Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
■
d
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
"V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. —- Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upraviiištvn „Mira4S v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 10. septembra 1897.	Štev. 25.
Vabilo.
Katoliško-politiko in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
y nedeljo dné 19. septembra 1897, ob 3. uri popoludne
pri gospej Elizabeti Tengg p. d. Wirt • na Marija na Žili
s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav	predsednika.
2.	Govor	o	kmetskih	potrebah.
3.	Govor	o	sedanjem	političnem položaju.
4.	Govor	o	šoli.
5.	Razni nasveti.
6.	Prosta zabava.
Ker bodo tu nastopili deželni in državni poslanci, pridite tedaj vsi katoliški in slovenski možje iz Ziljske župnije in sosednih občin! Odbor.
Vseslovenski shod.
Željno pričakovani vseslovenski shod se vrši v Ljubljani v „Nàrodnem domu“ v torek dné 14. septembra t. 1. s sledečim dnevnim redom:
1. Splošni politični položaj; poroča drž. posl. dr. Iv. Šušteršič. 2. Jezikovno vprašanje; poroča drž. posl. dr. F e r j an č i č. 3. in 4. Primorske razmere ; poročata drž. posl. V. S p i n č i č in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške razmere; poroča dež. posl. Fr. Grafenauer. 6. Štajerske razmere ; poroča dež. posl. dr. Iv. Dečko. 7. Nàrodna avtonomija in nàrodno-gospodarski položaj slovenskega in istersko-hrvatskega ljudstva; poroča drž. posl. Fr. Povše. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne. Debata je na shodu izključena in udeležba omejena na imenoma vabljene osebe, ker je shod zaupen. Po shodu, ob 5. uri popoludne, se vrši banket.
Kneippo vanj e.
m.
Najprej moram popraviti najsitnejše tri napake v št. 21. Beri 1. „(seve ne po mojem !)“ namesto: po njem, 2. „Yelo cvetlico" namesto: celo, 3. proti koncu je izpuščeno: „Kdor si pa ni prej zgornjega života umil, naj se, predno gre v vodo," za ušesi umije itd.
Moja misel je, naj bi se v vsakem kraju ne-kteri, ali vsaj eden dobro, drugi pa vsaj nekoliko počasno seznanili s kneippovskim ozdravljenjem in zdravilno močjo vode. Da bi se po malem privadili vodi in kneippovanju tudi oni, ki še ne znajo ali se ne upajo, zato bom letos le še kaj malega pisal, zakaj jaz pišem za tiste, ki Kneippovih knjig ne berejo. Kdor malo zna, naj ne misli, da je že sam Kneipp. Popolnoma znati po Kneippu je malo komu dano, treba je posebnega dani ali uma. A da bi le nekoliko se naučili, je že nekaj. V nevarnih boleznih, kedar je več boleznij vkup in mi boleznij ne poznamo, si ne bomo vedeli pomagati brez zdravnika. Pri slabih, ki so že zelo nevarni, se ne bomo upali nič početi z vodo. Včasih ne bomo vedeli ali s toplo ali z mrzlo. Pa pustimo v takih slučajih v stran vodo. Ali vsaj v onih slučajih, v kterih zdravniki že od nekdaj napravljajo ali priporočajo ledene in mrzle nakladke in ovitke, moramo znati vodo rabiti.
Veliki pomen vseslovenskega shoda smo razložili že v zadnji številki. Kako potreben je zlasti nam Korošcem, dokazuje najbolj grdo pisarjenje in zasmehovanje nasprotnih listov. Odgovorimo jim s tem, da se podà dné 14. sept. prav veliko število koroških Slovencev v belo Ljubljano! Kdor se še ni oglasil za vstopnico, oglasi naj se takoj pri našem uredništvu!! Na svidenje dné 14. t. m. v Ljubljani!
Občinske volitve.
Po največ občinah naše dežele se vršijo letošnjo jesen in prihodnjo pomlad nove volitve za občinske odbore. Vsak rodoljub vé, kako važne so te volitve za nas v vsakem oziru. Zakaj nikakor ni vse jedno, kdo nosi v občini zvonec, kdo zapoveduje in nalaga — občinske davke in priklade. Od občinskega predstojništva je zelo odvisno, kakšen je v občini javni red in varnost, ali se gleda na to, da se odstranijo in odpravijo hude razvade in pohujšanje. Občinsko predstojništvo ima mnogokrat velik upijiv tudi na to, kako se razvija v občini versko življenje, ali ga podpira, ali mu pa le nasprotuje.
Ni treba muogo besedij, da se dokaže, kako važne so občinske volitve za nas v nàrodnem oziru. Bolèti mora v dno srca vsakega rodoljuba, ko vidi, koliko občin po Slovenskem je v rokah zagrizenih naših nasprotnikov, koliko je v njih sinov slovenskih mater, kteri čez drn in strn capljajo za „bauernbundarji“ in nemčUiSkimi liberalci ! Kako takšni občinski možje povsod nasprotujejo slovenščini in našim nàrodnim pravicam, kako podpirajo in povzdigujejo nemškutarijo ter širijo kvarljivi liberalni duh, to nas uči malone vsakdanja skušnja.
Kako žalostno je vendar, da mora Slovenec — po lastni krivdi — na domači svoji zemlji ro-bovati ter delati tlako nasprotniku-tujcu ! Kako škodljivo je to za našo stvar, se pokaže potém navadno pri volitvah v deželni in državni zbor, pri kterih liberalni občinski mogočneži dobro znajo napeljati vodo na svoj mlin. — Da bi se vendar enkrat povsod vzdramili slovenski možje in naredili konec veliki sramoti, da se dadó voditi in opravljati občinske zadeve od najhujših nasprotnikov. Na delo rojaki, da take sramote ne bodemo več
V vročinskih boleznih in vnetjih sam dosežeš lepše uspehe z vodo, ako znaš, umivati, kopati se v mrzlem, ovitke in nakladke dobro po Kneippu napravljati. Zato uči se iz «Domačega Zdravnika" ! Led škoduje, voda pa ne. Pred desetimi leti je neki župnik imel tifus. Zdravnik obloži oder ves z ledom in bolnik je ležal dolgo v — ledu! Stara žena mi je rekla: „Bi še tak ne bili umrli, če bi ne bil zdravnik . . . .“ Vode se ti ni bati. —-Druga ženska mi je pravila, da sinu ni nič pomagalo, pa ga je sama popolnoma ozdravila z mrzlim ilom, zeljem, jesihom in vodo. Ni nič vedela o kneippovanji, pamet ji je dala. Ljudje božji! kako neprecenljivo pomoč imate pred nosom zastonj, mnogokrat, ko vam zdravnik najmanj more pomagati za vnetje, tifus, influenco. Meni se res greh zdi toliko ljudij zavolj vročinskih boleznij brez pomoči umreti, kakor bi vode ne bilo dobiti na svetu. Preveč nemarnosti ! Storimo vsaj ta korak letos! Vodo sem in «Domači Zdravnik" za vnete pljuče, čreva itd., za tifus in influenco, za vsako vročinsko bolezen.
Pa ljudje mislilo, da v vročini mrzlo škoduje. O modrost presvitla! Pa tedaj se daj oblivati z mrzlo vodo, tedaj se idi v potok kopat, ko se od mraza treseš — to bo zdravo, ha??
Za one, ki se kopljejo, opomnim še to: 1. Na prostem kopati se je boljše ko doma v zaprtem kraju. Zlasti pod skalo (peč), kjer voda močno (pa ne visoko) teče, rad zlezem, da me kar oblije na ena, dve, tri, po prsih in hrbtu. 2. Skakati v vodo je nevarno. Kneippu so bili trije znani, ki jih je srčna kap zadela, da so bili mrtvi zaradi tega. To se večkrat prigodi. Naglo moramo se
gledali na Slovenskem. Prav lahko jo morete odpraviti z — glasovnico v roki, s tem da neustrašeno, složno izvolite v občinske zastope le može svojega mišljenja!
V gospodarskem oziru tudi nikakor ni vse jedno, kdo vodi krmilo občine. Veliko je na tem, ali tisti, ki upravljajo občinsko premoženje, varčujejo ž njim, ali obračajo denar v prave namene, ali ne. To čutite najbolj vi davkoplačevalci sami, in na vas je ležeče, da v tem oziru ukrenete pravo ! Zato skrbite, da spravite v občinske zastope može svojega mišljenja, kterim morete povsem zaupati in kteri bodo tudi dobro poskrbeli za vas !
Da ni vse jedno, kdo nosi zvonec v občini in kako se zmenijo občinski gospodarji za občane, kaže dogodek iz zadnjega časa. Kakor znano, je liberalni občinski zastop v Grabštanju sklenil obstrukcijo, t. j. z dnem 1. septembra sklenili so ustaviti delo v prenešenem delokrogu, namreč tisto delo, ki ga upravljajo občine za okrajna glavarstva gledé vojaščine itd. Zakaj so to sklenili? Na komando od nemško-liberalno-nacijonalne strani zavoljo jezikovnih naredeb na Češkem, ktere grab-štanjske bauernbundarje ravno toliko srbijo, kakor nas predlanski sneg. Ali oni sklep tudi v resnici izpeljujejo, potém mora vsak, ki je svoje stvari zastran vojaščine itd. doslej opravljal pri občini, naprej zavoljo vsake take malenkosti hoditi k okrajnemu glavarstvu v Celovec ! Kdo mu plača pot in zamujeni čas, kterega zgubi samo zavoljo trme liberalnih občinskih odbornikov! Glejte, tako skrbijo liberalci za blagor občanov, tako jim lahko-mišljeno nalagajo nova bremena in sitnosti, napravljajo nepotrebne stroške!
Zató, slovenski rojaki, na noge povsod pri bodočih občinskih volitvah ! Pravočasno in odločno se lotite dela ter pripravite vse, da se volitve za našo stvar dobro in srečno vršijo !
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Pernhartova razstava slik.) Cel mesec avgust je bila v Celovcu velika razstava lepih izvirnih slik, ktere je naslikal M. Pernhart, rodom Slovenec od Brankovce nad Tinjami. Pernhart je bil jako nadarjen slikar ; večina njegovih slik je napravljena po naravi. Jako rad je slikal goré in razglede z visokih gora.
slačiti, nikar postajati, da bi se ohladili, a v vodo noter pa počasno, počasno šteti 1, 2, 3 do 6 in zraven v vodo korakati, tako da si, ko šteješ šest, do glave notri. 3. Opomnil sem že lani, da srce mora biti mirno, leteti, da srce razbija ni kar v vodo, to seve je nevarno, zlasti še, ako naglo skočiš noter. Sicer pa velja pravilo: Bolj se potiš, bolj je truplo razgreto, boljše je se skopati ali se z mrzlim umiti. Mene drugače sploh ne veseli v vodo, ko tedaj, kedar mi je prav vroče. In le tedaj je koristno kopati se. N. pr. hodim pri vodi eno ali dve uri, vroče je, da sem ves moker — poiščem kak lep prostor, brez pomišljanja v vodo in potém naprej še vsaj pol ure, da se zopet ugre-jem. Sevé treba bolj počasi hoditi, se varovati, da se spet preveč ne jameš potiti. Doma se rajši samo umijem — celi razgreti život — naglo, ako se ne morem skopati med potem. Vroč in poten v mrzel potok iti v gori sem imel že večkrat priložnost, a nisem dobil še najmanjšega katara ne, sevé sem vode že vajen. Skušajmo, a pametno!
A—r.
Raznoterosti.
Ministri v Avstriji. Od pričetka vladanja našega presvetlega cesarja je bilo v Avstriji vseh ministrov 170, in sicer: 9 vnanjih ministrov, 11 vojnih ministrov, 19 ministerskih predsednikov, 5 drž. finančnih ministrov, 19 pravosodnih, 17 finančnih, 17 trgovinskih, 17 notranjih, 18 naučnih, 10 poljedeljskih, 6 policijskih, 9 ministrov za deželno hrambo, 12 ministrov brez portfelja in 1 žel. minister. Od teh 170 ministrov jih je bilo 17 neple-menitašev. L. 1848. jih je bilo 26 ministrov.
jpigr' Slovenci! JPridiio zahajajte na slovenske sli o de!
Naslikal je razgled z Velikega Kleka, Triglava, Magdalenske gore itd. Pernhartove slike so sedaj raztresene daleč okrog. Mnogo jih je lastnina cesarice Elizabete, nekaj tudi deželnega odbora kranjskega in koroškega. Zanimivo je, da se je lepa razstava slik slovenskega umetnika priredila povodom občnega zbora nemškega planinskega društva, in to celo v hudih časih — obstrukcije ! !
Od Sinčevesi. (Naša enakopravnost.) Divji „panslavisti“ in „malovredni“ nàrodi se še zmirom predrznejo nadlegovati sinove olikanega „Herrenvolk-a“ v svojem narečju, — tako si misli marsikteri naš „prijatelj“. Slovenci so, kakor mislijo oni, zmirom divji volkovi, oni pa le nedolžne ovčice. To zopet kaže sledeči dogodek. Pošljem posla na našo pošto v čisto slovenskem kraju z listkom, po kterem sem zahteval (seveda vse slovensko pisano) potrebne poštne tiskovine. Dobil sem pa le poštne znamke, kajti tam sem bil slučajno pripisal „Briefmarken“, a drugega nič. Vzrok temu se lahko bere iz vrstic zapisanih na drugi strani listka: „Wollen kiinftig deutsch verlangen, da ich slovenisch nicht verstehe" ; to je: Izvolite (kako uljudno!) v bodoče nemško zahtevati, ker slovensko ne zastopim“.*) — Tako tedaj ! Slovenec v čisto slovenskem kraju za slovensk denar ne more dobiti potrebnih stvarij ! Kaj naj začnejo navadni ljudje, ki nemško ne znajo? Vi uradniki, zaradi koga pa ste med nami, za ljudstvo ali pa ljudstvo zaradi vas? Kmetje, glejte, vi plačate takšne ljudi in oni še nočejo z vami slovensko govoriti, da bivše lažje opravili. Kje je pravica? Potovala je nekdaj med nami, pa zavezali so jej obe oči in sedaj, no, sedaj menda sedi nekje na Dunaju. Kdaj jo zopet osvobodé, kdaj zopet priroma med nas, kdo znà!?
Iz Šmarjete ob Velikovcu. (Občinska volitev.) Dné 31. avg. imeli smo občinsko volitev, pri kteri se je nasprotnikom s silnim pritiskom posrečilo, pridobiti si nečastno zmago. Kakor pri državnozborski, so tudi pri sedanji volitvi delali z vsemi, če tudi ne ravno lepimi močmi, da se ohranijo na konju. V prvem razredu seveda ni bilo upati kakega uspeha; tudi drugi razred je povsem v oblasti nasprotnikov; v tretjem, kjer smo stopili odločno v boj, so dobili naši možje 48 do 60, nasprotniki po 64 do 81 glasov. Propadli smo torej, ali Častno! Čudom smo se čudili, da dveh mož-volilcev nismo videli na volišču, kamor bi morala vsekako priti, ko jih kliče njih dolžnost! Žalostno! Nasprotniki se seveda veselijo, ali ne bodo se veselili na veke!
Iz Djekš. (V slovó!) Eedki so dopisi z Djekš v „Mir“-u in kar jih je, so večinoma za nas žalostni ! Tudi danes imamo žalostno nalogo, se na tem mestu spominjati našega č. g. provi-zorja Vaclava Čeh-a. Le poldrugo leto so službovali pri nas po smrti nepozabnega g. župnika Brežana. A v kratkem času so si s svojim vseskozi vzglednim pastirovanjem, s svojo priljudnostjo in prijaznostjo pridobili srca vseh faranov. Vneto in izvrstno so nam drobili v cerkvi kruh božjih resnic, bili so žalostnim in zapuščenim dober tolažnik, a udeleževali so se nam v korist tudi javnega življenja, nas vodili pri volitvah, marljivo sodelovali pri naši posojilnici. Odhajajočemu g. provizorju se torej na tem mestu najprisrčneje zahvaljujemo za vse dobrote, ki so jih nam delili ! Bog vam poplačaj vse, mi vas pa bodemo ohranili v vednem hvaležnem spominu. Faranom gozdanjskim pa čestitamo, da dobe tako vnetega, za dušni in časni blagor svojih ovčic skrbnega duhovnega pastirja! — Naša iskrena želja je tudi, da bi se naša župnija kmalu zopet razpisala, ter mi dobili stalnega duhovnika-župnika !
Iz Št. Janža v Rožu. (Brez imena smo!) Vi ste res siten človek, gospod urednik ! Vedno hočete od nas novic in dopisov, kakor bi ne vedeli, da moramo sedaj v poletnem času pridno sukati koso, grablje in plug, ne pa pero. In zvečer tudi rajši posedimo pri pipi tobaka, kakor da bi se mučili s pisanjem. In kaj naj pišemo? Novic, vsaj dobrih, nič ni, in ko bi hoteli popisovati vse tiste neumnosti in oslarije, ktere uganjajo naši ljubeznivi nasprotniki, bi nam zmanjkalo tinte, vam pa papirja ! Tudi danes vam imam sporočiti le nekaj malega. Brez imena je naenkrat naša prijazna vasica ! Kako to ? poprašujete g. urednik ! Prav lahko in po modrosti naših občinskih vladarjev! Odstranili so namreč v naši vasi (ne pa po vsej občini) vaške deske ali table, in tako smo kar čez noč ali črez dan brez imena ! Table so bile še čisto nove in čedne, brez napake in dvojezične; čemu so jih
*) Blagovolite tisti listek poslati c. k. višji poštni direkciji v Gradec in pojasnite jej ta slučaj. Enkrat nam mora biti dana pravica in mora biti konec večnih krivic, ki se nam godè, rekli bi, po vseh uradih na Koroškem. Saj smo tudi mi Slovenci avstrijski državljani in davkoplačevalci, torej smemo tirjati jednake pravice, kakoršne uživajo naši sodeželani Nemci. Samo po listih pritoževati se nič ne hasne. Torej naprej v Gradec ; ako tam nič ne opravite, pa na Dunaj! Ne udajmo se!	Uredništvo.
tedaj odstranili, to je zakrito nam navadnim ljudem, znano le onim „višjim“, ki imajo še občinsko krmilo v rokah ! No, kaj ž njimi počno, pokaže bodočnost in ob pravem času vam vestno naznanim. Saj pridejo zopet tisti dolgi večeri, ko bo več časa za pisanje in potém hočemo se poboljšati in vas večkrat počastiti s kakšnim dopisom. Pozdravljeni !
Opomba urednika. Takšnega poboljšanja bi bilo tudi mnogokje drugod nujno potrebno in želimo le, da se povsod tudi kmalu pokaže v mnogih zanimivih dopisih !
Od Žile. (Delaj, rod slovenski!) Narod slovenski se je v teku 30. let na slovstvenem (literarnem) polju tako povzdignil, da se mora vsaki trezno misleči človek čuditi uspehom in napredku tako majhnega ndroda, kakoršen smo Slovenci po svojem številu. Toda nàrod naš ima to lastnost, da vse, kar je enkrat za dobro spoznal, ne izpusti iz svoje glave in iz svojega občevanja. In to pripomore mnogo k uzdrževanju in živahnemu napredku nàroda našega. Nikdo pa ni brez napak, in tudi naš nàrod ne. Glavna napaka naša je: popustljivost in iz te izvirajoče zanašanje na — druge. To napako opazujem v prvi vrsti med kmeti. Kmet naš je zares prav dobra, odkritosrčna duša; toda mnogokrat mu manjka ponos na svoj stan v obilni meri. On je boječ in le prevečkrat nezaupljiv v samega sebe. To je tudi povod, da so se mu dosihmal tako krivično kratile politične pravice. Gospodarsko kmet komaj še diha, a iz tega zopet sledi, da se kmet in sploh vsak človek navadno tistemu pokori, kteri mu daje kruh in zaslužek. — Zelo nam primanjkuje na Koroškem v vsakem oziru nàrodne odločnosti. Povsem bolj odločni so Primorci-Istrijanci. Tudi v gospodarskem oziru so ti „goriški orli“ pokazali svojo odločnost na pravem mestu in sveta dolžnost naša je, da podpiramo Primorce z vso močjo. — Ustanovitev trgovsko-obrtniške zadruge v Gorici na primer je odločen in odločilen čin slovenskega ljudstva in torej dolžnost naša, da se ta zadruga, ktera je začetek gospodarskega društva za vse Slovence, v vsakem oziru podpira. Kako naj se ta zadruga podpira, je skoraj nepotrebno praviti, saj ima vsaki Slovenec glavo na vratu. Trgovci, obrtniki, krčmarji in — konsumna društva — pa naj storijo svojo nàrodno dolžnost nasproti tej zadrugi, ktera naj v teku časa izjavi skupino naslovov, s kterimi je v slovenskih pokrajinah v zvezi! Zildn.
Od Žile. V svojem času sem enkrat pisal v „Mir“ zaradi Kneippovanja, kar je hvala Bogu padlo na rodovitna tla. Sicer je na slovenskem Koroškem še mnogo nasprotnikov vode in zdravljenja po načelih župnika Kneippa ; kdor pa ima napredovanje tega izvrstnega sredstva opazovati priložnost, prav z mirno vestjo lahko reče, da je voda „lek prihodnjosti“. V tej zadevi naj bi se storil od naše strani enkrat odločen korak, da dobimo potovalnega učitelja, ki bode poučeval o spoznavanju zelišč in pametni rabi vode, kakor je svoječasno neki dopisnik iz Podjunske doline v „Miru“ nasvetoval. Takrat sem obljubil, vzeti enkrat tudi pravdarje, kterih je med kmeti žalibog še več, kakor Kneippijancev, na piko. Danes hočem tej moji obljubi nekoliko zadostiti. Ko bi hotel popisati uzroke pravd, je naš „Mir“ premajhen; toda ti uzroki ali vsaj mnogo uzrokov je le dozdevnih, glavni uzroki so vendarle ti: strast, last, čast. — Pisal sem to v prevdarek vsem — tudi naši nasprotniki niso izključeni — in ostanem pri tej mojej trditvi, dokler mi kdo drugi v „Miru“ tiste z dokazi ne ovrže. Kmetje! mislite, prevda-rite in — pišite ! — Za danes ne morem večjo nalogo podati kmetom in posebno pravdanjem; vesel pa bom, ako to nalogo rešijo v prid svojemu stanu. Zatorej : Kmetje, na dan z vašim mnenjem !
Iz Ukev. (Vrl narodnjak f.) Umrl nam je povsem nepričakovano in mnogo prezgodaj obče-spoštovan gospodar in izvrsten narodnjak, g. Lovrenc Ehrlich. Bil je vedno vnet pristaš naše slovenske stranke in zvest naročnik ter marljiv bralec in prijatelj „Mir“-a. Dné 19. avgusta je še čvrst hodil po svojih opravkih, a dné 20. je obležal na planini. Vnela so se mu pljuča. Žena njegova in dobri prijatelji storili so vse, da mu rešijo dragoceno življenje, a ni ga zdravila zoper smrt. Previden s sv. zakramenti izdihnil je dné 30. avg. svojo dušo. Obče je bilo žalovanje za prerano umrlim pokojnikom, občno sočutje z zapuščeno vdovo. Kako je bil priljubljen pokojni gospodar L. Ehrlich, je pokazal njegov pogreb. Udeležilo se ga je jako veliko ljudij, požarna hramba, in poleg domačega gospoda tudi vč. g. župnik in kn. šk. duh. svetovalec Mat. Kues s Trbiža ter č. g. provizor J. Eichholzer z Naborjeta. Ob grobu je imel domači g. provizor J. S va ton ganljiv nagovor, ki je segal vsem navzočim globoko do srca, da ni ostalo suho nobeno oko. Vsi smo čutili, da smo zgubili vrlega moža, pridnega gospodarja, značajnega Slovenca! Naj mu sveti večna luč! — Globoko užaljena vdova, gospa Marija Ehrlich, nas je naprosila, da se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so ji ob bolezni in smrti njenega
moža skazali toliko sočutja, zlasti še imenovanim gg. duhovnikom za izkazano ljubav!	n.
iz Ljubljane. (Osnujmo slovenski „Leo-nini“ socijalni odsek!) Naša „Leonina“ me je poverila, naj ji organizujem socijalni odsek. Treba ga nam je, kot ribi vode. Praktiško delo ne more vspevati, če mu ni znanstveno razglabljanje trdni temelj. Posamnik ne more biti vsemu kos ; zato si torej organizujmo četo akademiški naobraženih mož, ki po jasnem načrtu proučavajmo družboslovna vprašanja. O vsem tem nam pa treba naj-preje skupnega pomenka. Zato vabim slovenske razborite može, kterim je sveta krščanska veda in na srcu razglabljanje družabnih nalog, naj se mi v ta namen čim najpreje prijavijo. Posebej ne bom vabil nikogar. Kdor pride, če tudi neoglašen, ga vsprejmemo z veseljem, če bi hasnilo, bi še posebej povdarjal, da vzlasti pravoslovje po svoji modroslovski, zgodovinski, in primerjajoči strani zadeva v socijologijo. In zato so gotovo slovenski pravniki, da jih le ne bode Leoninino ime, najbolj primerni za njen socijalni odsek. Ozirajoč se na že izražene želje, sklicujem vse one, ki so se že odzvali mojemu vabilu in vse druge, ki se želč posvetiti našemu svetemu delu, na 15. dan septembra ob 9. uri dopoludne v rokodelski dom v Ljubljani. Kdor pride: dobro došel ! Obilne udeležbe ne pričakujem, a nekaj mož nas brez dvojbe združi omenjeni dan velika krščanska socijalna ideja. Bog živi vse njene sinove!
V Ljubljani, dné 1. septembra 1897.
Dr. Jan. Ev. Kr eh.
Crlasovi nasprotnikov.
Dvojna mera. Nasprotniki naši merijo po-vsodi in vselej z dvojno mero. Zase hočejo vse, drugim ne privoščijo ničesar. Dokazuje to zopet sledeče: „Karntner Nachrichten“ št. 68 se hudujejo, da je vlada nastavila pri svojih fužinah v Kablju (kjer dela tudi jako veliko Slovencev) za zdravnika nekega Čeh-a, ali kakor piše oni list po znani svoji oliki, „ein VollbluttschecheA Dalje pravi, da ta zdravnik v zvezi z župnikom (brez tega pa ne gre nikjer !) in nekim drugim češkim uradnikom že dela „slovansko politiko in agitacijo". — Tako straši beljaška klepetulja Nemce, zamolči pa, da je zdravnik popolnoma zmožen tudi nemščine, da povsem dobro postreže Nemcem, a da je v Eablju tudi zelo mnogo slovenskih delavcev, ki tudi potrebujejo zdravniške pomoči! — Kako se pa nasproti temu postopa na Slovenskem?! V Borovlje pošljejo, kakor čujemo, nemškega zdravnika, ki niti slovenske besedice ni zmožen. Kako hoče ta opravljati svoj posel med čisto slovenskim prebivalstvom? Za lekarnarja (apotekarja) hoče naša deželna uprava (na prvem mestu sevé ljubi naš Mac Nevin) z vso silo spraviti trdega Nemca, ki z ljudmi ne bode znal govoriti! Tako dela se z nami, in nemški listi se drznejo kričati, da se — Nemcem krivica godi. Bog znà, kdaj se obrnejo razmere na boljše pri upravi, da se tam ne bode merilo z dvojno mero, in kdaj se spametujejo pi-sači nasprotnih listov toliko, da bodo začeli malo trezno in pravično pisati.
Posl. Tscliernlgg je prav mnogostransk mož, ki znà svoj plašč jako spretno zasukati po vetru, obrniti svoj govor tako, kakor je po godu njegovim poslušalcem. Dokaz : Na shodu v črni pri Osojskem jezeru je dné 8. avg. t. 1. — po poročilu „Fr. St.“ — izjavil, „da se je s polnim prepričanjem kot nemški kmet pridružil obstrukciji v državnem zboru“. Ta izjava je tamošnjim Nemcem dokaj ugajala. Tri tedne pozneje je imel Tscher-nigg shod v Škofičah v labudski dolini, kjer kmetom prav nič ni za obstrukcijo, marveč zato, da njih zastopnik tudi res kaj dela za blagor kmetskega stanu. Tam je najprej lepo molčal o obstrukciji, a ko ga je nek udeleženec shoda spravil v zadrego, se je — po poročilu „Vaterland“-a — izjavil zoper obstrukcijo, ter rekel, „da noče imeti opravka s Schonerer-jem, Iro-tom, Wolf-om itd.“ — Ni-li ta izjava prezanimiva in preznačilna? ! Brali ste, kako se je ravno Tschernigg odlikoval v državni zbornici kot posebno dober ropotač, ko je pod komando Schonerer-jevo pobijal po mizah itd. A sedaj primerjajte njegove izjave v Črni in v — Škofičah! Kmetje, ali ne zapazite ničesar?! Kdaj se vam vendar enkrat odprejo oči, da spoznate, kdo vam je prijatelj in kdo ne. Ali morete zaupati ljudem, ki govorijo tako -— po vetru, ali morete hoditi s stranko, nemško-nacijo-nalno in bauernbundarsko, ki izbra take poslance ! ?
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Badenijeva vlada je vendar enkrat morala spoznati, da z nemškimi kričači ni mogoče obravnavati, še manj pa vladati. Zato se je, hočeš nočeš, morala ozreti na večino, t. j. desnico državnega zbora. Dné 1. t. m. se je zbrala na Dunaju parlamentarna komisija desnice, da se je posvetovala o tem, kako bi se naredil konec
Opominjajte se Oiril-3Xetoclove družbe!
sedanjim zamotanim političnim razmeram, ter se poganjala z vlado. Zbrali so se na željo vlade, sklenili in izjavili so pa, da hočejo podpirati vlado v okvira programa, kakor je izražen v adresnem načrtu večine, da si pa pridržijo popolno neodvisnost od vlade. Naznanili so posamezni klubi tudi svoje zahteve nasproti vladi, kteri odločno postopanje ve-večine ni nič kaj po volji. Jasnosti v političnem položaju tudi sedaj šeni; morda jo prinese državni zbor, ki se, kakor poročajo listi, zopet zbere koncem septembra ali začetkom oktobra. Od slovanske krščansko-ndrodne zveze so se udeleževali posvetovanj gg. poslanci : dr. Šušteršič, Barwinski, dr. Bulat, dr. Ferjančič, dr. Gregorec in dr. Laginja. „Slovenec“ poroča, da so „člani naše zveze postopali popolno solidarno, dogovorili se že poprej, da si ne dajo vezati rok z nobeno obljubo, marveč da le z dejanji od strani vlade je mogoče pridobiti zastopnike slovensko hrvatskega naroda, da vlado podpirajo kot vladna stranka in sicer s takimi dejanji, da bode slovenski narod sam spoznal, da njegovi zastopniki prav ravnajo, ako podpirajo vlado. Sploh pa je konec teh razgovorov na Dunaju ta, da sta večina in vlada tam, kjer sta bila pred posvetovanjem, le Badeni je zvedel, da desnica ne mara v vladni jarem samo na ljubo njegovim lepim očem.“ Le z odločnostjo pridemo naprej !
Cesar se sedaj mudi pri velikih vojaških vajah okoli Bistrice na Moravskem. Od tam se poda k vojaškim vajam na Ogersko, kamor pride tudi nemški cesar. — Hrvatski sabor je odložen; prej pa je madžaronska večina razveljavila brez pravih uzrokov izvolitev 6 opozicijonalnih poslancev. Imeli bodo torej nove volitve, pri kterih bode bržkone zopet tekla kri. V minulem zasedanju je opozicijonalna stranka večkrat dobro označila kruto in krivično postopanje večine. Ljudstvo lahko spoznà, kdo mu je prijatelj, in kdo ne.
Druge diržave. Francoski predsednik Faure je obiskal ruskega carja. Sprejem je bil sijajen in prisrčen. Pri tem obisku je car Nikolaj potrdil, da obstoji zveza med obema državama. — To naznanilo je čudno razveselilo Francoze, ki so svojemu predsedniku, ko se je vrnil v Pariz, priredili jako veličasten sprejem. Po vsem Francoskem so proslavljali z veselicami važni dogodek, da se je sklenila zveza z Busijo. — Kuski car se je mudil več dnij v Varšavi na Poljskem. Poljaki se tega silno vesele in so zložili 10 milijonov za neko ustanovo, ki bo nosila carjevo ime. — Bolgarski mi-nisterski predsednik Stojlov je vse preklical, kar je nedostojnega in razžaljivega govoril o Avstriji in naši cesarski hiši. Prihodnjič bode pri govorjenju gotovo bolj previden. — V Rusiji je mnogo vasij, ki so tako ubožne, da si ne morejo same vzdrževati potrebnih ljudskih šol. Temu nedostatku je opomogel blagi sin pokojnega carja Aleksandra III., car Nikolaj IL, ki je izdal ukaz, da naj se vsaki vaški občini na njeno zahtevo (ne prošnjo), postavi ljudska šola. Car Nikolaj II. hoče dokazati s svojim jasnim vladanjem, kar je rekel takoj ob svojem zasedanju prestola, namreč: „Moj ded je bil car osvoboditelj, moj oče car miru, jaz pa hočem biti car prosvete!" Tako skrbijo za izomiko ljudstva v barbarski Rusiji! — V Curihu je bil 24. avg. mednarodni kongres za varstvo delavcev. Udeležilo se ga je 375 odposlancev kot zastopnikov raznih delavskih društev svetà. Potrdili so nedeljo kot dan počitka, sklenili resolucijo glede nočnega, osemurnega dela ter o delu žensk pri obrtnih (indu-strijalnih) podjetjih.
Družba sv. Mohorja 1.1897.
'71.540 Slovencev se je letos zopet zbralo pod okriljem naše dične Mohorjeve družbe! Žal pa, da je naše število letos nazadovalo za 3 68 7. Lani je bilo namreč število Mo-horjanov doseglo doslej nedoseženo visočino 75.227 udov, predlanskem (1. 1895.) bilo jih je 72.097.
Daši je pa število Mohorjanov padlo, nas je vendar še častna, mnogoštevilna armada nad sedemdeset tisoč udov! S ponosom se oziramo na tako ogromno število Slovencev, ki si hočejo z dobrim berilom bistriti um, blažiti srce, ki se hočejo ob lepih knjigah in zlatih naukih, ktere ponujajo, navduševati iu ogrevati za vero, dom in cesarja !
U dj e se tako-le razdelé po posameznih š ko-
f i j a h :	1.	189 7	1. 1896			
1. Goriška ....	7.547	— 7.713	— torej manj		166
2. Krška ....	5.509	— 5.813			304
3. Lavantinska . .	22.507	— 24.409			1902
4. Ljubljanska . .	29.119	— 30.445	n	•n	1326
5. Tržaško-koperska	3.683	- 3.765	v	n	82
6. Sekovska .	.	.	479	—	486			7
7. Somboteljska . .	309	—	313	v	n	4
8. Zagrebška .	.	.	602	—	574		več	28
9. Senjska ....	174	—	197		manj	23
10. Poreška . . .	121	— 111			10
11. Videmska .	.	.	199	—	209			10
12. Razni kraji . .	450	—	364			več	86
13. Amerikanci .	.	681	—	632				49
14. Afrika in Azija .	160	—	196	»i	manj	36
Vkup:	71.540	— 75.227	— torej manj 3687		
Najbolj nazadovala je, kakor kaže razgled, lavantinska škofija, ki je bila lani napredovala za 433 udov. Ljubljanska škofija, ki pri družbi slej kakor prej nosi zastavo, je lani bila pridobila 1379 novih udov, a jih letos zopet zgubila 1326.
—	Primeroma jako nazadovali smo na K o r o š k e m, kjer je bilo lani dražbi prirastlo 251 novih udov, a letos zopet odskočili 304. To je veliko število in naša skrb mora biti, da v prihodnje zopet napredujemo ter izbrišemo le-ta madež! — V go-riški nadškofiji, kjer smo lani napredovali za 469 udov, smo letos padli za 166. Druge škofije kažejo bolj neznaten nazadek, napredovala pa je zagrebška nadškofija z 28 (lani z 31), razni kraji s 86 (lani s 55) in vrli slovenski Amerikanci z 49 (lani s 77) udi.
Uzrokov, da je nazadovalo število Mohorjanov v letošnjem letu, je več. Poglavitni uzrok je slabo gmotno stanje našega ljudstva po premnogih krajih, zlasti pa slabo gmotno stanje našega kmetskega stami, kterega nazivljamo po pravici glavni steber našemu nàrodu, in izmed kterega se leto za letom tudi zbira glavno krdelo za ve-veliko našo Mohorjevo armado. Slaba letina lanskega leta, ki se je preslabo obnesla malone po vsem Slovenskem, je prizadjala našim kmetovalcem ogromno težkih skrbij, a je tudi naši družbi odnesla mnogo, mnogo udov! V vinskih krajih je izostal glavni pridelek, vino, da se je ljudstvo moralo boriti z veliko revščino. Drugod so razne uime pobrale kmetu poljske pridelke; mnogokje imajo še vedno nositi hude nasledke zadnjih potresov, — tako da se po vsem tem ne smemo čuditi, da se mnogokdo, četudi s težkim srcem, ni mogel več vpisati v dražbo.
V mnogih župnijah je število udov bilo že prej tako visoko, da se je le težko moglo vzdržati na svoji visočini in ni čuda, da je padlo. Mnogo pa je še vedno župnij, v kterih bi število udov lahko moglo še zelo napredovati, da bi le bilo več zanimanja za dobro stvar. Upamo, da se take župnije vendar enkrat vzdramijo ter tekmujejo s svojimi sestrami!
O jednem pa moremo biti posebej uverjeni: da dražba še nikakor ni prekoračila svojega vrhunca, kakor se bodo morda veselili nasprotniki. Padlo je število udov, a to sme biti le za hip. Zastaviti moramo vse svoje sile, delati morajo na to vsi rodoljubi, da družba v prihodnje zopet napreduje, da je ne bo slovenske palače po naših prvostol-nicah, ne slovenskega doma po naših mestih in trgih, ne slovenske kmetske hiše in ne koče na zadnji naši planini brez Mohorjevih knjig. V to pomozi Bog, zato deluj slovenska požrtvovalnost in neutrudni, prezaslužni poverjeniki naše družbe!
EF o v i c a r.
Na Koroškem. („Beljaška Urša"—-pokopana!) „Beljaška Urša", drugače tudi ^Deutsche ali—gemeine Volkszeitung" imenovana, je pred uekterimi leti še med koroškimi liberalnimi listi nosila zvonec. S kako vnemo so jo podpirali liberalci ter po nji na najostudnejši način blatili duhovščino in Slovence. Slovela je zlasti po znanem podklošterskem dogodku, kterega je ravno ta list na najnesramnejši način izkoristil zoper nas. Niti po tiskovni pravdi se mu ni moglo do živega. A „Urša“ ni všla zasluženi kazni. Kaznoval jo je sam nemško-nacijonalni kolovodja dr. Steinwender, torej mož tiste stranke, ktero je „Urša“ podpirala. Nakopal ji je, ker ga je pretrdo prijemala, tiskovno pravdo, urednik je moral sedeti in list sam se preseliti iz Beljaka v Ljubno. Tam pa je močno hiral in dné 1. t. m. zmanjkalo mu je sape, „Urša“ je prenehala izhajati! Nekdaj mogočni nemško-libe-ralni list, ki je delal svoj čas celo Javno mnenje" na Koroškem, je moral sramotno poginiti na tujem. Ne žalujemo za njim ; zdi se nam, da v usodi tega lista je značena osoda tudi vse nemške liberalno-nacijonalne politike. Dal Bog!
—	(Shodi.) Koroški čbelarji so imeli skupen shod dné 29. avg. v Brežah. Ob jednem je tam bila razstava medu in čbelarskih priprav. ■— Isti dan se je v Šmohoru zbralo iz cele dežele nad tisoč odposlancev gasilnih društev. Zabavali so se menda lepo, a čisto pozabili na sv. mašo. V vspo-redu zdnjo niso našli prostora. — Shod kmetijske podružnice bode 19. sept. pri Jenulu v Grebinju.
—	Cecilijansko društvo za krško škofijo ima svoj letošni občni zbor dné 13. sept. v Velikovcu. Ob 8. uri bode prva sv. maša, ob 10. uri slovesna sv. maša, ob 11. uri občni zbor pri Auf-mutu, ob VaJ- uri blagoslov. — Socijaldemokratični poslanec Resel je zadnjič „osrečeval“ Koroško. Govoril je v Beljaku, Celovcu in Velikovcu, zagovarjal in hvalil nemško obstrukcijo, pa ropotal zoper Ebenhoch-ov šolski predlog. Poslušali so ga njegovi ožji privrženci, pa tudi nacijonalci, kterim je dopadlo, da je napadal vlado in »klerikalce". Vredni so eden druzega!
—	(Osebne novice.) Poljedeljski minister grof Ledebur se je mudil minule dni na Ko-
roškem. Ogledoval si je državne naprave v Osojah in Rablju, od koder je odšel v Gorico in Idrijo. Ogledoval si je tudi uravnavo Žile v občinah Straja ves in Smerče. — G. dr. Fr. Vapotič, suplent v Gradcu, je imenovan za profesorja na celovški gimnaziji. — Za učitelje so^ imenovaui učiteljski pripravniki: M. Andrič v Št. Jakobu v Rožu; J. Sal-cher v Žabnicah; J. Pilgram v Vovbrah; J. Krasnik v Krejančah; F. Kogelnik v Tinjah; P. Košir na Bistrici v Rožu; gdč. A. Stuga za podučiteljico na Ziljski Bistrici; Ida Janauš za podučiteljico v Spod. Dravberzi. Učitelj Jan. Fantur je premeščen z Brda v Loče, Jernej Jedlovčnik iz Suhe v Kazaze.
* V Slov. Plajberzi so ustanovili vojaško društvo. Čemu? — V Penku se je obesil bivši učitelj J. Gollmitzer iz Kleblach-a. Zmešalo se mu je. — Za nas važno naredbo je izdalo trgovinsko mi-nisterstvo. Zaukazalo je, da morajo poštni uradi za slovenske brzojave (telegrame) rabiti tudi slovenske tiskovine! Pazite, ali se bodo po ukazu tudi ravnali ! — Celovško gledališče se zopet otvori dné 25. sept. — Trojčke je povila kleparska žena Mihelič v Jezernici pri Beljaku. Mati in otroci so zdravi. — Tretje letošnje porotno zasedanje bode od dné 13. do 18. septembra. — Katoliško rokodelsko društvo v Celovcu je obhajalo dné 8. t. m. 42 letnico svojega obstanka. — Na Ziljski Bistrici je bil dné 5. t. m. velik požar. Pogorelo je več hiš. Natanjčneje poročilo pričakujemo.
Na Kranjskem. Vlada je potrdila pravila gospodinjske šole v Ljubljani. — V Preski je umrl preč. gosp. župnik M. Drčar. Med dragim je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 5000 gld. in Mohorjevi dražbi 500 gld. N. p. v m.! — Med Ljubljano in Vrhniko je začel po Ljubljanici voziti parobrod. — V Kranju blagoslové novo gimnazijsko poslopje dné 18. septembra t. 1. Ta šola je gotovo jedna najlepših šolskih stavb v Avstriji. — Pre-svitli cesar je imenoval g. drž. posl. Fr. Šukljeja pravim dvornim svetovalcem. — Notarski kandidat v Radovljici g. Jos. Smodej imenovan je notarjem v Vel. Laščah. — Pri sv. Joštu je umrl nanagloma č. g. župnik Fr. Tavčar. — V sv. Križu pri Litiji se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo. — Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana" v Ljubljani praznuje dné 19. t. m. desetletnico svojega obstoja in ob jednem slavnostno otvori novo dirkališče. Vrši se tudi nàrodna dirka. Zdravo! — Umrl je dné 3. t. m. posestnik in deželni poslanec Mat. Lavrenčič v Vrhpolji pri Vipavi. Že od leta 1874. je bil deželni poslanec ter se je mnogo trudil za blagor svojih volilcev. N. p. v m. !
Na Štajerskem. Ko je v Gradcu na predvečer rojstnega dné cesarjevega igrala godba pred namestniško palačo, so nemški dijaki in pobalini grdo žvižgali in razgrajali. No, Gradec že davno ni več avstrijsko mesto ! Ali ni nikogar, ki bi take fantaline, naj nosijo tudi cilinder, frak in rokavice, pošteno prijel za ušesa ter zlasal ! ? — Razstava goveje živine bode koncem septembra meseca za gornjo Savinjsko dolino. — Dné 20. avgusta je pobila toča del Šmarij, Sladke Gore, celo Kostrivnico, Sv. Križ, Sv. Florijana in Rogatec, del Stoperc in Žetal. Najhujše so pobiti kraji med Pečico in Ložnim. Vinogradi in poljski pridelki so skoro popolnoma uničeni. Ta udarec je tem hujši, ker so ti kraji tudi lani veliko trpeli vsled večkratne toče. — Okoli Celja so se vršile minuli teden velike vojaške vaje. Nemci kažejo se tudi sedaj v pravi luči. »Domovina" namreč poroča: Sedaj, ko imamo tukaj vedno vojaško godbo, si najemajo razni gostilničarji vojake za večerne koncerte. Na nekem takem koncertu »pri kroni" so zahtevali naši celjski Prusaki, da jim vojaška godba, zaigra priljubljeno »Die Wacht am Rhein". Ker seveda ti niso ustregli njih želji, začela je vsa zbrana nemčurska sodrga tuliti »Die Wacht am Rhein", na kar so vojaki vstali in seveda odšli. Nekaj sličnega se je baje tudi »zum Lowen" zgodilo. Takim se godba daje, nam Slovencem pa se je za nedeljo brez vsakega posebnega vzroka odpovedala. — Celjsko okrajno glavarstvo kaj pridno prepoveduje slovenske politične shode, med tem ko smejo socijalni demo-kratje svobodno zborovati. Dné 25. julija je bil shod prepovedan na Gomilskem, sedaj pa shod pri sv. Martinu na Paki.
Na Primorskem. Pri zadnjih volitvah je neki Antou Obizzi v Gorici kupoval slovenske glasove. Radi tega so se on, njegova žena in neki Podberšček iz Vrtojbe zagovarjali pred sodiščem. Bili so pa vsi trije oproščeni. No, kupovali so slučajno slovenske glasove. — Število šol na Goriškem se je pomnožilo od 225 na 229 s 399 razredi; število učencev pa od 33.652 na 35.884. — Tržaško sodišče je obsodilo več delavcev radi pretepa med slovenskimi in laškimi delavci. Lahi so namreč razstrelili neko skalovje, ne da bi poprej dali znamenje. Kamenje je ranilo več slovenskih delavcev. Slovenci so vsled tega napadli laške delavce. Bilo jih je zato 21 obsojenih v 4 do 7 mesečno ječo. — Stoletnico združenja z Avstrijo praznoval je 26. avg. hrvatski Kotor v Boki na slo-
Zalitevaj te j>o vseli gostilnah
vesen način. — Dné 28. avg. je umrl v Makarski v Dalmaciji prezaslužni hrvatski prvoboritelj Kazimir Ljubic, bivši župnik. Za hrvatstvo si je pridobil nevenljivih zaslug. Lahka mu zemljica! — Nad vse sijajno so otvorili dné 29. avg. „Nàrodni dom“ v Barkovljah pri Trstu. Na tisoče slovenskega ljudstva iz bližine in daljne okolice se je zbralo k pomenljivi ndrodni slavnosti. Vse se je vršilo v najlepšem redu iu ob velikem navdušenju. Uredništvo našega lista je odposlalo na slavnost brzojavko.
Po drugih deželah. Uradna „Wiener Ztg.“ je objavila odloke pravosodnega ministerstva gledé uradne oprave (uniforme) državnih uradnikov in glede soduijskega pripravljalnega službovanja. Talar in biret, podoben onemu naših duhovnov, bo v prihodnje uradna oprava vseh onih, ki nastopajo pri sodiščih kot uradne osebe. V to vrsto spadajo poleg sodnijskih uradnikov tudi zagovorniki. — Pšenice so pridelali v zveznih državah Severne Amerike 550 milijonov metričnih centov. Izvozilo se je bode 185 milijonov centov. Prancoska potrebuje za letos 20 milijonov tuje pšenice, ktero bode treba uvoziti. — Velikansk požar divjal je v Smorgoju na Ruskem. Iz maščevanja zažgal je nek hudobnež županovo hišo, a ogenj se je širil tako naglo, da je upepelil 352 hiš in 10 tovarn. Šest oseb je zgorelo. Škoda se skoraj ceniti ne dà.
*
* *
Nove knjige. Mariborski bogoslovci so preložili iz francoskega jezika in izdali : „Premišlje-vanje našega Gospod a Jezusa Kristusa za vse dneve celega leta.“ Izšel je L del (582 strani male 8°) in stane 1 gld. 50 kr. Knjiga je jako lepa in jo najtopleje priporočamo vernim Slovencem. Vzemite in premišljujte! — „Naš dom“ se imenuje zbirka podlistkov iz „Domovine“, ktero izdaja g. Drag. Hribar v Celju. Izšel je 2. zvezek, ki stane 25 kr. in po pošti 28 kr. Vsebina je prav lepa. — Novi „kmečki prijatelj4'. Ta 36 stranij obsegajoča brošurica, ki v poljudni besedi razpravlja o socijalnih demokratih in o kmečkem vprašanju, je izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru v 2. izdaji. Prva izdaja je lani pošla v 14. dnéh; 1 knjižica stane 3 kr., po pošti 5 kr. Kdor jih naroči 100 skupaj, jih dobi za 2 gld. 50 kr. — „Goriška Tiskarna4' v Gorici izdà v kratkem kratko slovnico ruskega jezika in ročni rusko-slovenski slovar. Naročila že sedaj sprejema imenovana tiskarna.
Duhovniške zadeve v krški škofiji.
Prestavljeni so čč. gg. Jos. P u g g er, kaplan v Spod. Dravberzi, v Št. Jakob v Rožu; M. Ri epi, kaplan v Št. Jakobu v Rožu, v Spod. Dravberg; Jan. Nagel, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, kot provizor v Sele. — Drugih duhovnih vaj za duhovnike se je udeležilo 80 duhovnikov. Vodil je vaje zopet č. o. Volbert S. J. Vkup je letos bilo 150 duhovnikov pri duhovnih vajah. — Č. g. Al. Seybald, kaplan na Zgor. Beli, je imenovan za veroučitelja v Beljaku. — Pri oo. jezuitih v celovškem duh. semenišču se vršijo sledeče spremembe : Dosedanji vodja č. o. Maks Hub er gré za špirituala v Št. Andraž ; na njegovo mesto pride č. o. Avg. Schnieder, doslej rektor v Inomostu; dosedanji podvodja č. o. Jož. Weidin^er gré za gimn. profesorja v Marija Schein na Češkem ; na njegovo mesto pride od tam č. o. Henrik Schmidt; profesor cerkvenega prava in zgodovine postane č. o. Jan. Daner, doslej profesor v Sarajevu. — V stalni pokoj stopi č. g. Jož. Jereb župn. upravitelj v Št. Nikolaji ob Dravi.
Vabilo.
— Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico
zboruje v nedeljo dné 19. sept. ob 3. uri popoludne pri Štocklu v Farni vasi. — K obilni udeležbi vabi
načelništvo.
Jliovi.
Labud, dné 24. avg. Prignali so: 24 vprežnih volov, 16 juncev, 34 krav, 6 telic, 170 ovac. Zbog slabega vremena je bil sejem slabo obiskan.
lastnica uredništva.
Udeleženci vseslovenskega shoda naj se odpeljejo na shod v pondeljek dné 13. sept. Vlak, ki odide iz Celovca ob 10. uri predpoldnem, dospe preko Beljaka v Ljubljano ob 5. uri popoludne; vlak ki odide ob l/23. uri popoludne pa ob 9. uri zvečer.
Dopisniku iz Vetrinja. V prihodnji številki že primerno pojasnimo postopanje dotičnih krogov, ki so tako lepo poskrbeli, da se zavoljo davice (— o ta davica! —) otroška spoved ni smela vršiti, pač pa slavnost „Sudmark“-e, dasi so v sosednih hišah na davici bolni otroci.
G. dr. A. C. v Celovcu. Poročilo o družbi vednega češ-čenja objavimo v prihodnji številki.
Iioterljslce srečke od 4. septembra. Dunaj	8	36	39	25	66
Gradec	24	30	76	42	83
Tržne cene v Celovcu
dné 2. septembra.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gld.	kr.
pšenica		6	54	8	17
	5	06	6	32
ječmen		—	—	—	—
oves		2	15	3	69
hej da		5	50	6	87
turšica (sirk)		3	65	4	56
pšeno (kaša) 		7	80	9	75
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	10	1	79
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—		
Sladko seno je po 2 gld. — kr. do 2 gld. 40 kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 55 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do lOgld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 145 gld.
	
gllll	Naznanila. mHÉ
V vsakem poštnooddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „Y. u. R.“, Gradec, poste restante.
Jedna hiša
z vsemi gospodarskimi pripadki in z zemljiščem, ki obstoji iz travnikov, njiv, pašnikov, vrtov, gozdov ter meri 20 7»» 53«, tj. okrog 33 oralov ali johov, se prostovoljno p r o d à pod jako ugodnimi pogoji, namreč 100 gld. na jeden oral. — Denar se ne potrebuje ves ob jednem. — Natančneje se lahko poizvé pri lastniku Francetu Modriču v Dovčji vesi (Toppelsdorf) pri Žihpoljah.
Garantirano pristni gorenjski brinjevec
e dobiti v vsaki meri in vsak čas pri Antonu Jamar-ju, kuharju brinjevca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem. — Gena in vzorec zastonj na zahtevanje.
Dve mali posestvi I/;!L\T»pJro-
daj, s/4 ure 0(1 odaljeni. Prvo ima okoli 10, in drugo 5 oralov rodovitnega in dobro obdelanega svetà, lepe sadunosne vrtove z obilnim sadjem, lepo zaraščenim gozdom, ki je pri prvi posesti in vreden okoli 1000 gld. Hiše kakor tudi gospodarska poslopja so v dobrem stanu. Več pové Martin Čepe, posestnik v Zgornjih Jezercah, pošta Vrba na Koroškem.
Velika zaloga
kovanih železnih cevij za vodovode
po tovarniških cenah pri
ÌBplljplf Konradu Proseku v Celovcu,
tovarna za kmetiiske stroje.

Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šiviilne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Bnrggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Pivovarna kneza Adolf Jožef Sckwarzen-berg v Protivinu (Češko) priporoča
izvozno pivo in ležak.
Je v zalogi iti toči se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajcu"
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
Na prodaj je Smetanovo posestvo
v Podjuni. Ima 12 birnov posetve, potrebni gozd in travnike. Gena je 1200 gld. Hiša je šele na novo postavljena. Več pové Jurij Jenšac v Podjuni, pošta Globasnica na Koroškem.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodaj alnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo	veliko zalogo vsakovrstnega najbolj-
šega usnja, 'TP® kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. —- Prodajam tudi vsakovrstno Čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.

XneiPPpvSJ;
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, boče zdrav ostati in si kaj pribraniti

Gostilna „Bnckenwald“
ob Vetrinjskem obmestji in Št. Rupertski cesti
priporoča kmetom svoje
velike in lepe hleve.
Tudi so tam po ceni jed in pijača.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato Uastrovaol 192 strani obsežni ceniki v slovenskem la nemškem Jeiiks aa zahtevanje takoj xastoqj.
IG. HELLER, DUNAJ
185“ ìa PBATERSTIUSSE Ai 49. “W1 Preprodajalci se Iščeja
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim. Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
I^ioweiiaj><>tlielve,
Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Gevičn, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. 3J0T~ Pristno le z zgornjo znamko,
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.