru in informiranju. Prepričan sem, da je na obeh straneh uvidevnost in gotovost, da v svrho ugotovitve resnice razjasnimo vse, kar bi moglo pasti med nas, združene stranke, brez razloga. Na ta način bi se nudila možnost, da bi se med nami odstranile vse neutemeljenosti v interesu velike in zdrave politike narodnega sporazuma.« Za vsebino te brzojavke so politični krogi vedeli že popoldne. Neglede na to, da je vsekakor čudno, da bi bil dal predsednik ministrskega sveta ostavko radi Radičevih napadov, še preden bi imel v rokah o njih avtentične podatke, se je vendar v vseh krogih mislilo, da je Stjepan Radič z osebnim nastopom pripravljen storiti vse, da bi njegova stranka še vedno ostala v vladi. Z ozirom na to se je tekom popoldneva v političnih krogih zanimanje za nadaljnji razvoj krize zmanjšalo, češ, da je treba najprej videti, kakšne bodo nove ponudbe Stjepana Radiča, in šele na podlagi tega položaj nanovo presoditi. Uiunovic v avdijenci pri kralju. Belgrad, 14. okt. (Izv.) Popoldne ob 5 je predsednik ministrskega sveta odšel v dvor, kjer je ostal pri kralju do 6. Po avdienci so ga časnikarji najpreje vprašali za razlog obiska in ali je bila njegova ostavka sprejeta. Uzunovič je odgovoril: »Kadar je vlada v ostavki, mora upravljati državne posle, celo takrat, če se njena ostavka sprejme. Do tega trenutka nimam nobenega obvestila, ali je ostavka mojega kabineta sprejeta ali ne. Davi sem vas že obvestil o brzojavu Stjepana Ra- diča. Ta brzojav sem prečital na sestanku naših ministrov. Vi sami sigurno veste, da predstavlja ta brzojav nov moment razpravljanja o vprašanjih, ki so bili povod ostavke vlade. Sicer pa je prišel brzojav malo prepozno, že po ostavki vlade. Toda reči bi se moglo, da kljub temu ni preveč pozno, ker do tega trenutka še nimam obvestila, da bi bila ostavka sprejeta. Ne vem, ali bo imel ta moment kakšen vpliv, vsekakor pa mu pripisujem velik pomen.« Itara ali nova vlada? Belgrad, 14. oktobra. (Izv.) Ostavka vlade še vedno ni sprejeta. Ta moment daje z ozirom na celokupni položaj vsem dogodkom glavno obeležje. iZ ozirom na to, ker ostavka še ni sprejeta, sc tudi kriza formalno še ni pričela razvijati. Dejstvo, da ostavka ni sprejeta, tolmačijo na najrazličnejše načine. Pred vsem mislijo, da ostavka vlade radi tega še ni sprejeta, da bi sc med tem časom lahko stvorila nova kombinacija in nova možnost za imenovanje nove vlade, ali pa da bi se poravnali nesporazumi med vladnima strankama. Kolikor se da razvideti, se za sedaj dela največ samo na poslednjem, to je, da bi Stjepan Radič oziroma njegova stranka šc nadalje popuščala in se povsem prepustila na milost in nemilost eksploataciii radikalov. V tem oziru je značilen nov moment, in sicer prihod Stjepana Radiča, ki je danes obvestil samega predsednika Uzunoviča, da pride jutri v Belgrad, in ga z ozirom na to prosi, da naj nikar še nc nadaljuje z razpletom krize. Po dosedanji praksi sodeč je jasno, da bo St. Radič tudi v tej priliki popustil v vseh vprašanjih in najbrže sprejel vse pogoje radikalov. Z ozirom na to prevladuje mnenje, da sc Njihove namere so rodile reakcijo — združitev vseh protimarksističnih strank, ki so zmagale. Socialistična opozicija jc močna, njen nastop bo divji. Toda po dosedanjih izkušnjah bo poslcdica le ta, da se bodo večinske stranke pri vsakem navalu opozicijc tesneje združile, da tako rešijo državo pred večjimi pretresi. Parlamentarna brczplodnost bo morda trenotno rodila še večji razmah komunistov, potem pa bo sledilo iztreznenje tudi v prole-tarskih masah, ki se bodo vrnile v stranke s pravim ljudskim programom, ki obsega vse člene družbe. Mirno lahko trdimo, da pristopa Češkoslovaška k sanaciji poslednjih ostankov povojnih bolnih razmer., bo najbrže vse končalo na ta način, da ostavka vlade sploh ne bo sprejeta in da se bo izvršila majhna rekonstrukcija, da sc zasedejo prazna mesta. Jasno pa je, da takšna vlada ne bi imela prav nobene sigurnosti za dolg obstoj in bi morala v najkrajšem času pasti. Sploh je vprašanje, če bi se taksna vlada smela pojaviti pred skupščino. Po razpoloženju v radikalnem klubu sodeč, je skoro neverjetno, da bi si Nikola Uzunovič upal sestaviti takšno vlado in z njo priti pred radikalni klub. Tekom današnjega dne so se vršile v radikalnem klubu živahne agitacije in posvetovanja proti Nikoli Uzunoviču. Sestavila se je posebna resolucija, katero je podpisalo 105 radikalnih poslancev. V tej resoluciji se zahteva, da sc mora pred sestavo vsake katerekoli vlade vprašati za mnenje samo g. Pašič. Zato mislijo, da bi v slučaju, če bi g. Uzunovič poskušal proti radikalnemu klubu, kakor dosedaj, zopet sestaviti novo vlado, takšne vlade radikalni klub ne podpiral. Uzunovi-čevi prijatelji so na drugi strani storili korake za razširitev koalicije. Tekom današnjega dne so se vršila pogajanja z raznimi parlamentarnimi skupinami, predvsem z Demokratsko zajcdnico. Tem pogajanjem pa se nc pripisuje poseben značaj. Jasno je namreč, da tako razširjena koalicija brez odobritve radikalnega kluba nc bi mogla vzdržati težavnega položaja. Samo zavlačevanje otvoritve formalne krize je prcccj iznenadilo vse politične kroge. Brez dvoma jc zelo potrebno, da se končno razbistrijo vsa vprašanja in nasprotja med posameznimi strankami. Glavno jc, da se vidi razpoloženje ljudskih narodnih zastopnikov in njihovi pogledi na sedanje težavno stanje v državi, in da sc čujejo njihovi predlogi, na kak način bi bilo pomagati držav in ljudstvu. Ugibanja časopisja. Belgrad, 14. okt. (Izv.) Časopisje je šo vedno polno najrazličnejših kombinacij. Sam. demokrati so posebno živahni v intrigiranju proti Jugosl. klubu. V belgrajsko časopisje spuščajo najneverjetnejše stvari. Nasprotno je treba ugotoviti, da se delajo kombinacije večinoma tako, kakor je komu prijetno. Nekatere od njih so precej zanimive. Tako prinašajo »Novosti« sledeči dve kombinaciji: Neki radikalni poslanec iz najbližje Uzu-novičeve okolice je izjavil našemu uredniku glede sedanjo ministrske krize naslednje: »Najlogičnejša je širša koalicija Uzunoviča s Korošcem, Nikičem, Radičevi mi disidenti, Trumbičem in Jovanovičem. V tem smislu so se danes začeli razgovori, ki pa še nimajo oficielnega značaja. Zdi se, da bo treba žrtvovati samo Maksimoviča. To bo naša žrtev. Dalje pišejo /Novosti«: Dopoldne se je smatralo v političnih krogih kot najverjetnejša rešitev krize obnovitev sedanje vlade plus dr. Koroščeva skupina. To možnost potrjuje dopoldanska seja v radikalnem klubu, ki ja trajala zelo dolgo.« Kot zelo verjetno kombinacijo navajajo dalje »Novosti« sedanjo vlado in Demokratska zajednico. Tekom dneva ni bilo nobenih drugih momentov, ki bi imeli kakšen večji pomen za razvoj krize. Posvetovanja med posameznimi poslanci in najrazličnejšimi klubi in strujami so se zavlekla pozno v noč. Hrvaška fronta proti Zagreb, 14. okt. (Izv.) V zvezi z najrazličnejšimi vestmi, po katerih se ima na Hrvatskem formirati nov hrvatski protiradičevski blok, v katerega bi vstopil tudi dr. Nikič s svojo skupino, moremo javiti, da te vesti o formiranju novega hrvatskega bloka niso točne. Vse te in slične akcije niso mogle priti do vidnega rezultata radi velikih načelnih nesoglasij, ki vladajo predvsem med Nikičevci na eni strani in federalisti na drugi strani. Vendar se čuje, da se bo to vprašanje sprožilo takoj, čim bo rešena sedanja notranjepolitična kriza. Program nove Isl vSade. Praga, 14. okt. (Izv.) Na današnji seji češkega parlamenta, ki je prva v jesenski sezoni, se je predstavila nova češka vlada. Min. predsednik Švehla je podal ob tej priliki deklaracijo in program nove vlade, ki se bo v tem pogledu popolnoma držala programa, ki je bil predložen decembra meseca lanskega leta. Izvajati ta program, zahteva potreba, da pride do konsolidacije državnih razmer. Kot najbližje naloge nove vlade se označujejo v programu nove vlade: 1. Ureditev in odobritev drž. proračuna za leto 1927, 2. davčna reforma; 3. nov vojaški zakon, ki odpravlja glaso. valilo pravico vojaštva; 4. zakon za pospeševanje gradbene akcije, Deklaracija govori dalje o potrebi skupnega delovanja navzlic kulturnim razlikam, ki vladajo v. državi. Po zmagi demokracije ju možno v državi sodelovanje enakih z enakimi. Vso izjavo nove vlade preveva prepričanje, da je treba način sodelovanja in sporazuma spopolnjevati. Med izjavo nove vlade so se čuli ironični klici in ironične opazke iz opozicijskih vrst; posebno so se pri tem' odlikovali komunisti. Po izjavi nove vlade je podal temeljit ekspoze o novem proračupu finančni minister dr. Engliš. Poudaril je, da je bilo treba stari proračun spraviti v ravnovesje z redukcijo izdatkov in uvedbo novih dohodkov, da je proračun aktiven. Nato je prešel dr. Engliš k splošnemu gospodarskemu položaju. L. 1926 ni bilo v gospodarskem oziru posebno ugodno, kar se jasno kaže v zunanji trgovini. Končno je finančni minister še omenjal brezposelnost na Češkoslovaškem, ki da je narastla na 2.1 odstotkov. OBSTRUKCIJA V ŠTAJ. DEŽELNEM ZBORU ' * 14. okt. (Izv.) Soc. demokratje so na deželnega zbora prešli v naj- in' i jo, da preprečijo izvolitev dr. P .šč. soc.) za deželnega glavarja. . ati so prinesli s seboj trompete. n vse mogoče instrumente, da bi . potek današnjo seje, ki se je za-ob 8 zvečer. Prihodnja §eja se vrši Konferenca Jugoslovanskih škofov. EPISKOPAT SE IZREKEL PROTI SEŽIGANJU MRLIČEV. Zagreb, 14. okt. (Izv.) Konferenca jugoslovanskega episkopata, ki je pričela v pondeljek, še vedno traja in bo predvidoma trajala še ves ta teden. Mogoče je celo, da se bo konferenca še podaljšala. Konference se udeležujejo vsi jugoslovanski škofje. Zaenkrat še ni mogoče podati točnega poročila o debatah, ki so se vodile in o sklepih, ki so se storili na tej prevarati konferenci, ker je ves potek Konference tajen. Javnost je bila samo obveščena o protestu oziroma spomenici, v kateri se jugoslovanski episkopat obrača proti uvajanju krematorijev v naši državi. V zadnjem času je postalo to vprašanje pereče. Minister za vere se je bil namreč v tej zadevi obrnil tna apostolskega administratorja v Subotici, ______—j-______ Madjarska vlada odstopila. Budimpešta, 14. 6kt. (Izv.) Danes popoldne se je sestala vlada k izredni seji ministrskega sveta. Ker je smatrala vlada za svojo dolžnost, da stavi po končnoveljavni kurialni razsodbi o falzifikatorski aferi vprašanje zaupanja pri drž. upravitelju, je sklenila, da poda demisijo. Ministrskega predsednika bo sprejel državni upravitelj šc danes v avdijenco. Budimpešta, 14, okt. (Izv.) Ministrski predsednik Bethlen je predložil danes državnemu upravitelju demisijo vlade. Državni upravitelj je vzel demisijo vlade na znanje. Doslej še ni nobene odločitve. Državni upravitelj je poveril vlado, da upravlja do nadaljnjega vladne posle. Budimpešta, 14. okt. (Izv.) Obenem z mi-histri so podali demisijo tudi državni tajniki. Sprememba kazni falzifikatorjem. Budimpešta, 14. okt. (Izv.) Kurija je v zadevi znane falzifikatorske afere glede že prisojenih kazni izvršila sledeče spremembe: knezu Windischgraetzu se kazen štiriletnega zapora spremeni v kazen štiriletne ječe. Denarne in druge kazni ostanejo iste, kakor so se bile prisodile. Vodji kartografskega zavoda Kurtzu se zniža kazen od enoletne ječe na šestmesečno, Gorlossu od 1 in pol letne ječe na enoletno; Rabasu od 1 letne ječe na desetmesečno; slugi Kovacsu od enoletne ječe na šestmesečno. Nov denar. Budimpešta, 14. okt. (Izv.) »Pester Loyd« poroča, da se bo pričela izmenjava krbn na pengo z mesecem decembrom. Ta izmenjava bo končana tekom 4—6 mescev. Mussolini prevzel poveljstvo nad milico. Zurich, 14. okt (Izv.) Iz Rima poročajo, da je prevzel danes Mussolini poveljstvo fašistovske milice iz rok generala Gonzage, ki je pred dnevi podal demisijo. Predaja se je izvršila brez običajnega pompa. Poleg Musso-linija in Gonzage so bili navzoči še notranji minister Federzoni, drž. podtajnik v ministrskem predsedstvu, generalni tajnik fašistovske stranke Turatti in trije podtajniki stranke. Gonzaga je bil dal ostavko radi napetosti, ki Je zavladala v poslednjem času med armado in milico. To domnevo potrjuje okolnost, da je prevzel poveljstvo nad fašistovsko milico sam Mussolini, o katerem se pričakuje, da bo lažje brzdal nasprotne sile med armado in milico. Rim, 14. oktobra. (Izv.) Agenzia Štefani je pooblaščena demantirati vesti, po katerih bi imel priti v Rim neki nemški profesor, ki naj izvrši operacijo nad Mussolinijem. Mussolini-jevo zdravje je izborno. LOUCIIEUR NA DUNAJU. Dunaj, 14. okt. (Izv.) Bivši francoski minister Loucheur, ki je prispel včeraj semkaj, je imel danes pred izbranim občinstvom dveurno predavanje o gospodarskem položaju Evrope. Govoril je o gospodarskem položaju Evrope pred vojno, o vzrokih sedanjih gospodarskih težav, o vplivu inflacije na evropsko gospodarstvo ter o problemu Panevrope s posebnim ozirom na gospodarstvo. Dotaknivši se avstrijskega problema je izrazil Loucheur tudi svoje prepričanje o življenski sposobnosti Avstrije. Predavanje, ki so mu prisostvovali predsednik republike dr. Hainisch, francoski poslanik na dunajskem dvoru in druge odlične osebnosti, je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. ANGLEŠKA STAVKA. London, 14. okt. (Izv.) »Herald« poroča, da so mnogi rudarji, ki so že bili nastopili delo v rudnikih, radi posebno živahne protipropa-gande opustili delo v rudnikih. 1 . .......... ..lin 11 —■■——— Rešitev verskega vprašanja na Japonskem. Japonska vlada se je odločila, da prizna vsem veram, ki imajo v japonski državi svoje pripadnike, pravno podlago. Imenovala je posebno komisijo, ki naj vprašanje prouči. V komisiji je 7 boncev, 3 duhovniki šintojisti, 1 protestantski škof in 1 katoljški duhovnik: P. Januarius Hdyasaka, ki je študiral na Propagandi v Rimu. Upali je, da prinese ni mera van i zakon katoliški cerkvi na Jaoonskem znatne olajšave. 1 kor so se bilo nekatero osebe iz Subotice obrnile nanj s prošnjo, da se v Subotici otvori krematorij. Ob priliki te prošnje se je pa ministrstvo za vere obrnilo na administraturo v Subotici, da izve njeno mnenje. Subotiška adrninistratura je protestirala v Belgradu proti sežiganju mrličev. In tako se je katoliški episkopat bavil te dni s tem vprašanjem in je ob tej .priliki naslovil na ministrstvo ver posebno spomenico, datirano z dne 12. t. m., v kateri se sežiganje mrličev zavrača kot pogansko institucijo, ki jo katoliška cerkev najstrožje obsoja. Spomenico je v imenu celokupnega jugoslovanskega katoliškega episkopata podpisal zagrebški nadškof Anton Bauer. Šusteršičevi prijatelji. Žerjavova lista in »Narodni dnevnik« poročajo obširno o sestanku nekaterih duhovnikov in lajikov, ki pravijo, da so posebni dr. šušteršičevi prijatelji. Sestanek je bil v hotelu »Union«. Ti gospodje so se že večkrat sestali in da je zadnji sestanek vzbudil posebno pozornost, je pač pripisovati slučaju, da se je vršil neposredno po seji vodstva SLS. To dokazujejo že omenjena poročila; ena označujejo sestanek kot sestanek opozicije SLS, druga kot sestanek nekdanjih članov SLS, ki so razmotrivali položaj z ozirom na odstop prof. Remca. »Jutro« poroča, da so bili navzoči: duhovniki: kanonik Šiška, dekan Koblar, duh. svetnik Šare, župnik Piber, župnik Golf, župnik Strajhar, župnik Barle, župnik Oblak, in lajiki: trgovec Peterca, pasar Ivan Kregar, trgovec Bartol in odvetnik dr. Vladislav Pe-gan. O čem so se gospodje razgovarjali, ne ve nobeno poročilo povedati nič točnega. Kombinacije, ki jih raznašajo, so le odmev iskrene želje liberalcev vseh branš, da bi se napravilo ali povečalo nesoglasje zlasti med slovensko duhovščino, kar je nov dokaz, da je vsak tak korak v oporo in pomoč svobodomiselnega kulturnega in političnega gibanja med Slovenci. Kaj zahteva država od občine? Okrnjena avtonomija. še vedno se govori o samoupravnih pravicah občin, o avtonomiji teh najvažnejših edinic v ustroju države. Toda kaj - je danes naša občina v resnici? Ali ni samo nakovalo, na katero pada težko centralistično kladivo? — Barometer občinske avtonomije pada na pod ničlo, torej do tam, kjer se pričenja zmrzovanje. — Saj je tudi avtonomija občine v poslih lastnega področja, lastnega gospodarstva, resnično samo še na papirju. Kajti tudi izvrševanje poslov lastnega delokroga je tako zamejiČeno po raznih nadzorstvenih ob-lastvih, da niti z mikroskopom ne razločiš več, kje se* ta nazovi — »avtonomija« pričenja in kje končuje. Dejstvo je: samoupravne pravice občin so danes, ko nimamo več avtonomnega nadzorstvenega oblastva — deželnega odbora — tako minimalne, da je komaj še vredno govoriti o njih. Vso delovno moč občin ter županstev pa absorbira takozvano prenešeno področje (pre-nešeni delokrog). To so vsi tisti ogromni posli, ki jih bodisi po veljavnih, ali tudi za nas neveljavnih zakonih, bodisi celo po enostavnih predpisih in naredbah, morajo izvrševati občine za državo namesto državnih organov. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati vse različne panoge onih neštevilnih agend, ki jih morajo izvrševati občine v prenešenem delokrogu; Pri nas seveda vse brezplačno in brez povračila stroškov, ki jih mora kriti občina sama iz lastnih sredstev. Drugače je pač v starem delu države, kjer občine sicer tudi opravljajo razne posle za državo, toda dobivajo za to od nje denarno plačilo. Kaj vso mora opravljati občina za državo? Navajamo naj med drugim: Izvrševanje vseh mogočih poslov za vojaštvo, ki prizadeva občinam ne malo skrbi in truda ter jim povzroča nebroj stroškov. Sodelovanje pri sodnih opravilih; poizvedovanje, dostavljanje sodnih spisov, cenitve pri smrtnih dogodkih, popisi inventarjev in smrtovnic ,in še mnogo drugih stvari. V davCpih zadevah. To je posebno boleča točka za občine. Kaj se ni že poizkušalo naprtiti občinam in se jim je že naprtilo! Dostavljati morajo za finančne upravo plačilne naloge, sodelovati pri davčnih opominih, pri davčnih rubežnih itd. — Če pojde tako dalje, kmalu ne bo naš od ljudstva izvoljeni župan nič drugega nego ponižni sluga raznih državnih uradov in oblasti. A kaj smo čitali poslednji čas med poročili iz odbora, ki premleva načrt novega zakona o »izenačenju« (?) davkov? Nič več in nič manj, nego da se hoče obesiti občinam izterjevanje davkov sploh, čudimo se upravičeno, kako ravnodušno je vzela naša javnost na znanje to vest. Kakor da bi bilo to — nič, zlasti za občine. Nikjer namreč še nismo čitali, da bi prihajali od občin i)T0ti taki nameri kaki orotesti. Tudi še nismo čuli, da bi bila v tem pogledu kaj storila »Županska zveza« niti v Ljubljani niti v Mariboru. čuli smo dalje, da se hoče naprtiti občinam celo poštno opravilo tako, da bi morale občine v krajih, ki so oddaljene od poštnih uradov, imeti in pošiljati na pošto svoje lastne občinske pismonoše in po njih dostavljati vso poštne pošiljatve. Na ta način bi bile zlasti udarjene občine v goratih krajih, kjer so poštne zveze sedaj pod kritiko, a bi jih menda zato rada prevalila poštna uprava na občine in na občinske stroške, dočim bi poštna uprava seveda sama pobirala in kasi-Tala prekomerno visoke poštne pristojbine. — Že v Uradnem listu št. 25 z dne 27. marca 1924. so bila pod št. 99 objavljena »Pravila o občinskih poštah«. — Ne vemo, če so občine ta pravila sploh prečitale, dasi so bile nanja opozorjene v javnosti — tudi v »Slovencu«. Čuli nismo o nikakih protestih. Sicer so ta pravilnik ni jel izvrševati — pač zato, ker je bil izdan od ministrstva na osnovi srbskega občinskega zakona (čl. 126) in členov 8. ter 26. zakona o poštah, ki sta oba veljavna le za stari del države. Res da pravilnik o notranji poštni služb' z omenjenimi pravili o občinskih poštah pri nas ne more veljata, ker mu manjka zakonska osnova po naših še veljavnih zakonih, a čuječnost je v sek ako potrebna pri naših izvenevropskih razmerah, ko izpre-minjajo zakone ministri sami z uredbami in naredbami enostavno z eno peresno potezo. Delati tlako za državno upravo mora občina pri razglaševanju in izvrševanju vseh zakonov, naredb in predpisov: izročena ji je varnostna policija celo s kazensko sankcijo; izročeno ji je izvrševanje zdravstvene (sanitetne) uprave; izročeno sodelovanje pri postavnih določilih vodno-pravnih zakonov, ri-barstva, gozdarstva, lovstva, živinoreje itd. — Sodelovati mora pri izvrševanju določil obrtnega prava; pri vseh panogah socialnega, zlasti delavskega zavarovanja; in neštetih drugih poslih javne uprave. Kdo bi mogel našteti vsa bremena, ki se nalagajo občinam! Tudi denarna bremena jim hočejo naprtiti! Ni še dovolj, da morajo občine in županstva brezplačno tlačaniti državni upravi. — Česar nismo poznali v prejšnji državi, dasi smo jo imeli po vsej pravici za mačeho, moramo doživljati sedaj v lastni državi. — Kot posebnost prav svoje vrste moramo pribiti tu krivico, ki se hoče ž njo težko obremeniti Beležlce 'A Naglica in jezica tudi »Narodnemu dnevniku« škoduje. Razjezil se je, ker smo ugotovili, da razširja neresnične in tenden-cijozne vesti o seji vodstva SLS pa se mu je zgodil maler. V uvodniku se je postavil na visoko pozicijo tribuna, ki deli nauke SLS takole: »SLS ima slovenske mandate zato, da brani slovenske interese, ne pa da brani svoje strankarske. Mesto SLS je v vladi in to ponavljamo ob sedanji vladni krizi še prav posebno.« Da ima SLS braniti slovenske interese, to je vedela in tako delala, ko »Narodnega dnevnika« še ni bilo. Kako pa se ti interesi bolje branijo, ali v vladi ali v opoziciji, to »Narodne dnevnik« lahko mirno prepusti SLS, ki je zato od našega naroda pooblaščena in tudi narodu odgovorna. Toda to še ni maler. Ta je šele na drugi strani. Tam bije »Narodni dnevnik« samega sebe po zobeh takole: Sicer pa ne boli nas, če gre SLS v vlado ali ne, ker bo pač ona nosila posledice sedanje svoje ne ravno pozitivne politike in ne mi. Kaj se pa potem praskate, kjer vas ne srbi. A Mali mož na prste stopi. O resoluciji SLS piše »Narodni dnevnik«, da je tako pomembna, da ne pove niti črke o aktualnih političnih vprašanjih, pač pa se omejuje na stvari, ki smo jih mi in drugi listi že ope-tovano zapisali.« Najprej vzemimo, da ima »Narodni dnevnik« prav. Če bi bilo tako, potem daje »Narodni dnevnik« samemu sebi izpričevalo, da on piše o stvareh, ki niso aktu-elna vprašanja. Klasifikacije mu še mi nismo dali. Dejansko je gospodarska kriza, na katero se omejuje resolucija SLS, danes najaktualnejše politično vprašanje v državi in je zato potrebno, da o njej ne piše le »Narodni dnevnik in drugi listi« ampak je moralo k tej stvari izpregovoriti vodstvo SLS. In med tehtnostjo in važnostjo, ki jo dobi kako vprašanje, če ga podčrta vodstvo SLS in pisanjem »Narodnega dnevnika« je pač tako ogromna razlika, da je prav gotovo, da se ne bo ne v našem gospodarstvu, niti v naši politiki prav nič poznalo, če »Narodni dnevnik« piše o kaki stvari sto let, če pa o isti stvari spregovori SLS le besedo, odmeva po vsej državi. — Na to razliko je mali mož v svojem napuhu pozabil. A Kosmata vest. »Narodni dnevnik« naj si tudi to zapomni, da je treba Imeti silno kosmato vest, da kdo more obrekovati nasprotnika, da mu njegovo stališče diktira,jo nečiste roko. Že parkrat je »Narodni dnevnik« spravil v soglasje s svojo kosmato vestjo insi-nuacijo, da >Jutrov« »fleiszetek narekuje na-šfe stališče glede »Slavenske banke«. Mi smo povedali svoje stališče, dr. Korošec ga je v Brežicah povdaril, če »Narodni dnevnik« ve kaj drugega, naj pove, ne pa da obrekljivo namiguje. S tem le dokazuje, da smo pogodili, ko smo mu očitali kosmato vest. naše občine ne le z odgovornostjo, marveč tudi z denarnimi žrtvami. V roke smo dobili okrožnico, ki jo je nameril veliki župan ljubljanske oblasti na vse občine pod št. U. br. 10.306 od 17. septembra 1. 1926. — Tam opozarja na člen 124. finanč. zakona (proračuna) za leto 1924-25, s katerim jo bila razširjena veljavnost člena 13. srbskega zakona o brzo-javu in telefonu od 3. decembra 1898. L na celo sedanjo državo. — V okrožnici stoji dobesedno; »Po tem členu mora vsakršno škodo na brzojavnih in telefonskih progah povrniti v denarju občina, na katere ozemlju je bila škoda storjena. Občina pa ima pravico, da krivca izsledi, ga prisili škodo poravnati in ga izroči oblastvu v obsodbo.« — Potem pa še pravi ta okrožnica, ko zabdčuje srezkim poglavarjem po naročilu ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avgusta t. L U. br. 34.531, da morajo energično vztrajati na izvršitvi tozadevnih ukrepov direkcije pošte in brzojava, — da morajo sreski poglavarji pod osebno odgovornostjo — če treba — občino prisiliti. k izplačilu škode, bodisi s politično eksekucijo, češ da se občine kljub zakonski dolžnosti odtegujejo tej dolžnosti, in da držav-na oblastva to ceio podpirajo na kvar njihovemu ugledu (?) in državnemu erarju. Občine naj torej jamčijo za vsako škodo, ki jo morda povzroči hudobija posameznikov, za katere pač občina ne more biti odgovorna niti po civilnem niti po kazenskem sodnem pravu, marveč se ji ta odgovornost enostavno diktira po administrativnem postopku. — Zakon: — po finančnem zakonu! Je že res, da je s tem zakonom naložena občinam ta odgovornost. Toda po našem mnenju ni nič manj upravičeno, izpodbijati veljavnost tega zakona, ki pač nima nikake opore v drugih za naše kraje veljavnih zakonih, zlasti ne v občinskem. In še to: krivce naj izsledujejo občine, same pa plačujejo! Taki nazori naj le kar izginejo iz naše zakonodaje. Kaj smo torej upravičeni zahtevati? Predvsem bodi zahteva občin ter županskih organizacij, ki se morajo pač zganiti, da se pusti občinam po zakonu zajamčena pravica samouprave v lastnem gospodarstvu, in da nadzorstvo ne posega v te pravice več nego dopušča za nas veljavni občinski zakon. Vse šikane in omejitve se morajo nehati, kajti vsako nadaljnje in še večje omejevanje in kratenje avtonomnih pravic M dovedlo občine do gospodarskega izhiranja in do katastrofe. A Prognoza. »Jutro« je v silovito, mučn$$n položaju. Vso svojo moč je SDS črpala lz zlorabe oblasti. Sedaj je pritisnjena qp ,steno^*V vsej množici kombinacij, ki se raznašajo po Belgradu, niti v eni ni Pribičevičevega ali Žerjavovega imena. Da natrosi svojim ubogim bravcem vsaj peska v oči, je v Rnaflovi ulici skovalo brzojavko iz Belgrada in ji dalo naslov »Prognoza«. V tej prognozi se SDS avtomatski približuje Demokratski zajednici. Kaj bo rekla Demokratska zajednica na to avtomatsko približevanje, tega seveda »Jutro« ne pove, kajti reči bi moralo, da bo Davidovič Pribičeviča »automatskU vrgel preko praga. A Ubogim na duhu natvezuje »Jutro« sedaj, da se klerikalci ponujajo, ponujajo, ponujajo. Pogoltnili bi tudi Pašiča in pristali bi tudi na Pribičeviča. Verjamemo, da je sedaj, ko vsa javnost govori o kombinaciji s SLS (»Jutro« pa je do včeraj tolklo boben o klerikalcih, za katere se nihče več ne zmeni), težko najti hitro novo laž, ki bi SDSarjem vsaj kot privid mogla služiti. Toda vsaj toliko usmiljenja naj bi imelo s svojimi bravci, da jim ne kvasi takih otročjih čenčarij, ki se jim še ljubljanski cvičkarji po polnoči smejejo. Coolidse o sebi. Ameriški predsednik Coolidge je nedavno, ko je bil na počitnicah, v prijateljskem pogovoru s pisateljem Bruce Bartonom, povedal o sebi to-le: »Vem, da bi me ljudje v raznih mestih radi videli, toda nemogoče mi je porabiti mnogo časa za potovanja. Delo v mojem uradu se vedno bolj kopiči. Stra-žiti je treba 4.000.000.000 dolarjev, katero potroši naša vlada vsako leto. N. pr. ni še dolga let tega, ko so bili izdatki za našo armado in mornarico komaj 50 milijonov na leto. Danes znašajo en tisoč milijonov. Ako bi zapustil Washington in potoval po deželi, bi ne mogel obdržati kontrole nad vlado. Rad pa grem v moj rojstni kraj Northampton. Tam so ljudje, s katerimi smo skupaj zrastli. Tam sem imel najboljšega očeta na svetu, ki je imel lastnosti, ki so večje kot jih jaz sploh imam. Ko sem bil star 12 let, mi je umrla mati Imela ej sladek in mil vpliv name. Spominjam se, kako me je ob uri smrti dala poklicati k svoji postelji ter mi dala svoj zadnji blagoslov. Ko sem bil deček, je bila moja želja, da postanem grocerist na deželi. In prav zadovoljen bi bil. Dečki današnje dobe imajo mnogo več prilike napredovati kot smo je imeli mi. Glede deklet in njih napredka niti ne govorim. Danes lahko volijo in so izvoljene, se prosto gibljejo, in mislim, da to zelo vpliva na njihov napredek. Vendar po mojem mnenju bi raje imel, da se dekleta poročijo in postanejo dostojne, vzgledne matere. Blagor otrokom, ki imajo značajne »tarče! ,To je njihov, največji blagoslov!« Kgif se godi doma Nenavaden dotok služkinj v I mesto. i Vsako jesen prihajajo sicer revnejša kmet- ! «ka dekleta v mesto, da si čez zimo služijo kruh 1 kot takozvani »hišni in gospodinjski posli« (pestunje, služkinje za vse, sobarice, kuharice), na spomlad pa zopet odhajajo na deželo. Letošnjo jesen pa je dotok kmetskih deklet v mesta narastel v tako nenavadni meri, da to ne bo ostalo brez hujših moralnih in socialnih posledic, ako se vsi V poštev prihajajoči faktorji ne zganejo pravočasno, da ta dotok s pravimi pripomočki primerno tajeze. Dvoje je menda vzrokov tega nenavadnega pojava: zzseljeništvo je malone ustavljeno. V Ameriko jih more oditi malo. V Nemčijo se gre težko, Belgija in Francija sta napolnjeni. Ubožna kmet-ska dekleta pritiskajo tako z vso silo v mesta in industrijska središča, kjer pomnožujejo brezposelnost, povzročajo znižavanje že itak prenizkih delavskih mezd ter s tem še hujše zamotavanje občih Bocialnih problemov. Ta vzrok bo ponehaval samo b splošno industrializacijo Slovenije. Razvoj slovenske industrije in obrti je torej treba podpirati iz vsesplošnih narodno-gospodarskih in socialnih ozirov. Na drugi strani pa živi v naših dekletih prepričanje, da se gospodarska kriza pozna v glavnem le na kmetih, v mestih pa da vlada neko splošno blagostanje. Usodna zmota! Srednji sloji v mestih so danes na splošno obubožani. Visoki državni uradniki, ki so si pred vojno držal1 po kuharico in sobarico, so danes prisiljeni izhajati brez peslov. Ista pesem se poje pri srednjem zasebnem nameščenstvu. Vzrok tega je, da se danes trajno zaposluje v mestih mnogo manj hišnih in gospodinjskih poslov kakor pred vojno. Posledice tega silnega dotoka služkinj v mesta so že tu: Na eno prazno, mesto sili najmanj troje deklet. Naravno, da gospodinje v takem položaju plače znižujejo. Zaslužek hišnih in gospodinjskih poslov je danes torej majhen. Če dela ni, je brezposelnost.' Na stotine služkinj je danes v Sloveniji brez posla. In to takih, ki služijo že po več let in trajno. Kaj naj počne ženska, ki je v mestu brez posla, brez stalne strehe in prepuščena sama sebi. Služiti za vsako ceno, magari samo za borni košček kruha, — to je najmanj, kar jjo more doleteti. Najhujše pa je, da taki težki položaji slovenska dekleta naravnost tirajo v moralno propast. Ali merodajnd činitelji ne čitajo v časopisih, kaj se godi s slovenskimi deklicami v Zagrebu, Belgradu, po hrvatskih in vojvodinskih mestih? Že samo ,to, kar prodre v časopisje, je groz- kaj pa reči, za katere se nikoli ne zve. Potrebno bi bilo, da bi se zganili naši podeželski župani, previdni župnijski predstojniki ter val ostali v poštev prihajoči činitelji v to, da za-jezo dotok kmetskih deklet v mesta. Ako pa že katera mora, naj gre mimo privatnih posredovalnic za delo in naj se včlani v kršč. socialni strokovni organizaciji hišnih in gospodinjskih poslov »Posel-ski zvezi« (Ljubljana, Stari trg 2, I). Ta ji bo preskrbela delo, jo poučila o določbah poselskega reda, v bolniškem in nezgodnem zavarovanju in ji bo nudila v morebitnih mezdnih sporih polno pravno pomoč. Skrbela bo, da ji katoliška verska hačela v hrupu nevarnega mestnega življenja ne bodo obledela, v prostem času pa ji bo nudila priliko za pouk in prisrčno nedolžno zabavo. Naj bi te vrstice ne šle brez potrebnih vtisov in učinkov mimo tistih naših činiteljev, ki so še vedno storili svojo dolžnost, kadar je bilo treba zaščititi našega malega človeka. Problem slovenskih služkinj postaja pereč! Neurje v Selški dolini Zalilog, 12. oktobra. Česar smo se vedno bali po vodnih katastrofah v naši soseščini: pred šestimi leti po potoku DavSi in pritokih, pred tremi leti v Martinvrhu, obeh Smolejevih itd., potem dvakrat po poljanski dolini, nas je zadelo v noči od 9.—10. okt. Okoli Kako živi Kmt Hamsun Vsak, ki je bral dela Norvežana Knuta Hamsuna, ga bo gotovo stavil v vrsto največjih sodobnih pisateljev. Njegova dela so prevedena na vse evropske jezike, v slovenščini nam je Fr. Albrecht podal njegov roman »Glad«, v katerem jc naslikal Knut Hamsun najbridkejšo dobo svojega življenja, roman, s katerim je potem zaslovel v svetovni književnosti. Knut Hamsun in Maksim Gorki sta sijajna vzgleda, kako se preprost človek brez šolske izobrazbe v našem intelektualnem času vendarle lahko povzpne do ženijalnih višin, ki jih redko dosežejo celo najbolj kulturni in izomikani duhovi. Nedavno je neki nemški publicist obiskal Knuta Hamsuna, ki mu pravijo »norveški Tolstoj« in ki je, kakor je tudi prost in jasen v svojih delih, kot osebnost v svojem privat- I nem življenju ostal zagoneten. Obiskovalec pripoveduje: Knut Hamsun živi zdaj v svoji vili v Lor-viku, nedaleč od Berlina. Težko je do njega priti, ker on takorekoč nikogar ne sprejema; živi zelo samotarsko. Kadar ga človek zagleda, ga prevzame njegov močni, gnanitni obraz, iz katerega sc takoj vidi Hamsunovo pokoljenje od severnih kmetov, od katerih je tudi podedoval epsko prostost v pripovedovanju. Siccr, ko sc ž njim seznaniš, sc ti zdi, da Knut Hamsun predstavlja dvoje osebnosti: zdaj jc razigran, veder, zvonkega glasu, pol 10 jo nastalo bliskovito grmenje in treskanje in dež je lil na vso moč. V Zalem logu je voda, ki toče s škriloloma Fr. Demšarja, grozila,.ko se ji je zamašila struga, razliti se čez vas in vdreti v hiše In hleve. Neutrudnemu prizadevanju vaških mož in fantov se je posrečilo, da so strugo oprostili in tako vodo spravili v pravi tir. Vse drugače pa sta v temni noči tačas gospodarili Sora in Davča. Prestopili sta bregove in odnesli od Janeza Zgago, Podporezen, in od Zgornje Davče pa do Železnikov 22 mostov. Voda je poškodovala v sorški občini G žag. Najbolj sta prizadeta Jernej Šmid, ki mu je poleg drugih poškodb odneslo tudi jez in Lorenc Lavtar, ki mu jo kratkomalo žago kar strlo in zdrobilo. Voda je odnesla več lesa, desk, hlodov, drv itd. Vse škode ta hip ni mo-inogoče preceniti. Ker ti dve vodi v gornjih delih ne tečeta med polji, zato na poljih ni toliko škode. Pač so v spodnjem toku odnašali z njiv jesenske pridelke, repo, zelje itd. Najobčutnejša je za nas ta vodna katastrofa zato, ker nam je porušila dva prometna mosta na železniškem polju in onega pokritega pod Sušo pod romarsko cerkvijo Loreto, ker je tako od prometa odrezana vsa sorška občina, torej župnije Sorica, Zalilog in Davča, kakor tudi ves Martinvrh. Za prvo silo smo otrebili grmov in zasuli staro tovorno pot preko podružne cerkvice Suša na Jesenovec in potem skozi ob levem bregu Sore do Železnikov. Ta steza pa je le za peš hojo. Oblasti se baje izražajo, da ni za nas nobene pomoči. Kdaj bo ubogo izmozgano ljudstvo v teh pomanjkanja polnih časih moglo zopet postaviti porušene mostove in si popraviti drugo, po vodi storjeno škodo, ne vemo. K nesreč na Dravi. O nesreči pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer je splav razbil pontonski most, je :■ Slovenec« že poročal; vendar je potrebno to poročilo nekoliko izpopolniti. Po karambolu so se polomila razun enega vsa veda na splavu, ki je drčal navzdol po Dravi proti Ormožu. Kavno pri Ormožu in Središču je na Dravi vse polno plavajočih mlinov in to ravno tamkaj, kjer je reka najbolj deroča in koder plavajo tudi splavi. Splavarji na splavu z enim veslom so prestali nepopisen smrtni strah, ko so morali uporabiti vse telesne sile, da so se izognili mlinom, ker bi bil sunek ob kak mlin smrtonosen za vseh 6 mož. Pomilovanja vredni veslarji so se oddahnili šele blizu Va.raždina, kjer je struga Drave prosta. Vsakdo bi pričakoval, da bo ta nesreča opomnila vojaško oblast, da vselej pravočasno obvesti splavarje, kedaj lahko vo/.ijo, in kedaj ne. Zadnjo sredo so pionirji zopet zgradili pontonski most preko Drave in sicer bolj proti Varaždinu, a obvestila o tem delu ni prejelo ne ptujsko glavarstvo ne splavarji. Tokrat je šlo slučajno brez nesreče, ker si splavarji sploh niso upali voziti. Poudarjamo, da je svoječasno vojaška oblast v slučaju vojaških vaj na Dravi pod Ptujem brzojavno obvestila o tem ptujsko okrajno glavarstvo, to pa mariborski magistrat. Mariborski magistrat vzdržuje ob Pristanu posebnega čuvaja, ki opozarja splavarje na morebitne in že javljene nevarnosti. V Mariboru ob Pristanu mora pristati vsak splav, ki pride iz Dravske doline in bi ga bilo torej prav lahko opozoriti, kdaj sme in kdaj no sme od Ptuja naprej po Dravi. Splavarji iz Dravske doline nas naprošajo, naj apeliramo na vojaško oblast, da bo za prihodnje pravočasno obveščala splavarje potom mariborskega magistrata, sicer se bo gotovo pripetila nesreča, ki ne bo zahtevala samo materijalno škodo, ampak tudi človeških žrtev! Slovenci v Italiji da takoj kupi, pač pa si lahko pri meni brez-obvezno ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd, po najnižjih cenah,— JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. Posl. Besednjak za slovansko učiteljstvo. Ponovno smo v vprašanju slovenskih in hrvatskih učiteljev na Primorskem poudarili, da je pri tem najbolj značilna okolnost, da prosvetni minister Fedele motivira uvedbo odpustnega postopanja z golimi splošnimi frazami, kakor: »Vi ste sovražnik Italije«, »Vi ste propagirali proti Italiji«, »Vi ste ste postavili v navzkrižje s splošnimi političnimi smernicami vladnega režima« itd. Nikjer konkretnih dejstev! Kako naj se učitel, brani proti takim obtožbam. Ali ne kaže že formulacija odpustnih obvestil g. ministra, da slonijo vse obtožbe proti slovenskemu učiteljstvu na ovaduštvu, za katerim se navadno skriva osebno maščevanje ali pa pehanje do korita? Dejstva že govore jasno. Vodilna mesta, ki so jih morali slovanski učitelji pestiti, so sedaj zasedli itali janski učitelji, ki so dosedaj poučevali v tem kraju, Ti so sedaj dosegli svoj cilj; nič ne de, ako se je to zgodilo potom podlega ovaduštva svojih stanovskih tovarišev. Priznati pa je treba, da so se dobili tudi med Italijani učitelji, ki so se zgražali nad takim «patrijotizmom« svojih tova rišev. Poslanec Besednjak je poslal prosvetnemu ministru interpelacijo, v kateri so v jedrnatih besedah izražene vse te misli in se glasi: V preteklih tednih je odposlala Vaša eksce lenca mnogim slovanskim učiteljem Julijske Krajine odlok, v katerem jim javljate, da nameravate v smislu zakona od 24. dec. 1925 odrediti njih odpustitev iz službe. V večini odlokov navaja Vaša ekscelenca kot vzrok tega težkega sklepa »izrazito protiitalijanska čuvstva« in »živo propagando«, ki jo razvijajo ti učitelji »proti državi in režimu«, s čimer so se postavili baje »v nasprotje s splošnimi političnimi smernicami vlade«. Vprašam Vašo ekscelenco, ali se Vam ne zdi proti vsem načelom pravičnosti, da se žigosajo pošteni državljani, a se ne navede pri tem nobenega dejstva in nobenega določenega dejanja, ki bi opravičevalo tako obtožbo in dalo prizadetim osebam istočasno tudi možnost, da se uspešno branijo. Kaznovati državljane za neznana dejanja, je postopanje, ki bi moralo biti nedopustno v upravnem življenju našega časa. V tekih razmerah ni izključeno, da odločata o usodi državnih uslužbencev mesto pravice najbolj nizkotno ovaduštvo in osebno maščevanje. Zato prosim Vašo ekscelenco, da bi radi ugleda državne uprave hoteli ugovore, ki so jih predložili slovanski učitelji, skrbno proučiti in da bi ne odpustili iz službe nikogar, preden ni obdolženec v redni disciplinarni preiskavi imel prilike, da se postavno brani. Ako bi se to ne zgodilo, bi bilo slovansko ljudstvo prepričano, da je Vaša ekscelenca započela proti učiteljem naše krvi kruto preganjanje in bi bilo v tem slučaju najbolj primerno izjaviti, da je v »nasprotju s splošnimi političnimi smernicami vlade«, kdor je slovanskega pokoljenja. Želim pismeni odgovor. Gorica, 2. oktobra 1926. Dr. Engelbert Besednjak, drž. posl. t Slovenščina vržena iz vseh razredov. Po šolskem zakonu, ki je še vedno v veljavi v Italiji, bi morala ostati v 5. in 6. razredu ljudske šole slovenščina kot učni jezik, medtem ko so se nižji razredi že vsi poitalijančili. Ob začetku šolskega leta pa je bilo opaziti, kako se skuša s pomočjo vseh mogočih trikov vreči slovenščino tudi iz 5. in 6. razreda. Omenili smo že slučaj v Rojanu pri Trstu, kjer so odpravili en slovenski razred tako, da so zadnje razrede razdelili po spolu; na ta način je bilo deklic premalo za samostojen slovenski razred, ravno tako ni tudi število dečkov zadostovalo za poseben razred. Tako so slovenski razred uničili in razdelili učence in deklice med druge razrede. V Podstenjah so od- pravili slovensko razrede s tem, da so združil! učence z drugimi, kjer so poučujo lo Italijan, ščina! Iz Sv. Križa pri Trstu nam sedaj poročajo, kako je mogoče na eleganten način odpraviti kar dva slovenska razreda! Za 5. slovenski razred so je priglasilo 64 učencev in učenk. V smislu zakona je treba razred, za katerega so prijavi 60 učencev, razdeliti v dva vzporedna. Tako bi moral imeti Sv. Križ za 5. razred dva vzporedna slovenska razreda. Italijanskemu učiteljstvu to ni šlo v glavo. Da bi se mali Križani naveličali hoditi v slovensko šolo, je šolsko oblastvo premestilo najprej slovenske razrede v poslopje družbe Dante Alighieri, ki jo pol ure iz vasi; italijansko šolo pa so postavili čisto v sredo vasi. S tem so Italijani pridobili zase lo par otrok, kar pa ni zadosto« valo. Italijanski učitelj in po njegovem ukazu slovenska učiteljica sta prigovarjala otroke, naj sa prepišejo v italijansko razrede. Vse prošnjo niso nič izdale; učencev za 5. slovenski razred je bilo šo vedno 61, torej za dva razreda. Italijanski učitelj je prišel na drugo idejo. Pozval je k sebi pet učencev, ki so imeli najboljši red v italijanščini, Kaj jim je tam zabičeval, ni znano. Dejstvo p« je, da je slovenski učitelj našel naslednjega dna v 5. slovenskem razredu le 17 učencev in učencev! Drugi so se nahajali v italijanskem razredu. Zadeva je prišla pred referenta za šolske zadeve pri tržaškem magistratu (Sv. Križ še spada pod tržaško občino), še njemu se je zdela ta vendar nekoliko pregroba. Pozval je italijanskega učitelja, naj mu predloži izjave staršev, da so oni res pro-i stovoljno vpisali otroke v italijansko šolo. Že drugi dan se je italijanski učitelj bahal, da ima izjavo vseh staršev v žepu in da jih nese v Trst. Ali jo mogoče, da so se Križani res tako spozabili? Ali je mogoče, da so na ta način prodali svojo deco?, Vprašanje še ni razčiščeno, ker ni znano, na kaki šen način je italijanski učitelj prišel do podpisov. Sk vonci v Milanu. Pod tem naslovom je trža. ška Edinost« priobčila članek o življenju Slovencev v Milanu, ki so zliva v povsem drugačno pesem kakor prva notica o slovenskih dekletih v Milanu, Turinu in Rimu, ki smo jo konstatirali. Sedaj ni več toliko govora o zadovoljstvu slovenskih deklet v Milanu, ampak domotožni vzklik Go-ričanke na milanski postaji: »Oj Brda...« »Edinost« se tudi zavzema za organizacijo Slovencev v tujini in za omejitev izseljevanja Slovenk. Kaka naj se to strinja s prvo notico, v kateri je življenje primorskih deklet v tujini popltano z briljant-nimi barvami, ni mogočo razumeti. Niti v Milanu jim ne dajo miru. Vsi slovanski listi na Primorskem so polni pritožb na poštna ravnateljstva, da naročniki ne dobivajo listov. V nekaterih krajih oslane list enostavno na posti, drugod se zgubi neznano kam. Slovenski železničarji v Milanu »Malega lista« sploh ne dobivajo, ali pa ga prejmejo 8 dni potem. Dognano je, da prihaja list na milansko postajo redno; potem izgine. Pred dnevi je pozval postajni načelnik v Milanu vse slovenske železničarje k sebi in jih vprašal, ali so bili kdaj včlanjeni v naslednjih društvih: Politično društvo »Edinost« v Gorici (organizacija krščanskih socialistov). Zveza učiteljskih društev in Goriška družba sv. Mohorja! Prometni minister Ciario se boji celo za italijan-stvo Milana? Slovenski železničar v učiteljskem društvu! Ta je lepa. Slovenski železničar obenem učitelj! Manjka mu še milanska velemestna navlaka pa postane profesor. - bm * in dr. raznovrstne morske školjke in morske ribe se tfo'38 danes v petek in sleherni dan v RESTAVRACIJI in vinski klet* 3EsrarraBE zdaj je nežen lirik turobnega razpoloženja. Katerikrat je ravno takšen kakor njegov glavni junak v »Panu«, zopet pa se prepričaš, da je to pisatelj »Glada«. Na vprašanje, kako sc kaj počuti, je Hamsun odgovoril: Živim tu kot v kaki zvezdami, daleč od ljudi, toda čutim vsako njihovo gibanje. — In pesnikov pogled zre sa-njavo v daljavo, dočim se mu na ustnah ziblje bridkosten smehljaj. Ljudje mislijo — govori Hamsun — da se »dogodki« dogajajo samo v velemestih. To jc zmota. Kajti nagoni, laži, ljubezen, snovi, vse sc razliva tudi do najmanjših gnezd. Človek jc središče življenja, človek in edino človek. Mene nc zanima družba, zanima me samo resničnost in jaz jo najdem povsod v vsakem pogledu. Potem pa Hamsun svojemu gosiu ljubeznivo razkazuje svoj park. Odprta aleja vodi v vilo, v kateri prebiva »samotar iz Lorvika«, kakor ga ondotno prebivalstvo imenuje, s svojo zvesto ženo in svojima otročičema, katerima se jc ves posvetil. In kako drugače, ga vpraša gost. Drugače, vse gre v življenju, kakor mora iti, odgovarja Hamsun, Kaj je »boljše«, kaj jc »hujše«? Kdo bi lo vedel! Življenje imq svoj naprej in svoj nazaj. Tako mora biti, to zahteva skladnost cclinc. In tako tudi ie, Ko sc nekdo z bleščečo svetlobo napoti naprej, se vrata iznenada zaloputnejo in svetloba ugasne. Kdo nosi krivdo?.,. Gost mu pripoveduje, kako zelo ljubijo in cenijo Nemci njegova dela. Hamsun posluša tiho, skromno. In večerni mrak že lega na vrt, iz vile se razlega otroški smeh. Gost se poslavlja, Hamsun ga spremi do izhoda, potem pa obrne spet svoj široki hrbet mestu in njegovi kulturi, in se umakne nazaj v svojo samoto, odkoder globlje in ostreje ko vsak drug prodira v skrivnosti človeškega bitja. Dr. Vinko Močnik : (Konec.) Po vsem tem je brez moči nadaljnje dokazovanje, da je na podlagi enakosti in ravno-pravnosti državljanov nemogoče v naši kraljev ini versko zakonsko pravo; v resnici je izključeno samo državne zakonsko pravo, zasnovano na načelih priznanih konfesij. Brez vsake moči je tudi dokazovanje, da je potrebno enotflo civilno zakonsko pravo, češ, da verskim pravom (tu je izraz, versko pravo I vsaj dvomen oziroma dvoumen) ne more iz-j hajati (Slovenec štev. 207). Za pripadnike nepriznanih konfesij in za brezkonfesijonalife naj uredi država zakonsko pravo, kakor hoče, praktično se ji priznava kompetenca; priznanim konfesijam pa naj pusti popolno svobodo, da urejajo zakonske zadeve svojih pri- padnikov po lastnih predpisih. Le tam, kjer bi nastalo za državo vprašanje, za katero konfesijo se naj odloči (to je ali naj ima zakon sploh civilnopravne posledice, ako si konfesiji obeh nupturijentov pozitivno naspro-tujete) naj določi norme, ki se jih bo držala; da morajo tiste noTnie temeljiti na podlag/ paritete veroizpovedi, je jasno. 5. G. dr. Kušej se sklicuje ludi na mednarodno pravo, osobito na saintgermansko pogodbo, dasi obenem priznava, da' saiutger. nianska pogodba nima izrecnih določil z ozirom na zakonsko pravno vprašanje. Ali iz čl. 7 da se deducira z vso jasnostjo, da je prevzela z omenjeno pogodbo naša država določeno obveznosti tudi glede bodočega gra-janskega zakonskega prava (Slovenec št. 209). Toda citirani člen 7. zahteva samo, da naša kraljevina uredi svoje zakone tako, da bodo vsi državljani enaki pred zakonom in da bodo uživali enake državljanske in politične pravice ne glede na pleme, jezik ali vero ter da razlika v . veri, v verskem prepričanju ali veroizpovedi ne bo ovirala nobenega državljana v uživanju državljanskih in političnih pravic... torej enakost in ravnopravnost in drugega nič. In če se da ta enakost in ravnopravnost doseči tudi brez enotnega civilnega zakonskega prava, ali ni potem dedukcija dr. Kiišejcva nepravilna? — Da se hiši, niso pa nič pripravnega našli. V ine sumijo cigane, ki so se tu okoli po Krivičen odpust iz službe. Kakor smo zvedeli, ni odpuščeni dela"ec na Separaciji Bastič, ki je obenem še zaupnik II. skupine, nagovarjul ljudi, da ne smejo delati čezurna dela, nego je samo izjavil: ker ne gredo drugi na delo, tudi on ne more iti, ker tudi nima brane za daljši šiht. Da se delavstvo ne bo razburjalo, bi bilo na mestu, da se Bastiču storjena krivica popravi in se ga vzame zopet na delo, posebno še zato, ker je delavski zaupnik, pa ga ščiti zakon, katerega moramo vsi spoštovati, drugače bo dobilo delavstvo še slabšo vtise kot jih že ima. Hrastnik Katoliško prosvetno društvo iz Dola priredi prihodnjo nedeljo 17. t. m. gledališko predstavo v Logerjevi dvorani v Hrastniku. Cisti dobiček je namenjen v delno kritje stroškov gospodinjskega tečaja na Dolu. Po gledališki predstavi priredi neka hrastniška korporacija v istih prostorih ^vinsko trgatev«. Poslovilni vočer je imelo Kat. izobr. društvo v torek zvečer. Poslavljal se je nadvse požrtvovalna tajnik društva g. Viktor Mlaker. Boj za eksistenco ga pelje v Belgrad v davčno šolo. Pevski zbor mu je zapel v slovo »Oj hišica očetova«. Društveni predsednik se mu je zahvalil za požrtvovalno delo ter mu želel mnogo sreče na njegovem novem kraju. Sredice ob Savi Osebna vest. Administrativni major ekonomske stroke v Bitolju g. Josip Venvega, ki je bil na večtedenskem dopustu pri svoji družini, se je danes v petek vrnil na svoje službeno mesto. Novo klopi poslavljajo ta teden v samostanski cerkvi. Lepo delo priznanega mizarskega mojstra g. Fr. Resnika bo nov okras že itak čedne, snažne in priljubljene cerkve. V nedeljo dne 17. t. m. se bodo ob 8 dopoldne klopi slovesno blagoslovile, nakar se vrši zahvalna služba božja. Staro poslopje je začel podirati podjetni in ugledni veletrgovec g. Franc Lipej, ki bo na istem mestu poleg skladišča pozidal nove, moderno urejene trgovinske in stanovanjske lokale. Novo stavbo, ki bo do Božiča gotova, ako ne bodo kljubovale prevelike vremenske ovire, izvršuje znano, solidno stavbeno podjetje G. Tonnies iz Ljubljane. BopisJ Kamenščak pri Ljutomeru. Tu je bil 4. t. m. pokopan g. Anton Slavič, gostilničar in posestnik. Umrl je na posledicah svetovne vojne, kajti prinesel si je kal bolezni s fronte. Bil je v najlepši moški dobi, star komaj 38 let. Priljubljen je bil povsod, ker je bil prijazen in vnet delavec pri vsakem domačem podjetju; posebno pa se je udej-stvoval kot član v krajnem šolskem svetu in pri gasilnem društvu. Dokaz priljubljenosti je pokazalo mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti: šolska mladina z učiteljstvom, gasilno društvo z ljutomersko godbo, telovadno društvo, trg. obrtno društvo in mnogobrojno ljudstvo znancev, sorodnikov in prijateljev. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše sožalje! Sv. Križ pri Mariboru. Nepričakovana nesreča je udarila bikarjevo hišo. V nedeljo, 10. oktobra je vsa župnija spremljala od hiše žalosti na pokopališče nadebudnega sina, dobrega mladeniča Ma-tijčeka Hauptmana, ki se je bil ranil v nogo pri obsekavanju smreke, ter dobi) v neprevidnosti v rano trose tetanusa, nakar si je iskal pomoč v mariborski bolnici, pa je že bilo prepozno. V strašnih bolečinah je moral izdihniti, ločen cd svojih dragih — pa bil je spreviden in pripravljen na težko smrt. Še par trenutkov pred smrtjo je glasno molil očenaš — tako da so bili vsi navzoči presunjeni in ginjeni. — Počivaj v miru, dobri mladenič — tvoja nesreča nas iznova opominja: bodite pripravljeni vedno, ker ne veste ne dneva ne ure .. Sv. Peter v Savinjski dolini. Dne 10. t. m. se je vršila veselica požarne brambe. Ker je bil na sporedu zabave tudi ples, je prišlo do prepira in pretepa. Sin Gotoveljskega Jošta je v prepiru potegnil nož in nevarno ranil Žgankovega Ne-stelna. — Na višjo pedagoško šolo v Zagreb so je podala te dni gdč. učiteljica Angela Ocvirk, na-čelmca marijanske kongregacije učiteljic. — Obč. odbor občine Sv. Peter v Savinjski dolini je imenoval častnim občanom ob priliki 30 letnice maš-ništva domačega g. župnika dr. Jančiča v znak spoštovanja in udanosti. Častitamo! Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo 14. nov. ob 15 priredi naše Kat. prosv. društvo v Društvenem domu posebno slavnost s sledečim sporedom: 1. Odkritje spominske plošče g. župniku in dobrotnikom Društvenega doma; 2. Narodna igra »Domen«, 3. Nastop tamburaškega zbora od Šv. Benedikta v Slov. goricah; 4. Srečolov in licitacija Martinove gosi«. Na obilno udeležbo vabi odbor. Novomeško-črnomaljska podružnica Slomškove zveze ima svoje zborovanje jutri, v soboto, 16. t. m. o bpol 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Na dnevnem redu tudi zanimivo predavanje tov. Smolika: »O vtisih s potovanja v Rim«. — Članstvo naj se zborovanja udeleži polnoštevilno. Načelnik. £$uM§ansR® gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 15. oktobra, petek: MACBETH. Premijera. Izven. 16. oktobra, sobota: JOY, premijera. Red B 17. oktobra, nedelja: DOKTOR KN0CK ali TRI- UMF MEDICINE. Izven. 18. oktobra, ponedeljek: SKOPUH. Red E. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 15. oktobra, petek: ZAPRTO. 16. oktobra, sobota: GROFICA MARICA. Red I). 17. oktobra, nedelja: TANN1IAUSER. Izven. 18. oktobra, ponedeljek: ZAPRTO. * * * Opozarjamo na današnjo dramsko premijero Shakespearove tragedije »Maobeth«, ki se vrši danes zvečer ob 8 in pri kateri nastopi skoro celotni naš dramski ansambel. Prevod Shakespearovega dela je Oton Zupančičev, režijo pa vodi profesor g. Osip Šest. Predstava se vrši kot izven predstava. Jutri v soboto je v ljubljanskem dramskem gledališču šesta letošnja premijera, in sicer Gals-worthyjeva drama »Joy«. Slavni angleški avtor in Človekoljub Gals\vorthy je znan našemu gledališkemu občinstvu po delih »Borba« in »Golobček«, ki sta se v minulih sezonah vprizorili na našem odru. V drami »Joy« sta glavni ženski vlogi v rokah ge. Šaričeve in ge. Nablocke. Glavne moške vloge pn igrajo gg. Levar, Rogoz iu Jan. Predstava se vrši za abonente reda B. Wagner »TanuliSuser«. V nedeljo dne 17. t. m. se pojo v ljubljanski opori prvikrat v letošnji sezoni velika Wagnerjeva opera »Tannhiiuser« v režiji g. Knittla in pod taktirko opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Pri tej prvi reprizi se opera izvaja v isti izvedbi kakor pri premijeri dne 4. julija letošnjega leta. Na predstavo opozarjamo v prvi vrsti tudi izven ljubljansko občinstvo, ki si vstopnice^ lahko naroči potom dopisnice pri upravi gledališča. Začetek predstave v nedeljo ob pol osmih zvečer, konec ob 11. uri. Calmanova opereta »Grofica Marica« se izvaja v soboto dno 16. t. m. v ljubljanski operi, in sicer za abonente reda D. Koroški vežer kot 11. prosvetni večer je danes ob 8 zvečer v Ljudskem domu. KONCERT V RADOVLJICI. Pevski godbeni odsek prosvetnega društva v Radovljici je priredil preteklo nedeljo zvečer v dvorani »Ljudskega doma« v Radovljici pevski in godbeni koncert. Skoro se mi je zdelo, da to pot nastopa »Sloga« na odru, nalašč za to prirejenem in zoženim s čisto novimi bolj svežimi močmi, kot preje na odprtem obsežnem odru, ko so se glasovi izgubljali v višavo, v veliko ozadje in le oslabljeni prihajali v dvorano. 17 točk je bilo na programu. Šestkrat je nastopil mešani zbor, petkrat moški zbor, štirikrat moški solisti s spremljevanjem klavirja in dvakrat orkester. Pogrešali smo ženskega zbora in solistinj, čeprav smo se pri nastopu mešanega zbora lahko prepričali, da ženski glasovi ne zaostajajo za moškimi. Tudi skupnega nastopa pevskega zbora in orkestra ni bilo. — Pevovodja Fab-jan je zbral nekaj najnovejših iz »Pevca«, še bolj so bile zastopane starejše nekatere celo nekoliko obrabljene (Vilharjev »Mornar«, Volaričev Rožmarin) in v čast moramo šteti pevovodji, da so ni sramoval, od nekaterih novejših le preveč prezi-rane, Mohorjeve pesmarice (Nedved »Popotnik«, Moli. pesm. II. del, štev. 12. Sedaj jo prevzeta tudi v novo izdajo pesmarice »Glasbene Matice«), S tem koncertom je radovljiški pevski zbor ponovno dokazal, da se lahko uvrsti med najboljše izvenljubljanske zbore. Vse točke je proizvajal dobro, mnoge tudi prav dobro. Na višku jo bil brez dvoma moški kvartet, ki je bil v medsebojnem razmerju glasov in v pianissimu popolnoma dovršen in težko dosegljiv. Za njim se je izkazal mešani zbor, ki pa v pianissimu ni dosegel moškega kvarteta, zlasti ne, ko je spremljal tenor-solo (Mirk »Oj planine«) in bas-solo (Ferjančič »Vzdihljaji slepega«) in sta bila solista radi premočnega spremljajočega zbora fnanj slišna. Solisti imajo toliko naravnih darov v grlu, da bi se lahko izšolali za poklicne pevce. Prvi tenorist ima tudi v najvišjih legah glas v polni oblasti in se zdi, da mu je piano v višini, ki ga niti vsak izšolan tenorist ne obvlada, posebno priljubljen, tako da bi tu in tam želel, da se v višavi prosteje razvije. Zdelo se mi je, da so vsem običajnim težavam v višini posmehuje. Manj posrečen se mi je zdel pri nekaterih pesmih tempo. V Nedvedovi »Popotnik« v srednjem odstavku s tenorjevim solospevom je bil larghetto že andante. Lepše bi bilo izraženo domotožje, če bi pevovodja ostal pri predpisanem tempu. Tem lepši je bil v isti pesmi končni osmerospev. Večina zborov se ustraši fe pesmi radi težkih hitrih modulacij iz As v F, nato takoj v G in že v naslednjem taktu v As in Des-dur. Tu se mi je za trenutek zdelo, da prvi zbor v prehodu iz G v As-dur že omaguje, pa mu je že v naslednjem taktu čvrsti basovski »pedal« dal jasno podlago, na katero se je prvi /.bor uprl v nastopu v Des-duru in nadvse krasno sta oba zboia izzvenela v končnem F-duru. — Popolnoma točen tudi skoro ni bil tempo v Sclrvvabovi »Dobro jutro«-. Glasovirski uvod, ravno tako tudi pevski »Zarja spava«, je bil za spoznanje prehiter, nasprotno'tempo di valse prepočasen. Jako umestno je glasovir nekje v sredi (mesta si natančneje nisem notiral, ker sem bil šele po koncertu na-prošen za kritika) popolnoma prenehal, ko je celotno pevski zbor prešel skorej za pol tona višje (kar se ravno pri dobrih zborih neredkokdaj zgodi), tako da skoro ni bilo občutiti razlike med gla-sovirjem in pevskim zborom. Vse je bilo spet zravnano, ko je v nastopni zborovi pavzi nastopil sam glasovir. Pri fortissimu »njej zveni«, bi se smelo pustiti zboru, da se krepkeje razvije. Pri Devovi :>še ena« je bil končni allegretto že hitrejši kot allegro, za kar je moral imeti pevovodja poseben vzrok. Najbolj hvaležna je bila Sattnerjeva »K pol-nočnici«. Občinstvo je burno aplavdiralo. Pa tudi pri drugih točkah so pokazali poslušavci, da so povsem zadovoljni s pevci in godci. »Slogi« moramo častitati k temu koncertu. Lahko bi nastopila tudi v razvajeni Ljubljani. Glede mirnega nastopa pevcev, zlasti solistov, dostojnosti v obleki, pa daleč prekaša ljubljanske zbore in jo človek z večjim užitkom posluša, ko ga ne moti zoprno afektirano zvijanje in pretegovanje. »Slogi« moramo pri tej priliki zaklicali: Le po tej poti vedno višje. Imate srebrno čiste, zavidanja vredne, čvrste glasove, da Vam ne bo težko lotiti se kantate, dovolj talentov Vam je Bog podelil, da smemo od vas pričakovati, da nas boste, če se boste potrudili, razveselili kmalu tudi z opero. —o—a. JKnjige in revije Revija Leonove družbe »Čas«, prva številka letnika 1926-27, izide prihodnji teden; 20. t. m. jo prične uprava razpošiljati. Vljudno prosimo, da bi naročniki, ki še niso poravnali naročnine za leto 1925.-26., to gotovo storili do 20. t. m. — Uprava »Časa«. ■n————— i———a—a OFICIRJI KOT HLAPCI. Oficirji francoske armade prejemajo tako slabo plačo, da so pri draginji v Parizu primorani iskati si postranskega zaslužka, katerega opravljajo v prostem času, da si morejo družine preživljati. Poleg delavnega dijaka, katerih tudi na Francoskem ne manjka, je torej tudi delavni oficir. Neki pariški list je dal pozvedovati, ako je res tako, in dognalo se je, da je mnogo poročnikov in kapetanov iz pariških vojašnic, ki v prostem času po raznih garažah perejo avtomobile in so pripravljeni za druga taka opravila najnižje vrste. Zopet drugi so zaposleni, posebno v večernih urah, pri podzemeljski železnici. Ugotovili so, da so trije častniki 31. pešpolka vsak večer čez polnoč zaposleni, da pri izhodih sprejemajo listke uotnikov. Za pravo vsebino in kakovost 0,5 aspirinovih tablet "(Buph jamči samo originalni zavoj (ploičnati kartoni s 6 ali 20 tabletami) z modro - belo - rdečo varst-, veno zruimko. V lastnem interesu odklanjajte Bc«k vse druge zavoje. cestnega prometa. Ako bi danes vstali od mrtvih tisti, ki počivajo že 30 ali 40 let v hladni zemlji, in odšli na cesto, bi jih obvladala strah in groza med razliko prometa enkrat in sedaj. Čeravno tudi še sedaj vozijo konji in dru« ga živina težke tovore in tudi še posamezne, čeravno tudi zelo redke kočije, moramo vendar priznati, da od leta do leta bolj napreduje motorno vozilo v splošnem prometu, Najbolj pa obvladuje ccstni promet danes avtomobil in motorno kolo. V predvojnem času, ko so bila motorna vozila še bolj redka, so se videla le na glavnih državnih ccstah, medtem ko se najde danes motorno vozilo tudi že po stranskih okrajnih cestah, katere v splošnem pač niso urejene za tak promet tako, kakor bi bilo potrebno. Jasno je, da z napredkom motornega vozila rasle tudi nevarnost ne le za ista vozila sama in njih lastnike, ampak tudi za druga vozila, živino in ljudi. Resnica je tudi, da vla-, da med posestniki motornih vozil in posestniki nemotornih vozil neka napetost, če ne celo sovraštvo. To pa je popolnoma napačno. Treba pač pomisliti, da se s tem napre-dek motornega vozila nikakor ne more za-, irečiti. Kako je potrebno, da sc sčasoma vzgoji prava disciplina za vsakega, ki občuje na cesti, bodisi avtomobilist,. voznik z živino ali pešpotnik. Za avtomobiliste veljajo strogi predpisi, kako se morajo ravnati, kar se tiče brzine, signalo.v, luči itd. Seveda veljajo prometni predpisi tudi za druga' nemotorna vozila, kar se tiče pravilne vožnje, izogibanja itd. V naslednjem hočemo navesti nekatera točke, katerih sc je treba posebno držati, ako se hoče nevarnost omejiti na najmanjšo mero. Po novem voznem redu se mora vsako vozilo držati in izogibati na desni strani. Navadno pa se vozila tega predpisa slabo držijo. Predstavljajmo si slučaj, da v ovinku pride nasproti z veliko brzino avtomobil pravilno na desni strani, medtem ko je voznik na sredi ceste ali pa celo na napačni levi strani. Za nijm pridrvi avtomobil in jc v tem slučaju nesreča neizogibna, ker ni mogoče avto tako hitro ustaviti. Drugi slučaj: voznik vozi po sredi ceste ali na napačni strani. Za njim pridrvi avtomobil, ki že oddaleč daje signal, katerega pa voznik nc sliši, ker njegov voz preveč ropoče. Šele v zadnjem hipu opazi voznik za seboj avto in krene na desno stran, kar gre pa s težko obloženim vozom jako počasi. Ako bi bil ostal pravilno na desni strani, bi sc mu ne bilo treba šele izogibati tje, kamor itak spada. Drugi zelo zanimiv slučaj je, kako se človek'in v mnogih slučajih tudi živali vedejo v nevarnosti. Na primer: kokoši ob robu ceste, ako slišijo signal avtomobila, tečejo z enega roba ceste na drugega, torej ravno pred avtomobilom čez cesto. Neverjetno je, da to storijo tudi ljudje. Človek sliši za sabo signal ter v tem trenutku misli, da je tam, kjer stoji, v nevarnosti in premenja svoje mesto, čeravno bi bil popolnoma na varnem, ako bi tam ostal ali stopil še cn ali dva koraka na stran. Takšni slučaji so neizmerno nevarni in vsak naj pomisli, da naj v nevarnosti vzame krajšo pot, vseeno ali stoji na desni ali na levi strani, nikakor pa ne bežati preko ceste. Promet v velikih mestih jc zelo nevaren. Statistika Zedinjenih držav Ameriških kaže za leto 1925. smrtnih nezgod 13.250, povzročenih po motornih vozilih. Seveda jc tam promet ogromen, ker je v prometu več kakor 17 milijonov avtomobilov. Nesreče v tem smislu se lahko zelo omejijo, ako sc avtomobilisti in občinstvo bolj drže cestncga reda. Za vozila in avtomoEilc je cesta, za pešce pa so stranska pota, zato, ako je mogoče, po mestu držati sc zmiraj peš-potov. Prej ko greš preko ccste, poglej na obe strani, ali ne pride kakšen avtomobil ali motorno kolo. V tem slučaju je nevarno neodločno skakati naprej ali nazaj, boljše je ostati na mestu. Ako sc bodo od vseh strani vsak čas ko^ likor mogoče natančno vpoštevali prometni predpisi, bo mogoče nevarnosti cestc omejiti, nc da bi v medsebojnem srečavanju kršili zahteve prijaznosti. ROKSFR H A MO BDl'M»r.»M — —---- —-- w t Pariz, 14. okt. (Izv.) Znanega boksarja Hano jc Amerikanec Alfross v peti rundi k. o. poraziL, K demisiji Uzunovičeve vlade. Zmagovito rugby-moštVo Maori, Maori na igrišču. "Uuliiiioka kraljica Marija ki je prispe! Iz Nove Zelandije v Francijo, jo dosedaj igralo s petimi moštvi. Štiri moštva so potolkli s skupnim rezultatom 118:14 točk, petič so . _ .'. . P« Parižani, ko se je igralo po francoskih predpisih, vendar zmagali. Na levi sliki vidimo celokupno moštvo Maori, med katerimi je tudi en župnik; s princem Nikolajem in prui- . ■ y kroeu na je dr. Manpir, vodja pariškega moštva. Dosna slika nam pa kaže moment iz zanimave igre Pariz : Maori (obširnejše poročilo ie prinesel feafc.flfisaft -Bft-MSJ Affienko. .. >stav.enec« .»Jpartaili novicah zadniih dveh tednov)* Francoza karikatura M. Francka, Rovega direktorja belgijske na- 1 rodne banke. Prvi: »Zakaj si bežal?« — Drugi: »Ker sem videl tebe! In ti?« — »Ker ,sem videl tebe!« — »Tako? Jaz sem pa mislil, da gredo orožniki.« Kočijaš drvi v najhujšem diru. Paglavec g» ustavi. Kočijaš ves vesel, da bo zaslužil, hitro vpraša: »Kdo me želi?« — »Imate kaj časa?« — »Seveda ga imam!« — »No, potem lahko vozite bolj počasi!« < • < - •_• Grof Richard Condenhove-Kalergi. K panevropskemu kongresu, ki se je vršil na Dunaju, prinašamo danes sliko začetnika in voditelja panevropskega gibanja, grofa Ricliarda Coudenkove-Kalergija. Nikola Uzunovič, dosedanji predsednik ministrstva, sestavljenega iz radikalov in radičevcev. Boža Maksimovič, dosedanji notranji minister in najvažnejša politična osebnost odstopivše vlade. M. S. M. Bruce, avstralski ministrski predsednik potuje preko Pariza v London na angleško imperijalno konferenco. Spomenik svojemu bivšemu županu dr. Karlu Luegerju so odkrili koncem septembra Dunajčani. Izdelal ga je mani kipar J. Miillner. Odkritju je prisostvovala masa naroda. Slika je posneta v trenutku, ko govori sedanji dunajski župan Seitz slavnostni govor. Smešnice. """ Dva postopača gresta po cesti. Prvi cebn? kamen na poti in skoči za njim. Drugi se prestraši in zbeži, prvi pa v strahu za njim. V varnem zavetju goščave se šele ustavita in upehana sedeta. Cena Beg, bivši džemijetski poslanec v našem parlamentu in sedanji albanski poslanec v Belgradu, katerega imenovanje je vzbudilo mnogo prahu. Razno. Beatrica, španska infantinja, ki se bo najbrž poročila z angleškim ga-leškim princem. . i Francoska ministra, Painlevo (za vojno, na levi) in Qitcnille (za kmetijstvo) ogledujeta in preizkušata nov motorni stroj. Sv. Frančišek Asiškl, Tega svetnika spoštujejo v Italiji tako, da so bile na dan njegove smrti zaprte celo borze. Stanovanjska beda pride res na vse. V neki cerkvi v MUnchenu na Bavarskem je opazoval cerkovnik že dalj časa neko žensko, ki je prav iskreno molila, a zmeraj pred istim oltarjem. Začel se je z njo razgovar-jati in mu je rekla, da nima stanovanja ter da hodi v cerkev iskat tolažbe. Pa se mu vse skupaj nič verjetno zdelo in je oltar preiskal. V neki votlini oltarja, katera je imela dohod samo na zadnji strani, je našel sledove človeškega bivanja, prte, čevlje, mleko itd., in lim in limanice. Ko jo pozneje enkrat ženo srečal, jo je dal zapreti. Priznala je, da je stanovala par tednov v oltarju'. Li-nia in limanic pa ni znala razložiti. Gotovo je počasi tudi nabiralnike obi-.skovala. Nogues, Coli, Tarascon, trije odvažni francoski letalci, ki bodo 21. oktobra poskusili preleteti ocean. Vzletišče Pariz — cilj New York. Prvi poraz Maorijev v Parizu. Sir Rovvland Blades, novi lord-major (župan) Londona. Gospodarstvo Letošnja trsatev in cene moštu Maribor, 14. oktobra. Glavna trgatev po štajerskih goricah je pridela ta teden. Zadnje ■ večdnevnd deževje je vplivalo zelo neugodno na razvoj grozdja, ■ ki je začelo vsled preobilne mokrote pokati tet gnlti". Že itak slabi Izgledi na. trgatev so se vsled deževja poslabšali v zadnjem času za dobrih 20 do 30 odstot. Vinogradniki so bili od elementarne sile primorani, Začeti s trgatvijo, ker bi sicer ostali čisto praznih rok. '; Mnogo Je še takih, ld imajo polovico zdravega grozdja, ti pa izjavljajo, da bodo počakali s trgatvijo do prihodnjega tedna. Omeniti je treba, da so južni vetrovi zadnjih dni "zelo ugodno uplivali na zrelost 'grozdja. Dočim so kazali p^vo dni prejšnjega tedna brani tnbšti komaj 13—14% sladkorja, kažejo ta teden brani 15—17%. Pozno braua vina tudi letos ne bodo slaba, a bodo seve zelo redka. V splošnem bo uspeh letošnje trgatve ostal daleč za lanskim pridelkom. Naša prerokovanja več mesecev pred trgatvijo so se Zal i bog uresničila. Posestniki, ki so pridelali lani 10 polovrja-kov, imajo letos povprečno po 2—3. Zelo redki bo slučaji, da je dobil letos kateri vinogradnik le polovico lanskega pridelka. Glcdo cen moštu vlada r vinski trgovini to glavno načelo, da se plačuje po gradih sladkorja klosterneuburško tehtnice, Do 10 sta na vsaki grad krono, 15 odstotni mošt se plačuje navadno po 16, 16 odstot po 18, 17 odstot pa po 20 K. Sortirani in višjo procentni mošti pa se plačujejo in prodajajo pO dogovoru. Ne glede na splošni malenkostni letošnji vinski pridelek v Jugoslaviji so zgoraj navedne cene razmeramo nizke za naša štajerska vina, ker moramo upoštevati, da živimo pod invazijo drugih cenejših in manjvrednih vin. Ravno radi preplav-ljanja z drugimi slabejšimi vini bi morali naši vinogradniki odločno zahtevati postavo, ki bi določala, da so sme vino tržiti samo pod tistim Imenom, kjer je rastlo in se pridelalo. Pekrčan se naj toči po celi državi res pristen. Imena: Haložanc, Ljutomerčan itd. naj bodo postavno zaščitena kot posebni tipi Slov. goric. Sedaj se pa prodaja Ljutomerčan ali Jeruzalemec po celi državi, akoravno je bil pridelan po največ v Banatu. Postavno zasigurana provenijenca štajerskih vin bi koristila vinski trgovini in vinogradnikom. Kakor kažejo poročila iz drugih držav, je le-^ps, povsod slaba vinska letina in bodo vinske" cene v stalnem porastu. J" ' •rils in i • Anketa o novem železniškem tarifu. Na inicijativo zagrebške trgovske in obrtne zbornice se je 11. t m. obdržala v Zagrebu anketa o novem železniškem tarifu, kateri so prisostvovali zastopniki trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic iz Belgrada, Ljubljane, Sarajeva, Osjeka, Novega Sada, kakor tudi zastopniki Centralo industrijskih korporacij v Belgradu, Zveze industrijcev v Ljubljani ln Jadranske plovidbe na Sušaku. ' i v . Na anketi, ki se je vršila pod predsedstvom g. S. D. Aleksandra, predsednika deželne zveze industrijcev, je fungiral kot glavni referent g. dr. Lnjo Karmanski, prometni konzulent zbornice. Po vsestranski diskusiji se je enoglasno sprejela sledeča resolucija: Predstavniki gospodarskih organizacij, zbrani na poziv Trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu konstatirajo glede vprašanja novega železniškega tarifa: 1. da je bil novi železniški tarif predložen tako, da tarifni odbor ni bil v stanju dati o izdelanem prpjektu svoje mišljenje; 2. da je v žel. tarifu predvideno linearno povišanje postavk v času, ko Je gospodarstvo, % ozirom na težko stanje, upravičeno pričakovalo znižanje tarifov; 3. da se jo v novem tarifu uvaževalo le nekatere zahteve gosp. krogov, medtem, ko so mnoge upravičene željo ostale neuvaževane. Težko stanje našega gospodarstva zahteva kategorično, da se ustvarijo predpogoji za defiuitivno ureditev tari-fov in to na ta način, da se že za 1. 1927-28 normalizira proračun prometnega ministrstva potom eliminiranja nerednih izdatkov za investicijo in da se pri- reorganizaciji posveti največ pazljivosti organizaciji, finančne in komercijalne službe; iilaVJe z novim tarifo.m najbolj, prizadela mlinska ^industrija, predvsem ona dz Hrvatske in Slavonije,'-' ter. sfe zahteva potrebna sprememba po znsH^iija tarifnega oiibora. To naj s® izvede v najkjajlem, času, ker . more vsako odlašanje imeti za-po»lfedieof propast te našo važne industrijske panogS Poleg tega, pa je potrebno, da se v svrho ojačenja mlinske industrije odobri izvozni tarif z» moko, pri čemer je treba varovati interese vsen centrov mlinske industrije; 5, da je neobhodno nujna potreba, da se uvedejo čim preje direktni tarifi za izvoz v inozemstvo, predvsem v države, kamor gravitira naš izvoz, to je v Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Grško,. Ogrsko itd., kakor tudi za izvoz preko teh držav. ***.,. Skorašnja rešitev vprašanja jadransko progo v nevarnosti. Kakor vse kaže, je malo upanja, da dobt južnoameriško-angleška skupina koncesijo za gradnjo jadranske železnice. Gotovi belgrajski krogi skušajo z najrazličnejšimi sredstvi preprečiti zgraditev proge Belgrad—Split, ker se kapricirajo, da se proga izpeljo na Kotor. V nedeljo se je v Belgradu vršila konferenca na progi Belgrad—Kotor interesiranih krogov. Ta proga bi po proračunu g. P. Milenkoviča, načelnika v prometnem ministrstvu, ki sam zagovarja njeno; graditev, zahtevala letni deficit v znesku 54 milijonov dinarjev. Razumljivo je tedaj, da so omenjeni finančniki ponudili kapital le za progo Split, ki bi bila gotovo rentabilna. ■ Ta dejstva pa niso ovirala g. Cemoviča, da je v svojem . pozdravnem govoru očital južnoameriškim Jugoslovanom, ki so v imenu konzorcija stavili ponudbo, da niso pravi patrioti, temveč lo pogojni. Zadeva podružnico Slavenske banke na Dunaju. Podružnica Slavenske banke na Dunaju, ki se nahaja v poravnalnem postopanju, je predložila sodišču seznam premoženja. Aktiva znašajo 193.000 šilingov, pasiva pa 271.000 šilingov (brez kritih terjatev). Glavni upnik je »Liinderbanka«; njena terjatev v znesku 400.000 šilingov pa jo popolnoma .krita; z efekti v vrednosti 500,000. Landerbnnka se ' brani izročiti upravniku oni del kritja, ki presega terjatev, ker hoče to prekokritje obdržati za terjatve napram zagrebški centrali. Tudi zagrebška centrala in podružnice so prijavilo terjatve v znesku 175.000 šilingov, ki so pa krite. Reprezentant dunajske filijale Emil Eisner se brani izplačati svoj •dolg v znesku 150.000 šilingov, ker ima baje proti-terjatve, izvirajoče iz svojega službenega razmerja napram banki. Svetovni trust proizvajalcev bakra. V Združenih državah se je pravkar, ustanovila družba 3>Copper-Exporters Incorp«, ki predstavlja svetovni trust proizvajalcev bakra. V tej družbi sodelujejo severno in južno ameriška, angleška in nemška podjetja, ki kontrolirajo 90% svetovne produkcije bakra. Družba je izdala komunike, v katerem naznanja, da hoče stabilizirati ceno bakra, ki je kakor znano podvržena velikim in hitrim izpremem-bam. Izločiti hoče tudi posredovalno trgovino med producenti Ln .konzumenti in mesto nje ustvariti lastno organizacijo. Izvoz ruskega žita. Izvoz ruskega žita zavzema vsako leto večje dimenzije. Rusija je lani pridelala na žitu 85% predvojne produkcije, izvozila pa je 2.5 milijonov ton. Ker je v Rusiji povprečno vsako 4. ali 5. leto pričakovati zelo slabo letino, se je že lani vsled obilnega pridelka kmet založil za slaba leta. Letos mu pa tega ni treba. Pričakuje so, da bo Rusija v letošnjem gospodarskem letu izvodila nad 4 milijone ton žita. 80% ruskega žita se proda v Nemčijo, zato je tudi Hamburg najvažnejši trg za rusko žito. Sodelovanje srednjeevropskih narodnih bank. Guverner češkoslovaško Narodne banke je pred kratkim obiskal predsednika nemške »Reichs-banke«. Z ozirom na pogajanja radi sodelovanja med ameriškimi Federal-Keserve-bankami, Bank of England, Banque de France in nemške >Reichs-banke« je sprožil vprašanje sodelovanja srednjeevropskih narodnih bnnk. Vsled stabilnosti valut in konsolidacije medsebojnih gospodarskih odnošajev so dani predpogoji za to' sodelovanje. Ožji kontakt na valutno političnem polju more lo pospešiti razyoj srednjeevropskih narodnih gospodarstev in dvigniti trgovski promet med temi državami. Lira. Kakor se poroča iz. ^Italijo, namerava tamošnja vlada v kratkem pod vzeti _ korake za popolno stabilizacijo lire. V prihodnjih dneh se bo pričel izdajati srebrni denar, na mesto odgovarjajočih bankovcev, kar bo gotovo olajšalo prehod na zlato valuto. Ker so pričakuje,-da se bodo vsled dviga lire znatno, zmanjšali dobički.delniških družb, so v zadnjem tednu efekti ha borzab. ponovno padli. ! f . ; I : osebnih, ostali so bili tovprni. Skupna proda)n<( vrednost vseh avtomobilov, vStevši tudi prodajo posameznih delov, jc znašala 4 milijarde in 200 milijonov dolarjev; osebni avtomobili io dali 2 mi' Iijardi in 500 milijonov. Razmerje med odprtimi in zaprtimi vozovi sc trajno spreminja v korist zaprtih voz. Leta 1923. jc bilo 34 odstotkov vo* zaprtih, leta 1924. že 43 odst,, lani pa 56 odst, torej žc več zaprtih voz kot odprtih. Naročajo rajši lažje .zgradbe; 70 odstotkov je zgrajenih za 1 tono tovora, za 2 toni samo še 2.5 odst Eks-portirali so 536.741 voz, za 39 odst. več kot leti« 1924., 12 odstotkov vse produkcije. Vrednost eks-portiranih voz je znašala 400 milijonov dolarjev, Importirali so 672 voz (po večini francoskih) v vrednosti 1 milijona dolarjev. Od svetovnega Sto- vila avtomobilov — 24,500.000 _ jih je bilo V Zedinjenih državah 81 odstotkov ali 19,954.000. Samo v Newyorku je bilo na koncu leta 1925. 1,626.^00 avtomobilov. Avtomobilni davek je dal lani 6o7 milijonov dolarjev. Dirk.i Targa Florio se bo vršila 24. aprila ni Siciliji. Darila znašajo nad 300.000 Ur. TENIS. Zadnjic je pri naštevanju dosedanjih zmago« valcev v boju za Davisov pokal izostalo L 1924.| v Newyorku je premagala Amerika Avstralijo 4: 1. Leto nato, 1925, je v Filadelfiji premagala' Amerika Francijo 5 : 0 in ne 3 : 0. Prvi Suzanin nastop v Ameriki fe gledalo 13,000 ljudi, najboljša družba, električna luč; premagala je Brownovo 6:1, 6:1. Richards je premagal Tereta 6:4, 6:3. Borotra bo nastopil r angleških prvenstvenih tekmah v zaprtem prostoru. Johnston bo kljub sirenskim glasovom Py-lea ostal amater; 5000 dolarjev mu je ponujal. Kvartet ima pa Pyle že skupaj: Richardsa, Tereta, Suzano in Brownovo, torej prvovrstno elito* Če bo imel usoeli, bo dobil še druge; kruh je kruh. Za tenis bo to samo dobro. Tudi s Koželu-homa sc pogaja. In Karel je danes prav spredal v gardi. Ameriška zveza tenisa je izdala prepoved na* Mopov proti profesionalom; to ni naperjeno proti profesionalizmu, temveč proti Pyleovi skupini, ki jo imenujejo v Ameriki »teniški cirkus«. Ameriška zveza priznava profesionalizem, če se igravci združijo, kakor so se v golfu. Je pa proti tekmam med amateri in profesionali, ki polnijo v prvi vrsti žepe podjetnika in njegovih igravcev. Zato je predsednik zveze Julij Merscreau prepovedal amn-terom udeležbo pri »odprtih teniških prvenstvenih bojih«, ki jih bo priredil Pyle v Januarju irt februarju v Newyorku ali v Los Angeles. Kdor se bo udeležil, ga bo zveza proglasila za profe« sionala. Zmagovalcem amaterom bo dal Pyle lep« častna darila. Začetni.črki Pyleovih dveh krstnih imen C. C. so spremenili Amerikanci v cash in 'carry: denat prejemati in prenašati. - nurmijev povratek v domovino. Wide in Peltzer bosta na zasedenem prestohl težko vztrajala, Nurmi je trdno odločen, da ju vrže spet dol. Po povratku na Finsko je dejal: >V Berlinu je na 1500 m zmagal tisti, ki sem ga imel prav za prav za najslabšega.c Peltzerjn Nurmi zelo hvali. O sebi pravi, da jo bil preveč streniran in da so je njegova forma v Berlinu še izredno poslabšala. Ni imel tiste hrane, ki bi jo bil imel rad, itd. »Novi rekordni čas na 1500 in 3000 m ni tak, da bi sa mu bilo treba bogvekaj čuditi; vso je bilo dobro, tekališče in vreme, samo jaz sem slabo tekel. Moj poraz me nič ne vznemirja. Odprli so se mi spet določeni cilji. Prepričan sem, da jih bom dosegel.« Svoj tek na 5000 m na Dunaju, po mokrih tleh in pri električni luči, smatra Nurmi za svoj najboljši dosedanji tek. Kakor vemo, jo napravil pri tisti priliki tudi nov svetovni rokoril na 3 milje, 4828 m. Nurmi vse drugače govori kot Peltzer, ni tako bahav, jo ponižen in pravi, da bo študiral in poskušal. Peltzer pa nič ne pravi, da bo poskusil, temveč da bo naredil. Pred dunajskim tekom na 1000 Sir H. Rider Haggard: 18 Hči cesarja Monteiume. Zgodovinska povest. Iz angleščino prevel Jos. Poljanec. Odšel sem in z utripajočim srcem čakal pod bukvijo; Lilija se mi je kmalu pridružila; pogled nanjo je bil mojim očem bolj dobrodošel kot angel iz nebes. V resnici skoraj dvomim, ako je mogel kak angel biti lepši od nje, boljši, plemenitejši. »Oj, Tom,«. je šepnila, ko sem jo bil pozdrav}!, »ali je res, da odhajaš čez morje, da poiščeš tistega Španca?« »Odhajam, da ga izsledim in ga usmrtim, 'čim ga hajdem. Veš, Lilija, pustil sem, da je pobegnil,: da" sem zadnjič mogel do tebe, sedaj pa moram pustiti tebe, da morem do njega. Ne, nikar ne jokaj. Prisegel sem, da to storim, in brez časti bi bil, ako bi prelomil prisego.« »In zavoljo te tvoje prisege moram jaz biti. vdova, Toni, še preden sem postala žena? Odhajaš in nikdar več te ne bom videla.« ' -_-..- ' >ICdo ve, draga moja? Moj oče še je bil tudi peljal daleč čez morje in se je srečno vrnil domov* dpsi ,je prestal mnoge nevarnosti.« »Da, prišel je nazaj — a ne sam. Mlad si, ,Torti, in v daljnih deželah so ženske lepe in zale; kako še morem potem obdržati v tvojem srcu, ko bom tako daleč od tebe?« »Prisegam ti, Lilija---< »Nikar, Tom, ne prisegaj, da ne boš povečal števila svojih grehov s tem, da boš prelomil prisego. Vendar, dragi, ne poz:1 ' kakor tudi jaz tebe ne bom pozabila. More srce se mi krči ob te j misli — sva danes z; kupa j na tem svetu. 'Ako bo tako. morava ui. snideva v nehesili. Bodi pa uverjen in zagotovljen, da ti ostanem zvesta, dokler bom živa, in oče sem, oče tja, umreti hočem, preden prelomim zvestobo. Premlada sem še, da bi govorila s tako gotovostjo o prihodnjosti, ampak tako bo, kakor pravim. Oj, ta ločitev je hujša od smrti! Želim, da bi bila midva že spala večno spanje in bila pozabljena med ljudmi. In vendar je najboljše, da greš; ako bi ostal doma, kako bi bilo z nama, ko je oče še živ, in on lahko še dolgo živi!« »Večno spanje in pozabljenje pride še vso prekmalu, Lilija; nikomur ni treba posebno dolgo čakati na to. Sedaj pa morava živeti, dokler sva živa. Moliva, da bova živela drug za drugega. Grem v svet iskat srečo in sovražnike, in jaz jo dobim zaradi tebe, da so lahko poročiva. Ona pa je žalostno zmajala z glavo. Sreča bi bila prevelika, Tom. Moški in ženske se redkokdaj poročijo z onimi, katere v resnici ljubijo; ako pa se, se zgodi samo, da jih izgubijo. Midva se v resnici ljubiva in bodka hvaležna, da sva spoznala, kaj jo ljubezen; kajti ker sva se ljubila tukaj, sc bova morebiti v najslabšem slučaju ljubila še kje drugje, kjer ne bo nikogar, ki bi nama branil.« Govorila sva šq dalje, govoreč nerazločne besede ljubezni, upanja in žalosti, kakor pač delajo mladi ljudje y podobnem položaju, naposled pa je Lilija povzdignila oči, se sladko nasmehnila in rekla: Čas je za odhod, dragi moj. Oče mi že pomigtije z okna. Končano je.« Torej pojdiva,« sem rekel hripavo in jo potegnil za deblo stare bukve. Tam sem jo objel in poljubil in ona sc ni sramovala vrniti poljub. Po toni slovesu se malo spominjam, kaj se je zgodilo; samo toliko vem, da sem videl, ko svn jezdila z očetom proti domu, njen dragi mi obraz, bled in koprneč, gledajoč za menoj, ko sem odhajal iz obzorja njenega življenja. Dvajset let mi je bil ta žalostni, lopi obraz vedno pred očmi, in mi jc še sedai. ko sto- jim med življenjem in smrtjo. Ljubile so me druge ženske, doživel sem druge ločitve, nekatere strahovite, toda spomin na to žensko, kakoršna je bila takrat, in na njen pogled pri slovesu, presega vse. Kadarkoli se oziram v preteklost, vidim v njej to sliko in so zavedam, da ne more obledeti. Ali so žalosti na svetu, ki so kakor žalosti naše mladosti? Ali more kaka bridkost biti tolika kakor bridkost takih ločitev? Samo eno poznam, katero mi je bilo usojeno okusiti v poznejših letih, o tem pa bom govoril, ko pride vrsta na to. Splošno je v navadi, da se ljudje v šali rogajo zgodnji ljubezni; ako pa je ta ljubezen prava, resnična, ako je nekaj več kot zgolj prebujanje strasti, je rana ljubezen tudi pozna ljubezen, ]|c ljubezen za vedno, najboljši in najhujši dogodek, ki ^o more prigoditi moškemu ali ženski. To pravim jaz, ki sem star, ki sem končal z vsem, in je resnica. Eno reč sem pozabil. Ko sva se poljubila za deblom velike bukve, je Lilija snela prstan s prsla in mi ga stisnila v roko rekoč: »Vsako jutro, ko sc zbudiš, ga poglej, in misli name.« Bil je prstan njeno matere, in se daneš ga nosim nataknjenega na ovehe-lem prstu, kjer so ,.syeti v svetlobi zimskega solnca, ko pišem te besede. Vsa dolga leta divjih prigod in pustolovščin, ves čas v poznejšem miru, ljubezni in vojski, ob svitu taboriščnega ognja, pri žaru plamena žrtvenikov, ob svetlobi samotnih zvezd, razsvilljujo-čih pusto divjino, se mi je ta prstan svetil na roki in me vedno spominjal njo, ki mi ga jo dala; in na tej roki pojdo tudi z menoj v grob. Prstan jo preprost obroček iz čistega zlata, sedaj že nekoliko obrabljen^ spominski prstan, in na notranji strani sta vrezana dva stiha; Srce k srcu, Dasi v dalji. Res prav primeren izrek za naju, izrek, ki ima še v tei uri svoj nomen. 138=111= 2 o s* n f J_ »Tj i 2. S* 3 O i cy- — rt 2 N S- S n ET 0 F* pr- o (a 4.1! O oo ir: gs ? B » | <9 M » ! r ■N a h a P 00 r » a 1,3 s ko i", 0 ^ ! • o ?0 J o" ~ •s a u » i o ro, — 30, ' O ^ | O K* o^ ^ a 3 3 2. S. P u 2 8 □ M b b p O c/i * O ■8 § " S £ ^ S n S. d w» _ ►i o o b a p O ta _ a 5 * o ta, 5 M p-5 I ° I M « O vO 3 5 111=111= IULIJA STARE r°i- Zupančič naznanja v svojem in v imenu vseh sorod-nikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma brat, svak in stric, gospod Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Če& izriaiateli: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Josio Fr. Knaflič. Specialna mehanična deiavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LDPOVIH BARAOA Ljubljana, ' Cenlenim CHafelfem sc priporočalo naslednic fvrdkc: metrov je pisal: »Wir werden's schaffen.« In je res dosegel, neki čas, samo rekorda ne. Je čisto prav tako. LEPO SLOVO. Veliki švedski plavafi Arne Borfj je odšel na novo v Ameriko. Pa ne bo postal Ainerikanec, ker bi potem leta 1928 ne mogel zastopati ne Švedske in ne Amerike. Za slovo je plaval v Stockholmu še enkrat in je zboljšal tri rekorde, ki jih je imel sam od lanskega septembra naprej. Zapisali jih Wno skupaj: 1925 1926 300 yardov 3:16.4 3:15.7 300 metrov 3:33.8 3:33.5 500 yardov_5:38.1 5:35.5. Cerlzveni vestnilt Semiška dekanija ima pastoralno konferenco v Semiču v Četrtek dne 21. t. m. Začetek ob 11. uri dopoldne. ___ Naznanila Prosvetno društvo Dolnji Logatec vprizori v nedeljo 17. oktobra ob pol 8 zvečer igro »Številke gospe Rožmarinke«. Ker je igra splošno priljubljena in vzbuja dovolj smeha, ne zamudite lepe prilike. Vsi prijatelji vljudno vabljeni._ Poizvedovanja Zgubila se je zapestna ura. Ženska, ki jo je pobrala pred trgovino R. Miklauc, Medena ulica, je znana ter se prosi, da jo proti nagradi v isti trgovini takoj vrne. Zgubila se je v soboto 9. t. m. na glavnem kolodvoru rjava listnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda na policijskem ravnateljstvu proti nagradi. _ _ „. V brivskem salonu g. Matkoviča pred Skotijo je nekdo v soboto 9. oktobra dopoldne zamenjal dežnik. Dotični je prošen, da ta dežnik izroči v omenjenem brivskem salonu, kjer dobi svojega. Izgubil se je predpasnik v soboto zjutraj od Miklošičeve ceste po mesarskem mostu do stolnice. Kdor ga je našel, naj ga prinese na Miklošičevo cesto 4/1. Našla se je koncem preteklega meseca na Brezjah (Marija Pomagaj) srebna moška ura. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri Antonu Kurniku, Ljubljana, Prazakova ul. 3-II Zlat obesek se je izgubil v sredo 13. t. m. iz Šiške do Narodnega doma Pošten najditelj Be prosi, da ga odda proti nagradi v knjigarni na gl. kolodvoru. MOČ FIŽOLA. Kakšno silno moč ima fižol, Je dokazal nenavaden dogodek, ki se je pripetil nedavno v bližini Hankaua na reki Yangtse na Kitajskem. Parnik hamburg-ameriške črte »Rhein-land«, ki je bil natovorjen z fižolom, je trčil z japonskim parnikom »Mitsuki Maru«. Parnik »Rheinland« je pri sunku dobil tako vdr-tino, da jc pričela voda takoj parnik polniti. Fižol se je napel vsled mokrote ter vsled silnega pritiska zvil in skrivil vse železno ogrodje parnika. Takoj na pomoč prihiteli parniki pa niso mogli dosti rešiti, ka}tt nemški parnik se je kmalu potem potopil. IZ POZABLJIVOSTI POLIGAMIST. Nekdo je v Hannovru v Nemčiji stal pred sodiščem, ker je bil obtožen poligamije. Bil je namreč od leta 1919. že trikrat oženjen Vse tri žene so stanovale v Hannoveru ter ni bil nobenkrat ločen. Mladi mož je sedaj prišel pred sodišče, ker je tretja žena prišla i^a sled, da ni ona edina žena tega pustolovca. Na vprašanje sodnikovo, zakaj je tako ravnal, je odvrnil čisto mirno, da je tako pozabljiv, da mu ni nikoli na misel prišlo, da je že poročen. Dobil je samo en mesec navadnega zapora in Hanoverančani se že sprašujejo, koliko časa bo preteklo, ko se bo zopet »spozabil«. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 14. oktobra 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja LJubljana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Split Praga Baro- Toploto T C' 763M 762-8 763-0 763-0 764-8 763-8 763-4 7628 759-7 Veler In brzina t m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ob opazovanju »mm do 7»> NE 0-5 NNE 0-5 W 7 SS\V » NW 3 ENE 3 mirno E 3 S 0-5 mirno ENE 1-5 SW 5 ca trn ts o. IS 19-6 9-1 19 9 21 14 24 11 22 8 26 6 37 11 25 17 19 10 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za petek: Vremenski značaj najprej spremenljiv; pozneje poslabšanje vremena. Povprečni barometer višji ko včeraj za mm 0.8 Nas srčnoljublieni oče, stari oče in stric, gospod Jurij Kmetič posestnik in trgovec v Trzinu je dne 14. t. m. dopoldne v splošni bolnici v Ljubljani mirno, boguvdano preminul. . Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo dne 17. oklobra 1.1. dop. i z hiše žalosti, Trzin št. .32, na farno pokopališče v Mengeš. Ljubljana—Trzin, dne 15. oktobra 1926. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Pes foksterier mesecev star, so cono proda, evontuclno tudi z znamko, ovratnikom in torbo. - Ljubljana, Opekarska (■esta. Mala Čolnarska ul. 9, Trnovo. Ogled od 12 dalje. 75 Din plačam meseč. samo za prenočišče. Kjerkoli. Ponudbe upravi pod Miren. pn „AMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, ieplce, perilo Itd. Medno blago. Prodajalna K-T. D-(H. Nitman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. FRANC FU]AN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9. IVAN JAV0RNIK meau Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu Šolske hnlige i mu v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Angeioslav Hrasfnih manufakturna trgovina Ljubljana, Harlovsha c. 8 r. z. z o. z. Industrija ploievlnastlh Izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Stanho KelSln brlvakl anion Ljubljana Kopitarjeva ulica itev.1, nasproti Jugoslovanske tiskarne IEOD. KORN kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Deželna lekarna pri .Mar. Pomagaj' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 ILUSTitIHA.NI SLOVENEC LETNIK 1923 SE $C DOBI Martine, te & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 Oražem & Jančar pohištvena, ličarja, ln pleskarja Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina manufakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 {na vogalu) K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in Čevljarskih potrebščin Ljubljana. Sv. Petra testa 32 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telei. 908 Ustan. 1903 tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7 Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Semenišče) Šolske zvezke ima v zalogi KNJIGOVEZNICA K. T. 0. v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6/11. Pavel Slele AOTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3 Telefon 942 LEOPOLD ŠEGil jermenar Ljubljana, Poljanska U9 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Trgovski VAJENEC dobrim šolskim spričevalom, ki govori tudi nekaj nemško, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — M. BERDAJS — trgovina s specerijo in semeni — Maribor. 7042 Prvovrstno delo, knjigoveznica k. t. d. Zmerne cene, To je naše geslo! Milica In Ivnita poslovnih knllo v Ljubllanl, Kopitarjevo nl.6/11 Najcenejše modroce - žimnice -otomane - divane - in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja FRANC JAGER Žensko trg. moč Kolodvorska ulica 27. kot poslovodkinjo, iščem j Popravila se točno, so-v trgovino mešanega bla- ; lidno in najceneje izvrše. a, — Ponudbe sprejema 1 .---- uprava pod »Podjetna«. ^ ^ ^^ cvent. s stanovanjem takoj v najem. Lega solnč-na, blizu pošte. - Naslov v upr. lista pod St. 7078. Opravo za špecerijsko trgovino KUPIM: 1 stelažo z la-delci 3 do 4 m dolgo in 2 m visoko, lahko tudi dva kosa, in drugo. — MIHAEL RIHTAR, DOB pri Domžalah. 7074 Odda se služba CERKOVNIKA in orga-nista pri župni cerkvi v Žetalah 1. novembra t. 1. Prednost imajo samski prosilci. — Služba cerkovnika pri Mariji To-Iažnici je oddati v istem času. — Cerkveno pred-stojništvo ŽETALE. Zahvala. Vsem, kateri so mi pripomogli pri reševalnem delu ob priliki nesrcCo požara, katera me je zudela v 110C1 od nedelje 10. na 11. okt., posebno pa še gasilnim društvom Bled II. ter Gorje, bodi izreCena tem potom moja najprisrCnojša zahvala. — JOŽEF HURJA po domaČe PRETNAR, posestnik in Žagar, RcClea-Bled 2 1 ozir. 2 mesti v loži oddam po znižani ceni. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Gledališče«. SOBA lepo opremlj., z elektr. lučjo se takoj odda. Naslov v upravi pod štev. 7010. Klavir Vsakovrstno IMO BflipilfC po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3 v dobrem stanju, z močnim glasom, prodam po nizki ceni. - Istotam se proda motorno KOLO 3 % HP, v dobrem stanju, po ugod. ceni. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št, 6957, Dva konja zanesljiva, za težko vožnjo, najmanj po 6 let stara, SE KUPITA. Kobile so izključene. - Pismene ponudbe pod Poštni predal št. 9 v Ljubljani. Družabnik za en - gros kolonialno trgovino se sprejme na Gorenjskem v prijaznem mestu. Krasno stanovanje, skladišča in vpeljana mešana trgovina v lastni hiši. Ponudbe poslati pod »Naša Gorenjska« 7083 na upravo »Slovenca«. Pozor, zavodi ali samostani! Večje gospodar, poslopje, ki meji na žel. postajo, z 21 ha gozda (sečnega gozda), 10 ha njiv in travnikov, naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Lepo, obširno posestvo« štev. 7093. Približno 100.000 kg hrastovega lesa za »Frize« nudim za takojšnjo dobavitov. Druga hrastovina je na razpolago. Naslov: Župni urad POLOM — Kočevje. Volno in bombaž za strojno pletenje in Panorama - Aparat vsakovrstna ročna dela 4 m premera, 14 m obseg, dobite po najnižjih cenah s 25 električ. luči, se proda za 35.000 Din; dobra eksistcnca. - K. Breznik, Celje, Dolgo polje štev 1. v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljani, Stari trg štev. 12.U»!i& Židovska ulica šte\>."*4T 11011 Povodom prenovitve vseh prostorov restavracije ii se vrši v soboto, 16. oktobra t. 1. otvoritveni Honoert Začetek ob 8. uri Vstop prost Velika elegant. dvorana, manjša soba za zaključene družbe ln seje, velik, pre-kur|en salon za plesno večere ln veselice društev. Lepe, prenovl|ene hotelske sobe. Izborna domača ln tuja vina ter poznana Izvrstna kuhinja Abonentom nudim dobro hrano po zmernih eenah. Sprejmejo se kuhinjske učenke K cenjenemu obisku vljudno vabi restavracija in Hotel Lloyd R. Miilier Strojnik se išče za električno centralo! Občini Obrenovački, okrog Valjevski, je potreben takoj dober, izprašan STROJNIK za njeno električno centralo z Diesel motorjem od 65 konjskih sil. — Oni, ki bi želeli prevzeti to mesto, naj takoj pošljejo svoje prošnje Sudu Opštinskom z uverenjem o svoji dosedanji službi in označbo svojih zahtev glede plače in ostalega. eararataiRiaaoBBBDiaasBaBBBBBHna linoleum, posteljni vložki, 3 delne žimnice 320 Din, otomani 750 Din, blago za pohištvo 60 Din, gradi za žimnice 32 Din, šifone 10 Din, molino 8 Din, rjuhe 26 Din meter, zavese, posteljne in namizne odeje, perje, žima, morska trava, vsakovrstne blazine, pernice, kakor blago za posteljna in tapetniška dela po izpod konkurenčnih cenah pri Kari Press MARIBOR :: Gosposka ulica št. 20. Pošiljatve s pošto in železnico — cenike gratis. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je poklical Vsemogočni našo ljubljeno teto, gospo Nežo Levičnik nadučiteljevo vdovo dne 13. oktobra t. 1. ob 18. uri k Sebi. Pogreb predrage, nepozabne se vrši dne 15. oktobra ob 16. uri popoldne na pokopališče v Železnikih. Železniki, dne 14. oktobra 1926. Žalujoči ostali.