tiuuhd vestnik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 - 0778 Leto: XXVI Številka: 32 VSEBINA: IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 187. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev solidarnostnih stanovanj v občini Ormož 188. Odredba o določitvi najvišjih cen KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ 189. Sklep o višini cen komunalnih storitev KRAJEVNE SKUPNOSTI 190. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991 —1995 191. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo mrliške veže za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja 192. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dornava 193. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnegà samoprispevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991 — 1995 v KS Cirkulane 194. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje razvoja KS Gorišnica v letih 1991-1995 195. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo mrliške veže za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja 196. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v letih 1991 —1995 v KS Dornava » POPRAVKI 187. Po 12. členu Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89), je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 18. decembra 1990 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev solidarnostnih stanovanj v občini Ormož. L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom določa Izvršni svet skupščine občine Ormož (v nadaljevanju besedila: IS) pogoje in merila za določitev prednostnega vrstnega reda za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti. Predlog prednostnega vrstnega reda upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj pripravi Odbor za socialnovarstvene pomoči pri Izvršnem svetu skupščine občine Ormož, (v nadaljnjem besedilu odbor) potem, ko so zbrane vloge upravičencev in ko je opravljen ogled stanovanjskih in drugih razmer. 2. člen Pravilnik določa: — kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — standarde za solidarnostna stanovanja, — lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, — splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci, za dodelitev solidarnostnega stanovanja, — posebne pogoje, kijih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — način zbiranja vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — oblikovanje prednostnega vrstnega reda upravičencev, — postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev, za dodelitev solidarnostnih stanovanj. — izjemno rdševanje stanovanjskih vprašanj s sredstvi solidarnosti, — zamenjavo solidarnostnih stanovanj, — prehodne in končne določbe. II. KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 3. člen Solidarnostna stanovanja se.po tem pravilniku dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nizkimi dohodki, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega stanovanja, živijo v težkih materialnih razmerah in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje tega pravilnika. To so: — občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v DO in podjetjih, vključno z mladimi družinami, — občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, starejši in za delo nesposobni občani. Za mlado družino iz prve alinee prvega odstavka tega člena štejemo: — mlada zakonca, od katerih nobeden ni starejši od 30 let, — mlada družina z vsaj enim otrokom, pri čemer nobeden od staršev ni starejši od 30 let, — edini hranitelj družine (samohranilec), ki ni starejši od 30 let. 4. člen Med družinske člane po tem pravilniku uvrščamo osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) in so navedene v prvem odstavku 5. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84). Prosilci, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski ali ekonomski skupnosti, to dokažejo z overovljeno izjavo pristojnega organa. III. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 5. člen Upravičenci lahko glede na število družinskih članov pridobijo stanovanja, ki ne bodo presegala naslednjih površinskih standardov: > Št. druž. članov Stanovanjska površina v m’ Struktura stanovanj 1 20-32 garsonjera ali enosobno stanovanje 2 30-45 eno ali enoinpolsobno stanovanje 3 40-58 enoinpol ali dvosobno stanovanje 4 in več 52-70 dvo, dvoihpol ali trisobno stanovanje Za vsakega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m!. 6. člen Izjemoma se od površinskih standardov iz prejšnjega člena tega pravilnika lahko odstopi v primerih, ko to terjajo družinske razmere (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego ipd.), vendar odstopanje ne sme biti večje kot je 30 % večji površinski standard glede na število članov take družine. IV. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNEM STANOVANJU 7. člen Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, razen upravičencev iz 8. člena tega pravilnika, mora prispevati lastno udeležbo, ki je odvisna od: — vrednosti stanovanja. 8. člen Lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati: — zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju zaradi smrti zakonca ali po razvezi zakonske zveze in tudi oseba, s katero je imetnik živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, — upravičenec, ki se preseli v manjše stanovanje, — upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ima naziv začasnega stanovanja, UNIVERZITETNA K MARI B 0*fT — otroci, posvojenci, starši, pastorki oziroma tisti, ki ga je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, če je z imetnikom stanovanjske pravice stanoval do njegove smrti, — upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanj in drugih podobnih primerih. 9. člen Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki. 10. člen Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene oziroma končne cene za novo oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja (za starejše stanovanje), ki je ugotovljeno na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. 11. člen Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju upoštevamo naslednjo lestvico: Skupni mesečni dohodek na družinskega člana izračunan v odstotku od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu Odstotek udeležbe občana od nabavne vrednosti stanovanja (oz. revalorizirane vrednosti) Za družine z dvema ali več člani za samske občane do 50 % do 55 Vi brez udeležbe 50 % do 55 % 55 % do 60 % 1 % 55 7. do 60 % 60 % do 65 % 2% 60 % do 65 V. 65 % do 70 % 3 7. 65 % do 70 % 70 % do 75 % 4 7. 70 V. do 75 '/. 75 % do 80 % 5 7. 12. člen V izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine. Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki iz premoženja, kadrovske štipendije, preživnine, socialnovarstvene pomoči, dohodek od kmetijske dejavnosti in dohodek od obrtne dejavnosti. 13. člen Lastno udeležbo mora upravičenec do soli darnostnega stanovanja vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo. 14. člen Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju je vračljiva po 10 letih v enkratnem znesku, upoštevaje 3% letno obrestno mero. 15. člen Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene pristojni organ občine Ormož z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. 16. člen Imetnik stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, ki se iz njega izseli pred izte- kom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega'stanovanja. Ce so bile v zapisniku o prenosu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti oz. škoda, ki jo je dolžan odpraviti vplačnik oz. bivši imetnik stanovanjske pravice, začne 30 dnevni rok teči od dneva, ko so bile pomanjkljivosti ali škoda odpravljene. Če se do določenega roka pomanjkljivosti oz. škoda ne odpravijo, se sredstva lastne udeležbe koristijo za odpravo le-teh. Upravičenec, ki se preseli v večje alf več vredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, jo je dolžan plačati v razliki od revalorizirane vrednosti prejšnjega stanovanja in novo pridobljenega stanovanja. Tisti upravičenec, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizacijsko vrednostjo prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja. 17. člen V primerih, ko se upravičenec (imetnik stanovanjske pravice) preseli v drugo stanovanje in še ni plačal lastne udeležbe za uporabo solidarnostnega ali drugega družbeno najemnega stanovanja, mora plačati lastno udeležbo pod pogoji, ki jih določa ta pravilnik in ne glede na to, da je že bil imetnik stanovanjske pravice. 18. člen V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot to izkazujejo dokazila o dohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih članov, ga lahko odbor deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe. Ta sklep lahko odbor sprejme na podlagi vloge upravičenca in po poprejšnjem mnenju centra za socialno delo. Za težje materialne razmere upravičenca ali njegove družine se štejejo primeri, kot so: — upravičenost do stalne pomoči, —- daljša bolezen, — telesna nezmožnost (invalidnost) ali duševna prizadetost, — nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, — ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč, — elementarna nesreča. 19. člen Upravičenci in tiste mlade družine, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se: — zavežejo namensko varčevati v banki za lastno udeležbo, — da v ta namen dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. Odbor za socialnovarstvene pomoči določi rok za kasnejše plačilo oziroma obračuna plačilo lastne udeležbe po 7. in 10. členu tega pravilnika. Najkrajši rok za odlog plačila lastne udeležbe je 6 (šest) mesecev, najdaljši pa 2 (dve) leti od dneva dodelitve stanovanja, upoštevajoč 3. odstavek 18. člena tega pravilnika. Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj za plačilo lastne udeležbe. 20. člen Vlogo za delno ali popolno oprostitev plačila lastne udeležbe vloži prosilec po prejemu odločbe o dodelitvi solidarnostnega' stanovanja in obvestila o višini lastne udeležbe na odbor za socialnovarstvene pomoči. Vloga mora vsebovati potrjene podatke o višini družinskih dohodkov in prejemkov in dokumentirane razloge za oprostitev plačila lastne udeležbe, navedene v 3. odstavku 19. člena tega pravilnika. t v. sploSni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 21. člen Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: 1. da prosilec za stanovanje in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec, otroci, starši itd.) ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik stanovanjske pravice neprimernega stanovanja, 2. da ima imetnik stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, 3. da prosilec oz. njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, 4. da prosilec oz. člani njegovega gospodinjstva ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj, 5. da prosilec oz. kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik ali solastnik počitniške hiše, 6. da socialne razmere prosilca oz. članov družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, 7. da prosilec ali za delo sposoben član družine (gospodinjstva) ni neupravičeno nezaposlen oz. začasno zaposlen, kar potrdi zavod za zaposlovanje. VI. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 22. člen Posebni pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja je neprimernost stanovanja, ki ga prosilec zaseda. Stanovanje ni primerno: — če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ni v skladu z normativi, določenimi v 6. členu tega pravilnika, — če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, sanitarij), — če gre za souporabo stanovanjskih prostorov. 23. člen Kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja se štejejo tudi socialno ekonomske razmere prosilca in njegove družine: — stvarni mesečni dohodek samskega prosilca, upokojenca ali invalida ne presega 50 % čistega poprečnega dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu, — če stvarni mesečni dohodek prosilca, kot edinega hranitelja družine (samohranilec) ne presega 40 % čistega poprečnega osebnega dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu, — da stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah in mladih zakoncih ne presega 60% čistega poprečnega osebnega dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu, — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna in duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine. Omejitve pri višini dohodka iz prejšnjega odstavka ne veljajo za udeležence NOV, upokojence in invalide, kadar se jim dodeli stanovanje, ki je bilo zgrajeno s pomočjo sredstev SPIZ. VII. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 24. člen Odbor za socialnovarstvene pomoči upošteva pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj naslednja glavna merila: — oceno stanovanjskih razmer prosilca — upravičenca in njegove družine, — socialno-materialni položaj in njegove družine, — skupni dohodek občana in njegove družine. 25. člen Merila iz prejšnjega člena tega pravilnika so ovrednotena s številom točk: L STANOVANJSKE RAZMERE PROSILCA A. Stanovanjske razmere . točke 1. Prosilec brez stanovanja 100 (podstanovalec, stanuje pri sorodnikih, stanuje v prostorih — začasna dodelitev stanovanja) 2. Sostanovalec z odločbo 50 (L odstavek 83. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) 3. Ostali (živi v samskem domu) 30 B. Neprimerne stanovanjske razmere 1. Kakovost stanovanja 15 — stanovanje brez kopalnice 15 — stanovanje brez WC 15 — stanovanje brez kuhinje 15 — stanovanje brez elektrike (ni električne napeljave) 20 b) Kjer so nekateri prostori v souporabi — souporaba WC 10 — souporaba kopalnice 10 — souporaba kuhinje 10 Souporaba se točkuje takrat, kadar uporabniki niso družinski člani. C. Vodovod — brez vode 30 — voda izven zgradbe 20 — voda izven stanovanja 10 2. Stanovanje, ki ni funkcionalno — nizki stropi (pod 2 m) 10 — visoki stropi (nad 3 m) 10 — podstrešno (vsaj 30 % površine so mansardni prostori) 10 — kletni (od 1 m nad nivojem) 10 3. Stanovanje, ki je vlažno — delno vlažno 10 — v celoti vlažno 20 4. Svetloba v stanovanju — delno mračno 5 — temno (brez svetlobe) 10 5. Utesnjenost v stanovanju — I otrok 10 — 2 ali več otrok 20 6. Brez pomožnih prostorov — brez kleti 10 — brez drvarnice (če ni centralnega ogrevanja) 10 — brez obeh pomožnih prostorov 20 7. Glede na število družinskih članov se stanovanje točkuje: — površina do 4 m' na osebo 30 — po površini od 4—10 m2 na osebo 20 — po površini od 10—14 m2 na osebo 10 — po površini od 14—18 m'na osebo 5 — nad 18 m2 po osebi 0 8. Vzdrževanje stanovanja oziroma prostora za bivanje — je slabo vzdrževano in je zanemarjeno — je slabo vzdrževano in ni zanemarjeno - 25 — je odlično vzdrževano, čisto, v njem je vloženo dodatno delo prosilca (v družbenem stanovanju) 30 II. SOCIALNO ZDRAVSTVENO IN PREMOŽENJSKO STANJE DRUŽINE A. Invalidnost ali telesna okvara a) L Kategorija invalidnosti ali od 70—100% telesne okvare 30 b) II. kategorija invalidnosti ali od 30—70 % telesne okvare 15 c) duševna bolezen v primeru, da je oboleli član družine v domači oskrbi 50 Invalidnost se prizna na podlagi odločbe SPIZ, družini s prizadetim otrokom, pa na podlagi potrdila zdravstvenega zavoda ali leče-čega zdravnika. B. Socialno in premoženjsko stanje (družine), bivanje v občini in delovna doba. L Dohodek na družinskega člana Skupni mesečni poprečni dohodek na člana družine v (%) v primerjavi s skupnim popreč. OD na zaposlenega v SR v preteklem letu vloga točkovanja s številom točk nad 70 0 nad 65—70 5 nad 60—65 10 nad 55-60 20 nad 50-55 30 nad 45—50 40 nad 40—45 50 nad 35-40 60 nad 30—35 70 manj kot 30 80 2. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah — do 1 leto 5 — nad 1 do 5 let 10 — nad 5 let se za vsako leto bivanja doda po 1 točka. V času stalnega bivanja v občini Ormož se ne šteje tisto obdobje, ko je prosilec začasno prekinil bivanje v njej. 3. Čas skupne delovne dobe v občini Ormož — za vsako leto delovne dobe v občini se točkuje po 1 točko. C. Sodna odpoved stanovanja 1. Odločba sodišča (pravnomočna) 20 VIII. NAČIN ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 26. člen Odbor za socialnovarstvene pomoči objavi razpis za zbiranje vlog prosilcev za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Razpis objavi v sredstvih javnega obveščanja in na oglasni deski občine Ormož in traja 15 dni od dneva objave. 27. člen Z razpisom se seznani prosilce za pridobitev solidarnostnega stanovanja zlasti s: — splošnimi in posebnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije prosilcev, — osnovnimi podatki, ki jih morajo predložiti prosilci, — mestom zbiranja vlog, — zadnjim dnem za zbiranje vlog, — dokazili, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi, — predvidenim številom razpoložljivih solidarnostnih stanovanj, ki se bodo dodelila po sprejetem prednostnem vrstnem redu. 28. člen Prosilci iz 3. člena tega pravilnika morajo na podlagi razpisa predložiti naslednje dokumente: — izpolnjen obrazec SPN — 1 — dokazilo o času skupne delovne dobe v občini Ormož, — borci predložijo odločbo o udeležbi NOV, — dokazila o invalidnosti. 29. člen Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, morajo v roku, ki je določen v 27. členu tega pravilnika, vložiti svojo vlogo, opremljeno z vsemi zahtevanimi dokazili in sicer: — delovni ljudje, zaposleni v podjetjih oz. DO, preko podjetja oz. DO, — delavci zaposleni pri občanih, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov preko odgovarjajočega obrtnega združenja, — delovni invalidi vseh stopenj preko pristojne enote SPIZ, — invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč preko Centra za socialno delo občine, — ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo. 30. člen Podjetja, DO in drugi pristojni organi morajo vlogo prosilca odstopiti v predpisanem roku. Organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo predhodno ugotoviti upravičenost delavca oziroma občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja. 31. člen V predhodnem postopku se prouči in preveri utemeljenost vloge posameznega prosilca, ali prijavljeni prosilci izpolnjujejo vse navedene splošne in posebne pogoje, navedene v 22., 23. in 24. členu tega pravilnika. 32. člen V primeru, da prosilci določeni v 29. členu tega pravilnika niso v predpisanem razpisnem roltu oddali vloge opremljene z vsemi zahtevanimi dokazili, se prosilce pozove, da v določenem roku vlogo dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 15 dni in ne krajši od 3 dni. V primeru, da prosilec v določenem roku ne določi vloge, se ga obravnava tako, kot da ni sodeloval na razpisu in se postopek za reševanje njegovega stanovanjskega vprašanja takoj ustavi. IX. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV 33. člen Popolne vloge prijavljenih prosilcev obravnava posebna komisija s tem, da opravi ogled stanovanja in drugih razmer. Komisijo sestavljata 2 člana odbora za socialnovarstvene pomoči s sodelovanjem strokovnega sodelavca. Komisija sestavi zapisnik o opravljenem točkovanju stanovanja in drugih razmer prosilca v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. En izvod zapisnika komisija izroči prosilcu za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Zapisnik komisije je osnova za uvrstitev prosilca na prednostni vrstni red za dodelitev solidarnostnega stanovanja. 34. člen Po opravljenem komisijskem ogledu stanovanj in drugih razmer, odbor za socialnovarstvene pomoči prouči vse vloge prosilcev. Odbor je dolžan zavrniti s sklepom vloge, ki niso bile opremljene z vsemi dokazili in tudi tiste vloge prosilcev pri katerih se je izkazalo, da niso svoje vloge opremili z resničnimi podatki. Odbor za socialnovarstvene pomoči je dolžan z odločbo zavrniti nepravočasno vložene vloge, kakor tudi vloge, ki niso bile dopolnjene v določenem roku. X. POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 35. člen Odbor za socialnovarstvene pomoči najkasneje v roku 30 dni po končanem javnem razpisu pripravi osnutek prednostnega vrstnega reda in ga posreduje v 15-dnevno javno razpravo. 36. člen Po konačni javni razpravi odbor za socialnovarstvene pomoči obravnava vse pripombe in ugovore na prednostni vrstni red. Odbor je vsem udeležencem dolžan izdati ustrezno obrazložene sklepe o uvrstitvi na prednostni vrstni red. 37. člen Tisti, ki z ugovorom na prednostni vrstni red pri odboru za socialnovarstvene pomoči ni uspel, lahko v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa, vloži predlog za varstvo pravic pri pristojnem sodišču. 38. člen V primeru, da je odbor za socialnovarstvene pomoči ugotovil, da so bile pripombe na prednostni vrstni red posameznika utemeljene, lahko zahteva ponovni komisijski ogled na terenu ali pa zahteva, da se predložena dokumentacija posameznega upravičenca ponovno preveri. 39. člen Prednostni vrstni red prosilcev do dodelitve solidarnostnih stanovanj sprejme in potrdi odbor za socialnovarstvene pomoči. XI. POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 40. člen V Solidarnostna stanovanja se upravičencem, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red dodeljujejo po tem vrstnem redu. Solidarnostno stanovanje se dodeli z odločbo o dodelitvi stanovanja, ki jo izda pristojen organ občine. Pred izdajo odločbe se s prosilcem sklene pogodba v smislu 15. člena tega pravilnika. 41. člen Zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko prosilec v roku 15 dni od vročitve odločbe ugovarja pri odboru za socialnovarstvene pomoči. Prosilec se lahko s pismeno izjavo ali ustno na zapisnik odpove pravici do ugovora zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja in s tem postane odločba pravnomočna. 42. člen Odbor za socialnovarstvene pomoči lahko dodeli posameznemu prosilcu, ki je uvrščen na prednostni vrstni red tudi starejše stanovanje, ki je nižje kategorije, če se ugotovi, da je dohodek družine tako nizek, da prosilec ne bi bil sposoben poravnati vseh komunalnih dajatev. XII. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ S SREDSTVI SOLIDARNOSTI 43. člen V primerih požara, povodenj in drugih elementarnih nesreč, lahko komisija za stanovanjske zadeve dodeli solidarnostno stanovanje prizadetim delavcem, oz. občanom za določen čas ali za nedoločen čas, vendar le kategorijam, navedenim v 4. členu tega pravilnika. XIII. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 44. ČLEN Odbor lahko odobri vloge za zamenjavo solidarnostnih stanovanj, zlasti naslednjih prosilcev iz kategorije solidarnostnih upravičencev: — starejšim in bolnim občanom in njihovim družinam (t. j. predvsem iz zdravstvenih razlogov: daljša bolezen, telesna in duševna bolezen, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč in nega itd), z namenom, da pridobijo kvalitetnejše stanovanje od tistega, ki ga zasedajo pred vloženo vlogo za zamenjavo, — občanom in družinam, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah z namenom, da pridobijo starejše standardno stanovanje z nižjo stanarino in z nižjimi stroški bivanja, — občanom in družinam, ki imajo stanovanje z nadstandardno površino, za manjše stanovanje s pripadajočo jim standardno površino. 45. člen Prednost pri zamenjavi imajo tisti solidarnostni upravičenci, ki zasedajo stanovanje, s katerimi se ustrezno reši več vlog za zamenjavo. Z zamenjavo stanovanj se ne sme dopustiti bistvenega poslabšanja stanovanjskih razmer solidarnostnega upravičenca, ki je udeležen pri zamenjavi stanovanja. 46. člen Slidarnostna stanovanja se lahko zamenjajo tudi z drugimi družbeno najemnimi stanovanji, nad katerimi ima razpolagalno pravico podjetje ali druga družbeno pravna oseba, če je upoštevano načelo socialne uporabe stanovanja in če je v skladu s 25. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih in členom tega pravilnika. Pri zamenjavah iz 1. odstavka tega člena je treba upoštevati načelo, da sklada solidarnostnih stanovanj zaradi menjav ne smemo okrniti oziroma sredstev zmanjšati. 47. člen Zamenjava solidarnostnih in drugih najemnih stanovanj se praviloma opravlja na območju občine Ormož. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Solidarnostna stanovanja, dodeljena upravičencem na podlagi določil tega pravilnika, se smejo po izpraznitvi dodeliti le upravičencem na veljavnem prednostnem vrstnem redu za dodelitev teh stanovanj. 49. člen Solidarnostno stanovanje, ki je dodeljeno na podlagi tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice, skupaj s člani družine. 50. člen Obveznosti imetnika stanovanjske pravice -na solidarnostnem stanovanju so določene z zakonom o stanovanjskih razmerjih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi zakona o stanovanjskem gospodarstvu. 51. člen Solidarnostna stanovanja, dodeljena na podlagi določil tega pravilnika se ne smejo oddajati v podnajem. 52. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ormož, ki ga je sprejela Skupščina stanovanjske skupnosti Ormož, dne 5. 9. 1985. 53. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 143-1/1990 Datum: 18. 12. 1990 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ VILI TROFENIK 188. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ IZVRŠNI SVET Po 5. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. členu odloka o določitvi organov družbene kontrole cen v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji, dne 18. decembra 1990 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih cen 1. člen Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov) ter stanarine in najemnine, ki so jih podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabniki na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/90, 23/90 in 30/90). 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1991 dalje. Številka: 385-1/90 Ormož, dne 18. decembra 1990 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili TROFENIK 189. KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ p.o. Številka: 11-3/1990 Datum: 17. 12. 1990 Na podlagi odredbe o določitvi najvišjih cen vode, odvajanje odplak ter odvoz in odvajanje odpadkov, ki jo je sprejel Izvršni svet skupščine občine Ormož na svoji seji dne 27. 11. 1990 je delavski svet Komunalnega podjetja Ormož dne 28. 11. 1990 sprejel SKLEP o višini cen komunalnih storitev 1. člen S tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in odvoz odpadkov. 2. člen Cene komunalnih storitev iz 1. člena sklepa so: 1. Proizvodnja in distribucija vode — za gospodinjstvo 13?9p din/mJ — za zavode 18,10 din/m1 — za gospodarstvo 27,80 din/mJ Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 % navedenih zneskov kot prispevek za sanacijo vodnih virov. 2. -Odvajanje odplak — za gospodinjstvo 1,00 din/m1 — za gospodarstvo 2,00 din/m1 3. Odvoz in odlaganje odpadkov — za gospodinjstvo 1,00 din/mJ — za gospodarstvo 2,00 din/m3 3. člen Cene komunalnih storitev iz 2. člena tega sklepa se uporabljajo od I. decembra 1990 dalje. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep z veljavnostjo cen od 1. iuliia 1990. v Predsednik DS MARIN Nikolaj, 1. r. 190. Po 8. členu Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77), drugega člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, 3/73 in 17/83), Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/83) ter določilih Statuta Krajevne skupnosti Cirkulane je skupščina krajevne skupnosti Cirkulane na seji dne 16. 12. 1990 sprejela SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMSKIH NALO’G V LETIH 1991-1995. 1. Na podlagi odločitve krajanov na referendumu dne 9. 12. 1990 se uvede krajevni samoprispevek na območju Krajevne skupnosti Cirkulane, ki obsega naselja: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki vrh. 2. Krajevni samoprispevek se uvaja za srednjeročno obdobje od I. 1. 1991 do 31. 12. 1995. 3. Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjih nalog: — modernizacija lokalnih in krajevnih cest — vzdrževanje krajevnih cest — nadaljevanje gradnje večnamenske dvorane — gradnja trafopostaj — gradnja mrliške vežice in urejanje pokopališča — nabava telefonske centrale in gradnja PTT omrežja — širitev javne razsvetljave — ureditev avtobusnih postajališč — za delovanje društev — za OD komunalnega delavca — za funkcionalne stroške KS 4. Samoprispevek se uvede v denarju: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila od neto osebnega dohodka, ter drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oz. nadomestila, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5 % letno od novega katastrskega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od izplačane pokojnine, — za občane zaposlene v tujini v višini 300 DEM v dinarski protivrednosti enkrat letno, — za lastnike nepremičnin na območju KS Cirkulane, ki imajo bivališče izven KS Cirkulane plačujejo samoprispevek v višini 100 DEM v dinarski protivrednosti enkrat letno. Samoprispevek v delu se uvede: — za vsakega za d#Io zmožnega krajana 10 ur na leto ali 50 DEM v dinarski protivrednosti. 5. Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Cirkulane in občani, ki imajo na območju KS nepremičnine, kraj bivanja pa izven KS Cirkulane. 6. S krajevnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih 3,000.000,00 din. Zbrana sredstva se bodo delila tako, a naseljem pripada 70 % sredstev, za skupne potrebe KS pa ostaja 30 %. Delež 70 % se med naselja deli po ključu, ki je odvisen od števila prebivalcev posameznega naselja. Zbrana sredstva od lastnikov nepremičnin, ki imajo bivališče izven KS-Cirkulane, se v celoti porabijo na območju naselja v kateri se nepremičnina nahaja. 7. Plačevanja samoprispevka v denarju in samoprispevka v delu so oproščeni krajani, ki imajo pogoje za oprostitev po 12. členu Zakona o samoprispevku. 8. Krajevni samoprispevek obračunavajo in odvajajo delodajalci ob izplačilu osebnih dohodkov ter skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ob izplačilu pokojnin ter ga nakazujejo na žiro račun Krajevne skupnosti Cirkulane št. 52400-842-041-82016. Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj v imenu KS. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini in lastniki nepremičnin nakažejo samoprispevek enkrat letno na žiro račun KS Cirkulane št. 52400-842-82016. 9. Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz 4. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Cirkulane, za izvajanje del, ki bodo sofinancirana iz sredstev krajevnega samoprispevka pa svet KS Cirkulane in Vaški odbori posameznih naselij. 11. Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa opravlja komisija samoupravne kontrole in družbenega nadzora pri KS Cirkulane, ki o ugotovitvah poroča enkrat letno na zborih občanov in seji skupščine KS. 12. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v obravnavo zborom občanov in skupščini KS Cirkulane. 13. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. I. 1991. do 31. 12. 1995. Številka: 102:90 Datum: 19. 12. 1990 Predsednik skupščine KS Cirkulane: Ivan Korenjak 191. Skupščina krajevne skupnosti Velika Nedelja je na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in št. 17/83) 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. .23/70) ter 52., 53., in 114 člena statuta krajevne skupnosti Velika Nedelja ter poročila volilne komisije krajevne skupnosti Velika Nedelja sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo mrliške veže za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja 1. člen Na podlagi poročila volilne komisije o izidu referenduma z dne 16. 12. 1990 se uVede v krajevni skupnosti Velika Nedelja, ki obsega naselja: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci, Sene-šci, Sodinci, Strmec, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci, samoprispevek v denarju za izgradnjo mrliške veže. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za izgradnjo mrliške veže vključno do tretje gradbene faze. 3. člen S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 764.700.00 din. 4. člen Samoprispevek se uvede v obliki prispevka 1.500.00 din po gospodinjstvu od katerega zapade prva polovica v plačilo 25. 12. 1990, druga pa 15. 2. 1991. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsa gospodinjstva na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja. 6. člen Gospodinjstva, ki so podpisala pogodbi in poravnala obveznosti po pogodbah v skupni višini 1.305,00 din se šteje, da so v celoti poravnali svoje obveznosti iz naslova tega samoprispevka. Gospodinjstva, ki so podpisala pogodbi o sofinanciranju gradnje mrliške veže pogodbene obveznosti pa niso v celoti poravnale se z sklepom obračuna razlika do zneska iz 4. člena. 7. člen Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena Zakona o samoprispevku. 8. člen Krajevni samoprispevek bo odmerjala krajevna skupnost Velika Nedelja s posebnim sklepom. Zavezanci za samoprispevek pa ga bodo vplačali po položnici na ŽR 52410-842-038-82544. 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnili obveznosti v določenem roku bodo obveznosti prisilno izterjane po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Velika Nedelja 19. decembra 1990 Predsednik skupščine KS Ivan HRŽIČ, s.r. 192. SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE IZVAJANJA PROGRAMA V LETIH 1991-1995. 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendumu dne, 9. 12. 1990 se uvede samoprispevek na območju KS Dornava, ki obsega naselje Dornava in Mezgovci. 2. člen Samoprispevek se uvaja za srednjeročno obdobje 1991-1995 in sicer 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995. 3. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Dornava, odnosno si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek. 4. člen Krajevni samoprispevek se uvede za izvedbo naslednjega programa: — modernizacija in vzdrževanje cest na območju KS Dornava in urejanje prometne signalizacije, ter asfaltiranje nogometnega igrišča — Mezgovci, — urejanje pokopališča s pripadajočimi objekti, — zgraditev dodatne cestne razsvetljave, — ureditev večnamenskih prostorov v Dornavi in pri gasilskem domu v Mezgovcih, — financiranje požarne varnosti, delovanje društev in posodabljanje dela osnovne šole, — ureditev fasadne prevleke na dvorani KS Dornava, — vzdrževanje ostalih objektov v lasti KS, redno poslovanje KS ter ostala dela po srednjeročnem planu in sklepu sveta KS Dornava. 5. člen Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih virov: — Od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter drugih prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 1,5 %. — od pokojnin, ki so višje od pokojnin z varstvenim dodatkom po stopnji 1 % od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5% mesečno od letnega katastrskega dohodka. Če se merila za določanje katastrskega dohodka spremenijo, svet KS spremeni stopnjo tako, da ohrani enako razmerje, — od dohodkov od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1,5% pd osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, — zaposlenih v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju KS Dornava plačujejo 150 DM v dinarski protivrednosti enkrat letno. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjih odstavkih plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin in pokojnine z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev ter dohodka za katere velja oprostitev po zakonu. 7. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in nadomestila iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnin od izplačil in ga nakazuje na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-41-82042 krajevne skupnosti Dornava. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, nakazujejo samoprispevek na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-41-82042 krajevni skupnosti Dornava po položnicah poslanih od KS Dornava. 8. člen Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo sofinancirala in financirala z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka odgovarja svet KS Dornava, ki poroča o uporabi sredstev vsako leto na zborih občanov. Svet je odgovoren, da se zbrana sredstva namembno uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. 9. člen • Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz drugega in tretjega člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa opravlja odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Dornava, ki o ugotovitvah poroča na zborih občanov in sejah sveta KS. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995. Dornava, dne Predsednik sveta KS Dornava : Stanko VRTIČ, l.r. 193. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77) in 2. člena Zakona o samopri-, spevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 17/83 družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj ter določil statuta Krajevne skupnosti Cirkulane, daje volilna komisija Krajevne ksupnosti Cirkulane POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMSKIH NALOG V LETIH 1991-1995 1. Volilna komisija Krajevne skupnosti Cirkulane je na podlagi pregleda celotnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 2. Po pregledu glasovalnega gradiva in štetju glasovnic je komisija ugotovila naslednji izid glasovanja: a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 1797 volilnih upravičencev; b) glasovanja se je udeležilo 1466 glasovalcev, od tega je glasovalo: — »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka 1029 glasovalcev ali 63,91% — »PROTI« uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 416 glasovalcev ali 36,09% — neveljavnih glasovnic je bilo 21 c) odsotnost v tujini in JLA je 187 glasovalcev, ki se glasovanja niso udeležili in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo med glasovalne upravičence. 3. Po 21. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77) volilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega _ samoprispevka na območju Krajevne skupno’sti Cirkulane za srednjeročno obdobje 1991 — 1995 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Cirkulane, dne 9. 12. 1990 Predsednik volilne komisije: Matilda GOLC, s.r. Tajnica volilne komisije: Marija Vidovič, s.r. Člani volilne komisije: Mira Vršeč, s.r. Sonja Rakuš Dragica Črnivec, s.r. 194. ># VOLILNA KOMISIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI GORIŠNICA Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77) in 2. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) in Statuta Krajevne skupnosti GORIŠNICA, daje Volilna komisija KS POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za finansiranje in šofinansiranje razvoja krajevne ksupnosti v obdobju 1991 —1995. Referendum je bil 09. 12. 1990 za območje Krajevne skupnosti GORIŠNICA. 1. Volilna komisija krajevne skupnosti Gorišnica je na podlagi pregleda celotnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 2. Po pregledu glasovalnega gradiva in štetju glasovnic je komisija ugotovila naslednji izid glasovanja: a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 2.840 volilnih upravičencev b) glasovanja se je udeležilo 2.191 volilnih upravičencev c) opravičeno odsotnih po 21. čl. Zakona o referendumu (JLA in odsotni na delu v tujini), je bilo 183 volilnih upravičencev — »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka ie glasovalo 1.093 volilnih upravičencev ali 41,06% Odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka na referendumu ni bila sprejeta, ker se zanjo ni odločila večina glasovalnih upravičencev. Gorišnica, dne 09. 12. 1990 Član volilne komisije Franc NASKO, l.r. Tajnik volilne komisije Marija VAJDA, l.r. Predsednik volilne komisije Alojz VESENJAK, l.r. 195. Volilna komisija krajevne skupnosti velika Nedelja izdaja v skladu s 53. členom statuta krajevne skupnosti Velika Nedelja POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo mrliške veže za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja z dne 16. 12. 1990 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skupnosti Velika Nedelja z dne 4. 11. 1990 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Velika Nedelja, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 29, z dne 28. 11. 1990 2. Volilna komisija krajevne skupnosti Velika Nedelja je na podlagi celotnega gradiva preverila zakonitosti referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z Zakonom o referendumu, ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. Volilna komisija je ugotovila, da je izid glasovanja sledeči: zap. št. in volišče ŠTEVILO VOLILCEV SKUPNO GLASOVALO , inoz. možni JLA glasovi štev % t ZA GLASOVALO '»/«PROTI d0/« Nevelj. 1 Drakšl 85 2 83 81 97,6 42 50,6 38 45,8 1 L2 2. Hajndl 102 9 93 91 97,8 56 60,2 35 37,6 — — 3. Mihovci 406 19 387 305 78,8 226 58,4 79 20,4 — — 4 Senešci—dolina 74 — 74 74 100 40 54 34 46 — — 5. Senešci—Sodinci breg 138 3 135 131 97 86 63,7 44 1 32,6 1 0,7 6. Sodinci dolina 169 6 163 149 91,4 116 71,9 31 19 2 1,2 7. Strmec 49 4 45 45 100 37 82,2 8 17,8 — . — 8. Šardinje—Lunovec 115 4 lil 91 89,7 61 54,9 30 27 — — 9. Trgovišče 173 7 166 129 77,7 107 64,4 22 13,3 — — 10. Vel. Nedelja 207 6 201 195 97 140 69,6 50 24,8 5 2,5 11. Vičanci 185 5 180 166 92,2 110 61,1 56 31,1 — — SKUPAJ 1703 85 1638 1457 88,9 1021 62,3 427 26,1 9 0,5 Tajnik volilne komisije Anica ŠEGULA, s.r. Predsednik volilne komisije Stanko Vrtič, s.r. V objavi Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990, dopolnjen 1989, prečiščeno besedilo (Uradni vestnik' občin Ormož in Ptuj, št. 28/90) so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem POPRAVEK 1. V poglavju 3.2.1. se .v predzadnjem odstavku nadomesti ime naselja Vičava-zahod z imenom naselja Orešje. 2. V poglavju 5. 1. 11. se spremeni v prvi vrsti tabele številka 2,84 in glasi 28,4, v tretji vrsti se doda za besedo Štuki besedi Bratje Reš, v sedemindvajseti vrsti za besedo Ptuj, beseda Štuki, v trideseti vrsti za besedo Ptuj beseda Rogoznica, za štiriintrideseto vrsto se doda nova vrsta: P 5 Delta—Rogoznica, 9,12, industrija, obrt, PUP. 3. V poglavju 5. 1. 16. se nadomesti v tabeli v osemnajsti in devetnajsti vrsti beseda Kidričevo z besedo Njiverce, v enaindvajseti vrsti se doda za besedo Perutnina IV, 3,06, farma. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo mrliške veže uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. * 5. To poročilo se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj Velika Nedelja dne 16. 12. 1990 Predsednik volilne komisije Franc KRABONJA l.r. Tajnik volilne komisije Boris SKOK l.r. Član volilne komisije Franc VAJDA spevka je glasovalo 291 glasovalcev ali 29,3 % *— neveljavnih glasovnic je bilo 25 c) odsotnost v tujini in JLA je bilo 83 glasovalcev, ki se glasovanja niso udeležili in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo med glasovalne upravičence. 3. Po 21. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) volilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dornava za srednjeročno obdobje 1991 — 1995 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Datum: Član volilne komisije Marjan Brenholc, s. r. PUP. 4. V poglavju 5.1.17. se nadomesti v tabeli v osmi, deseti in enajsti vrsti beseda Trnovec z besedo Sela. 5. V poglavju 5.2. se spremeni druga alineja in glasi: P 11, S 1 — Orešje, tretja in zadnja alineja se črtata, šesta alineja se spremeni in glasi: P 9, 23 - R 1 in P 23 - Ku 1 - Grad Bori. 6. V poglavju 5.2.2. se spremeni naslov in glasi: Območje P 11, S 1 Orešje (sprememba dela zazidalnega načrta). 7. V poglavju 5.2.3. se spremeni oznaka P 3 in glasi P L 8. V poglavju P 2, 5 se spremeni naslov in glasi: P 9, 23 — R 1 in P 23, Ku I - Grad Bori. 9. V poglavju 5.2.6. se spremeni oznaka S 3 in glasi S 5. 10. Za tabelo 9 sledi tabela 10 in glasi: TABELO 10: AGRARNE OPERACIJE V OBČINI PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 196. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 17/83 Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj daje volilna komisija krajevne skupnosti Dornava POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1991 — 1995. Referendum je bil dne 9. 12. 1990 za območje krajevne skupnosti Dornava. 1. Volilna komisija Krajevne skupnosti Dornava je na podlagi pregleda celotnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma izveden v skladu z zakonom in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 2. Po pregledu glasovalnega gradiva in štetju glasovnic je komisija ugotovila naslednji izid glasovanja: a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 1064 volilnih upravičencev; b) glasovanja se je udeležilo 845 glasovalcev, od tega je glasovalo — »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka 529 glasovalcev ali 53,2 % — »PTOTI« uvedbi krajevnega samopri- asromelioracijc 'osuševa- nama- nje kanje Skupaj hribov. nižin. nasadi koma- 1990 1990 1990 1990 1990 1990 sac. PTUJ Skupaj: 4500 912 1697 690 797 210 5170 K K PTUJ Skupaj : 360 912 959 — 797 162 360 Šturmovce 320' 320' Zavrč 40 40 Dravsko polje pri Lipi 204 204 204 — Lovrenc — Župeč. vas — Dragonja vas — Turnišče 100 100 100 — Kungota 150' 150' 150’ — Videm — pri trsnici — Ptujsko polje — Dornava 87' ir II' — Strejaci — Gajevci — Borovci 135 135 135 — Sobetinci—Zagojiči Štuki 181' 181' 153' 28' — Placar — Zavrč 1 55' 55' 55' — Orešje 10 10 — Krčevina 32 32 Mestni vrh — Tamovo — Gorca — Podlehnik 12 12 - Sedlašek 18 18 — Majski vrh — Dravinjski vrh — Banovo ___________agromelioracije__________ Osuše- nama- hribov, nižin. koma- vanje kanje Skupaj pred. pred. nasadi sac. ___________agromelioracije____________ osuše- nama- hribov. nižin. koma- vanje kanje Skupaj pred. pred. nasadi sac. 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 1990 Ljubstava Bratislavci Rodni vrh Zagorci Veliki vrh Skorba — Slov. vas _ Ana 4 4 Lasigovci _ Hrastovec Žetale 270 270 User Podlehnik 10 Goričak 29 29 Ptujska gora 16 16 Hranilnica 10 10 Leskovec II 9 Mahor 8 8 Videm Kreša 6 — Stoperce 397' 397' Drenovec Cirkulane 11 6 KZ Ptuj Skupaj 4.140 738 690 48 4.550 ZavrC III 8 — Desenci Velovlek 50' 50' Destrnik 7 7 — Šturmovce 600' 600' Grajena — Muretinci 200 ■ - 200 Trnovska vas — Gajevci 150' 150' Vitomarci — Formin 50' 50' Juršinci 15 — Nova vas - Stojn- Polenšak ci 400 400 Formin—Moškanjci — Biš — Trnovska Sobetinci vas 395 395 Placerovci—Muretinci — Trnovska vas — Bukovci—Nova vas Desenci 325 325 Moškanjci—Borovci—Mostje — Moškanjci—Goriš- Mezgovci—Dornava—Rogoznica niča—Formin 430' 430' Borovci—Zabovci — Novinci—Gibina 60 240 GereČja vas - Slovenja vas — Cirkulane I 240 240 Pobrežje—Lancova vas — Sestrže 180' 180' Hajdina — Tibolci 100' 100' KZ Dravsko polje Skupaj 100 __ — Dornava- Mezgov- — Sela—Apače ci 120 120 — Lovrenc — Dolena — Lešje — — — Pleterje — Dolena — Tržeč 400 400 — Mihovce — Velovlek—Paci- Jablane—Starošince nje— Podvinci 440' 440' Stražgonjca—Šikole — Jurovci - Žetale — • — MO 8,9 Polskava — Leskovec — Zavrč II Pongerce — Mihovce 100 — Grajena — Rogoznica — ' Izvedene agrarne operacije do konca 1988. leta 1990 1990 10 9 6 8 300 180 250 100 10. Za tabelo 10 sledi: KARTOGRAFSKI DEL I. Kartografske sestavine v merilu 1:25000 1. Primarna raba prostora — območje kmetijskih zemljišč — območja za agrarne operacije — območja gozdnih zemljišč, — rudnine. 2. Vodno gospodarstvo 3. Naravna in kulturna dediščina 4. Območje sanacije 5. Urbano omrežje 6. Prometno omrežje 7. Energetsko omrežje 8. SLO in družbena samozaščita. I II. Kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 III. Programske zasnove na območjih za kompleksno graditev v merilih 1:1000 ali 1:2000. Zgoraj naštete karte se nahajajo v Sekretariatu za finance in planiranje občine Ptuj. Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT dipl. pravnica I. r. Ker sta bili v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju plakete Or- moža in listine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28-154/90) v primerjavi z izvirnikom ugotovljeni napaki, dajem po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-142/77 in 10-50/90) naslednja popravka V 2. odstavku 4. člena se beseda »podlagi« nadomesti z bessedo »predlog«. V 5. odstavku se beseda »pošljete« pravilno glasi »pošljejo«. SEKRETARKA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Minka RAJH, s. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj Izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio — Tednik Ptuj, Raičeva 6. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska: GZP Mariborski tisk Maribor.