228. številka.
Ljubljana, v petek 4. oktobra 1901.
XXXIV. leto.
lahaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa evstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat al! večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu^ naj se.bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8L 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna14 telefon st. 85.
Loške nune.
S temi ženskami, ki so se pri zadnji deželnozborski vohtvi do skrajne meje predrzno in nesramno obnašale, smo se v našem listu že pečali, a pečati se hočemo tudi v bodoče ž njimi. Ce silijo v posvetno življenje, naj se jim godi pravica, naj pridejo torej pred posvetne sodnike, ker nikakor ne gre, da bi nas te ženske z nohtovi praskale, mi pa naj jih božamo in gladimo, kakor da so kaj vzvišenega, ali kaj tacega, kar koristi človeški družbi. Pritožiti se pri tem te stare device ne morejo, ker same postopajo po načelu: zob za zob. Po končani volitvi so nam-rečtemualionemu obrtnikuvzele delo in zaslužek in to samo vsled suma, da dotičnik morda ni volil kranjskega Koblarja. Tem parasiti-njam, ki so same škodoželjne in maščevalne, treba je pokazati zobe, da ne za-gazijo v napačno vero, da je posvetno gospodstvo nekdanjih brizinških škofov prešlo v njihove roke. Pri tem bomo pa skrbeli, da pridejo naša izvajanja tudi v tuje, posebno v laške liste, da jih drugod istotako spoznajo, kakor jih poznamo mi.
Da je tako imenovana notranja šola Loških nun pravi škandal, to ni znano samo v Škofji Loki, temveč že precej široko na okrog po svetu. Odgoja, ki jo dekleta v tem samostanu dobivajo, je malo ali nič vredna. Gojenke pa ne hirajo samo duševno, temveč tudi telesno. Pred vsem je hrana, kakor se pravi v navadnem življenju, »za psa«, vse nune in vse gojenke potrebujejo na teden za kakih 120 K mesa, tako da lahko presodimo, kaka je juha, katero srebajo gojenke vsaki dan. Nedolžen krop, po kojem plava nekaj lojevih očes, to je juha škofjeloških nun, oziroma klošterskih gojenk, ker »matere« in »sestre« si privoščijo že še kaj boljšega od lojevih sveč!
Pri tem so sanitarne razmere v sa-
mostanu skrajno neugodne, tako da bi bila javna oblast prav storila, če bi posegla v mes ter zaprla ta zavod za jetiko in legar! D e s i n f i c i r a n j e tegafamoz-nega in z različnimi n a j plodov i-tejšimi bakterijami nasičenega samostana, korenito desinficira-nje, ki naj se izvrši v najkrajšem času, je najmanj, kar moremo in moramo v interesujavnega zdravstva z vso odločnostjo zahtevati. In zahtevamo je!
Kako je nadzorstvo v spalnicah, kjer so si mlada dekleta sama sebi prepuščena, kakor tudi o različnih mrčesih, ki so si v samostanu pridobili domovinsko pravico, o vsem tem niti pisati nočemo. Pride čas, ko hočemo tudi te reči na dan spraviti. Pri vsem tem se tedaj ni čuditi, da v samostanu grasirajo mej gojenkami prav številne bolezni, ki se zdravijo največ s tem, da se prikrivajo. Kolikokrat je že imel samostan malo epidemijo, o kateri ni vedela niti Škofja Loka, niti živ krst ne. V tem pogledu se je molčečnost pod smrtnim grehom nalagala gojenkam, da niso smele svojim starišem ničesar sporočiti, če tudi so bile v veliki smrtni nevarnosti.
Najhujše pri vsem pa je, da imajo nune v Loškem samostanu pravi strah pred zdravniki. V tem oziru štedijo, kolikor največ mogoče. Vzrokov, bati se ostrega pogleda skušenega zdravnika, imajo dovolj, če namreč padejo v roke takemu zdravniku, bode takoj konec njihovi slavi! Pa tudi na zdravniškem polju so si vedele pomagati brezvestne te ženske: napravile so si namreč veliko hišno apoteko, s katero mazarijo na vse kriplje. Kako so prišle do te zakotne lekarne, vedi sam Bog! Oblastniškega dovoljenja si niso izprosile, prej kot ne v mnenju, da je loškim samostankam ne samo sleparska agitacija, temveč sploh vsaka šušmarija dovoljena! V ti apoteki kujejo  svoje  recepte,   in   kuhajo svoja
zdravila, s kojimi kurirajo svoje gojenke. Daje zdravilo dostikrat tako, da bi ganiti narava kakega konjane prenesla, tega ni treba posebej omenjati. Koliko strupa so že spile vboge gojenke, kojega so jim nevedne nune zä zdravilo v usta vlivale! Lepe razmere, na koje opozarjamo javno oblast! Skrajnjičas je, da se ta Avgijev hlev ženskega spola nekoliko očedi, če ne z lepa pa z grda! Skrbeli bodemo tudi, da se bode o Loškem samostanu v državnem zboru in v deželnem zboru spregovorila pametna beseda, da bodo te babnice vsaj vedele, čemu da agitirajo pri volitvah !
V LJubljani, 4. oktobra.
Posl. dr. Žaček o političnem položaju.
Vodja moravske narodne stranke, dr. Žaček, je na občnem zboru »Narodnega kluba« govoril o političnem položaju ter rekel med drugim: Razmere postajajo vsak dan slabše, mesto da bi bile vedno boljše. Proslavljani uspehi g. pl. Koerberja so le fiktivni, le na pesek zgrajeni, ne pa na trdno, realno podlago. Sedanja vlada je živela in živi v parlamentu — tega ni tajiti — doslej le o tem, da je preporna vprašanja, ki se ne dajo spraviti s sveta, zavlekla, zato pa vrgla na parlamentarno mizo stvari, ki bodo državo veljale milijone, če se bodo sploh izvršile in ki so se dovolile samo zato, ker pričakujejo prizadete dežele od njih večjih koristij. To pa ni nikako politično delo, zlasti ne tako delo, za katero je bil sedanji kabinet poklican. Lahko je reči, da so omenjeni projekti velikanskih dimenzij pripravljali duhove za bodoče politično delo, ali sedanjost kaže, da se to ni zgodilo. Kakor hitro pridejo na vrsto politične naloge — in ta čas se bliža naglo: nagodba z Ogrsko in trgovinske pogodbe
trkajo že nestrpno na parlamentova vrata — pokaže se vsa in nerazkrita, zgovorna resnica o sposobnosti sedanjega kabineta. Naše stališče je dano z dosedanjim vedenjem vlade. To vedenje zahteva odločno opozicionalno stališče. Ali bo to le navadna opozicija ali obstrukcija, tega ne vem. Jaz sam bi obstrukcije ne priporočal, ker odločna opozicija za taktično uveljavljenje naše pozicije zadošča docela. Sedanja vlada je vlada nemške birokracije. Dr. Žaček je potem omenjal, da se vlada boji Schonererjancev, ki strahu-jejo vso levico odobraval in kompromis na češkem.
Vojna v Južni Afriki.
Poročila o demisiji Kitchenerja se sicer dementujejo, toda njegovo barbarsko postopanje obsojajo celo v vladnih krogih. Opozicijsko časopisje pa odločno prote-stuje, da bi se uvedle še hujše represa-lije proti Burom. »Daily News« pišejo: Ako je lord Kitchener res rekel vladi, da je možno doseči zmago nad Buri le s tem, da se proskribirajo in da se proglasi obsedno stanje, potem smo padli res v jamo, katero smo si izkopali sami. Kajti sedaj se bomo morali ali umakniti in skleniti mir, ali pa ostanke svobode celo v svojih angleških kolonijah v Afriki žrtvovati ter kuriti vojni ogenj v domovini Anglije. Da je postopanje Kitchenerja res barbarsko, dokazuje najnovejši izkaz o smrtni žetvi v taboriščih burskih ujetnikov. Meseca avgusta je umrlo 2345 oseb, med tem i 1500 otrok. Niti kuga bi ne mogla podaviti v enem mesecu več, kot podavi ravnanje Angležev z Buri, ki nimajo ne jesti, ne oblačil ter so njih taborišča polna raznih epidemij. Angleži seveda ne store ničesar zoper te epidemije, saj žele, da pomrö vsi Buri, zlasti pa ves burski zarod, da v bodoče ustaje sploh ne bodo več možne. Taka je kultura angleška! Velevlasti pa trpe to molče!
LISTEK.
Ženska v družini in v družbi.
Predavala gdč. Zofija Kvedrova v „Mestnem domu" dne 29. septembra t. 1. (Dalje.)
Žensko gibanje, ženska emancipacija »tremi predvsem za tem, da se nivo družine zviša. Direktno s tem, da se navaja žene k samonaobrazbi, k samospoznanju, da se opozarja matere, da so s tem, ker so novemu bitju dale življenje, izvršile najlažji del svoje vzvišene in težke naloge, da jih čaka še težavna ne samo telesna, ampak tudi duševna vzgoja, za katero treba resne priprave; indirektno pa tudi s tem, da se išče ženi novih eksistenčnih sredstev, da more sama s svojim trudom skrbeti za obstanek, da ni navezana samo na dobroto očeta, ali brata, ali moža, ako hoče, da ne gladuje. Moški pa se navadno iz tega vzroka bore proti ženski socialni samostojnosti, ker jim ženska dela konkurenco. Da, gotovo, ženska jim dela konkurenco, ali mesto, da bi jo podili od dela, odgajajo naj jo rajši v to, da išče za enako delo enako plačilo, smatrajo naj jo sebi jednako, kadar to zasluži, in naj jo zaradi njenega spola ne podcenjajo. Socialno delo ženske naj se ceni enako z moškim delom. Kadar opravlja žena službo
ekspeditorja ali komtoarista, stenografa, knjigovodje, učitelja, naj se njeno delo, ako je kvantitativno in kvalitativno enako vredno z moškim delom, tudi enako plača, potem bo konkurenca prenehala. Delodajalec bo mirno izbiral onega, ki je za njegovo potrebo najprikladnejši in najsposobnejši, pa naj bo to moški ali ženska, ne bo se pa že a priori odločil za žensko; češ, ta mi dela jednako, a je za tretjino ali mogoče še za polovico ceneja. Potreba, da si žena sama služi svoj kruh, danes brezdvomno obstoja. Danes nimajo vse ženske prostora v družini. To je dejstvo in nespametno je, poditi ženske nazaj v družino, kjer je že vse zasedeno in prenapolnjeno. Tudi hišin in šivelj, delavk in poslov je dovelj. Nekateri vedno pridigu-jejo ženskam: Metla, kuhalnica in šivanka! Po njihovih nazorih ženska že po svojih fizičnih močeh ni zmožna za nič druzega. Fizične moči! O tem bi se dalo govoriti. Ako je žena fizično res preslaba, kar pa še tudi ne stoji, potem bi moral mož, ako bi hotel biti konsekventen, tudi res upotrebljevati te svoje fizične moči kakor ratar, hlapec, zidar, delavec. Ako pa fizična surova moč ne odloča, ako se vpo-števa tudi psihična zmožnost, potem ne vem, zakaj bi morale ostati vse ženske le delavke. Vsako delo je vredno spoštovanja, gotovo, ali če moški čutijo potrebo ne le samo po večji in višji osebni naobrazbi,
ampak tudi po ugodnejši socialni poziciji, smejo tudi žene imeti enake težnje. Me gotovo ne zahtevamo, da bi nam možje spraznili svoja mesta in odšli v kuhinjo; do tega ne pride nikdar, zahtevamo pa, da se nam da toliko svobode, da smemo dihati tam, kjer hočemo, da si zaslužimo svoj kos kruha, kakor hočemo, ali s tem, da pometamo ali šivamo, ali pa s tem, da pišemo, računamo ali učimo, kar pač bolj odgovarja našemu okusu in našim zmož nostim. S tem ostanemo še vedno take, kakoršne smo, ostanemo ženske. In tudi te bojazni ni treba imeti, da bi se ženske, ako so samostojne, ne hotele možiti, ali pa, ako se može, da bi postale prava strašila, raztrgane, umazane in neredne. Domača opravila niso ravno taka velika umetnost, da bi se jih inteligentna ženska ne mogla naučiti. Sploh pa je moje mnenje, da je v interesu vsake ženske same, da zna vsa ženska opravila. Tudi ako se nikdar ne omoži, tudi ako postane uradnica, profesorica, ali doktorica, ji to ne bo nikdar v napotje, ampak v korist.
Moški prihajajo tudi s tem argumentom, da samostojna ženska izgubi vse dra-žesti, vso lepoto, ki jo sicer odlikuje. Seveda, ako se smatra naivna, nevedna, mnogokrat tudi afektirana »srčkanost«, ono mehkužno, presladko, sentimentalno raz-cejevanje lepim, potem je pač samostojna žena na slabšem.   Samostojna žena bo
smatrala za nekaj nevrednega, glumiti naivnost, siliti ljubeznivost, delati se nevedno, gojila pa bo ono pravo »ženskost«, ono prirodno, lepo ljubeznivost, ki ni naučena, ampak izvira iz srca, iz lepega, plemenitega mišljenja; gojila bo oni lini takt, ki je lasten dobrim, plemenitim in naobra-ženim ženskam. Tista plitka, naučena in glumljena naivnost bo napravila prostor resničnemu, globokemu, odkritosrčnemu čutu. Plitka sentimentalnost se bo umaknila naravnemu dostojanstvu, ne nadutosti in domišljavosti, ampak mirni zavesti, da je ta ženska v vsem in povsod dostojna, nikdar nizka, hudobna ali slaba, bojazljiva, vedno vredna spoštovanja.
Energija je moško svojstvo, se pravi, zakaj bi ne smela biti tudi žensko? Ako hoče žena kaj doseči, mora biti energična, ako je primorana sama skrbeti zase, je prava mučenica, ako nima energije. Energija ni samo prirojena lastnost, vzgoja jo more zatreti ali pa tudi šele ustvariti, vsaj kolikor toliko. Znani so mi slučaji, ko so bile ženske izpostavljene najgršemu izkoriščanju, ker so bile premehke in preveč popustljive. Kako se godi privatnim učiteljicam, komptoaristkam, prodajaln i-čarkam! Vse jim naprtijo na hrbet in one molče in tiho prenašajo vse sekature, vso nepravičnosti svojih šefov ali kolegov, ker nimajo poguma, da bi se jim ustavile. (Dalje prih.)
Dopisi.
Z Dolenjskega, 1. oktobra. Ko se je krški Lapajne oglasil za deželno-zborskega kandidata brez programa, omenili ste, da se Vam ne zdi potrebno, kaj več pisati o tej čudni kandidaturi in o tem še bolj čudnem kandidatu brez programa. Če se pa danes, in sicer po volitvah, pečamo ž njim, je to zakrivil Lapajne sam s svojim čudnim nastopom, kateri nima para v naši politični zgodovini. — Sicer ste Vi že v številki 223 pripomnili, da Vam je pred volitvijo Lapajne telegra-firal, da ima več glasov nego Globočnik.
Kako je mogel ta kandidat s 35 glasovi Vam kaj tacega brzojaviti, nam je neumljivo. Lapajne je skušal pa tudi direktno med volilci delati zgago.
Tako je brzojavil vplivnejšim volil-cem našega okraja sledeče: »Sporazum-ljenje doseglo. Volitev, osobito ožja, na-giblje na mojo stran. Lapajne.« Bil pa je celo toliko drzen, da je celo gosp. Glo-bočniku sledeče brzojavil: »Združeni volilci moji in Vaši utegnejo močnejši biti od Dularjevih, jaz imam več glasov kakor Vi. Prosim odstopite. V tem slučaju pristopim po morebitni izvolitvi kot hospi-tant h klubu, to sem brzojavil tudi dru. Tavčarju in »Narodu«. Lapajne.«
Kakor samoumevno, mu ni dal Globočnik nobenega odgovora.
In kljubu temu se je predrznil Lapajne volilcem brzojaviti, da se je spo-razumljenje doseglo; s kom ali na kateri način, tega seveda ni povedal.
Tako doslej še ni postopal noben kandidat v Slovencih; Lapajne pa je prišel prvi do redke časti, da si je hotel na moža nevredni način pritihotapiti mandat. Tako postopanje pa je v politiki — da ne rabimo ostrejega in primernejšega izraza — nepošteno in se mora javno ožigosati.
Pa kljubu taki čudni mahinaciji je Lapajne vendar pošteno pogorel in je postal s svojimi 35 glasovi vreden sodrug pogorelega Kunčiča. Hospitirati mu tedaj ne bode treba pri narodno-naprednem klubu, pač pa bode, premišljujoč osodno številko 35, še nadalje] hospitiral zračne prostore krške meščanske šole.
Od Sv. Lucije na Goriškem. Klerikalci v naši občini. Zupa-nija Sv. Lucija ali »Na mostu« pri Tolminu je jeden najbolj znanih krajev v naših hribih. Poletničarji se radi ustavljajo pri nas; kraj je prijazen, jako romantičen celo. Po svojih prazgodovinskih grobiščih je zaslovel daleč po svetu.
Narodno - napredna stranka je dobila na Tolminskem večino pri obeh volitvah v državni zbor, t. j. pri dopolnilni 1. 1900. in pri glavni letos. Ni prav ni-kakega dvoma, da bosta letos izvoljena v tem okraju oba poslanca narodno - napredne stranke. Don Gregorcig, de putato friulano, ki jo doslej zastopal tolminske kmečke občine v deželnem zboru, bo moral drugod iskati mandat, pri nas je konec z njegovo glorijo, odkar se je »spreobrnil« in »spoznal svoje zmote«, kakor ga je modro pohvalil »Prim. List« ali »Prismojenec«, kakor mu obče pravimo. Dvomim pa, da bo kje drugod zanj prostora. Kakor stvari stoje, mora zmagati napredna stranka z vsemi 10 kandidati! To je naša parola v deželi! — Kakor vidijo cenjeni čitatelji »S. N.«, mi naprednjaki na Goriškem nismo ravno preskromni. Pa tudi nismo optimisti v svojih pričakovanjih! Tako je danes pri nas! Ako vsi naprednjaki storijo svojo dolžnost, pa bo zmaga naša na celi črti.
Naša Sv. Lucija pa igra v tej borbi jako čudno, neumljivo čudno vlogo. Kar ne more se otresti klerikalnega varuštva. Namesto, da bi bila med prvimi razvila narodno - napredno zastavo, — tava še vedno v sladkem objemu črne teme. — Pa glejte še večje čudo! Okoliške vasice naše županije so boljše nego središče »Na mostu«, kjer hočejo postati nekako središče vsega Tolminskega okraja, ko bo dograjena bohinjska železnica. V taki klerikalni temi snivajo o tolikem napredku? Ali ni to smešno?! — In še nekaj bolj čudnega naj povem! Trdi kmetje so bolj napredni nego naša gospoda, ki vsa trobi v klerikalni rog.
Človek bi res svete jeze počil, ko vidi, da bi bila Sv. Lucija nepremagljiva
napredna trdnjava, ako bi to hotela naša gospoda, naša inteligenca pri Sv. Luciji. Hiša veleposestnika Kovačiča, kjer je bila vedno liberalnost doma, je v kremp-ljih klerikalnih denarnih zavodov; prostost je prodana. Vendar ima ta hiša še vedno dovolj vpliva, kateri tudi imenitno rabi. Ali ni to najžalostneji pojav v zgodovini vedno gostoljubne Kovačičeve hiše? In vendar je tako! Klerikalna komanda je spravila to hišo v svoje kremplje!
Vasica Mod vej ce je docela klerikalna, ker je tam doma goriški prof. Andrej Kragelj, ki je vsled bolezni mnogo na dopustu, katerega pa pridno porabi za klerikalno agitacijo. V penzijo ne mara iti; boljše je odpust od leta do leta. Don Gredolčič ni pridobil slovenskemu narodu od vlade še prav ničesa, prav dober pa je za pridobivanje takih osebnih dobrot, kakor n. pr. ti dopusti, ki se dajo potem imenitno vpreči v voz klerikalnih spletkarstev. Dr. Pajer je v vseh teh bojih proti naprednjakom Gredolčičev zaveznik, nadzornik vitez Klodič je čistokrven klerikalec in stiskalec naprednega učiteljstva, vlado poznamo — ergo vse doseže, kar mu drago, v boju proti naprednjakom seveda. Prof. Kragelj pa je Gredolčiču sila hvaležen. In ta hvaležnost je vplivala nanj tako strašno, da je pozabil na vse svoje tolikokrat naglašano liberalstvo, pozabil ves ginjen na M a liri i c a , na Pavlice, na razne Der-mastje, na Žlindro, — in danes je za vso to bando najstrastneji agitator v naši občini. Mož ima časa dovolj, tod mnogo lazi, ima tudi dovolj vpliva med svojci, zato pa prizadeva naprednjakom mnogo več preglavice in truda! Naprednjaki na Kranjskem, ki poznate starega »liberalca« Kraglja, se bodete čudili, kako je to mogoče! Še bolj pa začnete majati z glavo, ko vam povem, da prof. Kragelj noče biti klerikalec. Ako govorite ž njim, bo klo-basal o osebnih nasprotjih. »Prim. List« in »Gorica« pod Missijevo patro-nanco menda tudi nista klerikalna lista?! Pavlice, Dermastje, Gregorčiči itd. so torej »liberalci«, s katerimi se skupno bori prof. Kragelj! Ali ni obžalovati duševno stanje takih mož v vrstah slovenske posvetne inteligence, kakor je prof. Kragelj? In takih je več! Še pred 3 leti so bili kar divji nasprotniki klerikalnega sleparstva, danes so njegovi vroči pospeševalci.
Drugi tak kampjon v naši občini je umirovljeni profesor Pregelj. Po milosti božji in pripomoči viteza Nabergoja je dobil prof. službo v Dalmaciji, ker drugod v Avstriji bi ga nikjer ne sprejeli. Take kvalifikacije je imel. — Ko je dovolj namučil uboge Dalmatince, se je vrnil k Sv. Luciji, kjer dela pokoro za vse grehe svoje mladosti. Z župnikom se spovedujeta vsak dan. Skupaj kujeta načrte proti naprednjakom. In tako je priden, — kakor da hoče v par letih dohiteti vse zamude in zaslužiti svetel sto-lec prav tik božjega trona v svetlih nebesih. — Tudi on ima časa dovolj! S svojimi kvartirčki in kuhinjo uganja samo politiko. Vsak kilo cukra, kateri kupi, mora sodelovati v klerikalni agitaciji. To je poleg duhovščine in Kovačiča že drugi profesor, ki skrbi, da bi šlo klerikalno žitje v klasje.
Kakor pa je nemoralna ta klerikalna zalega v obče, tako malo časten je njen generalni kvartir — »pri Marijane i«. Čitatelji »S. N.« v drugih deželah, le po prašajte kateregakoli Slovenca iz teh krajev, saj jih je dovolj po svetu, in vsakdo vam da o brlogu »pri Marijanci« potrebno informacijo ! Tu je, rekel bi, nekak generalni štab klerikalne vojske. Tu se v pekel obsojajo liberalni naprednjaki, hujska se proti »Soči« in »Primorcu«, — »Prim. List« in »Gorica« pa sta tu visoko v čislih.
Taka je klerikalna vojska v naši obširni županiji. Ali ni to škandal za — posvetno inteligenco? Vkljub temu gojimo polno nado, da zmaga narodno - napredna stranka v naši občini s pomočjo zavednih kmetov proti farovški komandi, oprti ob opisane posvetne stebre.
Cesarja Franca Jožefa most v Ljubljani.
Danes ob 11. dopoldne se je otvoril in izročil prometu novi jubilejni most. Gosp. stavbni svetnik Jan Duffe je naznanil g. županu, da je smatrati most dovršenim, na kar je otvoril g. župan Iv. Hribar most z daljšim nagovorom povabljenih odličnjakov in zastopnikov drž. in dež. oblastev, završivši svoj govor s trikratnim »Slava« klicem na cesarja Franca Jožefa I. Nato so bili predstavljeni g. dež. predsedniku baronu Heinu zastopniki podjetniške tvrdke, ki je most izgotovila in mestna arhitekta, ki sta izvršitev mosta nadzirala in vodila. Nato se je g. dež. predsednik Hein v slovenskem in nemškem jeziku zahvalil onima obč. svetoma, ki sta zgradbo jubilejnega mostu provzročila in izvršila ter je še posebej izrekel priznanje g. županu Iv. Hribarju. Izražajoč prepričanje, da bi bila zvestoba in udanost Ljubljančanov vedno tako trdna in neomajna, kakor je trden in neomajen obok mostu, je zaključil svoj govor z ozirom na cesarjev god z besedami: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Lj ubij a nce v ne gane!« Slavnostne otvoritve se je udeležilo mnogo zastopnikov vojaštva, drž. in dež. uradov, šol, zavodov itd. ter navajamo sledeče gospode: eksc. baron Hein z g. tajnikom okr. glavarjem H a a s o m , fml. Chavanne, gm. Bald as s, polk. Schmied, podpolkovnika L u k a n c pl. Savenburški in F r a n k, štab. nadzdravnik vitez W a g n e r , dež. glavar pl. D e t e 1 a , dvor. svetnik fin. ravnatelj L u b e c , dvor. svetnik fin. pro-kurator Račič, dež. sod. predsednik L e v i č n i k , dež. sod. svetnik R u e-1 i n g , dež. Šol. nadzornik H u b a d , dež. višji gozd. svetnik Goli, predsednik trg. zbornice K u š a r , ravnatelj mestne hranilnice P e t r i č i č , ravnatelji L e-vec, Senekovič dr. Junowicz, Wie s thaler, dr. Požar, Iv. S u-bic, mnogo profesorjev, uradnikov častnikov in obč. svetovalcev, na čelu jim podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s , zastopniki dež. in mestnega stavbnega urada, gasilnega društva itd. Most je bil okrašen z zastavami, venci in zelenjem. Pred otvoritvijo in po govoru g. župana j e igrala meščanska godba. Otvoritve se je udeležilo ogromno občinstva.
*
Kakor znano, sklenil je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 27. junija 1888, da se v spomin slavnega štiridesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa L, tedanji leseni mesarski most nadomesti z železnim ali pa zidanim mostom z oblokom po Monierjevem sistemu.
Z ozirom na razne okolnosti, zlasti pa z ozirom na vprašanje osuševanja ljubljanskega barja in ž njim v zvezi stoječe zožitve Ljubljaničine struge, pa se z delom tačas ni pričelo, ker se je hotelo počakati, da se omenjena dela izvrše. Ker pa se je pokazalo, da utegne še precej Ljubljanice poteči po nepoglobljeni strugi v Savo, in ker so se iz občinstva samega oglašale vedno bolj in bolj zahteve po novem mostu, ni kazalo več čakati z zgradbo novega mostu. Župan Iv. Hribar, ki se je vkljub intenzivnemu svojemu delovanju za prenovitev po potresu tako strašno prizadete Ljubljane vendar takoj, ko je leta 1896. prevzel Častno mesto župana deželnega stolnega mesta, pričel zanimati za projektovano zgradbo novega mostu, in je že leta 1897. nasvetoval občinskemu svetu, naj bi se vsaj do cesarjeve sedemdesetletnice izvršil dne 27. junija 1888. soglasno storjeni sklep.
Po dolgotrajnih posvetovanjih in obravnavah pritrdil je občinski svet v seji dne 21. marca 1900 županovemu nasvetu, naj se z zgradbo novega mostu čim prej prične, in naj se ob jednem urede tudi ceste, ki se stekajo na ta most. V zmislu tega sklepa pozval je mestni magistrat meseca aprila lanskega leta nekatere znane tvrdke, ki se bavijo z gradnjo mostov, naj za projektovani most obvezne ponudbe v treh tednih predlože. Izmed došlih projektov sprejel je občinski svet kot najugodnejši oni znane dunajske tvrdke P i t-tel & Brausewetter ter se ob jednem odločil za zgradbo iz betona in to iz dveh razlogov. Prvič se da tak most napraviti tako, ko da bi bil iz rezanega kamna se-
zidan, drugič je pa tudi mnogo trajnejši, ko železen most, in ne provzroča toliko vzdrževalnih stroškov. Pri železnem je treba namreč vedno paziti, da se posameznih delov konstrukcije ne prime rija, kar je pa pri največji pazljivosti težko obvarovati, ker se s čopičem do nekaterih konstrukcijskih delov niti lahko priti ne more. Če se pa mostu loti rija, je naravno, da postaja od leta do leta slabši. Nasprotno je pa pri betonskem mostu, kjer se železo popolnoma spoji z betonom, vsled česar postaja most od leta do leta trdnejši.
Tvrdka Pittel & Brausewetter pro-jektovala je most kot čisto betonsko zgradbo ter ze oblok nasvetovala Melanov sistem, to je zgradbo iz železa in betona. Ta projekt izdelal je, kar se tiče obločne konstrukcije, inžener I. Melan, profesor tehnike v Brnu, načrt za arhitektonično opremo pa je napravil arhitekt Zaninovic. Oblok je 33 m dolg. Most ima med balustradami 14 m širine, in sicer 10 m za vožnjo, po 2 m pa za obojestranska hodnika. V projektu se je predpostavljalo, da se pri fun-diranju mostu naleti na trda tla (skale), to upanje pa se ni izpolnilo, vsled tega se je moralo v ilovnata tla zabiti 300 pilotov, kar je fundiranje mosta znatno podražilo.
Kakor pa je cela konstrukcija mostu izredno solidna, tako je tudi vnanja oprema istega jako prikupljiva; vsa vnanjost na-pravlja vtis masivnega zidanega mostu. Razven lepih stranskih facad v modernem secesijonističnem stilu krase most štirje iz brona vliti zmaji, ki počivajo na končnih stebrih; občinski svet odločil se jo na-mestu levov za zmaje, ker se isti tudi v mestnem grbu nahajajo. Stebri srednje balustrade pa so okrašeni z lepimi kan-delabri. V sredini vnanje facad e nahajajo se v lovorovem okvirju inicijali presvitlega cesarja, dočim letnice 1848. in 1888. kažejo, da se je most zgradil v spomin štiridesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I.
Na vnanjih straneh parapetov nahajata se dve spominski plošči z naslednjim napisom:
V spomin slavnega Štiridesetletnega vladanja cesarja I rt« im-a .1 «»>.*- Ca 1.
vsled soglasnega sklepa občinskega sveta z dne 27. junija 1888. zgradila mestna občina leta 1€30. in 1901., ko je VlUtor baron Hein bil deželni predsednik na Kranjskem, I »an Hribar pa župan v Ljubljani.
Končno naj še omenimo, da znašajo stroški za novi most okroglo 270.000 kron, v katerem znesku pa je vračunana tudi odškodnina pr. 18.406 kron, katera se je priznala sosednim hišnim posestnikom z ozirom na potrebno ureditev cest.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. oktobra.
— Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval rač. oficijala prve vrste gosp. Antona Mikuša rač. revidentom; rač. oficijala prve vrste g. Iv. Pogačnika kontrolorjem deželne blagajnice; rač. oficijala druge vrste gg. Ivana Freliha in Ivana Mikuža rač. oficijaloma prve vrste; dosedanja praktikanta gg. Ivana Pavška in Henrika Logarja rač. olicialoma druge vrste in gg. Avgusta Bukovca in Josipa Breganta rač. praktikantoma. — Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Julijana Kos iz Ljubljane je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Loškem potoku. — Geometer c. kr. ravnateljstva drž. železnic v Beljaku F er d. Hansky je premeščen k ekspozituri za traciranje v Jesenicah.
— Cesarjev god se je praznoval danes v Ljubljani običajno kakor vsako leto. Ob 10. uri dopoludne je bila v stolni cerkvi slovesna maša, katere so se udeležili načelniki oblastev in uradov, profesorji, učitelji i. dr. Glavna točka proslave cesarjevega godu pa se je izvršila z otvoritvijo mostu cesarja Frana Josipa I. Včeraj zvečer je priredila meščanska godba po mestu mirozov ter je igrala pred deželno palačo.
— ,.Slovenec" in blagoslovitev mostu cesarja Franca Jožefa I. Sinočnji »Slovenec« je streljal na naš list in na gosp. župana Hribarja s topovi. Z akti in z nebrojnimi citati se je spustil besno na mejdan in danes se
-ziblje v ponosni zavesti, da nas je poteptal docela.   Ali  dosegel je prav nasprotno.   Iz priobčenega pisma mestnega magistrata je razvidno, da je gosp. župan Hribar uljudno naprosil knezoškofa Jegliča, naj glede blagoslovljenja mostu odredi vse potrebno, in očividno je, daje mestni magistrat pričakoval, da blagoslovi most škof sam ali pa njegov pooblaščenec. Magistrat ve, da spada most pod šentpetersko župnijo, zato bi se bil obrnil sam naravnost do g. župnika Malenška, ako bi ne bil v svoji želji toli nečuveno neskromen, da je pričakoval blagoslovljenja g. škofa samega.   Da pa je bil mestni magistrat vendar-le opravičen gojiti to željo, izhaja iz dejstva, da leži novi veliki most skoraj tikoma stolne cerkve in knezoškofove palače.   G. knezoškof se vozari po deželi, birmuje po najzakotnejših krajih, razgraja po najumazanejših vaških lečah ter blagoslavlja najobskurnejšim gasilskim društvom gasilsko orodje.  Naravnost pričakovati je bilo torej, da g. knezoškof svojega blagoslova ne  odtegne najlepšemu, prometno najvažnejšemu in največjemu ljubljanskemu mostu in to še tem manje, ker se imenuje novi   most   po   Nj. Veličanstva cesarju Francu Jožefu I. ter je njegova otvoritev združena   s   patriotičnim proslavljenjem cesarjevega 72. godu.   Vzlic vsemu temu je g. knezoškof mostu  odrekel svoj blagoslov, kar je, najmanj rečeno, vsaj malo taktno.   »Slovenec«  je   sam čutil, daje njegovo zagovarjanje škofovega postopanja slabotno in brez podlage, zato je po-grel  stare stvari ter jih  zavil  v prilog svoje nesrečne filipike. Ali iz tega pogre-vanja je razvidno, da je  škof blagoslovitev odklonil  iz gole in nekrščanske — maščevalnosti.   »Slovenec«   piše namreč, da je župan Hribar zavrnil povabilo na katoliški shod, in da je v svojih govorih obžaloval slovesni sprejem g. knezoškofa, ožigosal njegove pastirske liste ter poleg škofa  razžalil   vse  duhovenstvo rimskokatoliškega  obreda,  rekoč, da bi Kristus zapodil iz templja z bičem vse one, ki so se vsilili v  božje  hiše.   Gosp. knezoškof se torej zaveda,  da je  bila njegova dolžnost,  blagosloviti most cesarja Franca Jožefa,  a storil  tega vendar  ni zato, da se nad županom  za njegove besede maščuje, kar je vsekakor neapostolsko. Da je g. župan pismeno zavrnil povabilo na katoliški shod, je  storil  čisto  prav;  saj je danes očitno, da je katoliški shod strasti naše duhovščine še bolj razvnel ter da je narod sedaj  še zbeganejši.   Takega političnega  shoda   pa se   župan  seveda ni mogel in ni smel vdeležiti. Obžalovati pa je, da g. knezoškof ni smatral za potrebno, vdeležiti  se  otvoritve  cesarskega mostu, dasiravno je bil, kakor vsi drugi načelniki   uradov,   izrecno  uljudno povabljen. Otvoritve so se udeležili načelniki in zastopniki vseh oblastev in uradov, le njegova knezoškofovska nemilost se je absen-tirala. Tudi to je nov dokaz, da je imel g. župan prav, ko je obžaloval slovesni sprejem  škofa  Bonaventure,  sprejem, ki mu ga je priredil  ljubljanski župan sam, misleč, da prihaja g. knezoškof res kot knez miru, ljubezni in sprave.   Danes se kaže, da je bil g. župan v svojih nadah bridko varan, kajti  mesto miru je prinesel škof v   deželo   največji   nemir,   najgrše boje, mesto sprave  najbesnejšo maščevalnost, nestrpnost  in  sovraštvo.    Danes vidimo škofa Bonaventuro, ki  daje v svojih pa stirskih pismih že a priori generalno odvezo vsem sleparjem, goljufom in prešest-nikom, ako so klerikalci, hkratu pa najstrožje obsoja vsakogar, če je le liberalec. Vse to se godi  zategadelj, ker je škofov prvi oproda ožlindrani dr. Šusteršič. Prav je imel tudi g. župan, ko je zavrnil neumne napade na slovanski rimski obred, ki je prav tako krščanski kakor latinsko-rimski. Govorivši o klerikalni stranki, je mislil g. Hribar, kar je razvidel iz besedila županovega govora vsakdo, le politi kujoče duhovnike, agitatorje in kramarje v talarjih, h katerim  pa gg. dekana Zamejca, župnika-kanonika Rozmana in ka-teheta Mlakarja ni prištevati. Ti se zategadelj tudi niso čutili zadeto po županovih besedah. Ti gospodje doslej niso v bojeviti vojni našega konsumarskega škofa, ki na-Čeluje tisti besni duhovniški tolpi, katera je napravila iz svetišč agitatorska torišča in kupčevalnice. O teh pa veljajo besede: Ko bi Kristus dandanes prišel na svet in videl, kako neka duhovščina zlorablja nje-
govo ime v politične, hujskajoče in kup
čijske svrhe, gotovo bi vzet v roke bič in jih zapodil iz cerkve, kakor so se sami vsilili brez poklica!
Opomba ure d.: Tako se nam piše iz magistratnih krogov; mi pa smo še vedno mnenja, da bi se bilo blagoslov-ljenje mostu prav lahko opustilo !
— Kako se je agitiralo v Go-desičah. Pišejo nam: Takoj, ko je občinski sluga prinesel na Godešiče in sv. Duh glasovnice, je prišel za njim mežnar od sv. Duha in Godešič, pobral glasovnice, jih nesel kaplanu v Staro Loko ter popisane zopet nazaj vročil. Ko so po volitvi nekateri razsodni možje tem ljudem odpirali oči, kdo je Brejc in kdo Lazzarini, so bili dotičniki hudo nejevoljni, kako se upa kaplan listke popisati brez dovoljenja njih imeteljev, kateri gotovo ne bi bili volili Brejca, ko bi jih kaplan k temu ne prisilil. Tako dejanje je gotovo kaznivo.
— ,,Slovenska šolska Matica". V kratkem se bodo začele tiskati knjige, ki jih izda »Slov. šolska Matica« za tekoče leto. Da bode odboru mogoče določiti število iztisov, opozarjajo se učitelji in drugi razumniki še enkrat, da piistopijo k društvu tudi oni, ki do zdaj še niso tega storili, čas za pošiljanje letnine je do konca oktobra t. 1. Nadejamo se, da ga ne bode učitelja (učiteljice)? ki bi ne bil člen tega prekoristnega društva. Pa tudi od drugih razumnikov pričakujemo, da se oglase kot ustanovniki ali vsaj kot letniki. Odbor.
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi dne 19. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« svoj prvi »Zabavni večer« v sezoni 1901 2. Vspored obsegal bode godbene točke, komičen dvospev, čveterospeve in šaljivo loterijo. Nantančneje program objavi se v kratkem.
— Državne podpore vinogra-darstvu. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo deželnemu odboru kranjskemu za tekoče leto svoto 10.000 kron, da razdeli primerne podpore kmetijskim podružnicam v Novem mestu, Mokronogu, Metliki, Košani in Št. Vidu pri Vipavi, ki se pečajo s požlahtnjevanjem in zboljševanjem domačih trtnih nasadov. V prvi vrsti se bode gledalo na napravo oziroma razširjenje vzornih vinogradov in na pridobivanje potrebnih zelenih žlahtnih sadik za lastno potrebo in za oddajo.
— Iz trnovskega okraja nam
pišejo: Cesarja Franca Jožefa jubilejski most se je danes slovesno otvoril in izročil javnemu prometu. Sedaj pa pride na vrsto prepotrebni most, ki bo vezal Prule z Opekarsko cesto. A reklo se bo: »Od kod naj vzame občina zopet toliko denarja?« Toda mi Trnov-čanje smo zadovoljni in hvaležni bodemo, če se nam napravi tu mala brv. In prav sedaj, ko se bo morala odstraniti brv, ki je stala poleg novega jubüejskega mostu, bi se nam lehko izpolnila ta naša iskrena želja. Treba je le, da nam pusti slavni obč. svet prestaviti to brv tu sem. Stroški bili bi prav neznatni, ker morajo omenjeno brv itak odstraniti in les transpor-tirati na o dkazano mesto. Stalo bi torej nič druzega, nego le zopetno postavljanje in to pereče vprašanje bilo bi rešeno za par let. Trnovčan.
— Popravek. Prejeli smo sledeče pismo: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na § 19. tisk. zak. Vas uljudno prosim, da sprejmete sledeči popravek: 1. Ni res, — kakor pišete v Vašem listu dne 28. septembra t. 1. v št. 223. med dnevnimi vestmi »Pošta na Rakeku falirala« — da je gosp. Matija Klančar trikrat na pošto prišel po 1000 K. Ko je leta vprvič prišel, se mu je ena njegovih dveh nakaznic v znesku 887 K 83 vin. izplačala, in se mu je naročilo po ostalih 1000 K drugi dan priti, da se je po denar pisalo. 2. Ni res, da se mu je potem reklo, da ni denarja — ampak Matija Klančar je zamudil v 7 dneh denar vzdigniti, in trinajsti dan, ko je zopet prišel, se mu ga ni moglo izplačati, ker to poštni predpisi ne dovolijo. G. Matiji Klančarju se je uljudno razložilo, kje je denar in kdo ga bo vzdignil. Storilo se je toraj natančno po predpisih, in stvar pri ces. kr. poštni direkciji uradnim potom davno že rešila. — Ces. k r. poštni in brzojavni urad na Rakeku, dne 3.
oktobra 1901. — Ludovik Ševar, ces. kr. poštar.
— Požar. V vasi Pod bukovje ▼ občini Gornja Krka je nastal minulo nedeljo med mašo požar, ki bi bil lahko upepelil vso 39 številk broječo vas. Dve hiši sta deloma zgoreli. Le krepkemu delovanju gasilcev se je zahvaliti, da se je zabranila večja nesreča.
— Zgorela tovarna. Minulo nedeljo je nastal v tovarni za izdelovanje barv v Klečah v občini Dolsko, ki je last firme J. A. Fink-o v zet iz Regensburga, požar. V kratkem času je tovarniško poslopje in vsa oprava bilo plen ognja. Iz Dola prihitele gasilno društvo je požar po tri ure trajajočem gašenju omejilo. Škode je okolu 14.000 K. Zavarovalnina je 12.000 kron.
— Pa že enkrat redek lov, ali orel brez konca in kraja. Gla-sovita morska kača se menda hoče ugnezditi v predalih našega lista v podobi orla, ki je bil ustreljen v Begunjah. Kdo je dotičnega orla prav za prav ustrelil, navzlic trem nasprotujočim si noticam še ni dognano. Gospod Ž., ki je orla napažil, nam je namreč danes pravil, da mu je gosp. Puc sam povedal, da on res ni ustrelil orla, ampak neki njegov sorodnik. Tudi ni omenjeni orel planinski nego ribji orel. Naj si bode orel te ali one vrste, naj si ga je ustrelil gosp. Puc ali Pac, ali kdor si bodi, mi se za to ne bodemo več ogrevali in ne bode več strašil orlov duh po predalih našega lista S tem je ta zadeva definitivno rešena enkrat za vselej.
— „Panorama international11. Kakor smo že poročali, je videti v poslopju meščanske bolnice, na sadjarskem trgu, vsaki dan od °*. ure zjutraj do 9. ure zvečer, krasno mejnarodno panoramo, katero je v resnici vredno pogledati. Motil bi se vsakdo, kdor bi mislil, da kaže panorama navadne slike; ne, tu vidiš vse plastično pred seboj; ljudje so kakor živi; najrazno-vrstnejše stavbe, galerije kipov itd. pa so take, kakoršne bi človek videl v istini in kakor bi bil na licu mesta. Ta teden kaže ta panorama posamezne dele izza svetovne razstave v Parizu leta 1900. Krasen je ogromni most Aleksandra III., na katerem se gnete vse polno občinstva; jako zanimiva je skupina tipov iz naroda v Andaluziji, ali pa indijska palača s stopnicami in prometom; zelo slikovita je sce-nerija na dahomejskih kočah. Panorama je instruktivna za vsakogar, zlasti pa jo priporočamo zavodom in šolam. Prihodnji teden bo kazala panorama pokrajine iz slikovite Štajerske. Jedno potovanje stane 40 vin., za vojake do narednika, dijake in otroke pa 20 vin. Panoramo toplo priporočamo!
— Pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo dne 17. novembra t. 1. svojo veselico s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom v dvorani »Narodnega doma«. Ta veselica je prva v letošnji sezoni.
— Konji splazili so se včeraj popoldne na Karlovski cesti Josipu Boštijan-čiču, posestniku v Kolodvorskih ulicah šl. 29. V vozu sta bili dve dami. Konja, ki sta se ustrašila električnega voza, sta zdirjala in zadela z vozom v cestni drog, na katerem je tablica električne cestne železnice. Tablica je padla na konja, vsled česar se je konj tako prestrašil, da je padel na tla. Konja sta strgala opravo in tudi voz je bil razbit. Druge nesreče ni bilo.
— V Ljubljanico padel. Včeraj zvečer se je na Trnovskem pristanu ob bregu Ljubljanice igral triletni deček Viktor Seliškar, sin delavca Tomaža Se iiškarja na Trnovskem pristanu št. 14. Igral se je s kolesom, katero mu je padlo v vodo. Deček je skočil za kolesom naravnost v vodo in bi bil brez dvoma utonil, ako bi ne bila to videla Antonija Jako sin, ki je prala pri Ljubljanici in priskočila dečku na pomoč in ga potegnila iz vode.
— Vojažko bluzo je ukradel neznan tat jednoletnemu prostovoljcu V. R. iz sobe v Franca Jožčfa vojašnici. V žepu bluze so bila zlata očala.
— Popadljiv pes. V Nunskih ulicah je včeraj popoldne Stoudacherjev pes popadel Alojzija Wiederwohla, trgovskega vajenca pri Praunseisu na Mestnem trgu in ga vgriznil v levo nogo.
— Tatvina. Hlapcema Ivanu Kugi in Ivanu Ahlinu, stanujočima na Rimski cesti št. 16 je pred 10 dnevi neznan tat ukradel zlat prstan, nikelnasto uro in več obleke. Policija je zaprla nekega hlapca, ki je sumljiv te tatvine.
' Spopolnitev telefona. Iz Brna javljajo, da je izumel inžener Barbev telefon, ki izgovorjene besede tudi avtoma tiČno zapisuje; in sicer dela ta aparat pri oddaji in sprejemu govora. Do sedaj so se poskusi povsem posrečili. Ako bi ■e dal tak telefon povsod in v vsaki daljavi vporabljati, potem bi bil kmalu br-zojav odveč. Zlasti praktičen bi bil za časopise.
* Diamant za 4 milijone mark
je kupil v Londonu neki Amerikanec. Določeno je bilo, da bode ta krasno brušeni diamant krasil krono kralja Edvarda, toda bogati Amerikanec je ponudil toliko zanj, da se mu ni mogel nihče ustavljati ter je tudi denar takoj izplačal.
* Najkrasnejža Američanka. V Charlotevillu je umrla Mande Coleman Woodsova, ki je bila na razstavi v BulTalo razglašena za najdražestnejšo ameriško krasotico. Njen profil krasa vse kolajne, ki jih izdaja razsodna porota za premi-ranje razstavljenih predmetov.
Književnost.
— „Nada". Krasni sarajevski bele-tristični in ilustrovani list, ki se živo zanima za slovensko umetnost in slovstvo ter prinaša reprodukcije umetnin naših umetnikov, ima v štev. 19. obširno oceno Ganglove drame »Sad greha«. Ta kritika se sklada docela s kritiko našega lista in s kritiko g. F. S. F. v »Domu in Svetu«. Na lepi sarajevski list, ki prinaša vedno izborno vsebino, zlasti pa lepe kritične članke, opozarjamo iznova.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. oktobra. Razpuščen je deželni zbor tirolski, goriški in istrski. Volitve se vrše meseca novembra in decembra
Dunaj 4. oktobra. Vest, da je določen posl. Derschata na Pradejevo mesto prvim državnozborskim podpredsednikom, se dementuje.
Dunaj 4 oktobra. Govori se, da deželni predsednik gorenjeavstrijski v kratkem odstopi.
Dunaj 4. oktobra. V tukajšnjih dobroinfoimovanih političnih krogih se govori, da se ustanovi posebno ministrstvo za javna dela.
Praga 4. oktobra. Ustavo verno ve-leposestništvo je izdalo svoj volilni oklic, ki je docela nepolitičen. Nemških kandidatov je 22, češka le dva.
Praga 4 oktobra Nasproti načrtu Körberja, da se razpravo o proračunu kolikor močno skrči, poročajo češki listi soglasno, da češki poslanci nimajo niti vzroka, niti dolžnosti, delo Körberju olajšati, ter da mu hočejo prav ob tej priliki povedati svoje odkritosrčno mnenje.
Bud.mpešta 4. oktobra. Doslej je bilo izvoljenih 352 vladnih, 20 narodnih, 72 Košutovih, 9 Ugronih in 5 slovaških poslancev.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilančni izkaz za mesec september 1901. Aktiva: Gotovina v blagajni 18.553 K 76 h, naloženi denar 492.236 K 79 h, posojila 2,759.559 K 68 h, prehodni zneski 741 K 63 h, inventar 917 K 42 h, vrednostne listine 4.000 K, zaostale obresti od 31. decembra 1900 38.010 K 72 h. Pasiva: Zadružni deleži 23.942 K, rezervni zaklad 55.944 K 80 h, pokojninski zaklad 3.250 K 99 h, hranilne vloge 3,151.610 K 73 h, predplačane obresti od 31. decembra 1900 9.292 K 39 h. Denarni promet 9,535.789 K 42 h.   Upravno premoženje 3,316.420 K.
— Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu septembru 1901 vložilo je 332 strank 68.588 K 79 h, vzdignilo pa 211 strank 75.896 K 94 h, 13 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 18.000 K. —■ Stanje vlog 2,568 925 K 53 ht stanje hipotečnih posojil 1,718.317 K 72 h, denarni promet 196.894 K 02 h.
GRICAR & MEJÄC
Ljubljana, Prešernove ulice 9
naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava
za prihodnjo zimsko sezono v konfekciji za dame najnovejše modele
v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najceneje in najsolidnejo postrežbo.
Ilustrovani ceniki na zahtevo  zastonj in poštnine prosto.
Proti zoboboln in gnjilobi zob
taborno ielnj« antiseptična
Melusina ustna in zobna voda
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedlna znloga (28—40)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
p.esljeva cesta Štev. 1, sraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. oktobra: Alojzij Scharlach, umirovlj. c. kr. sodnijski uradnik, 67 let, Kapiteljske ulice St. 11, mrtvoud.
Dne 2. oktobra: Ana Müller, davkarjeva vdova, 83 let, Rožne ulice št. 7, kap na možgane. V deželni bolnici:
Dne 24. septembra: Ana Divjak, posestni-kova hči, 41/» leta, jetika.
Dne 28. septembra: Ana Roje, krojaöeva vdova, 78 let, ostarelost. — Marija Kovačič, kur-jačeva žena, 42 let, rak. — Alojzij Kren, gostaC, 76 let, trebuSna vodenica.
Dne 27. septembra: Neža Perko, užitkarica, 65 let, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Vlüna nad morjem SO« 4 m. Srednji araerd tlak 738-0 mm
Stanje ŽP
Čas opa-l baro-zovanja j metra v mm.
o. >
II
Vet rovi
Nebo il
9. zvečer'
7. zjutraj c2. popol.
738 7    13 0 al. svzhod
jasno g
7381! 9 2 al.svzhod! megla £ 7359    218 al. jzahod del.oblač. 0
Srednja včerajšnja temperatura 14"2°, normale: 125°. _
Dunajska borza
dne 4. oktobra 1900.
bkapni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v arebru  .   , .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°,t   .   . . Ogrska zlata renta 4"/« ......
Ogrska kronska renta 48/, ....
Av8tro-oprbks bančne delnica       .   . ,
Kreditne delnice . .......
London vista.........
Nemški državni bankovci za KXj mark 20 mark   ......   , ....
20 frankov    .   . . ......
Italijanski bankovci.......
C. kr cekini  .... .....
9850 98:30 118 75 9550 11845 92 50 1629 — 616 25 23902'/, 117'22V, 2344 19 — 91 75 1131
Učenec
(2146-2;
s primerno šolsko izobrazbo sprejme se takoj pri Albinu Rant-u v Kranju.
Pozor!
Zadnje Štiri sode filtriranega
dalmatinskega mošta
(25 hektolitrov), ki dojdejo v nekaj dneh na ljubljanski kolodvor, prodam hktl. po 14 gld.; kdor vzame vsega, pa še ceneje.
Crnkovič, Dalmatinec (2165-1) hotel „Lloyd".
(cimpermani) se sprejme proti dobremu plačilu pri (2128-5)
Josipu Lehner-ju
tesarskemu mojstru v Ljubljani.
Jutri v soboto, 5. oktobra 1.1.
KONCERT
ljnMjanste meščanske godbe
pri Vospernigu
Gosposke ulice št. 3. Začetek ob 8. uri. Vstop je prost.
Za mnogobrojni obisk prosi najudaneje
(2163-1)
J. Vospernig.
Maina trgovina za kavo
Kdmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo KantoM dobrega ukusa po gld. 1'— kilo \eil«li«*rr> aromatiöno-
krepkega okusa.....„   140 „
,,    JPIraldy najfinejega okusa   „   160 „ PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti. (.12-189} Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
Lovski voz
dobro ohranjen in par oslov z opravo
vred proda takoj po nizki ceni
Louis Praschnikar-jevo oskrbništvo v Mekinjah pri Kamniku. 2141-2
p
o
> -p n?
fl
<r->
O
rt
4->
(D
rH
O
rt
H
k
3Pri stroko -srn.jalc-u. ©e lEia.p-u.je najceneje.
Kdor potrebuje
elektr. razsvetljavne predmete
in
razsvetljavne predmete za plin
naj si iste omisli samo pri podpisanem.
Lastna fabrikacija
ali izdelki svetovnoznane tvrdke bratov Krümer na IMuinji. od katere so vedno v zalogi vsi raz-svetljavni predmeti, kakor tudi materijal za električno razsvetljavo,
Pri večjem nakupu se podaljšanja, skrajšanja jn manjša popravila izvršujejo brezplačno.
Stari lestenci (lustri) se po ceni prenarejajo za električno razsvetljavo. (2132—2)
Leopold Tratnik, pasar
Sv. Petra cesta št. 27.
Točna In r e e 1 n a. postrežba. *w
P«
O
< H
Q< (D
O
i
Ponižna prošnja.
Za  dijaka   realke  prosi se opoludanske hrane.
Blagohotne ponudbe pod F. T. poste restante Ljubljana. (2164—1)
Prijatelji citer
ki se želo z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se uljudno po-zivljejo, da blagovolijo svojo čast. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim brezplačno in franko dopošlje obsežen pregled najboljših učnih pripomočkov za cltre. Naslov.
Josip Sorg (2135
Dunaj, III., KüiblgaMHo INr. 17.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod Iz Ljubljane jož. kol. Proga čez Trhli Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ur; 5 m zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, če« Selztha v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Iuomost, Mouakovo, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Par«, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž. Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trldža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens* festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I in II razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobm vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osubu vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Prage, {direktni vozovi 1 [] II. razre>ia , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zell» ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, §oljaka; Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in oh 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. MeSari vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 iu dopoludne, ob H. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393,
3 2aeSB8MLäLäKaM&]EäEäKäESEäSäB>:ßSBZ
m m
Blago za damske obleke
od najcenejše do najfinejše kvalitete
g&T ]?o ^loToofeo znižanih, cenah
v veliki izberi.
Dalje: Zagrinjala, preproge, namizne garniture, platneno blago, svila za bluze, blago za gospode, barhanti, oksfordi, dežniki in solnčniki, kravate, bluze, srajce, belo blago in šlingerije
°/o
pod normalno ceno ima
(2113—5)
m m
m
©
©
©i®
Conrad Schumi, Cjitbljana
Prešernove ulice it. 1.
mm
®|®|®|®i®|®w®i®|®w®|®|©
mm
®|®
Izdajat«!] in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Z2
10