DiednUtm • apravn Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon »-61-M-«*. llesečna naročnina ti Ur. — Cek. ru6. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.89« ta Inserate. Izključno zastopstvo ta oglase lt Italije ln Inozemstva* DPI 8. A. Mllano. Boksflitv a« vračamo. SLOVENEC DECEMBER-1944 10 NEDELJA USA-Verbande im Gebiet von Hiirtgen zerschlagen Stellungssabschnitte im Raum von Sanrlautern zuriickerobert Britisehe Durchbruchsversuche in Mittelitalien misslungen Vcrstarkter sowjetischer Druck nordlich Budapest Aus dem Fiihrerhauptquartier, 9. De- I wurdo wieder den ganzen Tag iiber hef-— nwn no« nhorknmmnnH« der tig geknmpft. Der erstrebto Durchbrueh jember. DNB. Das Oberkommando der JTehrmacht gibt bekannt: Unsere Brttckenkopfbesatzungen bei 3 ii 1 i c h knnipften sich nach erbitterter, den ganzen Tag iiber fortgesetzter Ab-wehr leindlieher Angrifle auf das Ost-ufer der R u r zuriick. Die im Gebiet vnn H ii r t g e n und Vossenack auf breiter Front angreifenden nordamerika-nisehen Verbande \vurden im wesentli-rhen zerschlagen. Geringe Einbriiche des Feindes sind abgeriegelt. Gronadiere eroberten im Raum von Saarlautern einige Stellungsab-schnitte zuriick nnd srhnitten dorlhin vorgedrungenc nordamerikanische Kriif-te ab. Siidostlich Saargemilnd vvurde ein kleiner Briickenkopf, den der Feind im Laufe des Tages hatte bilden kiinnen, durch Gcgenangrilfe eingeengt. ]m Waidgeliinde beiderseits der unteren V o g e s e n setzte der Feind seine Angriffe mit zusammengcfassten Kraften fort. Sie wurden nbgewiesen oder blie-ben in unserem Hauptkampffeld liegen. Ini Elsass wechselten an der P a s s - Strasse vom Col du Bonhom-me nach Kaysersberg, sowie in den siidiistlichen Vorbergcn des W a s -gen- Waldes zwlschen Miihlhausen umi T h a n n eigene und feindliche Angrifle. Die Lage hat sich nicht wesent-lich verandert. Gegen unsere vorgesehobenen Siche-rnngen an der Siidostfront der Festung L orie nt griffen amerikanisehe Truppen mit Panzerunterstiitzung nn. Die Kiimpfe sind noch im Gange. Vor den iibrigen Festungen im Westen hiilt das lieirfcrseitige Artillerie-Storungsfeuer nn. Das Fernfeuer aui London vvurde fortgesetzt. In Mittelitalien setzten die Briten auch gestern ihre starken Angriffe im Kampfraum F a e n z a bis in dio Nachmittagsstunden fort. Nach schvvercm Kingen gelang es ihnen, unsere Truppen auf den Westrand der Stadt znrttckzn-driickcn. Auch um den Ort Pideura durch unsere Stellungen misslang dem Feind an allen Stellen. Stiirkerc gegne-risehe Kriifte, die den Lamone-Abschnitt siidvvestlich R u s s i iiberschrei-ten wollten, blieben in unserem zusam-mcngefasslon Feuer liegen. Auf dem Balkan vvurden im Raum von K n i n feindliche Umfassungsversu-cho vereitelt. Die Kampfe um den gogne-risehen Donaubriiekenkopf siidostlich Vukovar gehen vveitcr. In U n g a r n gelangen den Bolsclie-vvisten bei starken Angriffen zvvischcn Drau, Plattensee und D o n a u einige kleinere Einbriiche. Durch .ent-srhlosseue deutsche Gegenangrilte vvurden mehrere griissero Orte zuriickerobert. Aus dem Einbruchsraum nordlich Budapest verstiirkte der Feind sei-nen Druck nach Siiden und Norden. Die Stadt \V a i t z e n fiel nach harten, den ganzen Tag iiber andauerndcn Kiimpfen in die Iliinde der Sovvjets die dabei 10 Panzer vedloren. Nordwestlich E r 1 a u und im Rnnm von M i S k o l e scheiterten wiederholte Angriffe der Bolsche-wisten. Die Kampftatigkeit an der Front zwi-sehen der Ostslovvakei und Kur-1 a n d blieb vveiterhin gering. Schlachtfliegerverbiinde griffen bei Tag und Nacht in die Kiimpfe in Ungarn ein und fiigten den Sovvjets durch Voll-treffer in Bereitstellungen und Truppen-bewegungen hohe Ausfiille an Menscfien und Material zu. Begleitende deutsche und ungarisehe Jager schosscn 11 feindliche Flugzeuge ab. Brfilsche Tcrrorflieger warfen am Tage Bomben auf vvestdeutsches Gebiet, vvobei vor allem in Duisburg Gebiiudcschadcn entstanden. Im Kampf gegen feindliche Tiefflieger, dio die Zi-vilbevolkerung in W e s t - und S U d -vv e s t d e u t s c h I a n d mit Bomben und BordwafIcn angriffen, vernichteten unsere Jiiger 11 angloamerikanische Flugzeuge. Severnoameriški oddelki razbiti pri Hiirtgenu Položajni odseki na področju pri Snnrlnutcrnu zopet osvojeni Britanski prebijnlni poskusi v srednji Italiji so propadli - Ojučen sovjetski pritisk severno od Budimpešte zelo ogorčeno. Nameravani prodor skozi noše položaje pa ni uspel_ sovražniku nn nobenem mestu. Močnej- Odločilna runda Najnovejši članek ministra dr. Gobbelsa v listu »Das Rcich« Berlin, 8. decembra. Minister dr. Goeb-hels piše v svojem najnovejšem članku v listu »Das Reich«, da je dosegla vojna sedaj ono razdobje, ki je za zaveznike v svoji celoti najbolj nezaželjena in to kot posledica ojačenja nemške odporne 6ile med preteklimi tremi meseci, kljub neugodni napovedi. Na področju letalsko vojne sicer sedaj še ni čutiti večje olajšave za nemški narod, vendar ta bo prišla, kajti v Nemčiji delajo s fanatično vnemo na tem. Ca>s je dal Nemčiji možnost, da na vseh bojiščih nanovo zgradi svojo obrambo ter da razen tega mobilizira potrebne sile, ki zadostujejo, da lahko prestanejo tudi kritični razvoj na bojiščih. K vsemu temu pridejo še zelo važne namere predvsem na področju uporabe novega orožja, o katerih je treba v javnosti govoriti samo z namigavanji, ki pa se dosledno uresničujejo. Dr. Goebbels izvaja v tem izredno zanimivem članku pod naslovom »Odločilna runda« med ostalim: »Nemčija sliči danes velikanski trdnjavi, ki se hrani in oborožuje z lastnimi silami. Naša obramba notranje črte nam od-ima skoro nerešljive težkoče, ki dopuščajo na drugi strani sovražnikovo aktivnost na bojišču samo v omejenem obsegu ali samo za določen čas. Poleg tega, da se borimo kot narod za naše življenje, je napravil sovražnik to neumnost, ki jo še skoro dnevno ponavlja ter javno razlaga, kaj bi z nami napravil, če bi dosegel svoj cilj vojaškega poraza Nemčije. Zato živimo izven vseh varljivih iluzij ter ne pustimo neizrabljene nobene možnosti, da spravimo našo narodno obrambo na najvišjo stopnjo, ki je sploh možna. Kdor se bori za svoje življenje je vedno močnejši, on mora samo zbrati ogromne sile, ki izhajajo naravno iz tega trdega prisilnega položaja ter jih enotno uporabiti. Sovražna stran se razumljivo trudi, da Fiihrcrjev glavni stnn, 9. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Naše posadke predmestij pri J ii l i -c h u so se umaknile nnzaj nn vzhodno obalo reke R u r po ogorčeni, ves dnu trajajoči obrambi sovražnih napadov. Severnoameriški oddelki, ki so nn širokem bojišču napadali nn področju pri Hiirtgenu in Vossenncku, so bili v bistvu razbiti. Skromni sovražni vdori so zapahnjeni. Grenadirji so si nazaj osvojili na področju pri S a a r 1 a u t e r n u nekaj položnjnih odsekov ter odrezali tjakaj prodrle severnoameriške sile. Jugovzhodno od Saargcmiinda je bilo s protinapadom zoženo neko majhno predmostje, ki ga je ustvaril sovražnik podnevi. V gozdnem področju na obeh straneh spodnjih Vo-gez o v je nadaljeval sovražnik svoje napade z osredotočenimi silami. Ti napadi so bili odbiti ali_ pn so obležali na našem glavnem bojišču. _ V Alzaciji so se menjavali lastni in sovražni napadi ob prehodnih cestah od Col du Bonhommeja do Kaysersberga, kakor tudi v jugovzhodnem predgorju gozda \V a s-gen med Mulhousom in T h a n -n o m. Položaj se ni bistveno prav nič spremenil. Naše naprej potisnjene zašcifnice na jugovzhodnem bojišču trdnjave L o r i e n t so napadle severnoameriške čete s podporo oklepnikov. Boji so še v teku. Pred ostalimi utrdbami nn znpadu pa še vedno traja obojestranski topniški motilnl ogenj. Nadaljevali smo z daljnostrelnim ognjem na London. V Srednji Italiji so tudi včeraj nadaljevali Britanci 7. močnimi napa di na bojnem področju pri F a e n z. do popoldanskih ur. Po težki borbi jim je uspelo, dn so pritisnili naše čete nn zapadni rob mesta. Tudi v kraju Pideura smo so borili ves dan bi vojno čim prej končala. Nek merodaj-ni britanski komentator je pred kratkim zapisal, da je postal po izjalovljen,ju zavezniških načrtov v preteklem poletju datum končanja vojne za Anglijo še mnogo važnejši, kot pri temu pričakujoč uspeh. Ni naša naloga, da ocenimo, v koliko ta ugotovitev drži. Gotovo pa je, da vsak nadaljnji dan vojne škoduje Angliji ter lahko samo še poslabša njen svetovnopo-litični položaj. Pa naj bo stvar kakršna hoče, cela vrsta naših medtem storjenih ukrepov je dovedla do uspeha. Do skrajnosti ojačena proizvodnja orožja in streliva pričenja izj>olnjevati praznino, ki je nastala zaradi udarcev preteklega poletja. Totalna vojna je dovedla bojišču toliko novih sil, da je bilo to pred tremi meseci povsem nepredstavljivo. Razen tega je ljudska vojska sedaj že bistveno zmanjšala nevarnost za odprta ozemlja v zaledju. Sila Nemčije za narodni odpor je popolnoma nezlomljiva. Težave, ki jih moramo premostiti, lahko, čeprav morda^ v drugi obliki, ugotovimo tudi na sovražni strani. Mi stopamo sedaj v klasično run-do tega boja, oziroma 6mo že v njej. Kako dolgo bo to trajalo, ne more nihče reči, gotovo pa je, da bo odločilna. Pretekle zmage in pretekli porazi bodo popolnoma izgubili svoj pomen, če jih ne bo potrdila ta poslednja faza. Mi smo z vsemi silami izrabili čas, ki nam je bil dan z vrsto srečnih, toda od nas tudi energično zahtevanih okolnosti. Mi stojimo trdno na svojih nogah. Udarci, ki nas zadevajo, nas lahko samo še raniijo, ne pa omaja jo. V tej razliki je utemeljitev nove vojne 6Jike. Vsakemu posameznemu nasprotniku bi se lahko uspešno uprli, da niti ne govorimo o tem, kaj bi se z njimi zgodilo, če bi z enim ali celo z obema drugima šli proti njemu. Tako pa se moramo postaviti v bran njihovi združeni koaliciji srda. še sovražne sile, ki so hotele prekoračiti odsek Lamone jugozahodno od Russijn, so obležale v našem osredotočenem ognju. Na Balkanu so bili preprečeni kninskein področju sovražni obkolitveni poskusi. Boji zn sovražno donavsko predmostje jugovzhodno od Vukovnra pa trajajo še naprej. Nn Madžarskem je uspelo boljševikom pri močnih napadih med Dravo, Blatnim jezerom in Donnvo, dn so dosegli nekaj manjših vdorov. Odločni nemški protinapadi pn so nazaj osvojili več večjih krajev. Ir, vdornega področja severno ml Budimpešte je ojnčnl sovražnik svoj pritisk proti jugu in severu. Mesto V a c 7. je padlo po hudih, ves dan trajajočih bojih v roke Sovjetov, ki so izgubili pri tem 10 oklepnikov. Severnoznhodno od Egrn in nn področju pri Miš kol cu so se izjalovili ponovljeni boljševiški napadi. Bojno delovanje nn bojišču med spodnjo Slovaško in Kurlan-d i j o je ostalo še nadalje skromno. Oddelki borbenih letal so posegli podnevi in ponoči v boje na Madžarskem ter prizadejali Sovjetom 7. 78-detki v polno v pripravljalnih položajih in premikih čet visoke izgube v moštvu in gradivu. Spremljajoči nemški in madžarski lovci so sestrelili 11 sovražnih letal. Britanski strahovalni letalci so vrgli podnevi bombe nad zapadno nemško področje, pri čemer je nastala škoda na poslopjih predvsem v Dnisburgu. V borbi proti sovražnim letalcem v nizkih poletih, ki so nnpndli civilno prebivalstvo zahodne in jugozahodne Nem č j je 7. bombami in strojnicami, so uničili naši lovci 11 angloamcriških letal. ie vedno hude borbe v Grčiji lasov o uporniškem gibanju v Ukrajini Berlin, 7. dec. General Vlasov je dal j titi narodne pravice vseh naTodov, to- . . • • i '1___ 1.'. 1. .VXlL'i_ vrvi tiuii I ll/.m tinpov A l//v i/a rlj\71 VP n intervjuju zastopniku lista »Volki scher Beobachter« naslednjo izjavo o uporniškem pokretu v Ukrajini: »Iz vojaških razlogov ne morem povedati vsega, kar vem in kar nam priča o velikem obsegu boja proti Stalinu in boljševizmu v Ukrajini. Taim gotovo ni nobene vasi, v kateri bi ne bilo vsaj majhne skupine ukrajinskih nacionalistov, ki so stopili v sveti in požrtvovalni boj za dobrobit ukrajinskega naroda.« Upor v Ukrajini povzroča boljševikom velike težave. Oboroženi oddelki so se pričeli boriti proti boljševiškim četam. Čeprav ta boj še ni privedel do nikakega odločilnega rezultata, ima kljub temu velik pomen. Današnje delo upornikov moramo smatrati kot iprvo stopnjo boja Ukrajincev za njihovo osvoboditev. To je stopnja zbiranja lastnih in uničevanja sovražnikovih sil. Pokret generala Vlasova hoče šči- rej tudi Ukrajincev. Ako je doživela Ukrajina v svoji zgodovini razne nepravičnosti, tega ni bil kriv ruski narod kot tak. Čim bolj spoznavajo pripadniki rdeče airmade pravi cilj vojne, ki jo vodijo boljeviki, tem bolj se nagibajo njihove simpatije na stran narodnih sil, ki so bore proti Stalinovi tiraniji. Žo sedaj je za boljševiške okupatorje v Ukrajini zvezano varanje rdečearmijcev z vedno večjimi težavami. K angloameriškim sporom Ženeva. V nekem zanimivem članku k angloameriškim sporom pripominja \vashingtonski dopisnik lista »New York Times«, da bi lahko dali angloamcriški spori Sovjetski zvezi »prednost v veliki alijamci«. Zahteva, da naj ameriška vlada razloži svoje stališče ne le Angležem, marveč tudii Sovjetom. Amerika ni poslala svojih vojakov v prekomomke dežele, da bi umrli za britanski imperij ali za zmago komunizma. Bern, 9. dec. Zmeda na Grškem narašča še nadalje. V Solunu je izbruhnila v petek generalna stavka. Britanski vrhovni poveljnik general Sco-bie je moral priznati v uradni objavi, da ne obstoja noben znak za popuščanje nemirov. Vedno več upornikov drvi v Atene. Iz grške province javljajo, da se pomikajo nove skupine organizacije ELAS proti Atenam. Kakor javlja agencija Reuter, je britansko vrhovno poveljstvo uvedlo »zasledovanje kolovodij državljanske vojne«, ki naj bi bili postavljeni pred izredno vojno sodišče. Po semkaj dospelih poročilih se poulični boji v Atenah nadaljujejo. Ob vznožju Akropole je prišlo v četrtek zvečer do silovitih borb. Komunistične tolpe so streljale s topovi na redne čete in Britance, nakar je uporabilo britansko vrhovno poveljstvo letala. Sredi mesta drže skupine tolovajev, ki jih ceni »United Press« na okrog 10 tisoč mož, številne ugodne postojanke, proti katerim uporabljajo napadalci poleg bojnih letal tudi oklepnike. V četrtek pozno zvečer so vrgli Britanci zahodno od partenonskega templja v boj znova padalce. Več baterij je obstreljevalo gorske postojanke ELASA, iz katerih je slednji videl v vojašnice britanske planinske brigade v severno-vzhodnem delu Aten. Kljub letalskim napadom je ELAS obdržal svoje postojanke ob južnem vznožju Akropole. V Pireju so se vršili manjši spopadu Pristaniški promet se je ustavil. »Lakota je pognala v četrtek več sto preplašenih Atencev na ulice, da bi si poiskali živil,« pravi neka Reuterje-va vest. Amsterdam. V Spodnji zbornici se je pričela danes napovedana velika debata o položaju v Grčiji. Laburistični poslanec Seymour Cocks je ugotovil, da leže na atenskih tleh v 6enci Akropole britanski vojaki in grški rodoljubi drug ob drugem z zavezniško kroglo v srcu. Prosil je parlament, naj takoj zaključi te boje. Dejal je, da se mu zdi, da pomaga ščititi britanska politika številne zastarele režime proti novim ljudskim silam. Tozadevna primera sta vidna tudi v Belgiji in Italiji. V Atenah so zahtevali voditelji EAM-a, da morajo v primeru, ako bi razorožili njihove sile, razorožili tudi planinsko brigado in »sveti bataljon«. To zahtevo so odklonili. Seymour Čocks je nadaljeval: Ne vem, ali je to zahtevo odklonil Papandreu sam, ali pa na predlog britanskega veleposlanika, ki ga označujejo številni moji grški prijatelji kot hudega duha moderne Grčije. Bern, 8. dec. »Exchange Telegraph« §oroča iz Aten, da je poslal general cobie v Atene in Pirej ojačenja ter odredil poveljnikom čet, naj ostro nastopijo proti odpornim gnezdom. Poljsko topništvo je stopilo v akcijo proti barikadam. Število ranjencev je na obeh straneh znatno. Poškodbe poslopij v Atenah, »so se omejile predvsem na dva mestna dela«. Položaj se je zaostril, ko se je močan boljševiški oddelek iz Pireju polastil dobro zavarovanih izhodiščnih postojank, iz katerih je hotel napasti , pirejsko luko. General Scobie jc za- hteval podporo britanske mornarice, ki je potem streljala v utrdbe. Posebno resen je prehranjevalni položaj. Atene in Pirej sta že dva dni brez kruha. Trgovine z živili so razprodane. Vsa tržišča pa zaprta. Stockholm, 8. dec. Kaotično razmere v Grčiji vedno bolj mečejo svojo 6enco na Anglijo. Londonski komunisti so napovedali za nedeljo protestno zborovanje proti temu, da podpira Anglija vlado Pnpandreua ter nameravajo zahtevati naj posveti Churchill vso pozornost grškemu podtalnemu gibanju. Iz pisanja komunističnega lista »Daily Worker« je razvidno, da bodo zahtevali komunisti to z vsem poudarkom. List imenuje Chur-chillovo izjavo v Spodnji zbornici glede dogodkov v Grčiji »umetno in slabotno« obrambo britanske politiko. »Dagens Nyhcter«, piše, da postajajo dogodki v Grčiji za Anglijo vedno bolj vprašanje prestiža. List piše._ da je težko iz Londona pregledati položaj v Grčiji. Toda mnogokaj kaže na to, da bo postalo grško vprašanje največja zunanjepolitična preizkušnja za Churchillovo vlado. Poveljniki izvidniških skupin pri Goringu Berlin, 8. dec. Reichsmarschall Hermann GOring je sprejel te dni poveljnike izvidniških skupin vseh bojišč, ki eo se zbrali pod poveljstvom generalnega majorja von Barsewitscha, da izmenjajo svoje vtise in izkušnje, ki so jih dobili v poslednjem času. Ob tej priliki je izročil vrhovni poveljnik letalstva zaslužnemu skupinskemu poveljniku majorju Badorreku od Fiihrerja mu podeljeno hrastove liste k viteškemu križcu Železnega križa. Moskva in begunske vlade Budimpešta. Zelo značilen članek, ki nam razkriva splošno sovjetsko stališče napram meščanskim begunskim vladam objavlja beograj. »Politika«, ki je jio-stala Titovo uradno glasilo in tako podaja sovjetske nazore. Članek pravi: »Med vrnivšimi 6e emigranti in komunističnimi strankami raznih dežel obstojajo tako težke ovire, da 6porazum med njimi ni več mogoč. Poljski reakcionarji se na primer nočejo boriti proti Hitlerju. Tudi belgijski in grški ministrski predsednik, ki sta iz varnega inozemstva opazovala boj svojih narodov, bi sedaj rada preprečila delo komunistično 6tranke. Vojna šo ni končana. Borci komunistične stranke, ki so tudi borci za narodno svobodo, boja ne bodo opustili in ne bodo odložili orožja iz rok.« Boljševiki vladajo v Macedoniji Stockholm, 7. dec. O položaju v Grčiji izven Aten nam daje intere-snntno poročilo diplomatski dopisnik »Timesa«. Po njem so izjavili boljševiki, da so si v Macedoniji izvojevali oblast. Grška vladu nima tamkaj nikake pravice. V Solunu so zavzeli boljševiki več javnih stavb ter odredili razpust tako zvane. narodne garde, ki je bila osnovana šele pred 14 dnevi. V ostalih delili Grčije stoje boljševiki s puško ob nogi in objavljajo proklnmucije. Usoda srbskih otrok Agencija »Croatia« iz Zagreba je objavila kratko poročilo, ki se glasi: »Boljševiške oblasti skušajo rešiti bedni položaj otrok, ki so zaradi tolovajskega divjanja na ozemlju bivše Jugoslavije ostali brez svojcev, na tn način, da bi te »brezdomce« zbrale in jih odvlekle na navidezno okrevanje v Bolgarijo. Po izpovedih beguncev pa naj bi bila Bolgarija le vmesna etapa zn daljšo pot teh otrok v Sovjetsko zvezo, kjer hočejo sistematično pre-šolati srbske otroke. To dejstvo tudi obsežno komentira organ komunistične stranke Jugoslavije, ki ugotavlja, da bo mogoče odpraviti nekatere času neprimerne pojave pri srbskem ljudstvu le z uporabo radikalno ijrc-vzgoje srbske mladine. — Tudi iz Tuzle v Bosni poročajo, da so odvlekli otroke z namenom, da bi jih zboljše-vizirali. Staršem so sporočili, da jim morajo vzeti otroke, ker imajo nezadostno boljševiško vzgojo. Z letali so jih odpeljali v Italijo, od tam pa bodo poslani v Sovjetsko zvezo.« Z odvažanjem srbskih otrok v Sovjetsko zvezo skušajo doseči Titovi komunisti več namenov hkrati. Ves čas »osvobodilne borbe« in morda še bolj po doseženi »osvoboditvi« so komunisti neusmiljeno pobijali ter mučili srbsko prebivalstvo, ki je imelo en sam greh, namreč da ni hotelo sprejeti komunizma, edinega dovoljenega svetovnonazorskega in političnega prepričanja v »novi demokratski Jugoslaviji«. Da bi vsaj nekoliko zakrili pred svetom ta svoja klanja in mučenja na »osvobojenem ozemlju«, se hočejo na lep način znebiti žalostnih prič svojih zlodejstev, osirotelih otrok. Ta njihov ukrep naj bi rodil pred svetom pozitivno posledice za komunistično strahovlado, češ, kako lepo so poskrbeli za te uboge otroke, na znotraj pa s tem zasledujejo še važnejši cilj: iz otrok svojih poklonili nasprotnikov si hočejo vzgojiti janičarje, aktivne boljševike, knr naj postanejo v čisto novem sovjetskem okolju v pregnanstvu. Tisti, ki bodo »ubogljivi«, se lahko pozneje vrnejo, da bodo »osrečevali« preostalo srbsko mladino. Prav tako zanimiv in dosleden s komunistično miselnostjo je drugi del gornjega poročila, ki pravi, da so v Tuzli iztrgali staršem njihove otroke, češ da niso dovolj boljševiško vzgojeni in zato morajo oditi v boljševiško šolo. Tudi to se je zgodilo na čisto boljševiški način: otroke so staršem proti njihovi volji kratkomalo iztrgali. Ta korak je tudi pristni izraz »nove komunistične demokracije«. S tem so posegli v najosnovnejše pravice družine, kateri otrok po naravnem pravu pripada in ji ga ne sme nihče iztrgati. Tukaj je torej komunizem zopet pokazal svoje načelno stališče proti družini, osnovni celici človeške družbe, ki jo hoče razbiti ter na njeno inesto postaviti anonimni agregat ne ljudi, marveč številk. Mi pa vemo, da je družina božja ustanova, včlenjena v naravni red, ki ga človeška volja nc sme spremeniti. Družina ima prednost pred vsako drugo človeško družbo, ima pravice, katere ji je dal sam Bog in dolžnosti, za katerih izpolnjevanje odgovarja neposredno Bogu. Ena takih vzvišenih jiravic in dolžnosti družine je vzvišena vzgojna naloga. Očetovske oblasti, ki ji jc v prvi vrsti zaupano duhovno, moralno in fizično izpo|>ol-njevanje otrok, ne more nadomestiti nikaka oblika družbe. Poleg pravic« staršev obstoja sicer tudi pravica Cerkve, učiti pot večne resnice, in pravica države, ki čuva nad vzgojo otrok, v kolikor so člani civilne družbe, da bo ♦a vzgoja v skladu s pravičnimi zahtevami civilne družbe, ki hoče imeti poštene državljane, zavedajoče se svojih socialnih dolžnosti do družbe. Da bo, rodila vzgoja najboljše uspehe, je pdfrebno harmonično sodelovanje vseh ustanov, ki imajo vzgojno funkcijo, to je družine, šole. Cerkve in države. Harmonija v tem smislu, da vsaka teh ustanov vestno izpolnjuje svoje naloge v mejah svoje pristojnosti, vse pa skrbijo za spopolnitev človeške osebe otrok ovc. Oblast mora torej družino podpirati v njenih naravnih funkcijah. Komunisti pa so ta red pojiolnoma sprevrgli in odvzeli družini sploh vse njene od Boga ji dane ter naravno pravice. Otroka so ji popolnoma iztrgali, ker ga hočejo po svoje, torej po komunistično vzgojiti. S tem kršijo najosnovnejše pravice človeške osebe, njenega dostojanstva in pravice družbine. Poudarek teh načelnih misli o družini ter njenih vzgojnih pravicah in dolžnostih je bil potreben zlasti zdaj, ko smo slišali, kaj se je zgodilo v Tuzli in kaj se dogaja v Srbiji ter povsod tam, kjer pride na oblast boljševizem. Visoke angloameriške izgube v Aziji Tokio, 8. dec. Kakor je izjavil cesarski glavni stan, so imele zavezniške četo v zadnjih 12 mesecih v vzhodni Aziji naslednje izgube: Amerikancev je bilo mrtvih ali ranjenih 225.000, angleške čete pa so imele 78.000 mož izgube. Na Briiuuee same odpade približno 20.000 mož. — Skupne izgube japonske armade in mornarice so znašale 168.000 mrtvih in ranjenih. Sloga med stanovi - pogoj srečne bodočnosti Ustanovljena je skupna Delavsko-delodajalska protikomunistična akcija - Programski govor g. prezidenta - Skupna resolucija delavcev In delodajalcev o vzajemnem delu Na praznik 8. decembra se je t palači Delavske zbornice vršila I. plenarna seja delavsko-delodajalske proti-komunistične akcije. Seje se je udeležil tudi g. prezident general Rupnik ter zastopniki delavcev in delodajalcev. G. Jan Maks je začel sejo z nagovorom na g. prezidenta, ki je ob vsaki priliki pokazal veliko razumevanje za koristi in potrebe delavcev ter delodajalcev. Na njegovo pobudo je prišlo do korakov, da bi za vedno odpravili razredno sovraštvo med delavci in delodajalci. 3. decembra lani se je ustanovila Delavska protikomunistična akcija, pol leta za tem pn Delodajalska protikomunistično akcija. Vendar sta obe temeljili nn zgrešeni razredni podlagi. Po encin letu so delavci in delodajalci sedli k skupni posvetovalni mizi. Tako se je ustanovil glavni posvetovalni odbor Delavsko-delodajalske protikomunistične akcije. Ta odbor ima predvsem dve nalogi: odpraviti z dejanjem in v resnici uničujoče razredno sovraštvo med delavci in delodajalci in medsebojno borbo; delati za nov pravičen družabni red, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in na slavnih tradicijah slovenskih stanov. Zbližanje med delavci in delodajalci pa bo glavni pogoj za uresničenje teh ciljev. Protikomunistična borba se mora v drugem letu s skupnimi napori še stopnjevati. Vzajemno delo in razumevanje delavcev ter delodajalcev bo tudi pripravilo pot stanovski ureditvi družbe. Borba za preosnovo družbe bo trda, toda z vztrajnostjo in vzajemnim delom delavcev in delodajalcev bo možno zgraditi nov red, boljši svet. V svojem govoru je nato g. prezident dal tele smernice za delo: Prijatelji! Z veseljem sem se odzval vašemu ljubeznjivemu povabilu, da se udeležim prve seje plenumn delavsko-delo-dujalskc protikomunistične akcije, ker sem mnenja, dn je to eden izmed zelo važnih trenutkov naše najnovejše zgodovine. Zaradi globokega spoznanja komunistične nevarnosti za vse sloje našega naroda, zaradi uvidevnosti, ki izvira iz zaskrbljenosti za našo bodočo usodo, zarodi dobre volje in pripravljenosti, ki nain edini lahko pomagata premagovati težave in utirati pot v lepše dni, in zaradi čuta za pravo slovensko vzajemnost sta sc stanova delodajalcev in delojemalcev na moj nasvet združila v skupni borbi proti nadaljnjemu pronicanja komunističnega razkrajanja v naše zdravo narodno telo. S tem sta ta dva stanova saina dokazala, da jc tudi komunistično oznanjanje razrednega boja iimetno ustvarjen predpogoj zn izvedbo boljševiške revolucije. Prav tista dva stanova, ki nnj bi s svojim medsebojnim bojem ustvarjala pogoje za razširitev komunizma, sta pred očmi vscjja naroda združila napore, da z vzajemnimi močini zaustavita komunistično nasilje in razkrinkata vse komunistične laži, Pomembnost tega dneva pa vidim tudi še v drugem dejstvu. Vzajemno sodelovanje pri jireganjanju komunistične socialne lazi bo tekom časa zbližalo ta dva stanova tudi ob razumevanju skupnih potreb in težav, kar bo najlepša podlaga za sodelovanje pri graditvi onega novega družabnega reda, ki ne bo več slonel nn medsebojnem sovraštvu, izigravanju in nezaupanju, ampak na slogi, medsebojnem upoštevanju in skupnem delu za narodno skupnost in njeno blaginjo, od katere bosta potem tudi sama imelu največje koristi. nanj sicer samo boljševiški obraz Žida; toda, ko se je uprl temu, se je nujno uprl svetovnemu Židu in njegovemu sistemu obvladovanja človeštva. Naš narod danes ve, da je njegova rešitev samo v najširši narodni vzajemnosti in skupnosti. S tem pa je že nujno v neposrednem nasprotstvu s poskusi židovskega vladanja nad svetom. Ce je naš narod spoznal, da je le v vzajemnosti naš uspeh v bojn proti smrtno nevarnemu boljševizmu, je že tudi položil temelj, na katerem naj sloni naš bodoči družabni red, ki ga bodo obeleževale pravičnost, sloga, sodelovanje stanov, pravilno upoštevanje vseh ustvarjajočin faktorjev in narodna skupnost. V tem redu morata delo in kapital služiti narodni skupnosti, zakaj nas obstoj in naša bodočnost sta odvisna le od trdno zgrajene narodne skupnosti vseh Slovencev. Od blaginje skupnosti pa je odvisen procvit posameznikov in stanov. Prav v tem vidim vso pomembnost današnjega dne. Ko vam zaradi tega iskreno čestitam, želim, da bi vaše skupno nastopanje proti boliševizmu blagoslovil Bog z uspehi bodočnosti, v kateri bo vsak naš rojak rad in s ponosom Slovenec. Vsi navzoči so napotnico gospoda prezidenta z veseljem in razumevanjem sprejeli, nakar je povzel besedo g. Grebenšek, ki je med drugim s sledečo utemeljitvijo predlagal resolucijo: »Današnji gospodarski red v svoji razdvojenosti ne more zadovoljiti ne delavca ne delodajalca. Zato moramo skupno delati za pravično ureditev razmerja med delom in kapitalom v skupno zadovoljstvo delavcev in delodajalcev. Le tako bomo vrnili socialni mir najvišji naravni tvorbi v družbi, to je narodu, in le v socialnem miru bo omogočen nemoten nadaljnji razvoj. Zato predlogom, dn se na dannšnji zgodovinski prvi seji Delavsko delo-dajnlske protikomunistične akcije sprejme naslednja resolucija odnosno naša nastopna izjava: Slovenskim delavcem in delodajalcem, vsemu slovenskemu ljudstvu! Po enoletnem uspešnem delovanju Delavske protikomunistične akcije in po polletnem delovanju Protikomunistične akcije delodajalcev stopata pred vas, slovenski delavci in delodajalci, stopata pred ves slovenski narod obe akciji, združeni v novem sestavu, v Delavsko-dclodajalski protikomunistični akciji. Slovenski protikomunistično usmerjeni delavci in slovenski protikomunistični delodajalci hočemo temeljito za-početo delo obeh akcij načrtno in dosledno nadaljevati in izpopolnjevati. Zato poudarjamo: 1. Nadaljevati hočemo započeto borbo proti zločinskemu komunizmn in njegovi miselnosti do popolne zmage ideje pravičnosti in resnice! 2. Nadaljevati hočemo započeto delo za odstranitev razrednih sovražnosti in delati za povrnitev k naravni skupnosti stanov. 3. Na temelju pravičnih skupnih koristi delavcev in delodajalcev ho- čemo nadaljevati delo za pravično ureditev razmerja med delom in kapitalom, zavedajoč se, da bo le po temeljiti ureditvi teh vprašanj možen nemoten nadaljni razvoj našega naroda. Ljubljana, 8. decembra 1944. Glavni posvetovalni odbor Delavsko-delodajalske protikomunistične akcije v Ljubljani. Vsi člani plemuna so resolucijo soglasno odobrili. Ker se je g. prezident moral posloviti, je udeležencem še enkrat želel, da bi bilo sodelovanje delavcev in delodajalcev v zgled plemenitega delovanja tudi ostalim stanovom, za ves narod pa naj bo to nagib za vzgojo k skupnosti in povezanosti. Člani širšega odbora, plemuna Delo vsko-delodajalske protikomunistične akcije, ki so bili imenovani od g. prezidenta, so nato izvolili še ožji odbor, predsedstvo — delovno eksekutivo. Po pariteti so bili izvoljeni iz vrst industrije, obrti in trgovine po en zastopnik delavcev in en zastopnik delodajalcev. Za industrijo je zastopnik delavcev g. Pleško, zastopnik delodajalcev g. Hribar; za obrt je zastopnik delavcev g. Travnik; zastopnik delodajalcev g. Žitnik; za trgovino je zastopnik nameščencev g. Korče; zastopnik trgovcev pa g. Robič. Člani tega predsedstva bodo na prvi konstituantni seji izvolili še poimenske funkcionarje. Plenum je nadnlje sprejel kot pozdrav in geslo: Bog, stan in narod. Prav tuko je bil soglasno sprejet predlog, da vse tekoče akcije dosedanjih dveh ločenih protikomunističnih akcij prevzame Delavsko-delodajalska protikomunistična akcija. Plcnuin Delavsko-delodajalske protikomunistične akcije se bo obvezno sestajal vsak mesec enkrat, delavna eksekutiva — predsestvo pa vsak teden. Ta seja pomeni pri pozitivni graditvi slovenske bodočnosti velik korak naprej. Zmotno bi bilo misliti, da bo mogoče borbo proti komunizmu dovršiti samo z negiranjem komunističnega družabnega reda in s spoznavanjem usodne zgrešenosti komunističnega socialnega sestava. Pokazati je treba pozitivno tvornost protikomunistične borbe. Dosedanja razklanost delavcev in delodajalcev je postala že kar tradicija, vendar je to nezdrav pojav, izrodek dveh nasprotnih si skrajnosti: liberalizma in komunizma. Toda po naravi tisti, ki daje splošno-sti svoje delo in tisti, ki daje snov, delavec in delodajalec spadata skupaj. Trda protikomunistična borba je oba-dva združila v zavesti, da se morata za 6kupne koristi skupno boriti.^ Končno smo stopili na pot k sožitju no onem področju, ki je bilo do sedaj izhodišče razklanosti v narodu. Slovenska javnost more biti tega dogodka vesela, ker je ta dogodek veseli znanilec srečnejše dobe. Mnogo dela, tihe požrtvovalnosti in medsebojnega upoštevanja bo treba še na obeh straneh, da bo dograjena stanovska in narodna skupnost. Verujemo pa, da bo delo dovršeno v celoti in dosledno. Vedno ista režija Bern, 7. dec. Pri spopadih s komunisti sta bila v Bukarešti ubita dva demonstranta. Po vesti moskovske poročevalske službe se je pretvoril njih Naš mali nnrod je na svoji Jnstni pogreb v »mogočno manifestacijo«. — koži občutil zlo satanske igre Židov- I i^nnon i;„g°.i za nastanek katoliške kulture. Kristus in apostoli, večina katoliškega cerkvenega učiteljstva in večina katoliških laičnih ideologov se ne more šteti med literarne pisatelje. Pa vendar bi brez njih ne mogla vzrasti katoliška kultura. Isto velja za razmere v teh časih pri nas. Vsak, ki pomaga širiti katoliške ideje med nami, vsak, ki 6e trudi za katoliški prerod Slovencev, dela posredno ali neposredno tudi za katoliško kulturo, lu bo prišla. Kdor tega dela ne razume, se mu posmehuje ali ga ovira, ne bo ustvarjal katoliške kulture, pa čeprav je sam pisatelj. e so čutili __________________brancev pri Šmarju, kjer so izgubili topove in konja. V neštetih krajih okrog Trebnjega, Žužemberka, Čateža ter ob Krki je tudi že moralo mnogo banditov dati življenje za svojo brezbožno idejo. Ze lep čas sem gospoduje nad nošo bojno skupino stotnik Pnvlovčič. Težko se je bilo ločiti od prejšnjega poveljnika stotnika Stamenkoviča. Bil je res človek discipline. Ce je on govoril na zboru, so odšli fantje z zbora polni novega ognja in navdušenja za nadaljnjo borbo proti komunistom. Se zdaj večkrat vpraša: »Kako vam, tamo dole?« Tudi z novim »očetom« smo se hitro sprijaznili. Vsakemu da lepo besedo prav kakor oče. Za vsakega posebej se zanima- Ni čudno, da uživa pri fantih tako ljubezen in spoštovanje. Domobranci so veseli, polni optimizma in pogumni. Res je težko pustiti sredi noči toplo ležišče in jo morda v blatu, dežju in mrzli noči mahati proti Žužemberku, a vse to domobranci radi žrtvujejo za tako sveto idejo. Ugovorov in pritoževanja ne boš slišal- Neredko se čuje tudi pesem ob odhodu. Tudi drugače domobranci kaj radi postrežejo z eno ali drugo slovensko, na primer ob nedeljah, ko gredo k skupni maši, ki jo opravi vojni kurat. Marsi-kak dekliški obraz se prikaže za rožami v oknu. Zabavati se pa znajo naši fantje na najrazličnejše načine. Samo da je čas! Kaj, ko pa se ne dd delati nikakih računov zn naprej- Danes si tukaj, jutri boš pa Bog ve v katerem gozdu rinil za komunisti. Pa se še vseeno tudi za V »Goriškem listu« od 6. t. m. jo pri-občen dopis iz Banjšic nad Gorico, kjer so doslej komunistični roparji po mili volji izmozgavali ljudi in jih sleparili. V tem dopisu je pisec med drugim povedal tudi tole 6vojo zgodbo: Lanskega novembra, torej pred letom dni, je pisec srečal med Podleščem in Trušnjem starega znanca in se začel z njim meniti o »osvobodilni vojski«. Pogovor je takole tekel v domačem banjškarskem narečju: »No, kako kaj gre? Bomo kaj naredili s to našo vojsko ali ne?c Banjškarski znanec odgovori: >Ti povem, da gre prav dobro. Je že vse na-reto (narejeno). Je že svoboda, samo Neme se še mora umeknt. Adn tovariš je reku, de za sv. Andrej ne bo obadne-ga več u Garic.t .................Hlll I ——>— zabavo dobi nekaj časa. Enega vidiš, kako si je ravnokar zakuril, da si bo skuhal govejo juho, ker je tudi sprememba včasih dobra, druga dva šahi-rata, tretji sedi ob kartah, četrtega zanimajo dnevne novice. Vsak dan gredo domobranci po bližnjih vaseh, da razdelijo med ljudi časopisje. Kaj vse vedo ljudje povedati! V driijji vasi so zadnje dni ujeli domobranci dva prisilna mobilizirunčka. Prvi je bil star 14 let, drugi pa 16. Ko so spraševali prvega, kje so ga tolovaji vzeli, je dejal: »Iz šole.« Povedala sta tudi, da sta že odslužila tolovajski kader. Učila sta se teden dni. Najbrž sta imela skrajšan rok! Da bi bili pri nas za Miklavžal Polni vozovi Miklavževih daril so drdrali proti Ljubljani. Za ranjence so bili namenjeni. Spomin iz čete je vedno dobrodošel, posebno pa še tak za želodec. Sicer pa to človek, ki je že toliko žrtvoval v borbi s komunizmom, tudi zasluži. »Za sveti križ in svobodo zlato« je naše geslo. Kdor nam misli to dvoje skruniti, naj nikar no hodi blizu, ker nazaj ne bo več mogel. Zaplenjena imovina upornikov Odločbo o zaplembi imovine upornikov Tomazina Antona, posestnika, nazadnje stanujočega v Gorenji vasi št. 43. — Marinka Franca, posestnika, nazadnje stanujočega v Kalcah št 5, —■ Gantarja Antona, čevljarja, nazadnje stanujočega v Gor. Logatcu št. 79, — Semrova Janeza, posestnika, nazadnje stanujočega v Gorenji vasi št. 11 in Nagodeta Jožefa, posestnika, nazadnje stanujočega v Kalcah št. 17., objavlja »Službeni list« z dne 6. decembra 1944. Zdaj čez leto dni sta so obn znanra spet srečala. Zdaj pa je banjšarski možak kar naravnost takole začel: »Dragi moj. če bomo čakali, da pridejo gor domobranci ali Nemci, nam bodo ti rdeči hudiči vse požrli in pokončali, nas pa bo vzel mraz, lakota in uši. To je svoboda I Ce bi od začetka vsakemu komunistu, ki je tukaj sem prišel lagat, vrat zavili, bi bila danes res nebesa. Ce te zverine le no bo ko-nec. bomo morali sami poiskati kakšne rjavo štore in ga napraviti!« Tako danes sodi goriško ljudstvo v splošnem. Krvave žrtve za komunistično revolucijo Župnije Šempeter, Vrtojba, Bilje, Miren, Sovodnje in fttandrež pri Gorici so dosiej zaradi komunistične revolucije dale kakih 150 mož in fantov, ki 60 padli. To je mnogo več, kakor jih je terjala prva svetovna vojna in več kakor jih ja doslej padlo v tej vojni na vseh frontah. Povprečno ima vsaka izmed teh župnij po kakih 1500 duš. in vsnka je povprečno dala 20 do 30 teh mladih žrtev. Ce to razmerje obrnemo na slovensko prebivalstvo vse Goriške dežele, dobimo visoke tisočo mrtvih mož in fantov, ki jih je pogoltnila rdeča revolucija, ko uničuje slovenski narod. Mrliči v bunkerju Pri Renčah so ljudje v komunislič-nem bunkerju odkrili te dni 7 mrličev. Vsi so hili člani rdeče tolovajske vojske, ki so tukai umrli. Vzroka smrti še niso dognali, zdi pa se, da so se v lem skritem bunkerju skrili, nakar jih je kaj zadušilo ali pa jih je vzela lakota. Ren-čani, ki so doslej bili nekateri prerej navdušeni za to »vojsko«, so zdaj pretreseni, ko vidijo, koliko slovenskih ljudi gine za prazni nič rdečih lažnikov. Iz Gorice V Planini pri Vipavi je 15. novembra umrl posestnik Jože Iietc. Bil je znača-jen slovenski kmet, zelo izobražen, zaveden katoličan in vzoren družinski oče. Njegova zadnja želja je bila, da bi šo videl svoje tri 6inove, ki so jih razmero razgnale po širnem svetu. Toda ta želja se mu ni izpolnila. Zadnje čase je na 6voji koži bridko okušal in zaradi tega trpel, da sovražniki vere naših dedov trosijo peklenske brezbožne nauke med naše ljudstvo. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil pokojnik povsod priljubljen. Naj počiva v n^rul KULTURNI OBZORNIK »Rdeča kapica« v Operi V Operi z velikim uspehom Igrajo glasbeno pravljico »Rdeča kapica«, katere obče znana vsebina je služila pesniku Danilu Gorir.šku kot okvir za samostojno, na širši podlagi zasnovano delo. Go-rinžek je v svoje delo pritegnil vsa realna in bajna bitja, ki so sposobna razburkati otroško domišljijo ter tako ustvaril pravljico, ki jo lahko štejemo med najboljše, kar smo jih v zadnjih letih na opernem odru videli. Mlado in staro z napetim zanimanjem sledi dejanju in igranju in podoiivlja napeto dejanje ali pa obuja spomine na leta nekdanje mladosti. Glasbene vložke k Rdeči kapici je napisal Samo Hubad, ki pri izvedbi tudi 6am vodi orkester. Gotovo ni namen takih vložkov da bi iskali vzorov v najvišji tnuziki; tudi ni orkestralna zasedba redno taka, kot jo imajo velika operna dela. Vendar moramo prianati Hubadu, da je s spretno iznajdljivostjo, ponekod tudi z naslonitvijo na vzore narodne pesmi ustvaril s temi vložki omembe vredne odlomke, ki se dejanju prilegajo, ga smiselno ilustrirajo in tako v skladu z njim zapustijo v poslušalcu vtis enotnega skupnega dela pesnika in skladatelja. — V izvedbi sodelujejo moči, ki jih sicer srečamo pri izvedbah operetnih ali tudi pravljičnih del. To so: Barbičeva (Rdeča kapica), Zamejčeva, Zupan, Poličeva, M. Sancin, Kačič-eva, Humer, Pianecki, Go-lijeva, Marenk, Gregorin in Gorinškova. Poleg njih še ccla vrsta otroških vlog, vil, živali. .. Spretno, iznajdljivo in z bujno domišljijo je režirala M. Slavčeva, plese je naštudiral Golovin, sceno izvršil E. Franz. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem. M. T. IV. sinfonični koncert Bogati spored IV. sinfoničnega koncerta je privabil v veliko unionsko dvorano izredno veliko število poslušalcev; tako smo mogli slišati pri nas redko izvajano predigro k Wagnerjevi operi >Tristan in Izolda«, ki ji je bil, kot je •
  • nau vprašanje prehrane na prvem mestu. Zato bo vsem dobrodošel semenski krompir, ki je ravnokar prispel iz Nemčije. Doslej je poslanih SO vagonov semenskega krompirja, pričakuje pa se še približno toliko vagonov. Iz dveh razlogov se bomo preskrbeli z zadostno koh-čino novo prispelega semena. Izmenjali bomo lahko svoje seme in prišli bomo poleg tega do novih Jako rodovitnih sort. ' krompir je poslan od semenskih postaj " za selekcijo krompirja, kt so pod državno kontrolo. Je Izbrano semensko blago, ki ga bomo sadili kar se da največ v celih gomoljih. Ze doslej so napredni kmetovalci sadili krompir v celih gomoljih. Edino bolj debele gomol'e so ob pomanjkanju semena rezali. Gomolje, ki imajo debelost jajc ali 6o drobnejši, sadimo na vsak način nerazrezane. Le debelejše gomolje razrežemo vzdolž na polovico. Prispele so naslednje krompirjevo sorte: 1. Voran. Ima bolj podolgovato obliko gomolja z rumenim mesom. Očesca so plitva. Sadimo ga v vsa zemljišča, ki se nahajajo v dobri plodnosti. Cvete belo. Daje prav visoke pridelke. Gomolji so nekoliko drobnejši od domačega krompirja. Prikladen je za kuhinjo in za industrijsko uporabo. 2. Ostbote je tudi podolgovate oblike s svetlo rumenim mesom in ostrim robom nad očesci. Je srednje debel. Sadimo ga z uspehom v srednje težkih, lahkih in tudi barskih zemljah. V inozemstvu je poznan kot dober jedilni krompir, ki da dobre pridelke. 8. Erdgold rodi debele podolgovate gomolje, ki imajo rumeno meso. Ta krompirjeva sorta ima majhne zahteve napram zemlji. Z uspehom ga bomo sadili tudi na Barju. V inozemstvu poznajo to sorto kot zelo rodoviten jedilni krompir. Vse navedene tri sorte dozorevajo približno ob istem času kot naš domači oneidovec. 4. A®kersegen je našim kmetovalcem že poznan. Kjer so ga enkrat začeli saditi, se je povsod močno priljubil, ker daje zelo visoke pridelke. Rodi srednje Zatemnitveni čas za teden, ki se začne li. decembra in traja do vštetega 17. decembra, je od 17.10 de 7.10 Bog daje radost in to je njegova velika pravica. (Doatojeoski). Koledari Nedelja, II. grudna: I. adventna; Mar, Loretska; Mlltljad, papež; Julija, d., m. Ponedeljek. 11. grudna: Dama« I., papež; Hugolin, spoznavalee; Trazon, mučeneo; Daniel, epoznavaleo. Torek, 1J. grudna: Aleksander, mučenec; Dionlzlja, mučenloa; Vieelin, Skof. Dramsko gledališče! »September«, Izven. Ob 16.30. Operno gledališče: »Rdeča kapica«. Mlad. prodat. Ob 14 ln 17. Kino Matico: »Ciganska ljubezen« ob 10, 14, 16 ln 18. Kino Union: »Gospa Sllvellna« ob 10. 14, 1« in 18. Kino Sloga: »Tvoje Je moje srco« ob 14, 16 in 18. Lekarniška služba: Nočno »luibo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Floeoli, Dunajska oesta 6; mr. Hočevar, Celovška oesta 62; mr, Gartus, Moste, Zaloška oesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelonburgova ulica 7. Zdravniška slnžbai Nedeljsko zdravniško službo opravlja mostni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljub. ljana, TržaSka 14, telefon 22-89. NOVI GROBOVI + Ivan Kilar. V Ljubljani je v Bogu zaspal davčni upravitelj v pok. g. Ivan Kilar. Pogreb dragega rajnega bo v nedeljo ob pol 2 iz kapele sv. Aniona na Žalah. Sv. maša zadušnica bo 11. dec. ob pol 8. v cerkvi Srca Jezusovega. + Marija Srakar. Za vedno jo zatis-nila oči Mariia Srakar. Blago rajnieo bodo pokopali v nedeljo iz Predjamske ulice 21 na pokopališče na Viču. Sv. maša zadušnica bo v petek 15. t m. ob šestih v župni cerkvi na Viču. •f- Josip Hirsch. V železniški službi se Je smrtno ponesrečil uradnik drž. železnic g. Josip Hirsch. Dragega očeta bodo pokopali v nedeljo ob lo iz kapele sv. Frančiška na Žalah. + Roža Zajec. Po daljšem trpljenju Je odšla v večnost soproga tehničnega višjega inšpektorja v pokoju, gospa Roža Zajec, rojena Resman. Blago mater bodo pokopali, v nsdeljo ob pol treh iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 16. t. m., ob osmih v župni cerkvi v Trnovem. J Franc Novak. V Llubljani je umrl i mojster g. Franc Novak. Dragega rajnega bodo pokopali v nedeljo ob dveh iz kapele sv. Petra na Žalah. Naj rajnim sveti večna luf, VRem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Rdeči križ poroča Paketi: Vrstni red za sprejemanje paketov za čas od 11. do 15. decembra 1944 Je sledeči: N, O in R v ponedeljek, P v torek, S v sredo. S, T in O v četrtek, V, Z in Z v potek. — Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 8 do 11 dopoldne, v petok pa tudi popoldne od 3 do V45, debele, nekoliko ploščate gomolje, ki imajo rumeno meso. Dozori nekoliko kasneje kot naš domači krompir. 5. Sieglinde je rano dozorevajoča krompirjeva sorta s podolgovatimi gomolji z rumenim mesom. Cena semenskemu krompirju franco kolodvor namembna postaja znaša 5 lir za kg. Krompir se bo oddajal proti zamenjavi, tako da vsak kmetovalec odda isto težo svojega krompirja in doplača za vsak kg kupljenega semenskega krompirja 2.20 lir. Pričakovati je, da se bodo vsi kmetovalci poslužili te priložnosti in 6e preskrbeli z novim semenom in da bodo na ta način svoje pridelke podvojili ali celo potrojili. Največja škoda za vsakega posameznega pridelovalca bi pa bila, če se zaradi semenske doklade 2.20 lir pri kg ne bi preskrbel s temi bogato rode-čimi sortami. Izgnanka (Ob nabirki za Zimsko pomoč.) Tujka med sestrami, brati, čakam v trepetu pred vrati. Prosim pomoči, izgnanka, trkam na dobro srce. Mnogi razumejo, mnogi dado, mnogim pa sem še vedno—uganka. Vam, ki v posmeh je to bedno telol Pojdite gledat le to domačijo: prej beli dvori, zdaj strti so v prah, Črne stene kriče v zimski dan, mož umorjen je, sin odpeljan ▼ temno noč... Mene je strah. Nimam strehe, moža in ne sina. Mar sem vam tujlca, le govorite! Kaj me gledate, kaj zdaj molčite? Ker sem Slovenka, mi dom je požgan, sama sem, mrtva je moja družina. Naj me zavrže še — domovina? Peterka Odon, domobranec. novicc Dostava živilskih nakaznic za mesec december se je res nekoliko zakasnila, kar je mestni preskrbovalnt urad tudi objavil v dnevnikih, ter bi bil moral to tudi vsakdo upoštevati, ki se zanima za živilske nakaznice. Da bo pa zamuda vsemu prebivalstvu jasna, dostavljamo, da je ni zakrivil mestni preskrbovalni urad morda zaradi površnosti, prav tako pa zamude niso krivi dostavljalci, ker so jim bile nakaznice izročene šele 29. novembra. Mestni preskrbovalni urad namreč nikakor ni mogel prej končati ogromnega dela s pisanjem vseh nakaznic. Pomisliti moramo, da je bilo treba natanko pregledati, urediti, razdeliti po ulicah, primerjati s kartoteko, nato izločiti one osebe, ki niso oddale prijav i. t.d., po vsem tem pa začeti šele s pisanjem nakaznic samih. Zaradi vseh teh opravk.ov, ki jih ima mestni preakrbovalni urad z živilskimi nakaznicami za vse prebivalstvo vsega svojega področja v mejah mestne občine ljubljanske in tudi onkraj meje, je morala biti vpeljana celo nočna služba. Zato naj pa tudi sedaj upravičenci upoštevajo vzroke zamude pri dostavljanju živilskeh nakaznic. Kar se pa mesa tiče, bo vse one, ki ga niso dobili v četrtek pred praznikom ali včorajšnjo soboto, potolažila objava Prevoda, da bodo meso dobili tudi še prihodnji teden. Ponovitev IV. sinfoničnega koncerta Glede na Številne proSnje koncertnega občinstva se bo IV. slnfonlčni koncert Radia Ljubljano ponovil 11. decombra ob 18.30 v veliki uninnskl dvorani. Prcdprodaja vstopnic jo v knjigarni Glasbene Matice. POIZVEDOVANJA Svetlozeleno rokavico sem Izgubil v nedeljo. Kdor jo je našel, naj jo proti nagradi odda pri vratarju Ljudske tiskarno v Ljubljani. Črno desno rokavico sem našel dno 9. 12, Dobi so pri upravi »Slovenca«. Senklavško žegnanje. Na Senklavško žog. nanje v nedeljo, 10. deoembra, bo lmol pro-vzvišeni g. Skof dr. Gregorlj Iložman v stol, nlol ob 7.30 pridigo in nato slovesno ponti-flkalno sv. mašo. Po av, maSl bo podelil papežev blagoslov. V župni cerkvi »v. Družine v Mostah bo odslej ob nodeljah, praznikih sv. maša tudi ob 10 poleg tistih, kt so bile že objuvljeiio pred 14 dnevi. V primeru alarma bo deseta maša odložena tn se bo začela četrt ure po končanem alarmul od pol ene popoldne na. prej pa tudi odložene maše ne bo več, MaSa zadnSnlea za pok. g. Vinkom Klo-mončičem iz Kovorja se bo darovala v ljuh. ljanskl stolnici v torek, dne 12. deo., ob %8 pri oltarju sv. Križa. Pokojnikovi sorodniki tn prijatelji vabljeni. Ob obletnici smrti pok. g. Alojzija Po. terllna bo maša 12. t m. ob 7 v stolnici pri velikem oltarju. Družba «v. Vtnoenctja Pavelskegm ima danaSnje nedeljo ob prazniku svojo zaSSit-nlce Devioe Marije Brezmadežnega spočetja sv. maSo ob 6.45 v marljanskl kapeli. Ob drugI obletnici junaSklb mež in fan. tov lx Ajdovca In Žužemberka, ki so 12. do-combra 1912 padli za vero ln domovino, bo v torek, 13. doc. 1944, zjutraj ob sedmih črna peta sv. maša v stolnici pri glavnem oltarju. Ob tej priliki se bomo spomnili tudi drugih žrtev brezbožnega komunizma ln zadoSčevall za skrunjenje porušeno cor-kve in sv. ReS. Telesa. Vsi Ajdovčanl, Zu-žemberčani, znanol ia okoličani lepo vab. ljenll Slovesna sv. maSa za pokojnim Antonom Zakrajškom bo 12. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Potra. Spomin na polletnioo njegovo smrti. Bločani vabljeni. Lovski zbornik je liSel. Olanl lovskih društev, ki so za leto 1944 t» plačali članarino, ga dobe brezplačno v lovski pisarni med uradnimi urami od 8—10, sicer pa jo naprodaj ravno tam in v knjignrnah po 100 lir broširan, po 125 lir vezan Izvod. Molitvena ura ca akademsko Izobražene gospode bo v nodeljo, dne 10. decembra 1944, ob 17 v kapeli Slomškovega doma na Po. ljanskl cesti St. 6. — Molili bomn lz novo knjižice »Ure češčenja« uro za sveti ad. vontnl čas. —i Posebna vabila ne bodo razposlana. Vse dijake, dijakinje opozarjamo na InstrukcIJe srednješolskih predmetov In tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne InstrukcIJe. Kongresni trg 2 11. SrednjeSolcI-lka Izkoristite prosti čas za prlučitev strojopisja. Praktično znanje, vsa. komur koristno. Novi točajl 11., 12. in 13, decembra, Učna ure dogovorno po želji. Prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Formicot pastile za deslnfckcljo ust in grla dobite v lekarnah. Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ln v bodoče v zasebnem ali javnem pokllou. Novi tečaji pričenjajo U., 12. In 13. decembra. Učno uro dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnovno. Prospekti) Trgovsko učUISče »Chrl. stofov nčnl zavod«. Domobranska 15. Verouk IV, — za četrti razred gimnazije in meščanske šole je izšel. Dobi se v vsoh knjigarnah. Namesto venca na grob blngopokojne ge. Pavle Arko Jo darovala g. Kokalj Nežka po Škofijski dobrodelni pisarni 300 lir za glu. honemo mladino. Bog plačajl Naznanila !iuhl!anskih prireditev Operno gledališče Uprava Državnih gledališč v Ljubljani obvešča p, n. abonente ln ostalo občinstvo, da se bodo vršile od vStevšl ponedoljka, 11. t. m,, vse predstave, dramske ln operne, samo v opernem gledališča. Tako se bo vršila uprizoritev »Marije Stuart« za red C v ponedeljek, 11. t. m., že v Operi. P. n. abonentl se soveda pri teh predstavah poslužujejo svojih opernih sedežev. — Ker obsoga operni avditorij več sedežev kot dramski, bo odslej pri abonentskih dramskih predstavah tudi neaboniranemu ob. člnstvu dana možnost nakupa vstopnio. Nedel ja, 10. decembra, ob 14: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. — Ob 17: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. Pri obeh predstavah obisk ev. Miklavža. Cene od 60 lir navzdol. Torek, 12. decembra, ob 16.80: Operna predstava: »Cllvla«. Red A, Naročite se na Slovenčevo knjižnico! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sobotni živilski trg V soboto se je razvijal vrvež na živil. trgu. Ni bilo večjih sprememb. Pri petih stojnicah so prodajale ženske kislo repo, ob strani pri neki drugi pa je bilo na prodaij nekaj kadi kislega zelja. Pri vseh so bile dolge vrste. Trg je drugače kazal sedaj običajno tržno valovanje. Treba je omeniti, da so se cucki ljubljanskih gospa zelo razvadili in se po trgu neovirano sprehajajo. Milostljive naj bodo opozorjene, da je pse na trg med tržnimi urami od 7 do 12 voditi prav strogo prepovedano. Cucke bo prihodnjič konja« pol Ovil. Pretekli ponedeljek 4. t. m. Je bila sv. Barbara, zasčitnica rudairjev. Tudi vre-menarjl zelo uvažujejo to svetnico, ki nam nekako naznačuje značaj zlime. Star rek pravi: »Ce se strnišče vidi v ravnem RAST NOVI VERSKI LIST. NAROČAJTE SE NANJ NA NASLOV: Ufirav* »KASTI«, LJUDSKA TISKARNA na Barbaro dan, se hude zime ne bojita ne kmet, ne meščan.« Pravijo tudi, da se strnišče vidi potem vsak zimski mesec, da zapade malo snega itn da se nI treba bati hudega mraza. Nad 98.000 lir denarnih kazni Po seznamu policijske uprave je bilo od protidraginjskega odseka v novembru kaznovanih 72 oseb na denarno kazen 98.600 lir zaradi kršitve raznih protidra-ginjskih uredb in predpisov. Zaradi navijanja cen je bilo med temi kaznovanih 50 oseb na 83.600 lir, ostali zaradi lil tapljenja in prodaje mesa na črni borzi. Magistratni upokojenci Po osnutku mestnega proračuna za leto 1945 znaša število mngistratmh upokojencev, vdov, miloščinarjev in nezgodnih rentnikov 192. Za vse te je v proračunu določena temeljna plača 847 tisoč 598 lir. Razen te bodo upokojenci in drugi v letu 1945 prejemali tudi razne dravinjske in druge doklade tako, da znaša vsota s plačo vred, ki je določena za vpokojence v proračunu 2,909.062 lir. Za prihodnjo ureditev njihovih prejemkov in zvišanje drnginj-sjtili doklad ie določena .vsota 727.260 lir, tako da so preračunani izdatki za to kategorijo na 3,656.266 lir. Opozorilo Oddelek VIII/6 Pokrajinske uprave ima začasno novo teletonsko Številko 20-37 in ne več dosedanjih telelonsklh številk 27-62 in 2<3 59. Licitacija zapadlih predmetov bo v torok, 12. t. m., ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski costi 15. Korenje In seno je zopet na razpolago malim gospodarjom na Gallusovom nabrežju 33. Mestno kopališče v Prečni nllcl bo zaradi snažonja od ponedoljka, 11. t. m., pa do vključenega četrtka, 14. t m., zaprto. Novo! »NAŠA KNJIGA« Novo! Merežkevskil D.: »Napoleon« Prevedel dr. Anton Mrak. 348 str. L 140. Javorsik M,: »Pere la čas« Izbor iz let 1931-1941, 328 strani. L 130. Obe knjigi sta elegantno opremljeni. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Dramsko gEedallšče Nedelja, 10. decembra, ob 16.30: »September«, Izven. Cene od 82 lir navzdol Ponedeljek, 11. decembra, ob 16.30: Dram. ska predstava: »Marija Stuart«, Rod 0. •Oddajnltha sgatfni Judranslin primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1(. december: 7 Poročila v nomščini — 7.10 Veseli zvoki za nodoljsko jutro, vmes 8.80 Poročila v slovenščini — 9 Orgelska glasba — 9.15 Versko predavanje — 9.30 Praznična glasba — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Naša zakladnica — 11.05 Prenos osrodnjega nemškega sporeda — 11.80 Slovenska ljudska oddaja — 12 Nai poved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.40 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nomščini — 14.10 Pozdrave lz domovine izvaja radijski orkester s sodelovanjem ko. mornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanca — 15 Pesmi brez be?ed izvajata M. Viher, violina ln pianist M. Lipovšek — 15.45 15 minut za podeželje, inž. Oto Muck: Nekaj navodil živinorejcem — 16 Koncert za vojake, vmes 17 Poročila v nemščini in slo. venščini — 18 Nesmrtna glasba nemSkih skladateljev — 19 tira pesmi, Dela Johanna Brahmsa izvajata altistlnja Elza Karlovac ln baritonist DuSan Pertot — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22,15 Plesni orkoster vodi M. Vodoptveo — 23 Pro-nos osrednjega nemSkega sporeda. Dnevni spored za 11, december: f Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčinl — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12-80 Poročila v nemSčinl, poročilo o položaju In poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkoster vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini -14.10 Vsakemu nekaj - 15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda 17 Poročile v nemščini ln elovenSčIni - 17.15 Pisane polje, daj Žldane volja - 18.30 Glasbena m odigra — 18.45 Segave besode, Zorko Slnv Č18 bere svojo črtloo »Naš razred« — M Igra »Trio Trnovo« — 19.80 Poročila v slovenščini - 19.45 Prenos aktualnega proda vanja — 20. Poročila v nemščini - 20.18 Z« vsakega nekaj — 22 Poročila v nemščini napoved sporeda — 22.15 Zapoj si posom, « te žalost tare — 23 Prenos osreot. Geslo: »Nazaj k preprostosti!« še ni izčrpano glede na vsa sredstva in pota. Se zmeraj sedi pilot v kakem lovskem letalu pred številnimi vzvodi, ročicami, gumbi in napravami. Vendar je medtem graditelj že skušal poenostaviti inštrumente, jih združiti tako, da je že z enim samim pogledom mogočo mnogo obseči. Umetno obzorje in kazalec obračanja sta združena v obzorje obračanja. Onstran Atlantika pa so že strnili skupaj merilo za hitrost poleta, višinsko merilo, kompas, kazalec obračanja v eno samo čudovito napravo, ki ee na njeni plošči svetijo različne napovedi v odsevih Braunovih cevi kot svetlobni znaki, povsem tako, kakor se giblje letalo. Vse to so tehnični uspehi, ki pomagajo pilotu, bodi pri prometnem ali bojnem letalstvu, da ima čim bolj proste roke. Domača mezga, solata m rožiesva moka veseljem kupujejo i 3 kg kumaric, 4 kg paradižnikov, 3 kg ali drugačno me/.go, i rdeče pese, 1 kg gomoljev zelene, pol o prihranijo zabelo. | kg pora, pol kg čebule, i kg zelju, - Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Pozdrave iz srednje Nemčije pošiljajo svojim staršem, gorenjskim lantom in dekletom: desetnik Podjed Jernej iz Go-dič; desetnik Pavli Peter iz Mengša in Klavšek Jože iz Zgornjih Gameljnov. Družinska kronika iz Gorenjskega — okraj Radovljica. V oktobru so se rodili: Božidar Vidic iz Lesec; Kristina Globoč-nik z Goricej Terezija Prestren, Boris Kornelij Gorjanc, Neža Marija Jaklič, Avgust Kleewein in Mihael Peter Rajter — vsi iz Radovljice. Umrla pa je v Radovljici Gertruda Kohlmaier. — Poročili so so: Lovrenc Eruar iz Begunj in Marija Umnik s Suhe; Josip Schvvarz in Terezija Hollauf iz Radovljice; Franc Mulej in Jera Knafel iz Radovljice; Franc Jesen-ko in Frančiška Kalan iz Kamne gorice; Rihard Weiss in Frida Moser z Brezij; Ivan Podlipnik iz Radovljice in Antonija Ozebek z Jesenic in Ludovik Tepina iz Kranja in Frančiška Volk iz Lesec. Umrl {e v Kranju obratovodja tovarne Obereder Viktor Straus, in je bil 8. novembra t. 1. pokopan v Kranju. Padel je na vzhodnem bojišču desetnik Božidar Čižman z Broda pri Št. Vidu ob Savi. • S Koroškega V Vetrinjali sta obhajala zlato poroko sipoStovana zakonca Sobol, ki sta ob tej priliki prejela šlevilne čestitke od svojcev in članov stranke. Razne novice iz Špitnln ob Dravi. Nedavno je nar.-soc.del. stranka priredila kulturni večeT, ki so bili nanj zlasti povabljeni otroci padiih domačinov. Predvajali so domovinske pesmi, na klavirju pa je igral H. Erich Apostel z dunajske radijske postaje. — Na posebnem ženskem zborovanju v teh dneh je govorila voditeljica ženstva, članica stranke Job-etova iz Velikovca in je poudarjala velike dolžnosti, ki jih mora ženstvo posebno zdaj izvrševati za domovino. — Domačini so uprizorili nedavno tudi razne letalsko-zaščitne vaje, kjer se je izkazalo tudi žensko gasilstvo. Okrožni vodja Zmoln.ig se je osebno prepričal o vsem odličnem stanju špitalske letalske zaščite, ki je sicer v rokah župana Ho&sla iz Špitala. Na vzhodnem bojišču je padel gre-nadir Adolf Orišmik iz Mižice, a na ledeino-morski obali desetnik Hubert Kaljan iz Železne Kaplje na Koroškem. Iz Mežice je doma tudi Ivan Pečovnik, ki je padel na vzhodnem bojišču. Tečaji za strojepisje v Smohorju so bili te dni in 6ta jih vodili Erika Miče in Greta Mosslacher. Tečaji so ee vršili v treh oddelkih od maja do oktobra t 1. in eo se tečajnice do dobra priučile strojepisju. Naročite se na Slovenčevo knjižnico! S Spodnje Štajerskega V Sv. Jnrijn pri Celju so dobili novega župana, in sicer člana stranke Ilansa Win terja. Obisk na Štajerskem. Nedavno je obiskala Štajersko državna voditeljica vsega ženstva Seholtz-Klink, ki so jo tozadevne oblasti slovesno sprejele in je imela tudi več sestankov s štajerskimi zastopnicami ženstva. Skrbstvo za mladino t šestem letu ,' vojne. Na Štajerskem je navzlic šestemu - letu vojne mladinsko skrbstvo tako na višku, da je zdaj 16 mladinskih domov, medtem ko jih je bilo lani lo 12, in se je število mladostnikov v teh domovih tako pomnožilo, da jih je v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta več v njih, ko v vsem letu 1943. Sleherni mladinski dom ima svojega zdravnika, voditeljice domov so pa strokovno izobražene moči. V teh štajerskih mladinskih domovih je poskrbljeno za telesno in duševno nego mladine, tako da se vrne domov povsem okrepčana in kakor prerojena Nesreča z izstrelki. Nedavno je neki delavec na Štajerskem tako neprevidno ravnal z izstrelkom, da so bili ubiti pri tem štirje otroci — in sicer dva sinova jiosestnika Parapantiča, sin posestnika Simonoviča in sin posestnika Radiča — in še dva delavca. Na ogrskem bojišču je padel 9. novembra t. 1. desetnik Herman Martine iz Brucka ob Muri. Umrla je v Gradcu Terezija Vojteh, vdova kamnoseškega mojstra. Gospodinje z okusno niurelično ker si z njo. lahko prili Svojim mulčkom jo mažejo na kruh. ali pa pripravijo polivko za nu žgance in za cmoke in nudev zu polico. Nekatere jo dajo na prežgunje in pripravijo okusno juho ali oinnko. Pol kilogramu mezge je potem kuj hitro porabljene, čepruv jo je štedljiva gospodinja redčila z vodo, da bi dalj trajala. Kuj pa potem? Gospodinje so si izmislile enak nadomestek z najmanjšimi izdatki. Napolnijo literski lonec več ali manj rahlo z jabolčnimi olupki in kuhajo, dn dobijo sadni sok. Tega puste ohladiti in pripravijo v drugi posodi žlico bele moke, noževo konico jajčnega rumonila ter polagoma primešajo ves sadni sok. Nato pristavijo ponev k ognju in dHjo vanjo žlico ali več sladkorne sipe in jo mešajo suho, da dobi btedorumeno bur-vo. Sedaj vlijejo pripravljen sadni sok in pogosto mešajo ter postavijo, ko zavre, ob kraj štedilnika. Mezga se zgosti tem bolje, čim dalj je na vročem štedilniku. Včasih primešajo žlico marelične mezge, ki izboljša okus, vendar prevladuje jabolčni okus. Ostale jabolčne olupke lahko večkrat prekuhajo in tucli pretlačijo, dn dobe iz malo olupkov mnogo dobre in dišeče mezge. Toda gospodinja bo ugovarjala: Kako naj to pripravim, ko ne dobim jabolk? Tudi v tein primeru je mogoče pripraviti mezgo: kupi si kak sadni sok, ki je že pripravljen v trgovini, tega gospodinja redči z vodo in uporablju po istem načinu. Soluta je za zdravje neobhodno potrebna, ker ima mnogo vitaminov in jo uživamo v surovem stanju. Pozimi je razen solate malo prilike, da imamo poleg kuhane tudi nekaj surove prehrane. Gospodinjam je solata dobrodošla, ker prihranijo kurjavo in čas. Du bi pa ne hodile tako pogosto na trg po solato, so si izmislile drugo vrsto zimske solate, ki jo hranijo doma v čebričku in je vedno pri roki. Kdor jo je pokusil, jo želi prav pogosto jesti, ker učinkuje izredno osvežujoče na ves človeški orgunizem. Ako jo pravilno pripravljena, ima zelo fin, nekoliko kisel okus. Doslej smo poznali le surovo kislo zclje.ki ga ponekod dajo na mizo v presnem staiiju s pretlačenim krompirjem in s česnom ter nekaj zabele ali zaseke. Za mešano zimsko solato pa kupi gospodinja v jeseni, ali kadar je najceneje, zelenjavo na trgu in polaga v večjih časovnih presledkih osnaženo in na listke zrc-zano v čebriček, nekoliko osoli in ob-teži in pusti, da se skisa. Izbiro zelenjave uravnava po okusu. Na primer: kg rumene buče, pol kg paprike, 2 kg kolerabic z zelenjem vred, I kg korenja, 2 kg cvetuče, 1 kg rdečegu zelja, nekuj kuinine. Mehko zelenjavo, t. j. bučo, paradižnike, kumarice zre/e na precej debele listke, toda trdo, t i. korenje, zeleno itd. na pruv fine listke. Za daljše trajanje izbira gospodinja suino trajnejšo zelenjavo, na primer: 2 kg kolerabic z listki, 3 kg korenja, 2 kg bele čebule. 2 kg olirovta, 4 kg zelene, 3 kg zelja, 3 kg broklov ali cvetuče, 3 kg repe, 1 kg rdečega zelja. Ako se gospodinje boje, ali se bo zelenjava skisula, polože na dno plast kislega zelju in polagajo li ve pose' posode pic.-.----„_ . - i - • nu to plast rnzne plasti vsnkc zelenju-ebej, le včasih mešujo po dve vrsti zelenjave skupaj, na primer zelene liste kolerabe s porom. 1 ako zelenjavo v čebričku ni treba trdo tlačiti koknr kislo zelje, ker se čez nekaj časa sama skrči in odduia .vodo. Okus je boli fin. čim pravilneje jo osna žimo, poleti premenuno vodo na dva dni. Odlična js ta hrana k vsaki prikuhi, prav izdatna, izredno zdravu in lahko prebavljiva. Pripruvimo jo lahko tudi pozimi, da naložimo ruzne zelenjave med manjšo plasti kislega zelju. Gospodinja zajema solato v globino, da dobi v skledo vsake vrste nekoliko in izenači površino v čebričku. Ni še dolgo, ko so cospodinje kupovale r o ž i č e v o m ok o za božične potice. Uožičevi moki osušeni so nn^ olupki ijliolj doli sladkih hrušk, ki' so lepo rjavi in zmleti na kuvinem mlinčku. Tuki rjavi moki primešajo gospodinje šo drugih dobrot, kakor kakavov surogat nli suho zmleto sadje in spečejo lepe, dobro potice. ZOBNA VAN K Al T o kkkkkkkkkkkkkki Šport Gorenjska : Hermes Danes bomo spet gledali na stadionu Hermesa zanimivo nogometno tekmo med predstavništvom Gorenjske In naSImi SiSkar-Jl, člani 7.SK Ilormesa. Ooren.:oi »o se nam predstavili že prod tremi tedni na Igrllču SK Ljubljane, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z naSim prvakom LJubljano. Igra Je končala s tesno zmago SK Ljubljane. Borba je bila tedaj lepa in napeta In so se gorenjski Igralci pokazali s kar dobre strani. Zadnjo nedeljo so Hermežanl gostovali v Kranju In Igrali noodločeno 2:2, kar Je bilo za Ljubljančnn® laskavo. Dnnes pa bodo Gorenjci spet nastopili v Ljubljani. Prepričani smo, da bomo tudi danes zadovoljni odhajali z lgriSča Hermosa, saj bomo gotovo priča lepo in borbene igre. Obe moStvl sta znani po svoji borbenosti In znata pokazati tudi lop nogomet. Prijatelje nogometa vabimo, da prihite tudi danes na Hermes ln v borbi podpro svoje domaČe. Tekma se ho začela ob H.311 In bo odigrana ob vsakem vremenu. Danes torej vsi na Igrlfiče Hermesal • Ii zhora nogometnih sodnikov. Tekmo Hormes : Gorenjska sodi g. Kos Hinko. — Povorjcnik. Letošnje božično obdarovanje bo merilo naše zavednosti! Preglejmo omare: gotovo bomo našli kaj za Zimsko pomoč Zgodovina evropskega plavalnega rekorda na 100 m hrbtno NajboIjS® uspehe v hrbtnem In prsnem plavanju v Evropi so dosegli Nemci. Od tistega dno, bilo je t« 6. aprila 1912, ko je Sehiolo lz Magdoburga v Bruslju prevzel svetovni rekord Madžara Baranyja, kaže seznam rokorderjov le nemška imena. Oto Fahr Jo fitlrl tedno po tem podvigu postavil nov rekord v odličnem času 1:15,6 min. — Kriippors Je maja 1927 postavil v Dtissel-dorfu nov rekord v času 1:12,00 min. Ta Izvrstni plavač Jo lzboljSat svoj rekord, ko jo potoval v Ameriko ter so tudi tam rano. go naučil od Kojaca, takratnega svetovno-ga rekorderja. Videl je njegovo obrate tor nov način starta tor tako kmalu nato izboljšal evropski rekord na 1:08,H min. R tem časom je zaostal lo za 6 dosetink sekundo za Kojaoovim svotovnim rokordoin, ki gn jo ta postavil na olimpijskih igrah leta 1928 v Amsterdamu. Kriipporsovl uspehi so bili zn ovropsko razmero tako sijajni, da Je komaj Sclilauchu uspelo, da ga jo prokosil in to tele po devetih letih. Sohinucb je 14. marca 19S7 v Hallu dosogel Izvrsten čas 1:08,6 min. ter s tem zbudil mnogo pozornosti. Izvrsten, atletsko raftčeni plavač Je Ml tedaj tele na začetku svojo plavalno kariere, n že Jo do-sogol tako odličen uspeh. Po dvoh lotih mar. ljivoga treninga jo postavil 20. marca 1938 spet v Hallu boijSI čas, in sicer 1:011,8 min., ki je evropski rokord in ne zaostnjn mnogo za odličnimi uspehi ameriških plavačev. Ta rekord jo Solo sedaj, po Šestih lelib, Izboljšal Svod Borg s časom 1:06,4 min. Nil BREGU ŽIVLJENJU Roman 77 In Blid ga je iz vse duše poslušala, oči so se ji zasolzile in jok jo je že dušil v grlu, ker bi bila tako rada slišala njegov glas skozi buča-nje, a vsele j, kadar se je vprašujoče ozrl vanjo, je morala z glavo odkimati. Solvi je nadaljeval, obraz mu je bil rdeč in zaripel od napora, in oči so mu strmo in s krvjo podplute štrlele iz jamic. Vso svojo moč je izrabil za kričanje in je kričal, da se je ves tresel. Pot mu je v velikih kapljah curljal s cela in čez obraz, pa se ni zmenil za to, Ie čepico je strgal z glave in je dalje kričal... Ko se je tako nakričal. da je postal liripav, je slednjič spoznal, da se mora malo odpočiti. Ves nejevoljen se je zastrmel na morje, čigar težki, polzeči pljuski valov so se tako svesti si svoje moči in tako preprosto kotalili proti bregu in so bili temno zalenkasti v soncu, že bi bil skoraj obupal, da bo kdaj največji človek na svetu. Blid je stala zraven njega in požirala sol-fe. Zakaj občutek, da se v tem hipu ačividno ni prav niič zavedal njene bližine, da je povsem pozabil njeno prisotnost, ji je težko ležal na duši. Medtem ko je stal ondi in bil povsem prežet s svojo nalogo, je mahoma opazil val, ki je bil večji in mogočnejši kot oba prejšnja, kako se je bližal in se mu z viška rogal v svojem zmagoslavju nad njim, in je s svojo siltio težo s strahotno močjo treščil ob skalnato čer. V istem hipu, ko se je bučanje razlegalo naokoli, je dvignil obe roki nalik liju k ustom in je iz vseh svojih moči zakričal na val. Val pa sc je razbil ob skali in utonil. Njegove roke so se ko v presenečenju povesile, v grlu ga je ščegetalo, tako da se je moral spet in spet odkašljati. Jezik mu je ležal v ustih ko mrtva kepa in prepričan je bil, dla ne bo mogel nikdar več spraviti kakega glasu iz sebe. — Toda — zazdelo se mil je, kakor da bi bil skozi bučanje valov zaslišal 6voj glas! Tedajci se je spomnil Blide, naglo se je okrenil k njej — in na njenem radostnem, s solzami oblitem obrazu je zagledal ipotrdilo. In lahko bi si bila prihranila močno kimanje z glavo, ki mu je z njim odgovorila na njegov vprašujoči pogled. Roko v roki sta odšla ob bregu navzgor. »Torej bom le največji človek na svetu,« je mirno dejal, ko sta prišla venkaj iz bučanja valov. Saj, če bi se bilo zgodilo nasprotno, bi ga bilo na vso moč presenetilo. Blid je šla molče zraven njega in je tiho ilitela. Po ozki 6tezi sta šla v zaliv na drugi strani čeri — brez kakega posebnega namena, le tako prijetno se jima je zdelo gledati valove, ki so prihajali tja na gladko, peščeno dno tn ga oblivali. Posamezni veliki, ploščati kamni so kukali iz peščenega dna, bili so temni, ker so jih valovi zmeraj oblivali, in gladki nalik hrbtu tjulenjev od stoletja trajajočega po-ple^avanja valov po njih. Rumene, umazane pene so obrobljale mokri rob na pesku, kjer je moral posleduji, slabotni udarec valov popustiti in se umakniti. Ta penasti rob na meji, kjer se je moč valov razpršila, je vzdrhtel ob najmanjšem premiku vode kot šepetajoče, živo bitje. Časih je kak posebno močan val napravil režo v penasti obrobek — dvignil jih jc nekaj kvišku in jih odnesel dalje ob bregu. Neprestano, skoraj v enakomernih presledkih so prihajali valovi po gladkem, peščenem dnu. A tu spodaj v zalivu niso povzročali ta- kega hrupa, da bi bili mogli preglu-šiti glasove obeh otrok. Solvi in Blid sta se nekaj časa zabavala s tem, da sta dvigala obe roki polni pen tako visoko, kot sta le mogla, dokler se jih ni polastila sapica in nato «o pene v rumenih kosmičih sfrčale visoko v zrak. Treba jih je bilo uloviti, preden so prispele na tla. Sleherni tretji val je bil večji in hujši ko ostali, in kadar je moral tak val priti, se ie voda. ki se je umikala od brega, bolj oddaljila z obale ko sicer. V enem teh trenutkov je Solvi opazil daleč zunaj velik, ploščat kamen, ki se je mogel le toliko prikazati, dokler ni prihritmel čezenj sleherni tretji val. Tedaj je spremenil svojo igro, ne da bi bil Blidi povedal, snj mu je šlo ie zmeraj za to, da bi se prepričal, ali mu bo zares uspelo, da bi postal največji človek na svetu. Začel je teči ven v morje, čim se je voda daleč odmaknila, in se je nato obrnil in zbežal nazaj preden so prihrumeli visoki valovi. Blid je kmalu razumela njegovo igro, boječe ga je gledala, ne da bi so igre udeležila. Klicala ga je, a se ni zmenil za njene svareče klico — če jih je sploh slišal. Nenadoma pa ji je bilo, ko da bi ji srce zastalo. Videla ga je, da je stekel bolj daleč v morje ko sicer in, cTa je za hip obstal na kamnu, ki je bil nalik otoku ves obdan z vodo, viden daleč tam zunaj in planil navzgor k bre^n. Visok, « halogo napolnjen val ga je z bliskovito naglico sledil in ga zaiel. Blid jo pridržala sapo, se prijela za srce — tedajci je padel na obraz... in val je pljusknil čezenj. Stekla je k njemu. Čutila je mrzlo vodo ob nogah in gležnjih, in se zmenila za to... Zdaj se je prikazal... skušal se je obdržati in se jc s prsti zagrebel v pesek, — a valovi so ga potegnili venkaj... Blid je tekla zmeraj Hitreje..., uspelo ji jc, da ga je prijela, dvignil se je, — a oba sta vsa zmedena obstalo. Dva para z grozo prežetih oči sta se srečala drug z drugim in se nista več ločila. Nov val je planil nanju in ju podrl. Posrečilo se jima je le še, da sta «e drug grugoga oprijela. Nato sta izginila v zelenkastih penah... Štiri in dvajselo poglavje V župnišču so ob treh kosili. Dnnes so bili otroci ruzen Siilvija in Blida že skupaj v jedilnici, ko je Sigrun vprav pripravila mizo. Enega od otrok je poslala po svojega moža, onn sama pa je potrkala na vrata študijske sobe Sere Stnrle, tiho jih ie odprla, češ da je kosilo na mizi. Nato je odhitela ven na dvorišče in je začela klicati .Siilvija. in Blido, kakor je običajno storila, kadar ni bilo obeh med drugimi otroki v kuhinji ali jedilnici. Povtltftk s Balkana (Armada se prebija skozi izdajstvo in zmedo) »Neues Wiener Tagblatt« je priobčil članek, ki ga je napisal Kriegsberichter Kurt Ziesel: Slovo od Aten, od Eleusija, od Ati-ke. Teb, Lurise, od Solunal Koliko pri-juteljskih zvez smo bili sklenili v tej deželi! Marsikakega vojaka so tudi od tod le s težkim srcem pustili na pot. Grški kmetje in delavci, ki so vojaki po mesece in leta dolgo bivali pri njih, so pač vedeli, kdo da odhaja s temi tno/.mi. Sleherna ljubezen vsebuje tudi konec grenkobe, in ko odhajamo iz llo-merjeve dežele s pogledom, ki je poln pričakovanja uprt v ogroženo domovino, se oziramo nazaj na Grčijo. Večno nemški sen se je tu spremenil v grenko resničnost, pa vendarle ta sen še zmeraj nejirizadet lebdi v naših srcih. Izognili smo se proti jugozahodu. A sanje niso primerno orožje za 'dneve in tedne, ki so še pred nami. Cela vojska se nenehoma vali proti severu. Ko se je zaradi izdajalstva Romunije in Bolgarije podrlo na Balkanu vse tisto, kar je Nemčija v letih svoje zasedbe s trudom zgradila, je postal naš povrutek domov, skrajšanje naših, za tisoč kilometrov proti jugovzhodu ležečih meja, suma po sebi umevna potreba. Kakor po uri se je začela in potekala naša izpraznitev in povrutek. Prodor sovjetske armade na Ogrsko, v Srbijo in Bolgarijo pa nas je prisilil k borbi, k umiku spričo sovražnika, ki je tu pričakoval cenenih zmag. ln tako so se sprednje čete te naše vojske iz jugovzhoda bojevale že pred vrati Belgrada ob Donavi, ko so poslednji členi vojske vnrav zapuščali Atene. Bolgarske armade so hotele iz Bolgarije, skozi doline Balkana napasti gluvne žile pohoda proti severu. Posrečilo se jim je prekiniti glavno dolino med Belgradom, Nišem in Skop-Ijem, ki tvori zvezo med Solunom in Ogrsko, in s tem prisiliti nemško vodstvo, da se izogne proti jugozahodu, v dolino 1., ki sega od Kosovega polja do Kraljeva. S tem je bil naš premik navezan le na eno samo železnico, ker so ozkotirne proge po Črni gori, Bosni in Srbiji večinoma neuporabne. V tem položaju nam je preostalo le enoj tem večja strnitev bojne sile vračajočih se armad, razporeditev po skrujno bojevniških točkah, odprtje vseh prehodov in prelazov od albanske jadranske obale pa gor do območja Sarajeva. Po drznih zasnovah smo na žariščih bočnih zaščitnic v severni Albaniji in severni Grčiji in v severnih dolinah Srbije in na jugu Beograda tvorili bojne skupine, ki nam varujejo pota na Ogrsko in Hrvaško. Tu je vse samo improvizacija. Neki general stoji na cesti v P. in ustavi čete, ki se valijo proti severu. Oblaki se povešajo globoko nizdol v gorske doline Albanije. Deževne kaplje udarjajo na zaščitne šipe in šo-torne ponjave tovornih avtov, ki se vsi visoko natovorjeni z moštvom in orodjem, z orožjem in municijo prebijajo skozi blato in gredo proti severu. Kolona za kolono se premika mimo generala. Vodje kolon se javljajo pri njem. Najprej je tu kolona letalcev, štab iz Grčije, nato prevozna kolona NSKK, nato neki brzi oddelek, potem polk protiletalskega topništva, dalje topniški oddelek z vprego, nato motorizirana pehotna edinica, dalje pekovski polk, potem bataljon graditeljev mostov, nato poizvedniška edinica, dalje letalska posadka, nato mornariška edinica in še neko otoško oporišče iz Egejskega morja. General ima svoje sporočilo. Malo kilometrov proti severu prodirajo bolgarske divizije proti cesti. V nekaj urah si je general iz mimoidočih častnikov izbral svoj štab, ki si z njim zgradi svojo bojno skupino. In kmalu prodira dnlje proti severu no ozkih gorskih stezah pekovski polk poleg letalskega štnba, pa brzi oddelek zraven mornariškega oporišča. Po železniškem tiru se kotali neskončno dolg tovorni vlak s težkimi topovi vseh kalibrov. General je vesel. Zvečer so že ondi v stranski dolini, in njih topovi pošiljajo izstrelke na kilometre daleč proti sovražniku. Bojna skupina stoji V izvrševanju svoje dolžnosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, gospod domobranski stotnik K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, 11. decembra 1944 ob treh popoldne z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. decembra 1944. Globoko žalujoča: Mila, soproga Herman, sin in ostalo sorodstvo. in bo tako ostala, dokler se ne bodo tovariši prerinili proti jugu, dokler ne bo poslednji vojak iz severne Grčije korukul mimo njih. Potem bo bojna skupina šla za nami za zaščito in bo varovala hrbet vračajoči se armadi. Tu je pač vse improvizacija. luko nastane od Belgrada do Soluna v nekaj dneh močna bojna zaščita proti severu, medtem ko si na čelu armade pruv take bojne skupine izvojujejo prosta pota skozi tolovajska območja v Srbiji, Albaniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini. Ali se sami pomikamo skozi sovražne dežele? Nad Kosovim poljem, kjer so nekoč izkrvaveli Turki, ko so prodirali proti zahodni Evropi, sije spet jesensko sonce. Albanske gore so že s snegom pokrite in mrzel dih veje po pokrajini, ki je polna romantične lepote in veličastja. Severnozahodno od macedonskega mesteca P., ki slikovito leži s svojimi številnimi mošejumi v neki romantični kotlini, je kar čez noč nastala fronta proti bolgarskim divizijam, ki vedno močneje napudajo. Poleg vojakov iz nemških edinic, ki so se prebile iz Grčije proti severu, so v dobro prikritih postojankah albanski prostovoljci v belih fesih. Klic njihovega mladega narodnega voditelja jih je pozval iz njih kmečkih domov, z ovčjih pašnikov in iz delavnic njihovih malih vasi semkaj k strojnicam in strelskim postojankam. Truk nn rokavu nam pove, da pripadajo albanski osvobodilni armndi, ki tu v najtesnejši zvezi z nemškimi četami in z veliko odločnostjo odbija sovražnika z albanskih meja. Ti ljudje so prešinjeni s fanatizmom, ki izvira iz duha več stoletij trujujočih bojev zu prostost. Pohod nepremaganih. V neki dolini počivamo in pijemo kavo, ki nam ogreje prezeble ude. Strahotna tihota je nad nočno pokrajino. Klopotanju naših čutar se pridružuje hrumenje motorjev naših prevoznih letal, ki neprestano brnijo proti severu. Prevažajo ranjene in bolne tovariše iz lazaretov iz Grčije v domovino. Noč za nočjo se razlega njih brnenje nad nami. Dozdeva se nam ko pozdrav daljne domovine, in to je edini most, ki nas v teh tednih spaja domovino. Podnevi pa je drugačno hrumenje nad nami in sicer so tu sovražni letalci v nizkem poletu z obstreljeval-nim orožjem in z majhnimi bombami, ki letajo nad dolinami, cestuini in železniškimi progami. Kolone, ki prodirajo proti severu, imajo na strehah avtomobilov majhne topove in težki vagoni z železniškimi protiletalskimi topovi varujejo vlake in lokomotive. Mnogo teh nizko letečih letal leži v gorskih kotlinah Balkana, a tudi mnogo naših tovarišev, ki vidimo njih grobove, so postali žrtve sovražnih niotil-nih pokretov. A ti ne zmorejo več, ko da rušijo. Neprestano se kotali vele-tok vozil, nenehoma korakajo kolone pehote in topotajo vlaki proti severu. To je veličasten pohod stroge discipline in čuječnosti, zmeraj v stiku s sovražnikom in s tolpami, vendar je to pohod k ogroženi trdnjavi Nemčiji, ki se vanjo vračamo, da ojačimo njeno bojno silo in pripomoremo, da ostane njen odpor nepremagljiv. S tem smotrom pred očmi nam je teža teh dni olajšana. Vračamo se domov, ne da bi nas sovražnik premagal, ker smo poslušni višjemu strateškemu zakonu, vračajo se vse te naše divizije jugovzhoda, ki so tri leta vršile državi nalogo, in ki se bo njen globoki pomen odkril šele nekoč v splošnem obrazu te vojne. CRKOVHICA Tolmočico z znanjem SLOVENŠČINE, NEMŠČINE in SRBOHRVAŠČINE sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10809. Strojnega TEHNIKA samskega, mlajšo moč s tovarniško prakso — išče večje industrijsko podjetje. Služba stalna. Ponudbe z currieu-lum vitne na upravo »Slov.« pod »Strojni tehnik« 10827. (b KONTOUISTINJA začetnica, z znanjem nemškega jezika se sprejme za trgovsko pisarno. Lastnoročuo pisane ponudbe je poslati na upravo »SI.« pod »Nastop takoj« -10829. (b IŠČE SE prevajalec, ki obvlada v govoru in pisavi nemščino, slovenščin- in italijanščino za Trst. Nujne ponudbe poslati na Itadio Ljubljana, Ulica 3.. maja 4, inczzauin. FANTA za pomožno dela v steklarski obrti sprejmemo. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 10736. FANTA in DEKLE sprejmem v službo po Božiču na kmetijo. — Plača po dogovoru. -Ljubljana, Šiška, Vodnikova c. 56. Hočevar. Gospod. POMOČNICA dobi tnkoj stolno službo. Vprašati delikatesa Wolfova 12 ali pa Do-mobranska cesta 7. TKALKO sprejmem tnkoj. Nosi. v upravi »Slov.« pod št. 10760. HLAPCA k I paru konj. za lažja poljska dela Jo vožnje v mestu, iščemo za čiinpreje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10762. HLAPCA ali DEKLO za lažja hišna dela in oskrbovanje krave, iščem za čimpreje. • Naslov v nprovi »SL« pod St. 10761. HLAPCA h konjem, poštenega, zanesljivega, vajenega kmečkih del, sprejmem takoj. Ljubljana, Trnovski pristan 20. SLUŽKINJO k tričlanski družini, mirno in pošteno vajeno vsaj nekaj gospodinjskih del sprejmem. Naslov v upravi »SL« pod št. 10781. SLUŽKINJO samostojno, za vsa hišna dela, pridno in pošteno išče k 2 osekama res dobra hiša. Glavni pogoj: ne su-rovn, lepega vedenja. , Pogoji zelo ugodni. — Informacije v trgovini žužek, Tavčarjeva 11. # . 8 » a — a — a — a — a — d — e — g — h — l — 1 — 1 — m — n — o — o — p — r — r — r — r — r — t — v — v B , a . , » » , b , a . • i b . a . ■ . b . a . h . a Iz teh črk poleg danih dveh sestavi 5 besed, ki v drugačnem redu pomenijo naslednje: svetopisemski očak; vas v blejski okolici; vrsta računanja; ovčje meso; sorodnik. Rešitev črkovnice iz prejšnje številke: Avtobus; Mantova; kvartet; Astarta; Belfast. ,EL KINO »MATICA« "" Vroča kot plamen je ... »CIGANSKA LJUBEZEN« 7. Attilo Horbiger, Ileidemarie Hathoyer P r o d s t a v e ob lt, 14, 1« in 18. TEL KIXO »SLOGA« "" Prekrasen glasbeni film »TVOJE JE MOJE SRCE« Benjamina Gigll Theo Lingen Paul Kemp. P r e d s t a v e ob 14, lt In 18. tEL KINO »l/JVIOTV« u'" Žena spnda k možu! »GOSPA SILVELINA« Hoinrtch George, Marin Tnsnady. Carla Rust, Paul Richter Predstave oh 10. 14. lt In 18. V ponedeljek predstava znrndi večernega koncerta samo ob 1GI KINO »KODELJEVO« Telefon 21 91 Globoka življenjska drama »ČRNI TALAR« Igralci: Lotte Koch, Hirston Heiborg. Predstave ob 14, in in i8 KUHARICA vajena samostojnega gospodinjstva se sprejme k 5 članski družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10830. 1 Službe R ggggHo j ~ KUHARICA samostojna, ki opravlja tudi druga liišna dela išče sluibo. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Samostojna«, — 10828. _ (b ZAPESTNO URO zlato, sem zgubila. — Poštenega najditelja naprošam, da jo odna proti nagradi pri hišnici Resljeva c. 6. OSEBNO IZKAZNICO in propustnico za čez blok na ime Selan Edvard setr. izgubil s nedeljo od Vodovodne, po Dunajski cesti do Kongresnega trga. Ker 9em dijuk in te listine potrebujem, prosim poštenega najditelja, da jih odda v »Slovenca«. upravi ZGUP>ILA SEM na Vodnikovem trgu črno torbico z osebno legitimacijo, krstno listino, veznim ključem, srebrno uro in nekaj denarja. Pošten najditelj naj vrne na naal. legitimacije. ROČNO TORBICO damsko, usnieno sera izgubila. — Najditelja prosim, da jo vrne na naslov osebne izkaznice. ki je v torbici, proti nagradi jmO i BREjfŠVINjT prodam. Frnnc Klemen, Snvlje št. 2, p. Ježica. (j KRAVO »montafonko«, dobro mlekarico s teletom, za pleme, prodam. — Naslov v upravi »SI.« pod št, 10834. (j 1 Prodamo 1 2 GUMI DIRI zelo ugodno proda Merkur, Puharjeva b. VODOMER kompleten, proda Hinko Privšok. Gradišče št. 7. <1 RJUHE IN KAPNE predvojne, zelo močne prodam. Naslov pove uprava »Slov.« 1073J. LUTKOVNO GLEDALIŠČE obstoječe iz 16 lutk. eč kulis in veliki oder proda za lir 2200 llinko Privšek . Gradišče 7. (1 KRZNENA JOPA isti) je auprodaj. Na slov v opravi »Slov.« pod št. IU337. IGRAČE razne za Božič proda llinko Privšek, Gradišče 7. (1 PREŠITE ODEJE nove. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10744. ČAJNI SERVIS pristni japonski, krasen izdelek, proda — Hinko Privšek, Gradi-šče 7. (1 DEBELIN redilni prašek za živino hitro debeli in oniasti vaše prašiče ter jih istočasno varu-e kužnih bolezni. — Oebelin 10 lir. - Preprodajalci popusti Izdeluje lekarna Mr Uahovcc, Ljubljana. FOTO APARAT Voigtlundcr-Brillant in lak proda Hinko Privšek, Gradišče 7. NARODNA NOSA kompletna. naprodaj. Naslov v upravi »SI.« pod št. 10765 . Krznene OVRATNIKE boe in mule — proda Hinko Privšek, Gradi-šče 7. C Miši, PODGANE n ščurke zunesljivo lokončate s strupom i ga dobite v droge-riji Anton Kane, Židovska ulica 1. USNJENI KOVČEG veliki in moli, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 Etaminaste ZAVESE z vstavkom iz ročnega dela zn dvoje oken prodam. Ogled od 3. do 5. ure. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10769. (1 ŽELEZNE POSTELJE in posteljne omarice z mnrmorno ploščo — proda Hinko Privšek. Gradišče 1. (1 BUKOVI PLOHI 10 em debeli in 1 par konjske vprege (širi), naprodaj. — Naslov v npravi »Slov.« pod št. 10749. (1 Otroško POSTELJICO medeninasto v najboljšem stanju — proda Hinko Privšek, Gradi, šče 7. (1 Linolej TEKAČ 9.40 m, prvovrsten, zamenjam za blago. — Ogled od 10. ure dnlje — I.csjak, Škofja ulica 6/1II. (I STOtE netapecirane — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. (1 PRESITE ODEJE nove prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10831. (1 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni skoraj nov, prodam Vprašati pri Grad Tivoli. ri Flegar. <1 OTROŠKO POSTELJO kompleino, lopo, pro dam. — Groharjeva 2, pritličje. (I Električni RESO in liknlnik proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7. (1 ELEKTRIČNI INFLUENC STROJ za razne eksperimente - pripraven za študijske svrhe - proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7._(1 ZA KURJAVO gnjbice od sadja proda: Tanko, Kapiteljska 3. (1 GOJZERJE št. 36, malo rabljene, prodam. Grum, Sv. Petra nasip 71/1. (1 MOŠKO OBLEKO črno, skoraj novo, predvojno blago, sodoben kroj, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod »t. 10816. (1 TEHTNICO lekarniško, proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7._(1 STENSKO URO okroglo, prodam ali zamenjam zn protivrednost. — Nnslov v npravi »Slov.« pod št. 10817. (1 ŽENSKE ŠKORNJE št. 39—40, usnjene — ?rodam ali zamenjam. . Bohinec, Dunajska ccsta 69/1. (1 OTROŠKO POSTELJO belo, železno, z žim-nieo, rnmenjnm. Gasilska 6/1., desno. (1 DAMSKI PLA8C I ■ - " „ ■ . proda ■ Denar H llinko Privšek, Grudi- 1 B krznen, nov. Sče 7. d ŽLAHTNA DREVESA visoka, nizka, ribez, vinske trte, • vrtnice ovijalke, lepotično gr-iničje, prodaja vrtnar Pod hribom 40. (I BLAGO moško suknjo «duble» in dobro lepo damsko kolo prodam. Rimska c. 2/111., vrata St. 20. (I fjcuplmoj PREDPECICO za lončeno peč, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe prosimo tekom treh dni. Naslov v upruvi »Slov.« pod it. 10813. (k FROTIRKE brisače, kuhinjske bri-salke kupi vsako množino llinko Privšek, Gradišče 7. (k GOJZERJE obleke, suknje, dežne plašče, spodnje in dru go perilo, ter vseh vrst uporabne predmete stalno kupuje in dobro lača trgovina »Ogled« lestni trt J (vhod skozi vežo). (k DAMSKE PI.ASCE zimske v modernih barvah, samo dobro ohranjene kupi Hinko Privšek, Gradišče 7. DOBRO OTOMANO kupim, plačam do 1500 lir. Naslov pove uprava »Slov.« 10734 JEDILNE SERVISE kavine servise, skodelice. krožnike in kozarce stalno kupuje Hinko Privšek, Gradišče 7. (k ->ILNI IN KAVNI SERVIS ali posamezne porcelan krožnik" kupim. . Naslov pove uprava »Slovcnca« 10735. PISALNE STROJE lobro ohranjene, bolj še znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«. Prešernova ul. 44. RJUHE kapne in drugo posteljno perilo kupi vsako množino Hinko Privšek, Gradišče 7. > Oklopnl BLAGAJNI t skobeljnik, 2 trolio-lesa (triciklja) I ročni voziček, predpražnik, kokos tekač, 1 sesalni aparat za prah — vse oovo nli v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na u-ravo »Slov.« pod »Adria« 10716. POZORI Kupujem vreče la vte tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. GHEBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. k KRZNEN PLAŠČ dobro ohranjen, ka. pim proti gotovini ali zamenjavi. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Krznen« 10729. RIMSKO TEHTNICO kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo teže. Ccč, Ljudska tiskarna. GUMI ŽOGICO kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »2 siroti« 10793. (k VOLNO nespredeno, čisto, prodam. — Vprašati prt hišnikn, Gregorčičeva ulica 7a. (1 KOPALNO BANJO snmo ali z nabiralnikom in pečico, kupim. Vprašati Ribniško 16. OTOMANO event. KAUC dobro ohranjen ko-pim. Ponudbe z ceno in kratkim opisom na upravo »Slovenca« pod »Zmerna ccna« 10796. PODOBICE starinske božjepotne, brnfovske in druge iz molitvenikov ter božjepotne knjižice kupim. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hagiografija« 10818. OPREMLJENO SOBO lepo, sončno, oddam. Predjaniska 25/1. (s I Posestva 1 VILO ALI HISO z vrtom, kjerkoli v bloku Ljubljane, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Plačam v gotovini« 10786. (P VEČJE PODJETJE zelo zaposleno, mesečni čisti zaslužek 30.000 lir, se da v najem ali proda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lepa bodočnost« 10785. (d »MIIIIIIBt Vse deoBrne tn trgovske posle »vršim Hitro. točne li> Mlidao. Priporoča te BUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka oL 13 Tel 58-ltt g Pohištvo VISOKE OMARE dvokriine, za obleke ia perilo, v dobrem stan|n, plačam od 1000 do 1500 lir. Trgovino »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo), (k patentna posteljne mreže, otomane, mo derne kauče In lote U* nudi solidno tn pr nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnih LJUBLJANA Mestni trg štev. Iti SPALNICO rabljeno, iz trdega ali mehkega lesa, kupim Ponudbe na uprovo »Slov.« pod »Spalnica tU« 10767. PISARNISKE MIZE knjižna stojala, vitri ne in drugo snažno pohištvo kupi trgovina »Ogled«, . Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). g Pridelki 1 "sveža repa po J lire kg. naprodaj pri Skupini trgov-cev s sadjem. Poga-čarjev Irg 1. IZE50 KOLESA moška I" damsks sprejme v komisijsko prodajo pod zelo ugod niml pogoji. Trgovino »Ogled«. Mestni trg 5 (vhod skozi vežo). MOŠKO KOLO kupim v zameno zn čevlje. Naslov v upr. »S1ov.« pod št. 10752. g šiv, stroji t ŠIVALNI STROJ krojaški, rabljen, prodam ali zamenjam. — Pred Škofijo 19. Julka. i: Stroji "stare"*" I STROJNE DELE tudi neuporabne, kupi Strojno tehnična pisarna, Rimska c. 13, telefon 37-55. i_Knilfi®_I KUPIM: kompletno aH posamezne letnike »Dom in sveta«, »Mentor«, »Kres«, »Rimski katolik«, »Križ na gori« in »Straža v viharju«. Ponudbe z navedbo cene pod »Zbiratelj knjig« na upravo »SI.« 10740. _ LEPOSLOVJE slovenske in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje Janez Dolžan, knjigarna — Stritarjeva ulica. OTROŠKE TRICIKELJčKE za 1—3 leta stare dobite pri Merkur, Pu-h a rjeva 6. | Glasba j GOSLI čelo, mandolino, bisernico, harmonike klavirske, diatonične in otroške, radio aparate, gramofone in plošče proda - Hinko Privšek. Gradišče T. LASTNIKI GLASOVIRJEVI Posložnjte te telefon •ke Številke »-23. ki pokliče specialno »vrd-ko za oglaševanje ter popravila flosovirlev In harmonijev Jnrfisrk. Zrinjskegn ceste 7/IL Hnbljana g_Radio_j RADIO priznanih nemških znamk s cca 5 cevmi, kupim oziroma delno zamenjam. . Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10823. " Kupujte knjige SI. knjižnice! Zapustil nas ije naš ljubljeni mož, oče, očim, brat, stric in svak, gospod FRANC NOVAK brivski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 2 pop. z Žal, kapele sv. Petra, k sv. Križu. Ljubljana, Snebrje, Wion, Murska Sobota, 8. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Službeno se je ponesrečil naš ljubljeni mož, zlati očka in brat, gospod Josip Hirsch uradnik drž. železnic Pogreb bo v nedeljo, dne 10. t, m. ob 15 pop. z Žal, kapele sv. Frančiška, k sv. Križu. Ljubljana, r decembra 1944. Globoko žalujoči: Angela, žena; Gusti, Jožica, hčerki ter ostalo sorodstvo. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je Stvarnik odpoklical mojo ljubljeno sestro Marijo Srahar k večnemu počitku. Pogreb bo v nedeljo, dne 10. t. m. iz hiše žalosti v Rožni dolini, Predjamska ulica 21 na na pokopališče na Viču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 15. t. m. ob 6. uri v župni cerkvi. V Ljubljani, dne 8. dec. 1944. JOŽEFA. Umrl nam je naš predragi brat, stric in svak, gospod Ivan Kilar davčni upravitelj v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 10. t. m. ob M14 z Zal, kapela sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 11. t. m. ob J48 zjutraj v cerkvi ^ sv. Srca Jezusovega. Ljubljana, Novo mesto, dne 8. decembra 1944. Žalujoči ostali. iummhotiht Dotrpela je plemenita žena in blaga mama, gospa Zajec Roža roj. Res man soproga tehn. viš. inšpektorja r pokoju Njeno izmučeno telo bomo spremili k večnemu jjočitku v nedeljo, dne 10. t. m. ob 14.30 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, k sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo brana v soboto 16. t, m. ob 8 v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, 7. decembra 1944. Ing. RUDOLF ZAJEC, soprog; dr. BORIS, dr. MARJAN in ing. VASO ZAJEC, sinovi in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Potem, ko smo preteklo nedeljo položili k počitku telesne ostanke našega nepozabnega Ivana Habila ie najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so mu ob tej priliki izkazali svojo Ijnbezcn. Zahvaljujemo se g. stotniku dr. Ignaciju Lenčka za vodstvo pogreba, vsem predstavnikom domače in redovne duhovščine, gg. častnikom • poveljstvu Slovenskega domobranstva, predvsem g. poročnika Korošcu za poslovilni govor ter ostalim pokojnikovim vojnim tovarišem, zastopnikom meščanske Marijine kongrega-cije pri sv. Jožetu, bližnjim ia daljnim sorodaikom ter znancem za tako obilno in sočutno spremstvo pri pogrebnem sprevodu. Posebno zahvalo ■mo dolžni domobrancem iz Pijave gorice za vso pomoč pri izkopu in prevozu trupla v domačo zemljo, darovalcem žalnih svetih maš in darovalcem lepega cvetja. — Spoštovanje In razumevanje pokojnikove žrtve nam je bilo v naši žalosti v veliko tolažbo. Vsem naj dobri Bog obilno povrne. Ljubljana, dne 8. decembra 1944. ŽALUJOČE SORODSTVO.