PoStnina plačana v gotovini. Leto XIX.. št. 34 Ljubljana, četrtek 10. februarja 1938 Cena 2 Din <1 • li-ol vb ujuujmia (UiaJtjeVH ulica 6 - i*ieron *L »m. 4123, sut liza. nseraini ^fioeieK. Ljubljana Selen* CUTKOVS m a - Tet 8392, 4492. leieroo n 4455 P(xlru2ruca Manoor: Graja« trg t. fodruznma Celje K. oceno vb iu tt. 2 Telef od St l »U RaCuni pri pošt eek zavodih: Ljub-I Jana H 11X42 Praga ftislo 78 180, tVier 41 H»fk 241 izhaja vsak dan razen pont-ueijka Naročnina znaAa mesečno Um 45.—. Za Inozemstvo Din tU. — UredniSi vo. LJubljana Knarijev« ulica 6. telefon 8122 3123. 3124. 3129 <1^6 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. I, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo ZAČETEK PRORAČUNSKE RAZPRAVE V SKUPŠČINI Narodna skupščina je včeraj začela splošno razpravo o predlogu državnega proračuna za 1. 1938-9» - Uvedel jo je finančni minister Eleograd 9 febr p V Narodni skupščini se ie danes pričela splošna proračunska razprava Pred prehodom na dnevni red je predsednik C'nč odgovoril na dve vpraša nj' narodnih poslancev Okrog II dopoldne je nato skupščina pričela z načelno debato o proračunu Finančni minister Dušan Letica ie poda1 dališi ekspoze o -ibči finan-čni in gospodarski politiki vlade takoj za njim sta poročevaica finančnega odbora Časiav Nikitovič in dr Mdivoj Perič poda La poročili večine, odnosno manjšine Ekspoze kakor tudi obe poročili sta se zavle kli. tako da ie v prvih popoldanskih urah predsednik Cinč današnjo seio zaključil Ker je jutri turški praznik ba izročil Dimitnjevičev predlog prisotnemu poštnemu ministru Cvrkiči s prošnjo, da ga izroči finančnemu ministru Letici. m finančnega ministra Letice Narodna skupščina je po teh uvodnih zadevah prešla na dnevni red. Prvi je podal finančni m rustei Dušan Letica obširen ekspoze o finančni in gospodarski politiki vlade Lzvajal ie med drugim: Narodno gospodarstvo je glavna osnova državnih financ Tudi takrat, kadar se zdi, da so državne finance trdne, se morajo hitro porušiti če slone na slabem narodnem gospodarstvu Teh gospodarskih resnic se je držala finančna politika v naši državi zadnja tri leta Danes imamo visoko dvignjeno narodno gospodarstvo Kot nujna posledica se menjava tudi slika državnega proračuna Ne smemo se bati visokih proračunov, če so ti posledica gospodarskih stremljenj in se gibljejo v mejah teh stremljenj Gospodarsko najbolj izčrpan del našega narodnega organizma je bil kmet. zato je kraljevska vlada v prvi vrsti njemu posvetila vso pozornost, ter mu najprej zniža a davke V poznejši dobi je prišlo tudi ozdravljenje njegovih zasebnih dolgov Na ta način smo našemu kmetu aktivno priskočili na pomoč, poleg tega pa tudi z akcijo na notranjih in zunanjih tržiščih, s posredovanjem preko Prizada in s sklepanjem ugodn.h trgovinskih pogodb Z mobilizacijo kapitala pieko državnih bank je dala vlada materialno osnovo svoji po lit- ki javnih del S tem je dosegla, da je dobilo zaposlitev veliko število doslej nezaposlenih Posledica vsega tega je. da vidimo danes 80% našega ljudstva zaposlenega v poljedelskem in živinorejskem gospodarstvu in da je vse to ljudstvo gospodarsko dvignjeno in konsumnc okrepljeno S tem pa so izšle iz mrtvila tudi vse ostale gospodarske panoge, ki so tako dobi e obenem solidneišo materialno osnovo, aa lai.ko v boljši meri zadovoljujejo javne potrebe. Vladna davčna politika Poleg te prve skrbi, da se dvigne naš kmečki človek, se je gospodarska politika vlade gibala istočasno tudi v drugih smereh Začeii smo na splošno z novo svobodnejšo davčno politiko Spomnimo se samo na obvezno izdajanje računov in slovitega paragrafa 7 ter davčnih olajšav mali m obrtnikom in treovcem V mejah možnosti so bila znižana tudi bremena dolžnikom pn Državrv hipotekarni banki Procent obveznega oddajanja izvoznih deviz Narodni banki se je nekajkrat znižal. Prav pred kratkim se je znižal tretjič tako. da danes znaša le še 25 Našemu prometu je dalo močan impulz mobiliziranjem tako zvanih letečih dolgov z izdaianiem b!againišk;h rapiskov Milijarda dinarjev, ki se je zlila preko državne blagajne v narodno gospodarstvo, je posivila in prestrojila skorr ves naš gospodarski orpan'"1?^ in sprovedla v življenje, državni blagaini pa ie povrnila Z3 panje Ker sme. ..no da faza gospodarske sanaeiie še ni kopana, "e ,<-*-aliev-ska vlada vzdržuie vsake?a večjepa ape-liranja na obve7n;Vp v rvezi s po- kritjem proračunskih potreb Nasprotno samo pritisk velikih in malih narodnih potreb je branil vladi, da svoje politike fiskalne razbremenitve ni mogla še bolj razširiti Vsekakor je pomembno, da pri reševanju težkega vprašanja sanacije kmečkih dolsov nismo pričeli pritiskati z novimi direktnimi davki niti niso bile te dajatve pokrite s pomočio valutnih manipulacij Davčna obremenitev le ostala ledotalrniena prav tako ie ostal nedo-takmen dinar Vemiemo v to bo nedavno podvzeta akcija k^atie^^ke vlade za moh^irjiHlr bank m k^editn^h 'admg kakor tudi izdajanje 3% obveznic za kmetiiske dolgove. doprinesla k temu. da stopimo tudi v kreditnem področju korak naprei. Posamezne gospodarske panoge Poživljcnje delovnih trži§č je čedalje večje Javna dela m dvignjena delovna proizvodnja nas prepnču'tju. da lahko tudi v bodočem gospodarskem letu pričakujemo znatnega zboljšanja Stevio zavarovanih delavcev je znašalo konec meseca decembra 1937 716 676, kar pomeni 122 244 več kakor pa konec leta 1935 Število nezaposlenih je čedalje manjše Tako je bilo v mesecu decembru ki je navadno v tem oziru najslabši mesec, nezaposlenih vsesa skupaj 70 448 moških in ženskih delavcev Javne borze de'a so nudile decembra meseca 2.986.825 Din podpore, ki je bila razdeljena na 20.845 delavcev Indeks žitnih proizvodov v novembru 1937 kaže skok za celih 19 poenov nasproti istemu mesecu prejšnjega leta Samo po sebi je umevno, da nadaljnji razvoj cen naših kmetijskih pridelkov ne bo odvisen samo od letine m od vladne posredovalne politike. temveč tudi od razmer, ki vladajo na svetovnem žitnem trgu Zadostuje že samo malo večji žitni doprinos v prekooceanskih državah in gotovo znižanje potrošnje na inozemskih tržiščih in že nastopijo lahko motnje na našem trgu Povečani rezervni fond PRIZADa se bo koristno uporabil za vsak primer, ki bi mogei eventualno motiti razvoj cen Tudi pn obrtništvu so se razmere zbolj-šale Kot simptom tega zbohšania lahko na vedem. da je bilo leta 1937 na področju beograjske obrtne zbornice ustanovljenih 605 novih obratovalnic več kakor leta 1936. medtem ko jih je bilo leta I9j6 spel ustanovljenih 224 več kakor leta I9jS Industrija je imela v preteklem leti dobro konjunkturo Indeks industrijskih proizvodov je zabeležil skok za 96 poena nasproti letu 1936 Skoro vse industrijske panoge so delale s polno paro Posebno velik razmah je /.abe-ležila lesna in tekstilna industrija Izvoz lesa za prvih II mesecev prejšnjega leta predstavlja vrednost 1040 miliionov Din in se je nasproti letu 1936 povečal za 8S°/0 V me-talurgiški industriji se je preteklo 'eto mnogo investiralo, tako da bo ta panoga gospodarstva kmalu sposobna, da zadovolji večji del državnih in zasebnih potreb Proizvodnja domačih premogovnikov ^ je povečala zo!iiioma stabilen pri tečaju 10 švicarskih cennmov Glavna deviza na našem trgni. ki služi za nabavo zlata — angleški funt — s-e je tnaino držala pri te- I čaju 23» din. Tnlnost • inarja je utemeljena i čvrsto tehniško oostojunko Narodne ban ke. z urodnui Panjem naš- plačilne bilance in z urejenostjo državnih financ. Ti trije momenti podčrtujeio davnr lini.Vo naše do sedanje valutne politike linijo ki se ie bomo tudi v bodoče trdno držali Najnovjši dveletni aranžinan «? fna^ccekimi lastniki papirjev je odpravil prakso izdaiania fun-Hns-ohveznic, ki je «hžavni blagajni za trenutek olajšala noložai iato je oa povečala državni dole Oktoh ski obrok. čigar plačilo je bilo susnen liiano do konca pogajanj. smo traroderiraF že konec deoemhra Osnove novega proračuna Takfceti položaj v našem narodnem so-sj>odarstvu ju v državnih fjn.-incah je bil glavna usnova pri presoji, ko iko narodnih in državnih potreb v novi ali povečani ob liki lahko prevzamemo v pre-Ho^ proračun aa pri hodu. je proračunsko leto Vendai ne amemo zabresti v pretiran optimizem in razviti 'ielovni program ki ga ne bi inosrli rzve^ti. ne da bi s'ldne so se sestali skoraj vsi poslanski klubi. Razpravljali so pretivcem o proračun ki dahatj v narodni skupščini in določili 6voje govornike za načelno razpravo, ki ee bo v petek nadaljevala. Danes popoldne je zasedal tudi administrativni odbor narodne skupščine. Plttman o potre M ameriškega oboroževanja Zaradi razcepljenosti velesil postaja po mnenju senatorja Pittmana svetovni položaj vedno slabši Washington, 9 februarja b Senator Pitt-man, predsednik zunanjepolitičnega odbora senata je spregovoril snoči o potrebi ameriškega oboroževanja Dejal ie med drugim: Ako pride do vojne k' se zd. po sedanjem mednarodnem razvoju neizbežna, bodo demokracije na slabšem Velesile so danes razcepljene na blok demokratičnih z Veliko Britanijo. Francijo in Zedinjenimi državami ter na blok avtoritarnih držav z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Spričo tega razcepa je vsakemu jasno, da bo svetovni položaj čimdalje slabši. Tako zvane avtoritarne dr-žive so svoje vojne sile organizirale in oja-čile. medtem ko so demokratične države zaradi pacifističnih skrbi v tem pogledu zaostale. A-ko hočemo, da nas dogodki ne najdejo nepripravljene, se moramo oboro-ževati, in to kar najbolj, ne da bi pri tem gledali na stroške. Med Ameriko in Anglijo ni vojaškega sporazuma IFas/i/ngfon, 9. februarja, b Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell HulI je v izjavi novinarjem zanikal vesti o sporazumu med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami za primer vojne ah vojne nevarnosti. Ta demanti je v posebnem pismu poslal tudi predsedniku zunanjepolitičnega odbora v senatu Pirtmanu. ki ga ie prečital v odgovor na zadevna vprašanja nekaterih senatorjev. Pred izročitvijo japonskega odgovora Tokio. 9. febr. o. Na današnji konferenci predsednika vlade ter vo;naga. mornariškega in zunanjega ministra, so sesrtav'li končno besedilo odgovora japonske vlade na demaršo Anglije. Amerke in Franciie gl*ie rw>mor*kega oboroževanja Jaron~ke Odgovor bo najbrže 5e noeoi ali najkasneje ;utr doooldne izročen dr p! om i tak i m zastopnikom omenjenih treh velesil. Kakor se doznava odklania iaponska vlada zahtevo Amerike. Anglija in Franciie glede sporočila podrobnih informacij o s vo- lem gradbenem programu. Japonska vlada smatra, da predstavlja ton te demarše kršitev japonske suverenosti in da že iz tega razloga ne more dati drugačnega kakor odklonilnega odgovora. Z dirugimi zahtevami Amerike. Anglije in Francije se japon«kj odgovor v znak protesta sploh ne bo bavil. V ostalem pa naglasa jo v japonskih kro-eih. da ie o»=tal japonski pomorski protrram neizpremenjen in da bo Japonska gradila flvoio mornarico po svojih potrebah. 150 ruskih letal na Daljnem vzhodu Tokio, 9. februar ia. b. Na neko vpraša^ nje v parlamentu ie vo;ni minister Surija-ma odgovoril, da ima Ru«ija trenutno zbranih v vzhodni Sibiriji 1500 letal. Večinn teh letal ie razmeščenih v obalnh letaskih bazah. Spričo neposrednega ruskega crroža-nja bo Jaoonska (prisiljena, da poveči število svojih letal v tolikšni meri. da bo dovoli nnorav'iena za v«nko evertusVvvst. Rudarska stavka v Angliji London, 9. febr. br. V \Val26u je danes stopilo v stavko 10 000 rudariev. ki zahtevajo rovišanie mezd v sik'a d u 6 porastom cen. Na včerraišniem zborovanju so oklenili, da bodo stavfrali tako dol na odni in »e nacrlo nrMril. Kljub napn-on eae'1. cev niso mocli reSiti ničesar. Od £rle'ališča Delbos oUšče Ankaro in Stfljo [stan bul. 9. febr. b. Turški list »Cumhu-riet« doznava. da bo franco-iki zunanji minister v začetku marca obiskal Ankaro, kjer bo s turškim zunanjim m:ni«trom Ru^di Arasom podpisal turško-franrosko pri;atelj-sko pogodf.o. Isti list piše da se bo Delbos na -avoiem povratku v domovino ustavil tudi v Sofiji, Gogov volilni proglas Bukarešta. 9. febr o Vlaoa je izdala volilni proglas, v katerem pravi o svoji zunanji politiki naslednje: Vlada bo predvsem branila romunsko narodno dostojanstvo. Prizadevala sd bo ohraniti dosedanje zveze in prijateljstva, obenem pa bo skušala pridobiti Rumuniji še novih prijateljev. Čuvala se bo slehernega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, prav tako pa bo odločno odklanjala sleherno tuje vmešavanje v romunske notranje zadeve. Tudi liberalna in narodna kmečka stranka sta davi izdali volilni proglas. Liberalna stranka pravi, da vztraja pri tradicionalni rumunski zunanji politiki, ki se je naslanjala na pogodbe z Anglijo. Francijo, Malo antanto. Balkansko zvezo in s Poljsko ter na neomajni zvestobi Društvu narodov. Slično je obeležil Maniu v svojem proglasu zunanjo politiko, za katero se zavzema narodna kmeika stranka. Tudi njen proglas se izraža za tradicionalno zunanjo politiko, obenem pa proti vsakršni diktaturi v Rumuniji. Maniu v proglasu ostro napada romunsko vlado, obenem pa poudarja, da je narodna kmečka stranka monarhistič-no orientirana Smrt uglednega čsL kriminalista Praga, 9. februarja AA. Včeraj je umri Šef varnosti mesta Prage in polpredse nik mednarodnega odbora kriminalistov Jožef Vansek. Povratek Ruždija Arasa v Ankaro Ankara. 9. febr. A A. Turški zunan* minister dr Ruždi A ras se je davi vrnil v Ankaro Med potjo se je razen v Beogradu ustavil tudi v Sofiji, kjer je imel na tamkajšnji postali dališi razgovor s bolgarskim min. predsednikom Kjuselva- so ostali samo še zunanji zj; 'ovL Skoda je , novom, ki ga je spremljal do bolgarske velika, človekih žrtev ni bila * meie. meja Priprave za sporazum med Anglijo In Italijo V pričakovanju važnih dogodkov v odbora za flemie- šavanje v špansko vojno London, 9. febr. b. Zaradi priprav za ta sedanje londonskega odbora za nevme-iavanje v španske zadeve se je snoči italijanski poslanik Grandi dalje časa razgo-varjal s predsednikom odbora lordom Plymouthom Tudi sovjetski zastopnik Majski se je včeraj zglasil v Foreign offi-ceu, dočim se je francoski poslanik Cor-bin pogovoril o španskem vprašanju z Edenom že preje. Španski prostovoljski problem pred likvidacijo? V angleških političnih krogih pričakujejo zasedanje odbora z velikimi nadami. Kolikor se je mogoče že danes zanesti na zadevne informacije iz poučenih krogov se zdi. da bo na petkovem zasedanju dosežen popoln sporazum ne le glede izvajanja pomorske kontrole, temveč tudi glede odpoklica tujih prostovoljcev Cim bi se dosegel prvi dejanski umik tujih prostovoljcev iz obeh taborov, bi države, zastopane v londonskem odboru, takoj priznale generalu Francu vojne pravice. Sedaj se vodijo pogajanja predvsem o tem, koliko prostovoljcev bi moralo takoj zapustiti Španijo Anglija, Francija in Rusija predlagajo kot minimum 75% vseh tujih prostovoljcev na obeh straneh. V poučenih krogih sodijo, da bo tudi Italija pristala rta ta predlog, ker je čimdalje bolj očitna njena namera, da omeji svojo intervencijo v Španiji. V tej zvezd so se pojavili glasovi o ugodnem ozračju za nova italijansko-angleška pogajanja, ki naj hi s« razSrOa tudi na vsa druga pereča vprašanja, ld zanimajo obe državi. Kakor poroča »Evening News«, je v Foreign officeu zelo ugodno vplivala zlasti Grandi jeva izjava, da Italija ne misli več na odpošiljanje novih prostovoljcev v Španijo. Seja odbora za nevmeša-vanje bo v tem pogledu nedvomno prinesla popolno razjasnitev. Sprememba v italijanskem zadržanju napram Španiji bd nadvse ugodno vplivala ne le v Londonu, temveč tudi v Parizu, kar bi seveda vzpostavilo zaupanje, ki je prvi pogoj za uspešni potek morebitnih novih pogajanj med Anglijo in Italijo Le v tem primeru bd bilo mogoče vključiti vanje tudi ostala pereča vprašanja ki zanimajo London in Rim zlasti vprašanje priznanja abesinske aneksi je in italijanskega imperija. Od razgovorov te dni bo odvisno, aH bo mogoče že v bližnji bodočnosti govoriti d preokretu v italijansko-angleških odno-šajih Nobenega dvoma pa že danes ni, da je zanimanje za ta problem spet močno narasla Šefa odbora za nevmeša-vanje preložena London. 9. febr. o Ker Sa ni bil dosežen sporazum o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije- je bila za petek skhicana eeia londonskega odbora za nevtneSavanje odgo-dsna do ponedeljka. Anglija in Francija zavzemata namreč stališče, da »e mora umakniti najmanj 75 odstotikov prostovoljcev iz obeh taborov. Italija p« je nasprotno mnenja, da je dovolj 50 odstotkov. kranlsklh župnlšč jučem številne vlome v cerkve in župnišča Je izvršil še ne 17 letni Bojan Mlinar iz Kranja Ljubljana, 9. februarja. župniki na Kranjskem so zadnje čase živeli v stalnem strahu pred drznim vlomilcem, ki se je specializiral za vlome v cerkve in župnišča. Ves policijski aparat je bil že tedne sem na nogah vendar pa vlomilcu, ki se je pojavljal zdaj tu zdaj tarn, niso mogli priti na sled. Splošno so domnevali, da gre za kakega starega in rutiniranega zločinca, šele včeraj so domžalski orožniki nevarnega dolgoprstneža spravili pod ključ. Gre za komaj 17-let-nega Bojana Mlinarja, rojenega 29. 6 1921 v Ljubljani, pristojnega v Kovor pri Tržiču. Kot nezakonski sin je preživljal burno mladost, vendar pa je kot tkalec našel dober zaslužek v Kranju. Toda že od mladih nog je bil precej izprijen in mu delo ni dišalo, čeravno še ni dopolnil niti 17. leto. ima za seboj že prav burno zgodovino. Lani 20. novembra je pobegnil z doma in jo mahnil preko 2irov v Italijo. Tam pa ni imel sreče. Kmalu so ga prijeli in zaprli. Usoda je hotela, da je prišel v italijanskih zaporih med stare zločince, ki so mladega fanta vzeli v šolo in ga naučil' marsičesa, česar poštenemu človeku ni treba vedeti. Ko so ga italijanske oblasti 26. januarja 1837 v Hotedršci izročile našim oblastem in jc zopet zadihal svobodo, je začel nauke, ki jih je dobil po italijanskih zaporih takoj praktično preizkušati. Že naslednjega dne je izvršil vlom v župnišče v Logatcu Ukradel je tamošnjemu župniku črn ta-lar. ki pa ga ni mogel spraviti v denar in ga je pustil v neki gostilni v Dol. Logatcu. Izkoristil pa je takoj priliko za vlom v tamošnio cerkev. Odnesel je nabiralnik, ga na koru razbil in vzel iz njega okrog 50 Din drobiža Naslednjega dne se je z vlakom odpeljal na Verd, kjer je prav tako poskušal vlomiti v cerkev, a so ga prepodili. Se isiega dne je izvršil vlom v kaplanijo na Vrhniki in odnesel kaplanu Štefanu Kraljiču kovčeg. črne modne hlače, usnjate rokavice, volnene rokavice, dva pulover«. Hubertus-plašč in fotoaparat vreden l.50ti Din. tako da je bi' kaplan oškodovan za okrog 3.000 Din Ko so mu vlomi v cerkve in zup nišča tako lepo uspevali, se je kar specializiral na to stroko Odslej je romal od župnišča do župnišča prenašal »pozdrave« od župnikov in kaplanov in iskal prilike za nadaljno vlomilsko udejstvovanje. Z Vrhnike se je poda! na Brezovico, kjer je nekemu kmetu prodal kovčeg in večino obleke Bil pa je tako drzen. da se je na Vrhniki kar v kapianiji preoblekel v kaplanovo obleko, svoje raztrgane čevlje, ki jih je zamen ta! za kaplano-ve, pa je pusti! kar pod kaplanovo posteljo. Z Brezovice se je podal nato naravnost v Ljubljano, odtod pa je z vlakom odpotoval v Novo mesto. Tam si je izbral za žrtev kanonika Fr. Eeka, kateremu je odnesei 500 Din gotovine, dva nalivna peresa, srebrno cigaretno dozo. več dopisnic in vse znamke, ki jih je našel v njegovi pisarni. Za ukradeni denar si je v Novem mestu kupil zapestno aro za 180 Dtn. ostanek pa je pognal v veseli družbi. Nalivna peresa je prodal šolarjem. Naslednjega dne je vlomil v župnišče v Mirni peči Tam je bi' plen bolj maiben. Odnesel je samo 7 dopisnic, nalivno pero tn 40 Dtn Za vsak primer pa je vzei s seboj tudi kliuč od veznih vrat ker bi se utegni! še ob kaki drugi priliki vrniti lz Mirne peč1 se ie odpeliai v Ljubljano, kje; ie ogledo val Skof-jo obiska1 šentpeirsko in trnovsko taro. toda naposled «e je odločil za očete frančiškane V frančiškanskem samostanu se je spla-XQ v pisarno urednika »Cvetja« p. Odela. Tu se Je kar dobro založil. Pobasal je 15.000 Din, en ameriški dolar tn star avstrijski 5-kronski tolar Po uspelem vlomu si je v Kolodvorski ulici najel stanovanje v neki gostilni, kjer se je vpisal za Jožeta Kočevarja lz Kranja Ker pa se je bal, da bi ga utegnila policija kljub temu izslediti, se je istega večera — bil Je baš l februar, dan planinskih plesov — odpeljal z brzovlakom v Maribor kjer je vso noč veseljačil na planinskem plesu Bil je tako radodaren, da mu je ostalo od vsega plena samo Se 620 Din. V ponedeljek zvečer se je z brzovlakom vrnil v Ljubljano in je naslednjo noč preveseljačil na nebotičnika kjer je pognal zadnje ostanke bogatega plena pri frančiškanih. Ker v Ljubljani ni bilo prilike za kak vlom v župnišče, se je podal v Kamnik Prva pot s kolodvora ga je vodila v cerkev. Ko je videl, da kaplan baš mašuje, se je spravil kar na kaplanijo. V kuhinji se je oborožil z 23 cm dolgim kuhinjskim nožem in poskušal vlomiti v kaplanovo sobo. Bil je pa pri tem tako neroden, da se mu je zlomil ključ v vratih Zato je pustil kaplanijo in šel v župnišče kjer pa so bila vrata zaklenjena, a zaradi belega dneva ni mogel riskirati nasilnega vloma. Praznih rok se je napotil v Radomlje, kjer pa se je po-služil novega trika Radomeljskemu kaplanu se je predstavil za detektiva iz Ljubljane češ da je poslan zaradi preiskave o tatvini neke monštrance ter da mora zaslišati tudi radomeljskega kaplana Jožeta Host-nika. Kaplan se je temu čudil in je naposled zahteval legitimacijo Mlinar ni bil zato nič v zadregi Izgovoril se je, da je pozabil legitimacijo v dežnem plašču v avtomobilu, ki čaka na vasi ter da se bo vrnil okrog poldneva Seveda pa tega ni več riskiral, marveč jo je mahnil dalje proti Dobu. Spotoma je še dalje igral vlogo detektiva ter je ustavljal kolesarje, ki so se mu morali legitimirati, misleč, da gre za tako zvano letečo cestno policijsko kontrolo Nato se je zopet napotfl v župnišče v Dobu Vse kaže. da je tu nameraval naprav'ti z župnikom po zgledu zloglasnega Lakner-ja kratek proces V župnišče je namreč stopil z dolgim kuhinjskim nožem v roki, hoteč na ta način ustrahovati župnika in zahtevati od njega najmanj štiri jurje. Na srečo pa župnifca v tem času ni bilo doma. Mlinar je naletel le na župnikovo sestro, ki je začela v strahu kričati. Mlinar jo je sunil preko stopnic, tako da se je močno pobila župn Kova sestra je na vso moč klicala sosede. Videč, da postaja položaj nevaren, je Mlinar začel bežati. Baš s tem pa je opozoril nase ljudi, ki so ga začeli zasledovati. Dva krepka fanta sta mu naposled zastavila pot in ga ukrotila. Poklical: so hitro orožnike iz Domžal, ki so nevarnega tička uklenili tn vzeli v svoje varstvo. Pri zasliševanju je pokazal Mlinar neverjeten cinizem, vendar pa dosledno taji vse, česar mu ne morejo dokazati Del ukradene obleke in drugih srtvari so med tem že našli Fotoaparat je prodal nekemu služi tel ju v Ljubljani, večino nakradene obleke so našli pri nekem kmetu, ie denarja ni več. Mlinar je pognal vse, kar je nakradel. Pri njem so našli samo še 50 par. Danes so ga izročili sreskemu sodišču na Brdu ki vodi sedaj nadaljno preiskavo. Kranjski župniki pa si bodo sedaj, ko je ta drzni vlomilec na varnem, lahko oddahnili. IL Oblikovanje Beograd, t), febr. p. Z redom Jugoslovenske krone IV. stopnj ? je bil odlikovan inž-Rajmund Geranhausen, direktor KXD na Jesenicah Beležke Direktor Fatnr razrešen Nedavno • kraljevim idtaaom upokojeni direktor državnih železnic v Ljubljani g. dr. Aleksander Fatirr je v torek izročil vodstvo direktorskih poslov tvojemu pomočniku g. inž. Rudolfu Kavčiču, ki bo opravljal te posle do prihoda novega direktorja g. dr. Boočme. Post dr. Dobovišek pojde v skupščino 2e dalje (au ao ae nuciaAaie govorice, da se namerava na listi dr. Maflta izvoljeni poslanec za Smarski erex dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celja, odrači abstineačna polotiki in oditi v narodno skupščina Si-nočnji »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačika. sedaj t« vesti potrjuje. Poroča namreč. da je dr. Dobovišek obvestil dr. Mačka, da »iz popolnoma osebnih razlogov izstopa ir delovnega odbora kmečkega gitemja v Slovsniih ter iz konzorcija glasila tega gibanja« List Se pristavlja, da je dr. Dobovi-šek a tem prenehaj biti tudi Slan KDK. 0 vTTokph dr. Doboviškovega koraka »Hrvatski dnevnik« ne pove iričesar. m ni mrvo pa je- da tudi ne izreka nobene kritik«. Se en odmev slovencevske »senzacije" »Slovenčeva« senzacija o snovanju ljudske fronte v Jugoslaviji, ki naj bd Jo organizirali Bogoljub Jevtič, voditelj srbskih levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljub Jovanovič tn dr. Maček, Je našla svoj odmev tudi v »Hrvatskem dnevniku«. Ta organ dr. Mačka pravi: »Naj bo »Slovencu« oproščen ta greh, če že ne po zagovoru sv. Agate na, katere god je objavil to svojo senzacijo, pa vsaj po zagovoru Milana Ba-niča (ld Je sedaj vstopil v JRZ. poprej pa je bil po zatrjevanju »Slovenca« ideolog pofarjev. Op ur.) Očividno misli, da more slično postopati z Hrvati, kakor Je postopal z voditeljem belgijskih socialistov Vanderveldom. kl ga je zamenjal z Van de Veldom in proglasil za pisatelja nemoralnih knlig. Upamo da niegovl čitatelii vedo vendar več o Hrvatih kakor o Belgijcih in več o dr. Mačku, kakor o Vander-veldu.« Požig v Zagrebu Beograjsko »Vreme« objavlja poročilo pod naslovom: »Teror od spodaj. Sredi Zagreba so politični nasprotniki zažgali mizarsko delavnico g. Jakobe Pavline, se-natorskega namestnika na listi JRZ«. Med drugim poroča list: »V mizarski delavnici g. Jakoba Pavline, zagrebškega podžupana, banovinskega svetnika tn namestnika kandidata na se-natorsflol BLsti JRZ je bil podtaknjen ogenj 7. t. m. ponoči Delavnica, v kateri je bilo mnogo dragocenega pohištva, je docela pogorela. Skoda znaša nad 400.000 dinarjev. Sreča Je bila. da niso plameni zajeH Se sosedne strojarne, kjer je investiran velik kapital Preiskovalna komisija Je ugotovila, da je nek neznanec okoli 24. ure splezal na strop delavnice spustil skozi neko odiprtlno v delavnico steklenico bencina ta potem bencin zažgal. Člani komisije so Se naSH ostanke steklenic«. Ko Je g. Pavlina pristal, da bo namestnik sena to rak ega kandidata na tisti JRZ, je to mnoge bodlo v oči Kljub temu Je kandidiral ne glede na Številne grožnje, ki fh je sprejemal. Nikdar ni mislil, da se bodo totih nasprotniki njegove stranke v borbi proti njemu celo kriminalnih dejanj. Prevaral se je, ker so bili sovražniki sposobni tudd kaj taikega Izgleda, da žele vztrajati zja vsako ceno pri svoji metodi terorja od spodaj. Preiskava se energično nadaljuje. Oblasti upajo, da bodo skoraj našle krivca tega zločina.« JNS v Besni V nedeljo sta bili konferenci pristaSev JNS v Cajniču in Goraždi. Zbranim članom so poročali o političnem položaju narodni poslanci Jova Zagorac. Mustafa Mu-lalič. Milan Božič in šukrija Kurtovič. Konference v Cajniču se je udeležilo kakih 50 oseb. v Goraždi pa nad 400. Na obeh konferencah so izvolili sreske odbore JNS za čajniški in goraždanski srez. Uniformirana mladina Kmetske zveze »Kmetska zveza«, ki je stanovska organizacija kmetskih pristašev JRZ v Sloveniji ima. kakor poroča njeno glasilo »Orač«, do sedaj 264 organizacij Vodstvo »Kmetske zveze« pripravlja ustanovitev samostojnega denarnega zavoda v smislu novih zadružnih pravil Obenem je sklenilo tudi prevzeti sedanjo Gospodarsko zvezo in jo organizirati za svojo blagovno zadružno centralo. Kmetska zveza ima tudi posebne mladinske organizacije. Te bodo uvedle lastne članske kroje in društvene zastave. Izdelani so že osnutki za moški in ženski kroj, tako da bomo imeli v bodoče na našem podeželju poleg uniformiranih č'anov fantovskih odsekov tudi uniformirane fante in dekleta Kmetske zveze »Orač« obtta. da bo novi kroj kar moči domač, slovenski, čira bolj pripraven tudi za drugo uporabo in zlasti poceni: »Ce pojde vse po sreči, bomo letos poleti že lahko pokazali svoje organizacijo v kroju. Potem ne bo sme'« biti nobenega našega odseka ki ne bi imel svojega prapora, ki bo tudi poceni.« Zahvala izvoljenega senatorja Po izvolitvi za senatorja je imel, kakor poroča »Jugoslovenski list«, na banski upravi v Sarajevu senator Uzeiraga Ha-džihasanovič nagovor na svoje volilce. Dejal jim je: »Ko vas bodo doma povpraševali, kdo je ta Hadžihasanovič, jim samo recite: Prav tako je v hlačah, kakor smo mi. Nisem, bratje in prijatelji, noben govornik, sem pa človek dela. Delal sem vedno, kolikor so mi le dopuščale moči. Tudi v bodoče bom delal na vse kriplje in sledil vzorom in primeru slavnega našega vodstva, našega spoštovanega in ljubljenega predsednika dr. Milana Stojadinoviča in našega dragega Sarajevčana dr Meh-meda Snaha. Dični naši voditelji so korakali vedno naprej vedrega čela. zvesti Ideologiji ne še stranke. Niso se ozirali na nobene intrige. Mi bomo naše voditelje podpirali z bratsko slogo. Zahvaljujem se vam za zaupanje, sedaj pa delajmo, kakor znamo ln moremo.« Angleški kralj Jurij VI bo posetil Francijo Prvi oHdelni obisk angleške vladarske dvojice ▼ tujini tn pariški ministri se dobro zavedajo se- : danjega težavnega svetovnega položaja, i Francoski in britanski narod pozdravljata britanske suverene in izražata svojo vere v zmago mirovnih idej. »Epoque« poudarja: Ta obisk kaže, da je britansko-francoski sporazum še vedno neokrnjen. »Jour« pravi, da je obisk pod sedanjimi okolnostmi simbol britansko-francoskega prijateljstva »Petit Parisien« naglaša: O priliki obiska britanskega suverena bo francoski narod pokazal, kako mu je pri srcu bratsko sodelovanje med britanskim in francoskim narodom »Excelsior« piše: Pomembno je to. da so britanski suvereni za svoj prvi službeni obisk izven Britanije sprejeli ravno francosko nabilo, da bi i tem ob tej priliki mogli izraziti vse spoštovanje britanskim bojevnikom, ki sc obenem s francoskimi prelivali svojo kri za obrambo pravice in svobode. V jeseni kronanje v Delhiju London^ 9. febr. g. Kakor se dozrorva ▼ dobro poučenih krosih, bosta angleSki kralj Jurij in kraljica Elizabeta !Mos jeseni odpotovala v Indiio im se dala tam no starem običaja kronati. Že sedaj so v teku velrke priprave ra te svečanosti, ki predstavljajo za ves britanski imperij važ^ državniški akt. Samo otroški za -svečanosti v D?lh;ju so pro računan i na pol drug milijon funtov. S. februarja, br. Največjo pozornost v vsej angleški javnosti in v diplomatskih krogih je danes izzvala vest, da bosta angleški kralj Jurij VL in kraljica Elizabeta svoj prvi službeni obisk po kronanju posvetila zavezniški Franciji. Angleški kraljevski par bo z velikim spremstvom 28. Junija prispel v Pariz, kjer bo ostal štiri dni in se bo še le 1. julija vrnil v London. Angleški kralj je dobil že mnogo povabil na uradne obiske tujim državam, vendar pa se je odločil, da obišče na j prvo Francijo, dolgoletno tn najzve-stejšo zaveznico Anglije, s katero jo baš v sedanjih viharnih časih vežejo najtesnejši stiki. Vsi londonski Usti posvečajo obisku obširne članke in zlasti podčrtava jo dejstvo, da se Anglija in Francija borita za iste demokratske ideale in da sta trdno odločeni tudi v bodoče posvetiti vse svoje skupne sile za ohranitev in učvrstitev miru Navdušenje v Franciji Pari«, 9. febr. br V vsej Franciji so z največjim navdušenjem sprejeli vest o bližnjem obisku angleškega kralja in kraljice. »Echo de Pariš« piše med drugim, da bo ta obisk četrti po redu v začetku tega stoletja in da kaže, kako trajno ln prisrčno je prijateljstvo, ki je postalo po letu 1936. še posebno intimno. Londonski Kanya — lesk Od varšavskih razgovorov med madžarskim in poljskim zunanjim ministrom ni pričakovati novih dogovorov Varšava, 9. letoma rja. b. Po informacijah iz poučenega vira so se včerajšnji razgovori madžanskega in po!j«keka protiofenzrva južno od Nank:nga je dosegla velik uepeh. Kitajci so zopet zavzeli stra-te^ično važno mesto Vuhu in tudi 8 km od-dali?no mesto Lukijacng je zopet v njiho^Ti rokah. V obeh mestih so ktajske čete zaplenile ooTOTine zaloje orožja in roumcije. Japonska ofenziva vzdolž Lun^hajske želez-niče ie popolnoma ustavi ima. Kitajci fo na osrednji fronti dobile velika ojačenja jn nudijo Japoncem silen odipor. Vremenska napoved Zemnnsko vremensko poročflo: Evropas Večja južna polovica evropske celine je pod visokim priti sikom- kri vzdržuje pretežno jasno vreme z iutranio meglo v srednji, vzhodni in južni Evropi. Nad severno in severno-zahodno Evropo vlada depresija, ki ukvarja dež na Angleškem -;n v Skandinaviji. Toplota je padla v južnovzhodni Evropi drugod i? pa ostala brez spremembe. Jugoslavija: Ja^no v vsej državi z jutrnfi-mi meglami tu pa tam. Ponoči je povsod razen v primorju pritisni i mraz. Najnižja toplota Sarajevo —16. najivišja Sipanj 14 stop-'nf. Zemunska vremenska napoved: Jasno m nekoliko topleje vreme v vsej državi. Ponoči bo še nekoliko mraza. Zagrebška: Stalno, po večini vedro, ponoči in »iutrai megla in slabi vetrovi, podnevi toplo, noči mrzle. Dunajska: V hribih jasno, v nižinah zjutraj megla, pozneje možnost poohLačanja* Zmereo tepla Maši kraji in ljudje Pozdravni večer gospe Franji Tavčarjevi Ljubljana, 9. februarja. Pozdravni večer ob 70 letnici gospe Franje Tavčarjeve je bil prisrčna manifestacija spoštovanja in priznanja. Prišli so njeni najožji prijatelji, sivolasi gospodje in gospe, bila je mladina, bila so prosvetna., pevska, dobrodelna društva — nad 40 se jih je vpisalo — pršli so prijatelji iz V9e Slovenije in odposlanci iz Beograda. Poleg častnih gostov smo opazili tudi g generala ter gospo div zionarjevo Takoj po 20 uri je postala velika dvorana Kazine pretesna za goste, ki so v nepretrgani vrsti vreli po stopnicah, ča-kab pred garderobo in si nato iskali majhen prostor v dvorani k ie blestela v lučeh. pestrih narodnih nošah in cvetju. Ko je kmalu po poldeveti uri prispela Jubnantka. so ji gospe v narodnih nošah naredile špalir skozi vso dvorano, vsi zbrani pa so jo pozdravili z velikimi ovacija-m- Ko so se polegle so sledili pozdravni nagovori, vsi sprejeti z novimi aklamacijami za jubiiantko Otvorila Jih je ga. Le-barjeva, ki je orisala delo in zasluge ge. Tavčarjeve kot voditeljice slovenskega ženstva Podžupan dT. Ravnihar je pozdravil častno meščanko Le pivšo županjo ter ji je čestital v imenu mestne občine. Iz Beograda je prinesla čestitke zastopn:ca glavnega odbora Kneginje Zorke. gospa Mirko-vičeva. V imenu Sokolstva je še enkrat čestitaj starosta Kajzelj z zalivalo, da je Ljubljanski Sokol dobil od nje za svojo petdesetletnico dragoceno zastavo. Josip Je ras. zastopnik vojnih aobrovoljcev, ji je iziočil najdragocenejše darilo, ki so ji ga na ta dan mogii darovati vojni dobrovolj-ei, knjigo »Dohrovoljci-kladivarji Jugoslavije-. Predsednik Rdečega križa dr. Krej-č ji je izročil najvišje odlikovanje Rdečega križa, ki ga nj mogoče Rupiti ne z denarjem ne z zvezami temveč edino le s požrtvovalnim delom. Zdaj se je začelo defiliranje zastopnikov društev in posameznikov: Splošno žensKo društvo, vsa Koia jugosiovenskih sester, ženske podružnice Ciril Metodove dražbe, Zveza gospodinj, Jadranska straža, Udruženje inženjeriev, Vodnikova družba, pravoslavna cerkvena občina bežigrajsko učiteljstvo, gasilci, visokošolke, ___ deiputacije so si korak za korakom v gneči utirale pot do jubilantke. da ji naglo stisnejo desnico. Vedno nove vrste so pritiskale odzadaj Nad dve uri je trajalo defiiiranje in jubilantka je imela za vsakega topel nasmeh in prijavno besedo. Ko so bile izrečene čestitke vseh ki jih tu ni mogoče našteti, je zapelo pevsko društvo »Sava«: »še mnoga :eta«, pesem, ki jo je uglazbil za jubiiantko g. Ventu-rini. Nato je najmlajša gostja. Mita Siče-va, deklamirala prigodnico iz »Zvončka«. Tri gospodične Slamičeva, Mlejnikova in Peterželova so jublantki čestitali v lepi vezani besedi ter ji nato izročili častni dar, skrinjico v kateri se je nabralo 65 tisoč dinarjev v sklad za postavitev doma Franje Tavčarjeve. Prisrčno razpoloženje in smeh je zbudila pozdiravna deklamacija Manice Korna-nove. Spet so zapeli pevci, godba je zaigrala kolo in kmalu se je okrog miz strnila dolga vre ta plesalcev. Nato je ubrano zapel še Slovenski vokalni kvintet in se poklonil slavljenki z iskrenimi čestitkami. Do:g-: pestri spored je bil izčrpan in gosta Tavčarjeva se je s prisrčnimi besedami, ganjena zahvalila vsem. Izrazila :'e svoje vel ko veselje, da vidi zbrane okrog sehe tako štev1 lne prijatelje. Poudarila je, da. imamo vsi skupaj eno željo in eno mi- Lspota sončne zime ch Bohinjskem jezeru Boh m j, 9 februarja Utrujen in siten se odpelješ iz Ljubljane v Bohinj, biser naše domovine Že ko izstopiš na kolodvoru Bohinjske Bistrice in oddrčiš s sankami po lepi poti proti jezeru postaneš dobre volje Vesel in zadovoljen se pripelješ v hote< Bellevue Ta krasni gorski hotel stoji na prijaznem gričku, ki se dviga kakih 80 m nad Bohinjskim jezerom Tu imaš prelep pogled na Triglavsko skupmo in v dolino na jezero Srce se ti širi ob te: lepoti! V hotelu najdeš vso udobnost Če se vrneš od smučanja ali s sprehoda se v prijetno zakurjeni sobi lahko okoplješ v topli vodi Postrežba »n hrana je prvovrstna in poceni Kako divno je tu gori lutro! Iz postelje lahko opazujel kako zažare že ob 7 z jutra i gorski velikani prv; Triglav, za njim drugi vrhovi in kmalu je tudi grič z Bellevue jem ves v jutm/em soncu Če tudi leži kdai nad jezerom rahla meglica. Bellevue ia ne doseže nikdar Tu je vedno brez megle in vetra Sonce višinsko, zrak s\ež in čist. du te kai pom'adi In ti krasni izprehrdil S smučmi ah brez njih lahko pohitiš na vse strtim Proti Voglu ah skoz• Fužino do vebčastnega. na ravnega «Hud'čevega mosta« in naprej proti Vojen• ali Uskovnin - V sončnih legah se opoldne sreg ojuži in postane na soncu zrnat za smuko pr»v dobet V senčnih 'esah pa je še vedno pršič — Pred tabo se dviga Triglav s ponosnimi vrhovi, za tabo Črna prst in Rodica s svo/o skupino Zasnežen' vrhovi se ti svet'jo v soncu, kakor da so vsi iz stekla Nad tabo se vzpenja sinje nebo ki \e ze de!t časa brez vsakega oblačka Na desni tn lev» te obdajajo sneženi biseri in nehote se ti zazdi, da bivaš v pravljičnem svetu, res v kraljestvu Zlatoroga DruSa pot vodi oh jezeru proti l kunci Tu se ti nudi spel *ova slika Z dreves visi debelo 'vie Icero pokriva 35 cm dehe' led Ne zamrrlem jezeru vidiš smučarje sankače pešce ir kolesarje, ki so Si izhral kraišr pot v 1'kanco Takih krasnih 'zprehndoi ie še mnogo K ti d ur te H ps ne lfvh< *n učat- ah hoditi, se 'shko vtežei na teraso hotni* in tdi te ti do te greie poletno sonce Kdor s* hoče duševno In telesno res od pot it', nai pride za nekaj časa v Bohinj, v hotel Bellevue. F, Z. sel — ohraniti rmšo domovino močno ta celo, ohraniti neokrnjeno Jugoslavijo. Rj njenih lepih besedah je zapel mešani zbor »Tabora« in pričelo se je prisrčno veselje, ki je trajalo pozno v noč. Vsem. ki so se prišli poklonit dvorni dami gospe Tavčarjevi, bo ostal snočnjl večer v najlepšem spominu. Zadnja pot Antona Bravca Lož, 9. februarja. Naše starodavno notranjsko mesto Lož že dolgo ni videlo tako lepega pogreba, kakor včeraj ko smo položili v prezgodnji grob posestnika In gostilničarja Antona Bravca. Pokojnik, ki ie umrl star komaj 50 let. |e bil ugleden mož pravi tip no-traniskega podjetnika, ki si je ustvaril lep položaj Dvakrat le premeril Ocean. V Ameriki mu je bila sreča mila Poleg dobrega zaslužka. ki mu je omogočil lepe prihranke, je našel tam tudi svojo zvesto življenjsko družico Tončko KoSirjevo, ki je po rodu lz znane rodbine lz Loškega potoka Vrnila sta se v domovino, nakar sta v Ložu otvorila gostilno, ki je prav dobro uspevala. Izkušeni Anton Bravec je začel sodelovati v javnem življenju, trudil se Je pri občinskem gospodarstvu. Iskreno je sodeloval pri Sokolu pri gasilskem društvu ln drugih nacionalnih organizacijah, kjer Je vsepovsod Izpričeval svojo značajnost in napredne nazore. Zadnji dve leti Je navidezno trdni mož pričel bolehati Humor ga pa do zadnjega ni zapustil Vedno Je bil rad v veseli družbi Toda pred 14 dnevi je moral v posteljo tn zdravniška pomoč Je ostala brezuspešna Njegova prerana smrt Je številne prijatelle prevzela s sočustvovanjem. Pred hišo žalosti so pod vodstvom šolskega upravitelja Mercine zapeli pevci ganljivo žalostinko. Nato se Je pomikal dolgi žalni sprevod z gasilsko godbo na Čelu proti farnemu pokonališču Uglednega pokojnika bomo številni znanci ohranili v lepem spominu Užaloščeni go«rne1 soprogi Tončki izrekamo iskreno sožalje! Aerokhtfa ustanovljen na Jesenicah Prvo jadralno letalo bo že to pomlad zgrajeno V ponedeljek zvečer Je bil v Kazini na Jesenicah ustanovni občni zbor mestne organizacije Aerokluba za Jesenice in gornji lel Gorenjske Zbor je bil izredno do bro obiskan Prišli so številni inženjerji, častniki, uradniki delovodje, strojniki in mehaniki ter še razni ugledni možje iz jeseniškega gospodarskega in kulturnega življenja Že sama navzočnost takega zbo ra je pričala, da je ustanovitev podružnice Aerokluba tod resnično na mestu Koi predsednik pripravljalnega odbora Je inž Ciril Rekar pozdravi) zbrane, predvsem inž Markoviča iz Beograda policijskega komisarja Pelka, častniški zbor ter gg Josipa Lavtižarja tz Kranjske gore tn Mihe Ferčeja iz Zasipa Brzojavni pozdravi so bili odposlani predsedniku Aerokluba kraljevine Jugoslavije Nj Vis. Knezu namestniku Pavlu poveljniku letalskega centra v Zemunu ter osrednjemu In oblastnemu odboru Aerokluba v Beogradu ln Ljubljani. V precej obširnem, Jedrnatem, lepo zasnovanem govoru je inž Rekar orisal pomen tn naloge Aerokluba Letalstvo je sodobna potreba kulturnih narodov. Letalca morajo mnoge vrline usposabljati za velike naloge, ki jih v moderni dobi pri- našajo izredne razmere. Za ustanovitev kluba na Jesenicah so dali pobudo gg. Tone in Izidor Ručigaj, Janko Ulčar ln Inž Crt Pretnar. Ti že sestavljajo šolsko Jadralno letalo, ki bo v začetku aprila s prvim poletom doživelo svoj krst Po krat-Kem odmoru so bile volitve odbora, ki ga zdaj tvorijo: predsednik inž. Ciril Rekar, podpredsednik dr Bartol Keržan Ln odborniki inž Crt Pretnar, Ivan Pohar, Vašo Terseglav, Božidar Trifunovič Izidor Ručigaj, Avgust Puhar in dr Miha Potočnik V nadzorni odbor in Kot namestniki so bili takisto izvoljeni sami delavni možje Razvila se Je zanimiva in prijetna debata. Pilota Janko Ulčar in Izidor Ručigaj sta poročala o gradnji šolskega letala. o dolžnostih ln pravicah članov ter o svojih letalskih doživljajih. Društvo ima prav vse pogoje za uspešno delovanje. Znatno večino članstva tvorijo Inženjerji. absolventi tehniške srednje in strojno delovodske šole. piloti, monterji, mehaniki ln strojniki. Vsi ti bodo lahko z velikimi uspehi orali ledino na Gorenjskem, tem bolj. če jih bo pri njihovem Idealnem prizadevanju široka javnost prav razumela in jih tudi gmotno podprla. Složen nastop gorenjskih gostilničarjev Skupna skrb za napredek tujskega prometa Na pobudo gostilniških in hotelirskih podjetij z Bleda so se v ponedeljek sestali zastopniki vseh treh gostilniških združenj - Bleda, Jesenic Ln Radovljice — k posvetovanju zaradi ureditve težkih stanovskih prilik tn pa zaradi dviga tujskega prometa, ki močno temelji na hotelirstvu in je vedno v zvezi z gostilničarskim stanom. Veliko pozornost so posvetili načrtu novega pravilnika o ureditvi gostilniških obratov. V načrtu, ki je gotovo važen za povzdigo našega turizma, je več točk, ki jih večina naših, že dolgo obstoječih in vzorno upravljanih hotelskih podjetij vsaj v doglednem času ne bo mogla Izpolnjevati Nekatere zahteve so posnete po raznih mednarodnih prilikah in pri nas zaenkrat še prav nič ne občutimo, da vsega zahtevanega ni. Zborovalci so obravnavali točko za točko in sklenili poslati na pristojna mesta primeren ugovor: obstoječim obratom, ki po večini ustrezajo pogojem načrta in tudi že dolgo obratujejo, naj se dovoli rok dveh let za izpopolnitev obratovanja. Toda dveletni rok naj bi se v primeru tehničnih in gmotnih nezmožnosti pri ureditvi lahko podaljšal, pač po uvidevnosti strokovne komisije. Važno za turizem je kuharstvo in ser-viranje po naših hotelih in gostilnah. Zato nameravajo gorenjski gostilničarji v aprilu prirediti na Bledu štiritedenski kuharski in servirni tečaj, katerega naj bl se udeležilo 20 do 24 tečajnic lz gorenjskih gostilničarskih in hotelirskih krogov. Prvotno so nameravali zvezati tečaj z jezikovnim vendar so širšo namero opustili zaradi prekratko odmerjenega časa. Stroški za osebo bodo znašali okoli 600 din. Približno polovico naj bi prispevale udeleženke ostalo bodo prireditelji skušali priskrbeti od Zvez gostilničarjev in hotelirjev, nekaj pač tudi od oblastev, ki so najbolj zainteresirane na dvigu našega letoviščarstva. Razpravljali so nadalje o lokalih, kjer naj bi bil tečaj prirejen. Zaenkrat sta v načrtu hotela Union ali pa Triglav na Bledu. V obeh je na razpolago ves potrebni pribor. Ker tujski promet na Gorenjskem, ki ae stalno Izpopolnjuje, zahteva stalnega izboljševanja hotelirstva in gostilničarstva, sta slednja dva stanova prisiljena k čim tesnejšemu sodelovanju Gorenjski hotelirji ln gostilničarji so spoznali, da je za ureditev važnih stanovskih zadev ln tudi za tekoče delo. kakor zlasti še za reklamo. potrebna posebna pisarna ki naj bo v neposredni zvezi s trgovsko zbornico v Ljubljani Vzdrževanje take ustanove pa zahteva stroškov Treba je da se vsa tri združenja gostilničariev in hotelirjev v ra-dovlj;škem srezu strnejo v enoto Vprašanje je samo še, kje naj bo osrednja pisarna. Nekateri so za Bled. drugi pa za Radovljico. Odločitev o tem bo kmalu dosežena. —s. Rokovnjaški podvigi mlade družbe Razkritja o vlomih in požigih v Savinjski dolini V miru je živela Latkova vas pri St. Pavlu v Savinjski dolini vse do zadnjih let, ko so pričeli vznemirjati prebivaice vsakovrstni zločinski podvigi. Od tatvin kokoši, poljskih pridelkov, celih bal hmelja, pa do požigov in roparskih napadov ter vlomov gre pisana procesija vznemir-jajočih dogodkov. Mnogo tega so pripisovali ciganom in skupini mladih »komunistov«. A čeprav so vrh šempavelski orožniki pod spretnim in preizkušenim vodstvom komandirja g- Cvetka očistili vas teh dozdevnih rokovnjačev, niso pojenjali neprijetni dogodki. Se več, v preteklem letu so se že kar grozotno pričali kopičiti požari, da ne govorimo o vedno številnejših tatvinah. Orožniki so podvojili čuječ-nost in se jim je zares posrečilo odkriti tolpo deloma mladoletnih delamržnežev in jih spraviti na varno. Pred nekaj dnevi so aretirali brezposelnega brivskega pomočnika Ivana Svetka. Najprej je priznal tatvine kokoši ki so jih pekli deloma na domu enega pajdašev, deloma pa so jih dobavljali neki gostilni v vasi, kjer so jih pretapljali v pijačo. V septembru so Svetko in njegovi trije pomočniki neko soboto zvečer najprej vlomili v Dodstrešno sobico pri posestniku in gostilničarju g. Jožefu Kapusu, ker so slutili, da hrani Kapus 40 jurjev, ki jih je bil prejšnji dan dobil za hmelj. Dva sta zlezla po »ravbarski lojtri« (kar po rokah ln ramenih drug drugega), dva sta pa stra-žila spodaj s sekirama, da bi jih kdo ne prepodil Toda slabo so odrezali, ker so dobili le bore pet kovačev ki so jih bra-tovsko razdelili Ker jim je bil ta plen premajhen so še isto noč vlomili v Supo. kjer Je imela posestnics Roza LeSnikova »pravilen pobasani hmell Odvlekli so 60 kg težko balo vredno 1500 din k svojemu stalnemu odiema'cu ukradenih predmetov na drugi konec vasi Izkupiček je stekel za kokošmi po grlu Svetko Je tudi Izpovedal, da js eden njegovih mladoletnih pomočnikov na lastno pest zažgal kozolec županu g. Antonu Uršiču v Dolenji vasi. Pred požigom je še zločinec z žico zunaj zavezal vratni kljuki, da niso mogli domači takoj iz hiše. županu je zažgal mladi delomržnež zato, ker mu ni dala občina brezposelne podpore. Se dva požiga kozolcev v Latkovi vasi v preteklem letu pri posestnikih Antonu Jancu in Antonu Aj-diču je, kakor vse kaže. zagrešila ista tolpa, kakor tudi nedavni poizkus požiga kozolca pri posestniku Zagoženu. Najbolj pa je osupnilo vso vas priznanje mladega zločinca Svetka, da Je zakrivil tudi roparski vlom pri danes že rajnem prevžitkarju Mart nu Vecaju leta 1932. Martin Večaj je bil na glasu peti-čnega človeka in ni čudno, da si je Izbral Svetko prav njega za žrtev. Posebno ugodna za zločinca je bila tudi okolnost. da je stanoval prevžitkar le z ženo Terezijo v lastni hiši. Neke noči je zdramil ženo Terezijo ropot na podstrešju, da je zbudila moža. Oba sta razločno čula, da nekdo hodi nad njima; zato je mož planil lz postelje v vežo. kamor se je tik pred njim spustil a podstrešja vlomilec. Preden ga je mogel gospodar zgrabiti, je ta zamahnil proti njemu s sekiro in ga oplazil po prsih. Do smrti bi ga bil pobil, če se ne bi bil ročno umaknil udarcu. Preden je utegnil napadalec drugič zamahniti, ga je krepki petinsedemdesetletnik pograbil in treščil iz hiše. da je obležal sredi ceate. Ko je oče Mart"n nato skočil v sosednjo hišo po svojega sina, da zgrabita vlomilca se je pa že pobral ln jo pobrisal v noč Orožniki so nato poleg Svetka aretirali še < nekega drugega fanta lz sosednje vasi. Pri obravnavi pa napadeni Veeaj ni mogel z gotovostjo določiti, kdo Je krivec Sedaj bo po toVkih letih prejel drzni vlomilec ranhiženo kazen. Zanimivo Je, da se je Svetko zadnje dni pred aretacijo klatil po Rožni dolini v Ljubljani, kjer je gotovo oprezovsJ, Polovica nesnage v vodi za namakanje] Skoraj ne bl VerjeTf, led« fiko nesnage odstrani Ženska hvala, ki vsebuje Scliichtovo milo, Se pred pranjem lz perila. Toda -fo se občuti Sele pozneje pr! pranju! Vsak posa« mezni kos bo poprej Trt laže popolnoma čist. dobro namočeno, napol oprano Sleparije s sladkorjem Jože Teibl in Vincencija Blatnikova pred sodiščem Ljubljana, 9 februarja Pred malim kazenskim senatom, v katerem pod predsedstvom s o. s Frana Kovača sodelujeta kot prisednika gg. s. o. 6. Kralj in Lederhas. se je danes dopoldne pričela razprava proti zasebnemu uradniku Jožefu Teiblu in kuharici Vmcencij; Blatnikov! Lani so prišle v javnost Teiblove sleparije Teibi je posebno v Ljubljani in na Gorenjskem razpredel obsežne mreže, v katere je lovil trgovce na ta način, da jim je ponujal v nakup vagonske pošiljke ne-zatrošarinjenega sladkorje s katerim bi mogli zaradi nižje cene veliko zaslužiti in uspešno konkurirati. Ponujal pa je v nakup le vagonske dobave in zahteval 15.000 Jožef Teibl do 20.000 dtn predplačila. V nekaterih primerih mu je to uspelo Od vseh trgovcev, ki so pri njem naročali, je dobil le eden 100 kg sladkorja, drugi malenkost denarja, z ostalim prisleparjenim denarjem pa je Teibl živel kar razkošno, potoval je po inozemstvu, si ogledoval avtomobile, igral gospoda dvornega dobavitelja, upravnika kraljevskih dvorcev, prijatelja ministrov in ravnateljev sladkornih tvornic predvsem pa bogatega in vplivnega ženina za podeželsko nevesrto. Razmeroma zelo hitro se je sam ustavil v svojih mrežah Ženska, ki se je najbolj navdušila za posredovalko prodaje njegovih »vagonov«, za mnogo obetajočo prodajo tihotapljenega kokaina, je nekoč nepričakovano stala pred dejstvom, da ni ne denarja, ne sladkorja tudi ne kokaina, povrhu pa to ji Se ptički zleteli iz gnezdeča na Stožicah — in kakor se je zagrizla v pohlepu po zaslužku denarja v posredovanje kupčij, tako se je strastno zagrizla tudi v lov za pobeglimi ptički, ki jih je na slepo srečo našla v Zagrebu. Spravili so jih pod ključ in pred sodišče. Za današnjo razpravo je vladalo veliko zanimanje in se je ie na vse zgodaj poleg Številnih prič ki bodo odločilno nastopale ▼ tem procesu, zbralo v »odn' dvorani n« Hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, ie naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno preskušano domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. .. ^^ 0|! nt^k.U «V* • Zahteve naših mornarje*. Na glavni Letni skupščini Strokovne zveze pomorcev Jugoslavije se je ugotovilo, da vzlic tolikim ob ljuba m niso uveljavljeni pravilniki ki so bili lani sprejeti na pomorski konferenci v Splitu in na Sušaku. V teh pravilnikih so določila kontrole nad prehrano, delovnim časom in nad številom na ladjah zaposlenih mornarjev. Pravilnik je bil sprejet v sporazumu med predstavniki zveze pomorcev in prodajalcev in urejen je bil z njuni tudi položa! delavcev v pristaniščih. Dalje je glavna skupščina ugotovila, da marsikaj, kar predpisuj? naša socialna zakonodaja, ne velja za mornarje- L) L H po izpuhtevanju telesa takoj m trajno odpravi SAMOPED. Varuje obutev m perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerljah, parfumeri jan in slicnih trgovinah Drogerija Jančigaj Ljubljana, Krekov trg. fteg. min. aar zdr 31316 • Rešitev iz velike bede je naklonila usoda hčerki in sinu pokojnega vojnega dobrovoljca Stojkoviea iz okolice Sar.skega mosta. Po smrt' očeta in matere sta -otroka že ne-kaj let živela pri dobrih ljudeh, ki pa so tudi sami stradali. Stojkovičev prijatelj, ki se ie sirot usmilil, se je izselil v Ameriko in tam j? našel brata pokojnega dobrovolj-ra. Stojkovičev brat v Ameriki sj je pridobil lepo premoženje in ko je slišal, v kaki bedij živita nečak in nečakinja. je takoj ukrenil vse potrebno da prideta otroka k njemu. Prispela je že večja vsota denarja- da ee otroka pripravita na pot, in celo guvernanto ie stric najel, da bo siroti privedla k njemu. • Pri eaprtjn in motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožetove grenčice. ♦ Izpite za čin aktivnega konjeniškega kapetan* H stopnje eo položili poročniki: Rusiolf Kurent, Mil jut in Zkjič, Matija Štefanov in Joško Recelj. ♦ Pedagoški tečaj ia »tarife t Kranju. V decembru je bil na Viču podagočki tečaj za starče. Obiskan je bjl nad vse pričakovanje dobro, saj je posedalo predavanja povpre čno 114 mater in očetov. Na povabilo društva »Šola in dom« v Kranju je Pedagoško društvo v Ljubljani priredilo tak pedagoški tečaj tudi v Kranju. Prva predavanja so bila že 21. januarja. Jutri 11. t m. bosta zopet dve predavanji: 0 nravstveni V7.goji otroka jn mladine bo predaval g. Jože Pahor, o vzgojni važnosti okolja pa bo govoril g. prof. Čopič. Prostore za tečaj, kakor tudi stroške za predavatelje je preskrbelo društvo »šola in domc. Zeluti bi bilo, da bi tudti ljubljanska občina v bodoče dala Pedagoškemu društvu za predavan ia šolske prostore brez plačno v uporabo. Saj vendar deio. tri ga opravlja Pedagoško društvo, ni prjdotdtno. ♦ V Moravčah je otvorjen telefonski promet. V torek 8. t. m je tri otvorjen ua moravški pošti telefonski promet. ki je veli- j ke važnosti ne samo za Moravče, temveč tudi za vso obširno dolino. Za telefonsko uro-go se je ruoravška občina potegovala že pr^d 4 leti. a je to namero opustila zaradi prevelikih izdatkov. Sedaj je ustreženo vsem onim ki prihajajo v Moravče, a so pogrešali telefonske zveze. • Pogreb ugledne gospodinje. V soboto je bil veličasten pogreb pokojne ge. Marije Komauer, hotelirke v Meži pri Dravogradu. Poleg množice ljudstva, ki se je vilo v dolgem sprevodu iz Meže na farno pokopališče v St. Janžu, je rajno, ki je bila vsa vneta za avtomobilizem, počastila na njeni zadnji poti kolona, okrog 20 osebnih avtomobilov. Bila je vzorna gospodinja, blaga mati m po svoji inteligenci. izredni dobro ti ji vos ti in prijaznosti znana tudi daleč izven naših mej. A čeprav ni bila naša somišljenica, je bila včlanjena v vseh krajevnih društvih in tudi ni odklonila nikdar svoje denarne podpore ostalim društvom, kadar so pri nji trkala, v svrho obdarovanja revežev, šolske in tudi sokolske dece. Blago pokojnico, ki je nas zapustila v najlepši življenjski dobi, ohranimo vsi v hvaležnem spominu! ♦ Planinci! Zadnje dni junija bo v Pragi kongres Mednarodne unije planinskih združenj in kongres Asocijacije slovanskih planinskih društev Istočasno bo Klut čebosio-vaških turistov proslavil 5<)-!etnico svojega obstoja. Vsem udeležencem teh kongresov je uprava čehoslovaških državnih železnic dovolila 50"/o popust pri voznim po šestdnevnem bivanju na ozemlju Čehoslovaške in to v času od 1 maja do 31. oktobra 1938. Ta popust velja za vsa potovanja inozemcev po Čehoslovaški ter je potrebno, da se dotični izkaže pri železniški blagajni e potnim listom. kar služi za dokaz, da je inozemec. Zveza planinskih društev priredi predvidoma poseben izlet planincev na Čehoslova-ško, v Prago in v Tatro. na kar že sedaj opozarjamo, da si morete pravočasno rezervirati dopuste. ♦ Gustav Strniša in Hinko Smrekar v »Satirah«. V izložbi Tiskovne zadruge v Selen-burgovi uljci je razstavljen ciklus originalno zasnovanih, drzno izvedenih ilustracij, s katerimi bo akad. slikar Hinko Smrekar opremil knjigo Gustava Strniše iSatirec- ki v kratkem izide. Lani je Strniša izdal pesniško zbirko »Zvoki in žarki«, ki jo je kritika prav pohvalno sprejela in bo že v kratkem razprodana Se večje pozornosti bodo brez dvoma deležne »Satire«, v katerih se avtor z ostro, a obenem vedro grajo dotika mnogih skeleči h, pa zamolčanih ran našega vsakdanjega dejanja in nehanja. Knjiga obeta biti po svoji obliki in po svoji aktualnosti dogodek našega književnega trga. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko tn škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3. NE POZABITE! — ŠE DANES si morate ogledati divno francosko komedijo! V gl. vlogi LUCIEN BARROUX H X h — najboljši francoski komik. — ITV (LE MIOCHE) KINO UNION, tel. 33-21 ff"^1™ Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri " M*e!hna«kl prasni*. Dane« J* pv* An velikega rnuahmamkega praznika kurban- bajrama- ki traja Štiri dni Iatacnska veroizpoved ima le malo praznikov in sta najvažnejša ramazansfci bajram ln romarski (hadžijski) bajTam ali kurban-bajram Dneve tega praznika prebije mnogo muslimanov iz vsega eveta v Meki in Medini, kjer je bila zibelka islama jn torišče dela in življenja Mohameda Naziv kurbantajiram izhaja iz običaja, da koljejo na ta dan jagnjeta — kur-bane. Kakor za ramazanski bajram, tako veljajo tudi ta današnji praznik vsrski predpisi. ki so v islamskem »vetu velikega socialnega pomena. Vsak pravovernik mora v teh prazničnih dneh obdarovati reveža. Ko zakoljejo ovoo ali tele, mora vsaka muslimanska družina eno tretjino mesa razdeliti revežem. * Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. bonske uprave dravske banovine št. 12 z dne 9. t. m. objavlja pravilnik za zameno obveznic 7«,'onega investicijskega posojila iz leta 1921, pravila o opravljanju strokovnega izpita za učiteljice banovin s k ih kmetijskih, gospodinjskih šol in tečajev .odredbo o postavitvi predsednika in namestitev mojstrske izpitne komisije pri Zbornici za TOI v Ljubljani in poročilo volilnega odbora za dravsko banovino o izidu volitev senatorjev. * Slaba organizacija vaških občin t Bosni. Na zasedanju banovinskega sveta vrbaske banovine se Je mnogo razpravljalo o organizaciji vaških otčin. številni govorniki so kritizirali delo vaških občin ter našlii vzroke slabega stanja v pomanjkljivi organizaciji, v premajhnem številu si»oeobnega osebja in v veliki razsežnosti nekaterih občin. Od ban. ske uprave se je zahtevalo, naj skrbi, da pridejo sposobne moči v občinske urade. * Ocena osnutkov lepaka Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega vele-sejma je razpisala v decembru lanskega leta nagradni natečaj za osnutke lepaka za letošnji XVT1I. spomladanski velesejem, ki bo od 4. do 13. junija. Razpisu se je odzvalo 13 natečajnikov z 17 osnutki, žirija je 5. t. m. pregledala te osnutke in jih ocenila takole: I. nagrada v iznosu din 2.000.— gre autorju osnutka pod geslom »Ljubljana« — g. Marku Ferležu, Petrovče. n. nagrada v iznosu din 500.— pritiče osnutku pod geslom »Zmaj 2 — B 17 Z« autor g Boris Race, dipl. tehnik Ljubljana III nagrado din 250— je dobil osnutek »Ljubljana — Razstava«:, autor g. Emanuel Va-ljavec, grafik, Ljubljana. IV. nagrado din 250.— je zaslužil osnutek »Srce«, autor g. Kladnlk Josip, Slov. Bistrica. Osnutek pod geslom »čeja« je prav zanimiv, žal pa ne odgovarja razpisu tega nagradnega natečaja. * Razširitev vodovoda v Beograda. 26 milijonov dinarjev bo porabila beograjska občina še letos za razširjenje vodovoda, ko bo izvedla del velikega vodovodnega načrta, ki je bil lani sestavljen. Ves načrt bo izveden do leta 1966., ko bo imel Beograd po računu strokovnjakov en milijon prebivalcev. Oskrba Beograda z vodo spada med najvažnejša komunalna vprašanja, ker se mesto neprestano liri, število prebivalstva pa naglo narašča. * Struga rek? Nerede bo kmaln očiščena Ravnatelja pomorskega prometa v Splitu so obiskali predstavniki gosj.odarskih organizacij in ustanov iz V.etkoviČa ter ga prosilj, naj bi posjjfcšiii čiščenje struge reke Neretve ter tako omogočili plovto, kar je zelo važno za Metkovič, ki žjvi samo od izvoza in uvoza med Bosno in morjem. Ravnatelj je izjavil, da bo struga Neretve očiščena že v kakih 10 dneh iin da je potem treba samo se odstraniti pečine v pristanu Metkovica. Takoj, ko bo struga očiščena, bo uvedena redna plovba. * Kje se skriva Stanislav Avsec? Orožniki v Trbovljah so izdali tiralico za 25-letnim Stankom Avscom, ki je bil udeležen pri vlomu v drcgerijo »Sanitas« m je odnesel pete. Stanko, ki ima za seboj pisano preteklost in že 11 kazni, jo je najprej popihal v Ljubljano, a ko so mu postala tu tla prevroča, jo je ubral v Maribor, kjer se menda skriva pri neki ljubici. Fant je srednje postave, plavolas in nosi sivo, precej ponošeno bleko. * Graditev novega mosta v Skoplju. Na zadnji seji mestnega siveta v Skoplju so razpirali licitacijo za graditev mosta na Vardar-ju kri bo vezal R;vko ulico s Trgom osvo-bojanja. Stroški bodo krili iz kaldiTuin?k?ga fonda! in je finančno ministrstvo že zagotovilo 6-miIhonski kredit. Z graditvijo bodo pričeli v najkrajšem -"-asu. Na isti seji občinskega sveta eo bili odobreni tudi načrti ?a zgradbo moderr.e osnovne šole v predmestju- njaka. tako se je znal hliniti V pol ure jo je zna! zvrteti, da je skočila na vlak, se odpeljala v Ljubljano in pregovorila svojo teto trgovko Kušlanovo za nabavo sladkorja NTa besede, da bi dala lastno roko v ogenj za tako poštenega hferanta, ji je tete takoj dala 10 000 din predplačila, ki jih je Potočnikova odnesla Teiblu. Kardlnalovo pismo lz Rima Teibl je Potočnikovi kazal tovorne liste s ponarejenimi pečati, da je bil sladkor v Osijeku oddan in tudi potrdilo, da je na Gorenjsko dospel. Da bi pa Potočnikova ne preiskovala stvari, ji je natvezil, da so tro-šarinski organi zavohali nezatrošarinjeni sladkor in ga na postaji zaplenili Drugim kupcem pa je razkazoval neko pismo direktorja osi ješke tvornice sladkorja, v katerem mu ta sporoča, da sladkorja z?radi rizika nikakor ne more dobaviti brez predplačila 15000. odnosno 20.000 din. S ponarejenim pismom je Teibl operira! tudi pri svoji gorenjski nevesti Obljubljal ji je zakon, zanikal. da bi bil poročen, tajil svojo ljubljansko ljubico Vincencijo in ji nazadnje predložil ponarejeno pismo nekega kardinala iz Rima. v katerem mu sporočajo, da »njegovega zakona, ki ga je kot 14-leten mladenič sklenil na očetov pritisk, duhovno sodišče ne more razvezati, dokler ne dobi še nekega potrdila o njegovem vojaškem službovanju.« Pri vsej zaljubljenosti, ki jo je izkazoval Francki s pogostimi obiski, z izleti, s podarjenim radijskim aparatom, s telefonskimi pogovori iz tuiine in podobnim. pa ni pozabil biti do nje vendarle nekam nevaren ženin. Pred njim je morala po nekem prerekanju bežati iz gostilne, nato so sfrčali Štirje revolverski streli — na njeno srečo — mimo nje. Moka za dvor na poti Poleg sladkorja je sklepal Teibl tudi kupčije za vegoneke dobave moke, V Skofji Loki je natvezil Ivanu Avguštinu, da je oskrbnik dvora in graščine na Brdu da bi pa bi rad tudi sam po stran. kaj zaslužil. Dogovori! se je z Ivanom Avguštinom za 1 in pol vagona moke in ovsa Za dvor je naročil tudi pri Gorjanu v Kranju Govoril je tako prepričevalno, da so natovorili že 4 tovorne avtomobile z moko m eden je že odpeljal na Lesce Ko je zaradi s^urnosti prodajalec vendarle telefoniral na dvor, ie zvedel, da se tam za njegovo moko nič ne zanimajo. Posrečena je bila tudi Te;b'ova misel, kako bi našel hnansijerja za dobavo sladkorja. V časopisu je inseriral. da išče skladiščnika. Zglasil se je čevljarski pomočnik Ignacij Šebenik in Teibl mu je povedal, da je upravnik dvora in da mu bo dal službo skladiščnika, toda ker bo služba državna, mora položiti v njegove roke '-avcijo. Šebenik mu je vse lepo verjel, odpovedal je celo službo pri svoiem mojstru, prinesel Teiblu hranilno knjižico za 10 000 din, — toda Teibl ga je odslovil, ker je bila^knjižica po Sebenikovi previdnosti vinkulirana in za Teibla neporabna... Izdelovalnima lažnega kokaina Podjetni Teibl se je seveda zanimal tudi za razpečavanje lažnega kokaina Obtožnica navaja, da je hotel zavesti nekega Dra-gotina Piroa k nakupu lažnega kokaina, ko ga Je že ociganil za 40.000 din. Teibl je pri Bonaču naročil najprej 50 škatel in par sto ovitkov ter etikete z napisom »Merk« (ko-kainska firma) in kasneje še 1000 škatel in , 1000 komadov etiket »Merk« s pripombo, naj bo karton za Škatle trden, ker bo v vsako prišel 1 kg peska. Pri graverju si je naročil tudi domačo tiskarno, plombe in kleSče, vse ra originalno paketiranje lažnega kokaina. Posrečilo se mu je že, da je obesil tak kokain neki šiškarici, katero mu je uspelo že prej navdušiti za razpečavo sladkorja. V St. Vidu mu je našla nekaj kupcev, od nekega tigovca \l Šiške pa mu je prinesla za sladkor že 13.000 din. Za kokain pa jc pridobila Josipa Pavšina, od katerega je dobila 54.000 din Od teh je dala 44.000 din Te blu, dobila pa je tudi od Vincencija Blatnik Pavsina vrnjen zavoj, ker je ugotovil, da je v zavoju le soda. Teibl ji je potem obljubil za odškodnino vagon sladkorja. Ko pa je priSla na njegov dom na Stožice, je presenečena ugotovila, da se je Teibl t Vincencijo izselil neznano kam. Kasneje ju je naSla v Zagrebu Vincenoiji so zaplenili nekaj de narja in korespondenco s Teihlom. vse priprave za izdelovanje kokaina pa so zaplenili pri njenih sorodnikih ▼ Trbovljah. BES9K8B" ^^g-^^r^.rrKRALJlCA DŽUNGLE Jutri premiera zabavnega filma iz mondenega sveta Pariza in Švice Bentiez-vous v Parim CLAUDETTE COLBERT Kino Matica 21-24 — Predstave ob 16, 1 20. v mali dvorani Fil-haruionične družba, na kar opozarjamo vse, ki se zanimajo za narodno obrambno delo. n— Udriiženje jueo«!o\en-kih inženjerjev iii arhitektov sekcija Ljubljana vabi vse> ki se zanimajo, na predavanje drevi ob 20. v mali dvorani filharmonije na Kongresnem trgu. Predaval lo g. dr Jože Rus o deželuih cestah v Ljubljani nekdaj in adjdXsk žira in vrtnarskega diuMve na Viču drevi ob 19. t ki telovadnici. Predaval bo ravnatelj mestnih nasadov g. Lah. n— O socialni in rdrav&tveni saščiti ?ke mladine bo predavala drevjj ob 20. na šentjakobski šoli šefinja šofcske poliklinike, ga dr. Slava LunaČek u— Foto večeri SPD. Osrednje drudtvo SPD priredi pmiioniaji Mo vsoer za avoie člane v petek 11. t. m. cb 20 ▼ društveni foto temnici na Aleksandrovi oectl Prof. Ravnik t>o vodni praktične v&V t povečevanju slik Ker je število udeležencev jwi enem večeru omeieno, je potrebno, da ne intere-sentje pravočasno prijavijo v društveni pisarni na Aleksadrovi cesti 4/1. n— Spored koncerta tenorista g Anion« Dermoie obsega n«slednje sklacbe: I. Bach: Arije iz kantate »Magnisicat«, Handel: Arija iz oratorija »Samson«, Verdi: -Arija iz »Re-luiemat- II. Procljazka: »Poslednja noč«* Laiovic.: 5>erenada, škerjanc: »Večer soparen bo«. Pavčič: xMlada pesem«. III Brali tt*: »V gozdni samoti«. Strause: »Podoknioa« ;n »Posvetilo«. IV. Bizet: Arija iz opare »Car-men«. Ma^enet: Arija iz opere >M,uion« in Puccini: Arija iz opere »Turasdott. Na klavirju spremlja umetnika znani pianist prof. Pavel šivic. Koncert bo v [»onedeljek 14. t m. ob 20. v velrki F^harmoni-čni dvorani. Na ta večer vabimo vse prijatelje lept-ga petja Vstopnice od 35—10 dic ee dobe v knjigami Glasbene Matica. u— Društvo »Tabor«, Drevi ob 20.50 be predaval g. Karlo Kocjanoič: Po slovenskih višavah in dobravah. Predavanje spremljajo skioptične slike. Predavanje bo v kemijski predavalniai na realki, Vegova ui-».c Vabljeni člani in prijatelji društva! Danes ob 14*15 uri MATINEJSKA PREDSTAVA vedno mlade Jn aktualno jazz-komedije & z dopolnilnim sporedom I Znižane cene Din 3.50 — 6.30. KINO MATICA u— Na občnem iboru Glasbene Matije se je iznova izpričalo, kako veliko kuitur:io vlogo vrši venomer ta oaša odl'čna kuiiuiiiia ustamova. ki deluje že polnih <30 iet aa napredek naše tjlasbe. Poroaiia so navajata številne podatke o laoskeim delu Orkestralno društvo je imelo v preteklem !x>SiOv««-m letu iS koncertov, koncertna poslovalnica pa je pripravila 63 kulturnih prirediter, med njimi 48 koncertov. Studijski arhiv ee >e znova izpopolnil de lahko v?ean pevskim društvom v državi po»ojs note, ki gredo tudi v tujino. Folklorni institut bo zaoel prirejah tečaje z učitelji in glasbenikr;. ds s« iz-pojKilni zbiranje narodnega glasbeneca tia-ga- Knjigarna propagira slovensko ^Sasbeno literaturo im je dobro založena i dinuriiiti deli. Kot edina naša knjigarna s samiiiu uiu-zi kalija mi zadovoljivo uspeva. V cioti eo poročila z blagajniškim vred sa-iovHjtila vse prisotne. S posebno iMroomosijo je bilo sprejeto poročilo predsednika dr. Vladiimirja Ravniharja. ki je zlasti poudaril, da uoi*i Ljubljana z novim preračunom popohno državno. visoko in srednjo giasl>erK» šolo. Pomembna izvajanja g. predsednika objavljamo na drugem mestu. u— Pustni ples Sokol r II. bo v wAoto 36. t. m. v Kacini. Za prijetno zabavo bo prvovrsten jazz. Vstopnina 10 din. ZABAVNI VEČER LJUBLJANSKIH KONSERVA70 KAZINA 12. H. OB POL 21. URI. ADAMIČ — JAZZ IV Z Diplomatski potni list Obtožnica navaja nadalje, da je Vincencija večkrat pomasala Teiblu pri njegovih sleparijah s tem da je nastopala kot mogočna dama. kot žena direktorja sladkorne tovarne, na tudi kot žena vplivnega gospoda Teibla, ki poseduje diplomatski potni list, s katerim mu je omogočeno neomejeno tihotapljenje. Tudi sama da se je predstavljala kot spretna tihotapka. Teiblovim žrtvam je znala zelo zanimivo in fantastično pripovedovati, kako ona dva take stvari opravita brez najmanjšega rizika. Se ko je bila v preiskovalnem zaporu, je sojetnicam pripovedovala, kakšne mastne kupčije sta delala z lažnim kokainom, ki sta ga sama izdelovala doma v Stožicah. Ko je prilezla iz zapora, se je napotila k neki bivši sojetnici in izvabila od njenega znanca 4.800 din pod pretvezo, da ima mnogo denarja zakopanega, da ga pa noč in dan straži neki detektiv, ki ga je treba na vsak način upijaniti, da bi mogli denar izkopatL Složna v zagovora Teibla nikakor ni utrudil dolgotrajni zagovor pred sodniki. Povsem mirno se je zagovarjal. Z obtožnico, ki jo je neprestano držal v roki. je sledil vsem potankostim obtožbe, deloma priznaval, deloma tajil. Tu in tam se je obrnil k svoji »ženi« Vin-cenciji z vprašanjem, če ni tako res. kakor trdi. Trdil je, da je sladkor vsekakor dobavljal in to v velikih količinah Imel je stalne dobavitelje v državni tvornici na Belju in dobre odjemalce. Teh pa nikakor noče izdati, čeprav mu je državni tožilec dejal, da takoj umakne obtožnico, če mu dokaže, da je prodal le 1 kg sladkorja z Belja. Pripravljen je sedeti tudi 10 let da Is ne izda »rojih dobaviteljev in odjemalcev, ki so bogateli v kupčijah z njim. Samozavestno je dejal, da bi j-ih moralo sedeti na zatožni klopi poleg njega cela vrsta. VODSTVO: JENKO Pa čeprav so ga financarjl zasledovali te r ! Ljubljani in na Gorenjskem, bi bil lahko ! vseeno, vsem, s ka;crimi se je dogovoril, dobavil sladkor, ker je pogruntal neko »novo kombinacijo«, da ga ne bi za*iedili. Glo-de prevar b kokainom in giede priprav za izdelovanje lažnega kokaina je prizna! vse brez oklevanj«, kakor da gre za pov»em nepomembno zadevo. Ko je predsednik »emata ob 12.45 uri zaključil njegovo zasliševanje, je prišla na vrsto Vincencija Blatnikova, ki je med Teiblovim zagovorom z žensko rafiniranostjo skrivala za klobukov krajec in krzr.en ovratnik svoj obraz da ne bi prišel na cilj risarjevemu svinčniku. Kakor se je prej Teibl v zagovoru pogosto obračal k njej, je izkazala tudi ona vse zakonsko tovarištvo v dobrem in slabem in se je pogosto obračala k njemu. Zanikala je vsakršno sodelovanje pri sleparijah, nrkakor ni igrala vloge ravnateljeve soproge in sc za posle sploh nikoli ni menila. Če se je kdo nanjo obrniL je odklonila vsakršno pojasnilo in vtikavanje v Teiblove zadeve. Prav za prav je ie skrbel za Teiblovo hčerko, kuhala fe kosilo, za Teiblove goste pa kvečjemu turško kavo. Tako sc jc vedno mudil« v drugem prostoru in ni nič slišala, kaj se pogovarjajo. Popoldanska razprava Po kratkem opoldanskem premoru se je razprava nadaljevala ob 16 uri. Za popoldansko razpravo so bile vabljene predvsem priče. Priče Francka iz Krope, gostilničarka Ljudmila Potočnik. Kušljanova, Franc Zebal, Franc Hvasti. Frarc in Ivan Kop-čaver, Ivan Avguštin iz Škofje Loke. trgovec Gorjan iz Kranja in Sebenik so v glavnem v smislu svojih nekdanjih navedb v preiskavi in v smislu obtožnice obremenilno izpovedale tako proti TeiMr kakor proti BlatnikovL Ob zaključku redakcije razprava le traja in M bo zavlekla pozno ▼ noč. n— BokeMfce Mtr« LjNbiJna—«m poziva vee svoje brezposelno članstvo, de »9 sigurno oglasi v pisarni Sokolstkega doma t Šiški v petek 11. t m. med 6. in 8. zvečer. ■— Namesto eretk na grob pokojnemu Marijanu Lamutu eo darovali Družba sv- Cirila in Metoda po din 50: Ana Potočnikova, rodbina De Reggi in rodbin« Zupančičeva. Hvala! ■— Jadranska strata priredi skupno 8 Prirodosiovnim društvom dne 13. t. m. ob 20. v mali filbarmonični dvorani na Kongresnem trgu svoje tretje predavanje. Predaval bo g. priv. docent dr. Valter Bohinc O' temi »Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave« Predavanje bo spremljalo -okrog 60 zanimivih diapozitivov iz vseh sredozemskih pokrajin. Vstopnina 2, 4 in 6 Din. u — Huda nesreča pred glavnim kolodvorom. Včeraj dopoldne okrog 11. so bAndreju Eiinepielerju« in Al-breshtovo »Koroška zemlja«. DijaSki zbor klasične gimnazije zajpoje več koroških pasmi, med njimi »Kvišku bratje«. Ot' zaključku sleda recitacija »Koroške rapsodije« mariborskega pisatelja, ki pa hoče ostati anonimen, ob spremstvu skioptičnih aljk. — V pamMJefc U l » predwm • kmd »«ej { vemo o prafloveinTt (■ dr. B. fikert^ do- oml is Ljubljana a— V nabito potnem gledališču je bUa v torek svečer premiera snane Gilbertovt operete »Noč v Kairu«. Zdi se, da nI opereta preveč vžgala. &— Opera, plesni večer. V kratkem bo ▼ gledališču premiera popularne Verdijeve opere »Troubadur«. Nameravani plesni koncert svetovno znane umetnice Rosalle Chladekove se je zaradi od potovanja umetnice v Italijo moral odložiti na prvo polovico marca. V nedeljo popoldne se zadnjič uprizori »Sodnik zalamejski« kot dijaška predstava po najnižjih cenah, toda le v predprodaji. a— Novi gradbeni edbor mestne ebfine je M Izvolleo na torkovi seji mestnega sveta. V njem eo: F. Zebot, dr. Pihler, Stabej. inž. Jelene, inž Vanek in inž. Strgaršek. namestniki: prof- Baš. inž. Vičič ln dr. Miler. Gospodarstvo Državni davčni dohodki in možnost znižanja davkov Večina finančnega odbora Narodne skupščine je v svojem ekspozeju za plenum Narodne skupščine stavila predlog, da se v proračunu predvideni dohodki od carin povišajo za 20 milijonov Din, in sicer od 989 na 1009 milijonov Din, obenem predlaga, naj se predvideni dohodki od prodaje taksnih vrednot znižajo za 20 milijonov, od 890 na 870 milijonov. Drugih sprememb večina finančnega odbora ni predlagala. V tej zvezi naj omenimo, da so državni davčni dohodki v predlogu državnega proračuna razmeroma nizko ocenjeni v primeri z dejanskimi dohodki ki smo jih zabeležili v tekočem proračunskem letu. Za carine so znani podatki za 10 mesecev tekočega proračunskega leta. V tem razdobju so znašali dejanski dohodki carin 859 milijonov Din. Ce predpostavljamo, da bodo v zadnjih dveh mesecih dohodki v enaki meri dotekali kakor doslej, tedaj bodo znašali do konca proračunskega leta 1015 milijonov t. 1. nekaj več. kakor predvideva večina finančnega odbora po predlaganem povišanju. Tu pa še nI upoštevana okolnost, da je bil ob koncu lanskega leta povišan ažijo in bo zaradi tega donos carin še za okrog 8% večji. Zato bi v proračun lahko vstavili vsoto 1100 milijonov, t. j. za 100 milijonov več. Tudi ostali davčni dohodki so v predlogu proračuna razmeroma nizko ocenjeni. Dohodki od splošnih neposrednih davkov so znašali v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta 1304 milijone Din in bodo do konca leta dosegli najmanj 1730 milijonov, medtem ko 1e v predlogu novega proračuna predvidena vsota 1687 milijonov. Prav pri tem poglavju ni verjetno. da bi se v prihodnjem letu dohodki od neposrednih davkov zmanjševali, ker se bodo neposredni davki plačevali na. podlagi višjih dohodkov leta 1.937. Dohodki od trošarin so znašali v devetih mesecih tekočega proračunskega le- ta 893 milijonov ln bodo do konca proračunskega leta dosegli okrog 925 milijonov. v proračunu je predvidena vsota 920 milijonov. Celotni dohodki od taks so znašali v devetih mesecih tekočega proračunskega leta 895 milijonov tn bodo do konca proračunskega leta narasli na okrog 1300 milijonov medtem ko predlaga večina finančnega odbora, da se predVldi le dohodek 1210 milijonov. Končno je omeniti monopoiske dohodke, ki so znašali v devetih mesecih tekočega proračunskega leta, 1591 milijonov in bodo do konca proračunskega leta narasli na okrog 2120 milijonov, medtem ko predvideva predlog proračuna le dohodek v višini 2069 milijonov. Iz navedenih Številk je razvidno, da je donos državnih davkov tudi za primer če se državni davčni dohodki v prihodnjem letu ne bi nadalje dvigali, ocenjen za najmanj četrt milijarde prenizko. Ce pa bodo dohodki še naraščali tedaj je verjetno da bodo dohodki prekoračili proračunski znesek za 300 ali 400 milijonov. V teh nizko predvidenih dohodkih tiči torej znatna rezerva za poznejše naknadno povečanje proračunskih Izdatkov. Ker pa je proračun izdatkov itak že povečan za 1 \\ milijarde Din bi bilo na mestu, da se davkoplačevalcem spričo ugodnejšega dotoka davčnih dohodkov nudijo vsaj nekatere olajšave. V teku gospodarske krize so bili razni davki povišani, uvedene so bili nove davščine, vse to z motivacijo, da je treba državi zaslgurati dohodke za najnujnejše izdatke ln da so nova bremena mišljena le začasno. Sedaj ko se je stanje državnih financ zbohšaio. lahko upravičeno zahtevamo, da se odpravijo vsaj najhujše trdote našega davčnega sistema in da se vsaj nekoliko zniža io one davčne stopnje, ki so pretirano visoke, odnosno, da se odpravijo one izredne davščine ki so bile uvedene v dobi najhujše krize državnih financ. Naša trgovinska mornarica V preteklem letu naša trgovinska mornarica ni zabeležila znatnejšega povečanja tonaže, pač pa je treba zabeležiti napredek, ki je v tem, da so si naše paro-plovne družbe nabavile nove moderne ladje, ki ustrezajo potrebam racionalnega obratovanja. Dobili smo tudi prve motorne ladje na pogon z nafto. Naše paroplov-ne družbe so spoznale, da je treba izločiti stare ladje in obnoviti mornarico z novimi modernimi edinicami. V tej zvezi naj omenimo še značajen dogodek, da sta bili lani spuščeni v morje v Splitu prvi dve večji ladji, ki jih gradimo doma, namreč obe ladji »Sarajevo« in »šumadija«, ki jih je naročila Jadranska plovidba pri ladjedelnici v Splitu. Tudi Dubrovačka plovidba obnavlja svojo mornarico in je lani naroČila v Angliji gradnjo nove velike ladje z 9200 tonami nosilnosti, ki bo nosila Ime »Dubrovnik«. V celoti so si naše paroplovne družbe lani nabavile v inozemstvu 8 ladij, odpadle pa so 4 ladje, deloma zaradi prodaje, deloma pa zaradi uničenja. Celotni plovni park naše trgovinske mornarice je znašal lani ob koncu leta (brez jadrnic z motorji, brez vlačilcev ln jaht) 379.742 bruto registrskih ton, t. j. za 8525 bruto registrskih ton več nego v prejšnjem letu. Ta tonaža se razdeli na 177 ladij (prejšnje leto 173). od katerih je 70 ladij za dolgo plovbo. 17 ladij za veliko obalno plovbo in 90 'adij za malo obalno plovbo. Vse te ladje so last 16 paroplovnih družb, odnosno podjetnikov. Tonaža največjih naših paroplovnih družb je znašala lani ob koncu leta: i t e v 11 o ladij tonaža dolg. plovbe obalne pl. br. reg. ton Jugoslovenski Lloyd Split 1» — 110.289 Dubrovačka plovidba 9 11 46.645 »Oceania«, Sušak 11 1 35.764 Jadranska pL, Sušak — 52 22.264 Jugoslavenska pl-, Sušak 4 — 23.541 Prekomorska pl., Sušak 4 — 20.141 s>Topič« Sušak 6 — 25.818 Atlantska pl. 4 — 17.943 Evgen Matkovič, Split 1 5 13.338 Od celotne trgovinske mornarice odpade na Jugoslovenski Llovd 29% celotne tonaže, na 7 največjih paroplovnih družb pa odpade 74% celotne tonaže. Naše paroplovne družbe so lani vzdrževale 7 rednih trgovskih prog z Inozemstvom. »Oceania« je vdrževala mesečno progo Jadran—Francija—Severna Afrika in mesečno progo Jadran—Malta—Maroko, nadalje 15 dnevno progo Jadran—Tunis— Alžir in 15 dnevno progo Jadran—Severna Evropa. Jugoslovenski Llovd je vzdrževal 14 dnevno progo Jadran—Aleksan-drija ln mesečno progo Jadran—Južna Amerika. Jadranska plovidba pa je vzdrževala redno trgovsko progo Jadran—Pirej. Gospodarske vesti = Carjnske ugodnosti za naš les v Nemčiji. Poročali smo že o prvem zasedanju ju-goslov emtsko-nemškega lesnega odbora v Bi-senarhu v Nemčiji, kjer je bil med drugim dosežen sporazum o cenah p^^meznih ^rst mehkega rezanega lesa bosanske, hrvatske in slovenske provenience pri izvozu v Nemci io Nadalje smo poročat;, da je bilo izvršeno tripizi rainje našega blaga in da so bili dosežene nekatere ugodnosti pri uvozu. Sedaj i »o Nemčija pri uvozu našega mehkega rezanega lesa v dotoienem okviru cen uporabljala od začetka februarja pogodbeno carino 1.50 marke pri meterskem sto-tu, namesto dosedanje carine 2.50 marke. Ta carinska olajšava bo veljala od začetka februarja do konca maja t. 1. za vse sklepe, ki bodo predloženi nemškemu deviznemu uradu. Zaradi podaljšanja te ugodnosti se bodo vršila še pogajanja. =■ Prva dobava tračnic iz Zenice. Iz Zenice poročajo, da je tamošnja nova železarna v torek izbočila žele^rški upravi prvo dobavo doma izdelanih normalnotir-nih železniških tračnic, in sicer 20 vagonov Te tračnice bo železniška uprava uporabila za zboljšanje prometa na železniški progi Vršac - Pir.čevo Ob priliki izročitve teh tračnic *c v tvornui priredili svečanost ki sta i prisostvovala minister aa gozdove in rudnike dr kujundžič in železniški minister dr Spaho. = Naša trgovina i Belgijo in pogoji ia njeno povečanje 0 tem vprašanju bo v ps- tek 11. t m. ob 15. ur,j predavanje v pritlični dvorani Ztornice za TOI (Beethovnova ulica 10). Predaval bo tajnik jugo-loveaske-ga odbora za pospeševanje gospodarskih odnošajev z Belgijo g. Aleksander Kovačevič. Po predavanju to diskusija. Predavatelj bo z informacijami in nasveti na razpolago vsem interesentom. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za gospodarske pr:i]fke v Belgiji odnosno za navezanje gospodarskih stikov z belgijskimi tvrdkami. = Poravnalno postopanj« Je uvedeno o imovini Ljubomirja Domitroviča, medaSarja in svečarja v Celju, Prešernova 8 (poravnalni upravnik dr. Jurij Skoberne. odv. v Celju; poravnalni naTok 9. marca ob 9., prijavni rok do 3. marca) in o imovini Edmunda Romiha. trgovca z mešanim blagom ne Tratah. sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah (poravnalai upravnik Alojz Uda, odv. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; poravnalni narok 17. marca ob 10., prijavni rok do 10. marca). = Konknrs je razglašen o imovini tvrd-ke »Norma«, trgovske družbe z o. z v Ljub-j liani (upravnik mase dr. Fran Poček odv. ! v Ljubljani; prijavni rok do 16 marca, ugo-' tovitve-ni narok 22. marca ob 8.). 1 = Licitacije. Intendantura Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpsu-}e za 10. 12. in 14. t. m. prve javne ust-mene licitacije za dobavo mesa. Dne 14 t. m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu javna ofertna l;clt&dja za dobavo rezanega obrobljenega tn rezanega neobroblje- Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani Na ponedeljskem občnem zboru Glasbene Matice Je njen predsednik gosp. dr. Vladimir Ravnihar v svojem predsedstvenem poročilu Informiral člane tudi o poteku ln sedanjem stanju akcije za ustanovitev državne Glasbene akademije t visoko ln srednjo šolo v Ljubljani Se bolj kakor druga poročila, podana na občnem zboru, bodo te Informacije zanimale najširšo našo Javnost, pa Jih rs radi tega objavljamo v obširnejšem Izvlečku. G. dr. Ravnihar Je med drugim o tej stvari povedal: Vso pozornost glavnega odbora Je lzfcr-pala nameravana nove uredba o umetn'-ških šolah v naSi državi. Stvar nI nova. Ze leta sem se pripravlja kot odgovor na naše stremljenje, da bi se ustvarile stalne, sistematizirane, od poljubnosti vsakega letnega državnega proračuna neodvisne ustanove na glasbenem polju od osnovne pa do visoke glasbene šole. V svojem arhivu imam načrt zakona o umetniških šolah, ki si ga je ministrstvo bilo pustilo predložiti že 1. 1929.; ohranjen mam tudi zapisnik o anketi, ki je bil takrat o tej stvari S šolskim letom 1937-1938 sta bili s posebno uredbo in s postavkami v državnem proračunu poklicani v življenje Glasbena mtizička akademija t rangoni visoke šole In Srednja glasbena $ola v Beogradu. Nova institucija pa je naletela na odpor Glavne kontrole, ki se je zlasti spotaknila ob položaj vseučiliških. odnosno sredniešolskih profesorjev, ki naj b' ea imelo učno osob-je Glede teea Muzička akaiemlia s svoio uredbo še danes visi v zraku Zato se je ministrstvo prosvete odločilo, da prinravi novo uredbo, veljavno tudi za ostale umetniške šole v državi Za nas 1e rešitev problema v tem, da po eni strani državnemu konservatoriiu v Ljubiiani. temu detetu Glasbene Matice, priborimo isto veliavo, kakor naj jo Ima Murička akaiemiia v Beogradu po drugi strani pa. da obdržimo šolo Glasbene Matice kot pripravljalno stopnjo za konservatorij. odnosno bodočo Glasbeno akademijo v Ljubljani. Ob prevratu je Glasbena Matica na pobudo našega nepozabnega Mateja Hubada razširila svojo glasbeno šolo v »Prvi jugoslovenski konservatorij Gl. Matice v Ljubljani«, ki ie takoj ob rolstvu pokazal vso svojo življenjsko sposobnost. Bilo je mnogo zanimanja za novi glasbeni zavod, za našo glasbeno visoko Solo, bile so na razpolago sposobne učne moči in bilo "e dovolj mladih glasbenih talentov kot prvi kader njegovih gojencev Toda kaj kmalu smo spoznali, da naša lastna materialna sredstva ne zadošča io za vzdrževanje zavoda na dostojni višini Zato smo pokre-nili akcijo za podivavlienje zavoda Leta 1920 so pričeli naši napori v tem pravcu, toda šele s 1. aprilom 1926 so završili z uspehom Med tem je Gl Matica, le deloma s pomočjo države, potroš la stotisoče, da je ohranila zavod pri življenju. Pa tudi po podržavljenju je konservatorij nujno potreboval naše pomoči Saj je imel spočetka sistemizirana samo tri učna mesta in šele leto kasneje smo dosegli še četrto mesto. Od države nakazana materialna sredstva so bila nezadostna za prostore, učila, glasbila itd. Glasbena Matica je priskočila konservatoriju na pomoč z vsem svojim učiteljskim zborom: dala mu je za nizko najemnino na razpolago prostore in brezplačno ves svoj inventar To so bile težko znosne žrtve. Z velikimi napori nam je šele po letih uspelo položaj malo zbolj-šati in danes šteje učiteljski zbor konser-vatorija 15 učnih moči poleg mnogih honorarnih učiteljev in učiteljev operne šole. Zavod, ki danes izgledno izjx>lnjuje svoj namen, je torej po svoji duhovni, kakor tudi po materialni strani zaslužno delo Gl. Matice, česar ji nihče oporekati ne more in bi ji delal krivico, če bi ji kdo to zaslugo hotel zmanjšati ali pa celo odrekati. Cela zgodovina Gl. Matice kaže, da so vsi napori tega društva bili vedno usmerjeni na dviganje kulture, zlasti glasbene. Bodoča visoka glasbena šola bi nikdar ne bila mogoča, če ne bi bila solidnih temeljev za tako novo stavbo postavila Glasbena Matica s svojim delom in z velikimi žrtvami tekom več ko pol stoletja. Zategadelj je umevno, da je Glasbena Matica v trenutku, ko se pripravlja nekakšen prelom sedanjega stanja in ko je dana možnost, da postane državni konservatorij kot Glasbena akademija čisto samostojen zavod, temu vprašanju posvetila vso svojo skrb in pežnjo. V dve smer! je šlo naše prizadevanje: da se uredba, kakor velja za Glasbeno akademijo in srednjo glasbeno šolo v Beogradu, osvoji tudi za Ljubljano ln da se na konserva-toriju delujoče učno osobje prevede na pristoječe mu položaje. Skratka, hočemo, da se ustvari svojemu smotru ustrezajoč umetniški zavod, ld so mu dana na razpolago zadostna sredstva za samostojno, od drugih činiteljev nezavisno življenje, zavod, na katerem naj se vzgajajo samo resnični naši glasbeni talenti. Hočemo, da lz teh glasbenih talentov postanejo manj umetnostni obrtniki, kakor pa kulturni delavci, od katerih naj spet najsposobnejši med njimi v polni zavesti požrtvo-vanja v korist narodovi kulturi kedaj prevzemo vodstvo zavoda. Samo s tega višjega etičnega stališča ie posebna glasbena visoka šola med Slovenci opravičljiva in njen raison d' etre bo podan, fe se bosta njeno vsakokratno vodstvo !n njen vsakokratni profesorski zbor zavedala tega kulturnega poslanstva V vsem tem stremljenju smo imeli najboljšo, predvsem moralno oporo v Glasbeni akademiji v Zagrebu, ki zasleduje iste cilje kakor mi Reko v roki ž njo smo na mnogih sestankih, ki so se jih udeleževali odposlanci nažega odbora ln predvsem ravnatelj konservatorija g. Betetto, pripravljali teren, da smo uspešno in enotno mogli nastopiti pred komisijo, ki sestavlja besedilo uredbe. Seveda je bilo treba vzdrževati tudi stalne stike z referenti v ministrstvu. Samo s tak'm delom na terenu, ki zaleže več, kakor kaka priložnostna predstavka ministru, Je mogoče doseči realnih uspehov. Delo poteka ugodno Izpod rok in je upati, da bomo Imeli s prihodnjim šolskim letom svojo Glasbeno akademijo v Ljubljani. Kot nekakšen avans n« uredbo, ki jo pričakujemo, je bilo treba izdelati tudi že predloge za drž. proračun. Po našem predlogu predvideva proračun poleg predvidoma zadostnega kritja za materialne Izdatke: štiri redne, tri izredne profesorje ter tri docente na visoki, ter sedem mest profesorjev na srednji šoli Glasbene akademije, poleg tega še administrativnega direktorja in arhivskega uradnika. Na5 predlog je bil še širši, toda ministrstvo si ga žal ni osvojilo v celoti. In kaj s šolo Glasbene Matice? Po rajem globokem prepričanju je neobhodno potrebno, da jo vzdržimo. Namera sicer obstoji, da se bodo zasebne šole in šole samoupravnih teles s pravico javnosti le izjemoma dovoljevale, toda prav nič ne dvomim, da bo šola Glasbene Matice, ki je v posesti te pravice že dolgo let, to pravico obdržala. Državno priznana, subvencionirana in pod državnim nadzorstvom je bila šola Glasbene Matice že v Avstriji. Pravico javnost! v Jugoslaviji ps ima od 1. 1919. dalje. Glasbeni akademiji, ki ne poma nižj« glasbene šole, bo taka predstopnja osnovnega glasbenega šolstva nujno potrebna, ne glede na to, da smerno kar računati s tem, da bo Glasbena akademija tudi posihmal kot nekako železno rezervo potrebovala zaledja GL Matice. Ni prezreti okolncsti, da bo na visoki šoli Glasbene Akademije z ozirom na omenjeno število profesorjev in z ozirom na omejeno število učnih ur numerus clausus pripuščenih gojencev. Potreben bo torej zaved, na katerem imajo nadarjeni gojenci priložnost, da se popno na višjo stopnjo glasbene izobrazbe ln na ta način dočakajo, da se jim, kadar so mesta na Glasbeni akademiji prazna, nudi prestop na državni zavod. nega lesa in h'odov. Dne 21. t. m. bo v inženjersko-tehuščnem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu H. ofertna licitacija za dobavo specialnih cevi iz pocinkane pločevine. Borze 9. februarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi znova pocenil! in so se trgovali po 8.57, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.5550 (v Beogradu po 8.5229), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.875. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri čvrsti tendenci nadalje okrepila ln je prišlo do zaključkov po 465—470 (v Beogradu 463.50—467). Nadalje je prišlo c*o prometa pri 4% agrarnih obvi Tucah po 60, v 6% begluških obveznicah po 92, v 7% Selisrmanovem posojilu Drž. hp. banka po 100.50—101, v 7% B'a!rovem po««oii!u po 94 (v Beogradu po 94.50) in v Borovem posojilu po 99 (v Beogradu po 100.50). IIKVI/,« LJubljana. Amsterdam 2402.1&—2*16 76 Berlin 1732 52 — 1746.40, Bruselj 729.05 — 734.12. Curih 996.45 — 1003 52 London 215.03 — 217.08, Newyork 4264.76 — 4301.07, Pariz 140.61 — 142.05. Praga 151.14 — 152.24, Trst 225.35 — 228.43. Curih. Beograd 10. Pariz 14.14. London 21.6125, Newyork 431.25. Bruselj 73.17, M"lan 22.69, Amsterdam 241, Berlin 17-3.95 Dunaj 80.50. Stockhobn 111.40, Oslo 10S.60 Kobenihaivn 96.4750, Praga 15.17. Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bu-kareSta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 464.50 — 470, 4°V, agrarne 60 — 60 50. 4«/. severne agrarne 59 den. 6®'n bep'u?ke 92 — 92.50. 6®/« dalm. agrarne 91 den., 7% Invest. 99.50 den.. 7«.'« stabliiz. 98 den.. 7"» stabl"z 98 den.. Drž. hip. ba-ka 100-50 — 102 7% Blair 94.25 — 95. 8 100 — 1011 ieV>!ce: Narodna b*Tka 7700 den.. PAB 2?0 den.. Trtr>velt"ka 225 — 230. Gutmann 60 Narodna faim^ka 50 W . S^-rana Osljek 165 bi., Dubrovačka 405 den. Beograd. Vojna Skoda 46350 — 467 (463.50 — 467), za februar — (466). za. marc 465 — 466 (463 — 465), zs. april — (465 — 465.50), 6% beglu&V.e 92.75 — 93.50. 6«/, dalm. agrarne 92.25 — 92.75 (93), 7% stabiliz. 100 — 100.50. 7ofn Blair 94 — 94,50 (91.50), 8»'. BTar 99.50—102 (100.50), Narodna banka 7770 — 7S30, PAB — (225). Blagovna tržišča 211X1 + Chirago, 9. fabruarja. Začete! teJaJU pšenica: za maj 96125, za rulij 82, za eept 92.125: koruza: za maj 59.875. + Winnipeg, 9. februarja. Začeta! tefSejt* pšenica: za maj 128.875. za julij 120.5C + Novosadska blagovna borza (9. t- m ). Tendenca mirna. — Pšenica: (78 — 79 kg): Paska in sremska 178 — 180. baška potiska 179 — 181; slavonska 178 — 180. Koruza: baška 90 — 92 bamatska 90 — 92 baška nova sušena 105 - 103. Ovess baSki 132 — 134: eremski 133 - 135, s a-vonski 136 — 138. Ječmen: baški in srem-ski 63/64 kg 137.50 - 140. Moka: baška in sremska «Oe» in «Ogg» 272.50 - 282.50; «2» 252.50 — 26'ioO: «5» 23250 — 242.50; «6» 212.50 — 22250: c7» 182.50 - 19-2 50; «8» 125 — 180 Otrohi: ba«fc: in sremski » vrečah 98 — 100 Fižol: ba*ki in eremski 203 - 205. BOMBA« + Liverpool. 8. februarja. Tendenca stalna. Zakliučni tečaji: za februar 4.77 (prejšnji dan 481), za maj 4.87 (4.89), za sept. 4.96 (4.99). + Newyork. 8. februarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za februar S.62 (8.49), za maj 8-75 (8.61). ŽIVINA 4- Na torkov živinski seiem v Mariboru je bilo prignanih 7 konj, 14 bikov. 210 volov, 374 krav. 14 telet, skupno 619 glav. Po-vnrečne prodaine cene za kg žive teže so bile: debeli voli 4.60 — 5.50 Din, poldebeli 3.80 — 4 60. plemenski 3.25 - 4.50. biki za klanje 3.50 — 4.75. klavne krave debele 4 — 4 80. olemenske 3.30 — 4. krave za klo-basarie 2.25 — 3.30. molzne krave 3.10 —4, breje krave 3 — 4, mlada živina 4 25 — 5.25, teleta 5 — 6.50 Din. Prodanih je bilo 281 glav. ANEKDOTA Voltaire je nekoč v jezi zagrozil svoji frijateljici, da jo bo vrgel iz stanovanja, rijateljica je menila, da »e mu bo hudo osvetiia, če mu zapreti, da bo v tem primeru ob ja rila njegova ljubavna pisma. Toda Vol ta i re se ni dal oplašitj. Odgovoril ji je: »Pisem se mi ne bo treba sramovati — kvečjemu me bo sram naslova...« VSAK~D~AN ENA Leto nesrečnih spominov šestdesetletnica vkerakanja svstro-cgrske vojske v Bosno in Hercegovino — Stoletnica kar lističu® revolucije na španskem — Tridesetletnica potresa v Messini Mati In hči V Badenu ie umrl v starosti 63 let honorarni docent na dunajski tehnični visoki feoh prof. dr. inž. Osvvald Dirmoser. Strokovni krogi so ga poznali kot komstrukterja pro-slulib avstrijskih možnarjev kalibra 30.5 cm in 42-centi.metrske havtiice, ki so jo imenovali debelo Berto. Dirmoser se je rodi! 1875 v Brnu, opravil je šolo za gradnjo strojev na tehnični visoki kili na Dunaju, položil oba državna izpita z odMko in je bil nato nekaj časa asistent slovitega strokovnjaka za gradnjo strojev prof. Englanderja. L. 1904. je stopil kot inženjer v škodove zavode za izdelovanje orožja v Plzztju, že naslednje leto pa je postal samostojni vodja oddelka v biroju za gradnjo topovtk h cevi, elektrotehnične priprave in za posebna dela. Po tem času so Škodovi zavodi poi njegovim nadzorstvom izdelali vse nove topovske konstrukcije. Prof. Dirmoser je osebno konstruiral največje topove. kar so jih v stari Avstriji kdaj izdelali. in sicer ladijske topove s kalibrom SO.o, havbice s kalibrom 42 in znane 30.5-centimetrske možnarje. Z omenjenim ladijskim topom je uvedel obenem nov princip za gradnjo velikih topovskih cevi. Dal je cevem namreč popolnoma gladko zunanjo obliko, kj je napravila morilni stroj najbolj odporesi proti pritisku plina- S tem je bilo mogoče zmanjšati tudi težo teh cevi in ostaviti stopničasto zunanjo obliko, ki io je bil uvedel Krupp. Princip se je obnese] zelo dobro in so ga pozneje uporabili za vse 30.5-centi met rske, 24-cent:metrske in 35-centiimetrske cevi. Zadnje so bile sploh največje topovske cevi, kar so jih izdelale Škodove delavnice. Dirmoser je postal med svetovno vojno ravnatelj škodo vi h zavodov, že od prej na je deloval tudi kot profesor dunajske tehnične visoke šole. Imel je mnogo visokih odlikovanj in njegovo ime je bilo v strokovnih krogih znano daleč izven mej nekdanje monarhije. Katastrofa ruskega zrakoplova Zgradil ga je general Nobile, a konstrukcija ni zakrivila nesreče H katastrofi sovjetskega zrakoplova >USSR V 6«, ki ie bil eden največjih na svetu, poročajo naknadino sledeče: Letalo starta z letala V Rochestru so napravili te dtn zanimiv poskus. Na reki Medway je startal velik hidroplan, ki je nesel s seboj v zračne višave manjše, toda primerno obteženo letalo. Ko je veliki hidroplan dosegel zaželje-no višino, je startalo manjše letalo z njegovega hrbta. Eksperiment se je popolnoma posrečil. Konstruktor Mayo napoveduje, da bo uporabil to metodo startanja v bodoče posebno pri prekomorskih poletih. General Reichenau 23 bombnih napadov Župan Barcelone je sporočil te dni konferenci zastopnikov tiska, da je bila Barcelona od 13. februarja 1937 tri in dvajsetkrat cilj letalskih napadov. V vsem so letalci vrgli na mesto 528 bomb Njih učinek je bil strašen. Ubitih je bilo 9°8 oseb, ranjenih 2469 ljudi, poškodovanih pa 863 hiš. kiti od rešitve odprave na ledni plošči „Murmanec" h"ti na pomoč Papaninu, a je še zelo daleč od njega Zadnje vesti vedo poročati, da plava ledna plošča, na kateri tabori Papaninova skupina, na 73. stopinji 16. minuti severne širne in ob 18. zapadmem poldnevniku. Parnik »-Murmanec«, ki se je mogel odpravi doslej najbolj približati, je kakšnih 400 km od nje. Bil je že dosti bližje, toda plavajoče ledovje ga je prisililo do vel/kih ovinkov. Ledolomilec >TaimirNikolj več vojna!« pa je isto tako mrtva Dogodki med Bolivijo in Paragvajem, med Italijo ln AbesLnijo, na Španskem- na Daljnem vzhodu to dovolj jasno dokazujejo. A tudi 38-ica sama ima svoje jubileje. L. 1038. je umrl ogrski kralj Štefan I., ki eo ga imenovali Štefana Svetega. 1738. se je rodil Guillotin, poznejši zdravnik, po katerem je eno izmed najbolj zloglasnih moril-nih orodrij. giljotina, dobilo svoje ime. 1638. 6e je rodil Ludovik XIV., 1838. pa grof Zep-pelin. In to leto. leto 1838. od katerega nas loči točno sto let, bi se lahko oponašalo* še z drugim dogodki. Že pred 6to leti so imeli na Španskem namreč vsega upoštevanja vredno revolucijo, vstajo karlistov. Takrat sta se bojevali tudi Anglija in Kanada. Pr.-*d 70 leti se je Anglija borila v Abesinij),- in na Španskem so imeli spet državljansko vojno. 1888. sta v Nemčiii umrla dva cesarja in tretji. Viljem II.. je zasedel prestol. Ta je svoj prestol izgubil 1. 1928. Leta 1S98. ie padla v Ženevi pod morilčevo roko avstrij- Teruel zopet središče ljutih bojev Predmestje Teruela, Id ao ga razdejale bombe Zgraditelj »Debele Berte" je umrl Prof. dr. ing. Oswald Dirmoser ska cesarica Elizabeta, istega leta Je mnr! tudi Bismarck. Lato 1908., ki smo enega iir med njegovih usodnih dogolkov že omenili, sla postala portugalski kralj Karol I. in njegov sin v Lizboni žrtvi atentatorjev, a 28. decembra istega leta 60 poročali o nič manj nego 150.000 žrtvah: to so bile žrtve strahovitega potresa, ki » razdejal Messiino. V septembru 1918., kratko pred zaključkom svetovne vojne, je vVVollersdorfu zletela ▼ zrak največja avstrijska tovarna munieije, kakor da se hoče še pred koncem svetovne morije sama likvidirati. Toda 500 oseb. večinoma žensk in deklet, je uničila s seboj. Deset let pozneje ja general Nobiile doživel katastrofo v bližini Severnega tečaja. V zve-zri s tem je izginil tudi Amundsen. Nesreč in žalostnih dogodkov- ki so odmevali po rsem svetu, se moremo letos torej dovoli spominja/ti. In vse kaže, da bo nekoč tudi letošnje leto veljalo kot leto. ki je človeštvu prineslo več gorja nego tolažbe ... Nova prvakinja v umetnem drsanju Na tekmi v umetnem drsanju v Stock-holmu Je mlada Angležinja Megan Tay-lorjeva v splošno presenečenje premagala svojo rojakinjo Cecilijo Colledgeovo. Žirija jo je s tremi glasovi proti dvema proglasila za svetovno prvakinjo. Druga Je Coled-geova, tretja Američanka Hedy Stenufova. Nezaposlenost v Angliji narašča Po Reuterjevih podatkih Je bilo letos 17. Januarja v Angpji 1,827.608 nezaposlenih oseb V primeri z lanskim letom ob tem časni pomeni to število stkoro 200 tisoč brezposelnih več. Najnovejši posnetek hol&ndske prestoionaalednloe Juiljane Njena hči, princesa Beatrika Viljemina Tragedija slona v živalskem vrtu Zaletel se je v drevo in si zlomil okla ter tako podivjal, da so ga morali ustreliti V monakovskem živalskem vrtu se je odigrala tragedija, katere središče je bil ogromni slon >Boy<, ljubljenec Monakovča-nov. Boy ki je veljal za največjega slona v Eviropi in kri je tehtal 100 stotov. se je zagnal v napadu besmosti proti nekemu drevesu in si je pri tem polomil okla. Pogled na ranjenega slona je bil strašen. Kakor roka debeli živci okel so mu viseli kakor vrvi pol metra navzdoi in Lz gobca mu je vrel debel curek krvi. Ko so žival spravili spet v hlev, je vodstvo živalskega vrta ugo tovilo, da je ne bo mogoče več ozdraviti. Sklenili so torej, da jo z milostnim strelom rešijo groznih boleci-n- Toda to izvesti ni biio brez nadaljnjega mogoče, ker raatnerotna majhnih slonovih možganov ne zadeneš kar tako. Za vt-ak primer so poleg puške pripravili tudii strojnico. Dr. Heck, vodja zoološkega vrta, pa je žival zadel že s prvim stre-lom tako dobro, da s« je zrušila, kakor da je vanjo treščilo. Slona bodo sedaj preparirali Ln ga razstavili v monakovskem zoološkem državnem muzeju. Ogenj v praški „Papirogra§iji" Ena najstarejših tvornic za izdelovanje papirja v Pragi, »Papirografija«, je posta'* v ponedeljek žrtev ognja. Ob 9. uri pred- poldne je izbruhnil ogenj v neki lopi za star papir. Požar so odkrili, ko je bilo že prepozno, da bi ga mogli pogasiti s pripravami, ki so bile pri rokah. Tako se je ogenj razširil Na glavno skladišče, štirinajst gasilskih brizgaln je skušalo požar vsaj omejiti, a tudi to sc ni posrečilo. Iskre so kmalu zanetile tudi glavno tvomi.ško poslopje. Osemdeset delavcev se je rešilo \z gorečega poslopja z urnim begom, obleke in drugo pa so uničili plameni. Upepeljenih je bilo nad 120 vagonov papirja in škoda znaša blizu 7 milijonov Kč, Tvorničar Firestone umrl V svoji letoviščarski hišici v Miami-Bea-chu je umrl v starosti 70 let znant ameriški industrijalec, tvorničar gum za avtomobilska kolesa Harlev S. Firestone Pokojnik jc bil predsednik družbe Firestone-Rubber v Akronu. Ko je L 1900 ustanovil svoje podjetje, je začel s 17 delavci Danes zaposluje njegova tvornica nad 40 tisoč delavcev ln uradnikov. Panter proti celi vasi V bližini Boaalura v Indiji je panter med prebivaloi neike vasti priredil pravi po-kol. Pet ljudi je raztrgal- 14 jih je težiko ranil Končno je nekemu vladnemu uradni« ku uspelo, da (e »veri no ustreML Nova kraljica leda Cecilija Cooledge Je morala odstopiti svoj dosedanji naslov svetovne prvakinje t umetnem drsanju na ledu svoji rojakinji Megam TaylorJcvt SVILENOMEHKO bo VaSe perilo, če ga boste prali s „PER3GNOM" Odličen domač izdelek.' VTl, obrni na to stran ceste, tu bova popolnoma vama pred vetrom« ^oltarni pregled „Manon" z B. Gigliem v Trsta V tržaškem mestnem gledališču, U ae imenuje po najslavnejšem italijanskem opernem skladatelju Giuseppe Verdiju, imajo svojo »stagiono« z izbranimi mojstrskimi deli, slovečimi pevci in prvovrstnimi dirigenti Po »Otcllu«, »Don Pasqualu«, »Tosci« so dobdi v teh dneh »Manon«, ki ji bodo sledili Roccov »Dibuk«, Musorg-skega »Boris Godunov«, VVagnerjevi »Mojstri pevci«, Beethovnova »Missa solemnis« pod taktirko Fehxa Weingartnerja L dr. Velik odlično uvežban orkester, krasen oder z vs*;mi pripomočki današnje scenske tehnike in v nemali men številno občinstvo, ki je željno bleščečih predstav, vse to omogoča gledališki upravi, da organizira gostovanja, kakršna si kihko privoščijo samo ve-iika evropska mesta. Beniamino l*lgU Slavnosten predstava »Manon« v ponedeljek, 7. t m t gledališču Verdi je bil« ne le kulturni, marveč tudi družabni dogodek Ljubeznivi tovariš iz »Piccola« g. dr. Tninqui!i je v svojem poročila ▼ torkovi mtranji izdaji da! tako sijajno podobo tega večera, da bi jo bi!o težko doseči, ka-moli prekositi. V krasnih foyerjih io ku-oariih je med pavzami vrvela najodličnej-$a publika ne !e iz Trsta, marveč iz vse Julijske Benečije. V gledališču so bili na-^zočni vsi predstavitelji tržaškega javnega življenja Parter in lože so napolnili do zadnjega mesta Tržačani, ki so s svojimi oblekami in uniformami dajali večeru značaj elegance in družabnega bleska, kakor je mogoč !e v velikih mestih Srečno naključje je hotelo, da je lahko bila med gosti tega večera delegacija »Jutra«, ki sta ji gg. inten-dant Antonicelli in impresarij Sbisa izkazala ljubeznivo pozornost in prepustila ložo. Tako nam je bilo omogočeno uživati iz tesne bližine bleščečo umetnost najslavnejšega itaiijanskega pevca, danes že svetovno slovečega Beniamina Giglija. O sami predstavi Massenetove »Manon« lahko zapišem samo to, da je bila pripravljena z vzorno skrbjo, ki priča ne le o bo- gati •eenični zmogljivosti, marveč tudi o v>soki režijski in glasbeni kulturi. Režiser g. Silvio Luzzato je dal »Manon« pravilen, historični okvir in ▼ njem stilno enotnost, ki vzbuja občudovanje, tembolj ker ▼ naših gledališčih prav ▼ tem pogledu marsikdaj grešijo. Velik zbor galantnih dam m ka-vaiirjev, ki obdajajo Manon in lepega des Grieuxa, je vzbujal prekrasno vizijo sedemnajstega stoletja t aristokratski in absolutistični Franciji, iz katere je zrasla zgodba o Manon, ki ji je vdihnil genialni Massenet prelepo glasbeno življenje. Luz-za ti jeva režija se v marsičem razločuje od ljubljanske. Tako so dejanja in prizori ▼ tretjem dejanju grupirani drugače tn Manon zapoje svojo slovečo arijo ▼ salonu, kjer des Grieux trči s tekmecem in nato z očetom Režisersko odlično so rešena tudi vprašanja petega dejanja z Manonino •mrtja Inscenacije, kostumi, sodelovanje zbora, vse to je nosilo monumcntalen pečat režiserjeve iznajdljivosti in finega okusa. S kakšnimi sredstvi je lahko razpolagal režiser, pričuje med drugim to, da se ▼ prvem dejanja pripelje na oder historično veren poštni voz, v katerega sta bila vpre-iena dva belca. Historična vernost, eleganca, razkošje, blesk in monumentalnost, te lastnosti so dvignile tržaško »Manon« na višino, ki daleč presega lokalna merila. Muzikalno je opero naštudiral in vodil ma-estro Umberto Berrettoni in prispeval nadaljnji obilni delež k umetniškemu uspehu uprizoritve. l/mljivo je, da je bil v ospredju večera Beniamino Gigh, pevec, ki ga pozna naše občinstvo s filmov in ki bi že sam zadostoval da bi ostal večer nepozaben. Slišal sem Giglia lani ▼ rimski operi — v*»Aidi«, — vendar je bil kot des Gneux še boljši, še sijajnejši: Je to vloga, ki nudi več izrazito liričnih partij in v teh se Gigli najlažje razpoje. Bili so trenutki, ko je Giglievo petje prekosilo vse predstave, ki jih imaš lahko o petju: trenutki, ko je Gigliev krasni, barviti, topli glas postal eno samo pojoče čustvo, tako da si moral zatajiti dih, ko si ga poslušal. Speva »A Parigi«, zlasti pa »Chiudo gli occhi« z vizijo hišice v gozdu, ne bo pozabil nihče, kdor je slišal peti Giglia. Njegov nastop v Trstu je bil en sam triumf in tržaški tovariš, ki je naštel, da je bil štiridesetkrat klican pred zastor, ni menda nič pretiral. Aplavz je rasel v ovacije in ovacije so se stopnjevale v vihar navdušenja. Tudi ostali pevski sodelavci so doprinesli bogate deleže k uspehu te uprizoritve. Nositeljica naslovne vloge je bila Augusta Oltrabella. pevka prvovrstnih kvalitet in sijajna igralka. Težko v'ogo Manone je umela zlasti igralsko stopnjevati s takim umetniškim vživetjem in s toliko pevske kulture, da je imel Gigli v nji sebi primerno partnerico, občinstvo pa pred seboj dvojico, ki je do dna izčipala čustveno vsebino Massenetove opere. Izmed ostalih pevcev je treba omeniti zlasti baritona Leona Pa-cija, ki je igral starega Lescouta, dalje Ronnea Morisani in Giuseppa Marchesija. — o. Hrvatske književne revije Zagreb. Januarja Pred leti. ko je bila tudi na Hrvatskem književna kriza najhujša, ni kazalo mladim hrvatskim književnikom n;č drugega, nego sodelovati pri književnih revijah, ki so postale njih edini oddušek. Medtem eo se razmere bistveno spremenile. Vsaka dobra stvar najde danes v Zagrebu založnika; številni med njimi izdajajo sploh samo domača dela, kalkor sBinoza domači pisci«, *Dru-štvo brv. književnikove. »Matica Hrvatska«, >H~v naklada nezavisnih pisaca« in še več zasebnih založnikov. Kljub sedanji živahni založniški delavnosti, ee vendar tudi regije iepo razvijajo, tako da lahko trdimo, da hrvatska književnost stopa po malem že v popolnoma urejene razmere. Vrhu tega izhajajo tudi še književni zborniki, almanahi; Tako izda la M. H. znano J Kolo«, ki je nekak pregled vse hrvatske literature in tudi Hrv. naklada napoveduje književni zbornik, ki ga bodo uredili VViesner Batušič in To-mašič. Posebno ugodno je za razvoj revialne književnosti, da M. H in Društvo hrv. književnikov izdajata dva reprezentativna časopisa, ki redno izhajata, ker sta gmotno zasi-gurana. n v katerih se kaže v popolni podobi sodobno hrvatsko življenje. Ostale revije so ideološko raznovrstne; razne intelektualne skupine izdajajo polknjiževne-ideološke časopise, tako levičarji svoje, klerikalen svoje itd. Vendar vse te revije zastopajo v glavnem hrvatsko narodno smer. Hrvatsko revijo, ki je gotovo najbolj reprezentativna. je pričela izdajati M. H. pred desetimi leti nekako tedaj, ko sta prenehala izhajati i-Savremenik« jn >Vijenac«. Ni pomembnejšega hrvatskega književnika, ki se ne bi javil v tej reviji, in tudi ni bilo književne manifestacije, o kateri Hrv. revija ne bi noročnla. Med uredniki sta bila najprej dr Branimir Livadič. predsednik zagrebškega Pen-kluta. in znani filolog univ. prof. dr. Sti. Ivšič a sedai ie že več let urednik dr. Blaž Juršič Sedanji urednik je posebno pokazal svoje simpatije napram mladim in najmlajšim ter je vsem ki so pokazali talent. odnrl vrata: Delorko. Tadijanovič, Ni-zeteo itd. Zasleduje tudi zunanje literature '"n sploh vse manifestacije umetniškega življenj. V spominu so še številke, posvečene Puškinu. Leopardiju in Rilkeiu. Pod umetniškim uredništvom slikarja Vlad Kirina je to edini umetniški časopis, ki v razko&ni ooremi orinaša umetniške reprodukcije. Dasi je revija nepolitična. teT samo književna in umetniška, je vendar stalno in odločno zastopala hrvatsko linijo, kakor jo zastopa tudi M H. iSavremenik. organ DHK, je najstarejša hrv. reviia- e presledki že v 26. letu izhajanja. pod uredništvom Luk? Perkoviča ne zaostaja niti malo za Hrvatsko revijo im prinaša tudi vsa znana hrvatska književna imena V preteklosti si je ta revija pridoblia velikih zaslug za hrv književnost, postala ie torščp borbe med starimi in mladimi, kj je končala kakor znano z zmago mladih. Lena fn rvetla tradirifa Savn»menika j« splošno priznana. Kot or?an DHK zastopa in brani zlasti interese hrv. književnikov in stoli na liniji umetnosti jn demokracija S pričetkoin tekočega leta izhaja celo na 90. straneh. Književnik je bjl nekoč čisto literarno— umetniški časopis pod uredništvom dr. Vlad. Murgiča in Luke Perkoviča, toda že v prvih letih izhajanja je spremenil lastnike, ki so mu vsilili svoje ideološke nazore. Pod uredništvom Milana Durmana, (ki je prebil nekaj časa tudi v Ljubljani kot dopisnik Tipo-grafijinih listov, ko je brl izgnan iz Zagreba) je dobil čisto marksistično obeležje in sodi danes nedvomno med najboljše urejevane liste te smeri. S svojega zrelišča opazuje evropsko kulturo in v tem duhu piše. V zadnjem času z<*pet kaže, da se približuje bolj zemljoradniškl ideologiji. V tej reviji seveda niso zastopani nacionalno usmerjeni hrvatski književniki, a tudi Miroslav Krleža in August Cesarec ne sodelujeta že dolga leta. Hrvatska prosvjeta zbira katoliško usmerjene hrv. književnike i,n že več let izhaja pod uredništvom priznanega kritika dr. Lju-bomira Marakoviča. Toda na žalost v vrstah hrvatskih katoliških pisateljev ni večjih literarnih imen, in dasi je urednik velik erudit in odličen poznavalec evropskih literatur. ne more nikakor zbrati toljsjh sole-kivcev. V tej reviji je še najbolj zanimivo, kar piše sam urednik o hrv. literaturi, a tudi o slovenski, ka-tero redno zasleduje, kakor »ploh vse glavne evropske literature. V glavnem izhajajo iz te revije avtorji izdaj književnega društva sv. Jenonima, medtem ko so v dnevnem tisku zastopani v Hrv. straži. Hrvatsko smotro je pred leti ustanovila skupina mlajših hrv. nacionalistov. Revija prinaša literarne prispevke onih hrv. književnikov. ki se strinjajo z njenimi smernicami. a zasleduje tudi znanost- za katero ima več dobrih sodelavcev (med drugimi filozof prof Zimmermann. sociolog prof. M. Ivšič), glede evropskih političnih struj se zalaga za avtoritarne rež-me. Nekateri jo smatrajo za Cisto hrv. fašistično revijo, gotovo je pa, da je usmerjena strogo protiko-munistično ter da neizprosno kritizira vse napake sodobnih demokracij. Zaradi tega, ker jima ta revija svoj posebni literarno-politični ton in svoje posebne sodelavce, je s svojega zrelišča gotovo zamiimiva im raznovrstna- Književni horizonti so slovenski kulturni javnosti dobro znana revi ja pod uredni"' žtvom prof. Lavoslava Žimbreka, ki je med hrv. književniki gotovo najbolj odlični pro-pagator slovenske literature jn kulture eiploh. kateri žrtvuje v svoji revi ji mnogo pozornosti in prostora. S slov. kulturnimi krogi je navezal stike ob priliki svojeaa večletnega službovanja v Ljubljani in Mariboru. Prevedel je že marsikaj iz slovenske kniri-ževnosti in pisal tudi o številnih mlajših slovenskih literatih, med katerimi nekateri tudi sodelujejo v njegovi reviji, o čemer je »Jutro* že večkrat poročalo. Toda v primeri z reprezentativnimi hrvatskimi revijami, v katerih sodelujejo znani pisatelj, ne mora prof. Žlmbrek tudi iz osebnih razlogov najti dovolj domačih avtoriev ia prinaša zato dosti prevodne literature. nfk in krflturni ter politični deiavee oz. Milan Ourčin. Rervfja zastopa odtočno demokratska tal ponjli^tična načela- Večkrat ima originalne književna prispevka a pri* nate tudi ocene o važnejših literarni! po-javah in naposled )e v teku svojega izhajanja posvetila ie Številne zvezke knfjž jvno-sti in kulturam drugih narodov, zlasti slovanskih. Prinaša tudi dosti prevodov iz tujih literatur. Vendar Je revija v prvi vrsfcj politična, a zasleduje • simpatijami tudi literarne pojave, kakor ja navada na zapadli. Poleg omenjenih revij izhajajo ie mladinski književni časopisi, med katerimi je najstarejša brv. usmerjena lOmladma«. U izhaja ie dvajset iet in v kateri se je vzgojilo mnogo hrv. pisateljev, nadalje jugoslovanska >MLadost< in katoliška >Luč<_ lz teh najkrajših, simtaraih podatkov lahko čitatelj posmama, da ie v Zagrebu revijalno žijvljenje zelo živahno, i po številu časopisov. i po smernicah, kakor tudi po številu sodelavcev. Kakršnekoli eo ie smernice- tako lepo Število revtij dokazuje impulzivno vretje hrv. kulturnega življenja. Iz njih bo bodoči literarni zgodovinar črpal obilo dragocenih podatkov, a danes dobiva hrvat- iz kzqiiarvnih revij. 0. A. Zapiski rev{Ja e Franceta Kralja. »Le Revne Modeme« v Parizu je priobčila 1& januarja ampatično poročilo • umetnostnem delu Franceta Kralja- Reprodueirana Je tudi neka njegova slika. Članek Je spisan v zvezi s udeležbo našega slikarja na pariški svetovni razstavi. Pozornost, ki jo je pariška revija izkazala slovenskem a umetniku, je tem pomembnejša, ker je to na njenih straneh prvo poročilo o jugoslov. umetnikih. Oton 2apantif v slovaškem prevoda. Literarni mesečnik »E3in< je priobčil v prevodu K. Geraklanijja Zupančičevo »Ljutavno pesem«. Dr. Brank« GaveTla kot reitser v SealL Italijanski bsbi poročajo obširno o uspešni premieri opere Rimskega-Korzakova »Sad-ko«, ki so jo uprizorili v milanski Scali. Opero je zrežiral bdvšri režiser-gost ljubljanskega gledališča dr. Branko Gavella, ki se je pri nas uveljavil zlasti z režijo »Gospod? Glembajevihc, Shakespeara, Moličra jo drugih avtorjev. Balet je pri >Sadku« pripra-vda Margareta F roma nova n Zagreba. ŠPORT Table-tenisti igrajo po svetu Na povratku Iz Londona so spravili že dve zmagi KrefeM, SI. januarja XH. svetovno prvenstvo v table-tenisu za leto 1938 je končano. V igri posameznikov je zasedel prvo mesto Cehoslovak Vana pred lanskm svetovnim prvakom Avstrijcem Bergmannom. Jugosloven Marinko je zasedel eno izmed mest (5. do 8.) skupno s čehoslovakom Slarom in Tere-bo ter Amerikancem Schiffom. V doublu sta osvojila prvo mesta Američana Mc. Clure in Schiff. V tej disciplini se na&i niso plasirali. Med damama je zmagala Avstrijka Pritzi pred Cehoslovakinjo De-petrsovo. Danes dopoldne Je naša reprezentanca odpotovala v Ostende, kjer sta naša igralca Herškovič in Ratkovič igrala s tamkajšnjim klubom ter zimagala s 3:2. V ponedeljek smo z avtomobilom dosegli Krsfeld, kamor so nas Nemci povabili na mednarodno prvenstvo Nemčije. Razen nas so bili na tem prvenstvu še Cehi in Latvijci. Vsem se je poznalo, da smo imeli za seboj težak turnir v Londonu. Zato je prišlo, da se v igrah posameznikov sploh nismo plasirali, v doublu pa sta Herškovič in Ratkovič zasedla tretje mesto. Prvenstvo med posamezniki je odnesel Cehoslovak Hamr pred svojim rojakom Vano. V doublu sta zmagala oba Ceha Hamr—Vana. Liege, 4. februarja Iz Krefelda omo se vrnili nazaj v Belgijo, kjer smo igrali proti reprezentanci Belgije, že sprejem v LJegeu nas je ugodno presenetil Nastanili so nas v krasnem hotelu »Vemitien« to igrali smo v veliki dvorani tega hotela. Za Jugoslavijo so nastopili Hexner Marinko, Ratkovič in Hei-škovič, medtem ko je moral Steim že domov. Od Belgijcev smo po krasnem sprejemu prejel v dar tudi lepo vezenino — belgijsko zastavo, za kar amo jim dali svojo. V dvomatehu so bdli doseženi naslednji rezultati: Herškovič : Lejeune 1 : 3, Ratkovič : Jeftn 3 : 0, Hexner : Staf 3 : 2, Marinko: Lebrun 3 : 5, Herškovič—Ratkovič : Lejeune—Staf 3 : 2. končni rezultat je bil torej 4 : 1 za Jugoslavijo. Naša zmaga je bila povsem zaslužena tn belgijsiki listi so nam napisali marsikatero laskavo oceno. V kratkem nam bodo vrnili obsk in odigrali pri nas večje število dvobojev. Rhetahausen, 5. februarja Težko smo se odločili za odhod iz lepe Belgije, kajti v 24 urah, ki smo j h preživeli tamkaj, smo nabrali celo vrsto dobrih prijateljev. Toda čas ni dopuščal, da bi še ostali, kajti že dan pozneje nas je čakal težak dvoboj z Nemčijo v Rhein-hausenu nedaleč od Diisseldorfo. Mesto šteje okoli 40.000 prebivalcev ln leži nasproti Duisburga. kjer so znane Kruppove tovarne. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Po otvčajnih pozdravnih nagovorih smo se spoprijeli... Herškovič je gladko zmagal nad Liettmannom z 2 : 0. Ostali rezultati so bili: Ulfcrih : Marinko 2 : 1 (Marinko je v Liegeu zlomil svoj račk et ter je moral igrati z drugim, ki ga ni vajen). Hexner : Welter 1 : 2 (Imel je mnogo smole da je izgubil proti slabšemu nasprotniku). Herškovič : Baumer 2 : 1, Hexner—Herškovič : Ulrich—Wel-ter 2 : 0, Herškovič—Marinko : Liett-mann : Baumer 2 : 0. V singiu so nam bili Nemci enakovredni, v igrah v dvoje pa smo bili mi močnejši in smo tako spravili lepo zmago 4 : 2. Iz Rheinhausa potujemo v Stuttgart, kjer bomo nastopili proti tamošnji mestni reprezentanci. M. M. Sankaška tekma ' na Ljubelju Preteklo nedeljo je zimsko-eportni odsek j SKJ Sv. Ana priredil za svoj prehodni pokal sankaske tel me z Ljubelja. Na tekmi je startalo 55 tekmovalcev, in sicei 47 moških in 8 žensk. V dolino eo šle na i o ej ženske, in sicer 6h 15.15, nato pa vsj ostali v dvominutnih presledkih. Proga je bila dolga okoli 5 km, ves čas nekoliko po-mrznjena .tako da so vei dosegli prav dobre čase. Podrobni reznltati eo bili: Med moškimi: 1. Val oveč Albin 8 03; 2. Golmajer Albert 8:28, 3. Mulej Miloš 8:29, 4 Golmajer Ivan. 5. Čarrmui Anton. 6. Mulej Tinček. Med ženskami: 1. Dolžan Heda 9.04. 2. Rendolič Tinca 9:12, 3. Carman Marija 9:12. Med tekmovalce so bilo nato v gostilni Anikele pri Sv. Ani razdeljena lepa darila, in sicer ženskam št>i, moškim pa pet. Vsa darila »o prejeli člani zimsko-sportnega odseka SKJ Sv. Ane. kar je izzvalo prav posebno veselje, posebno še, ker js -idsek šele mesec dni na delu. Če se bo zima držala, namerava odsek otvoriti letos še novo skakalnico im prirediti dve smučarski tekmi na Zelenici in Kofcah. po možnosti pa tudi ponoviti sankaško »?kmo. Ker je *aD»taCem iz oddaljenih krajev nerodno jemati sani s 9eo»3, je odsek sam nabavjl precejšnje število sani. ki jih bo dajal proti majhni odškodnini na p-«odo pri Ankeletu ali tudi ra vrhu Ljubelja. Tako bo veak sankač lahko udobno dos^rel sankaško progo in se temeljito pripravil za tekmo. Dve smučarski prireditvi v koroškem kotu Preteklo nedeljo je bjla v Črni pri Preval jah le pa smučarska tekma, ki jo je priredil smučarski klub SK Korotan v Črni. Tekmovali so v smuku, slalomm in skokih. Dopoldne je bila tekma v smiuku. pri kateri so bili zastopani skoro vsi smuča^kj »asi« mežišk* ^oline. Norholjši čns je dosegel Rupert Udir. član SPD. Mežim. Popoldne pa so se vršile tekme v sialomu in skokih. Prireditvi je prisostvovalo precej občinstva, ki je z navdušenjem sledilo tekmi, posebno potem, ko so prišli na vrsto skoki, ki so bili za Črno Tipkaj nov-e imela sejo v petek dne 11. t. m. ob 19. v prostorih kavarne Vtepernik, Stari tig 34. Prosimo siisrurne udeležbe. Mcto klub »Ilirija«. Seja tB;^ravne«a odbora in veseličnega o 'seka bo drevi ob 19. v hotelu Miklič. Zaraii savezmega občnega zbora in zadnjih priprav za športni ples — ndeležba strogo o^ezna. SK Reka (emučanska sekcija). Drevi ob 20. bo ledni članski sestanek v etranski sobi gostilne Oblak, Tižačka c. 22. Zelo važno, zatorej pridite vsi! Načelnik. SK MARS. Drevi ob 20. članski sestanek na običajnem mestu. Zaradi gostovanja obeh moštev prosim polmoštevilno. Igralci, ki imajo opremo, naj jo prinesejo s se'o j. ker bodo prejeli novo. V petek redna odbonova seja v gost. Zaje. Zaradi važneeti prosim gg. odbornike, da «e je udeleže sigurno. SK Tržič obvešča vse khrbe. da je start za meti klubsko tekmo na Zelenici dne 13. t. m. na željo sodeluiočih klubov preložen na 11. uro dopoldne. SOKOL Sokolsko drnštvo Polje (Dev. Mar. v Polju) priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje >Od Sušaka do Bojane« s slikami. Predaval to predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor. SV. TROJICA V SLOV. GORICAH. V dvorani predsednika Ernesta Goloba se je vršil 19. januarja redni občni zbor naše gasilske čete. Zbor je vodil predsednik Emest Golob in orisal delovanje čete v preteklem letu. Iz poročil funkcijomarjav je bilo posneti požrtvovalno delo naših vrth gasilcev, ki so tudi v preteklem letu storili mnogo na področju človekoljubja. Četna imovina je narasla lani na 126.875 din. Ker je bil zbor na roistni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomslava, pokrovitelja mgoslovenskega gasilstva, je predsednik očrtal pomen tega praznika, saj je blasopokojni kralj Aleksander izbral za pokrovitelja vsega gasilstva enega jzmed svojih 6inov. Ime Karadjordjevič j» imelo v zgodovini vedno važno in odlično vlogo. Zato smo mi gasilci še posebno srečni, da stoji nam na čelu kot pokrovitelj nosilec te-era v jugoslovenski zgodovini slavnega imena. Sledila je prisega dveh Članov po šestmesečni preizkusni dobi. Po izčrpnem dnevnem redu ae h predsednik zahvalil vtem četnim funkcionarjem in Saaom gasttcem za vztrajno i> požrtvovalno dela I h Julijske krajine l^etffiri stečaji in menični protesti gta*&rt!&* podatki o prisOnfli steflajffl ki m-r**"1* protestih, ki jih sproti objavlja osrednji statistični urad v svojem biltenu, so bfli lam nekoliko pomanjkljivi, ker Jih Je pričel objavljati šele v marca za dobo od februarja dalje. Znano je, ds so novembra 1935 kmalu po pričetku abe-adnske vojne iz občih gospodarskih raz* logov ukinili izdajanje teh biltenov, ki so se spet pojavili šele pričetkom preteklega leta, pa sta biM prvi dve štervllki t tam času de tako skrcnnnl, da Iskanih podatkov za januar nI najti v njih. V ostalih 11 mesecih je bito v JuMifelkl Krajini po prteavnih sodiščih (v Trstu in na Refld) odrejenih 67 večjih stečajev-Skupna pasiva so znašala v vseh teh primerih 7,934.000 Br, vsa aktiva stečajnih mas pa 5,058.000. Meseca maja je bil vi Trstu odrejen stečaj nekega velikega podjetja, katerega pasiva so znašala preko 4 milijone, aktiva pa okrog 3 milijone lir. Bilance ostalih stečajnih mas so bile daleč bolj skromne, čeprav Je bila diferenca med aktivami in pasi vami mnogo večja. Manjših stečajev je bilo v tem razdobju 138 s skupnimi pasivami 1,008.000 to aktivami 402 000 lir. Pri teh Je znašalo kritje pičlih 40%. Sorazmerno precej veliko pa je bflo število meničnih protestov, lsS so Jih našteli v deželi, ki šteje komaj dober milijon prebivalcev in katere gospodarski volumen kljub tržaškemu prometu in industriji v primerjavi z drugimi deželami Gornje Italije nI baš velik, kar 9767 (tako da jih je bilo v celem letu nedvomno preko 10.000). Glasili so se skupno na 4,871.000 Ur. Depoziti pri denarnih zavodih HramJlne vloge in depoziti na tekočI račun so se pri glavnih sto denarnih zavodih to hranilnicah v Julijski Krajini kmalu po abesinski vojni spet pričel dvigati, tako da so dosegli skoraj četrt milijarde lir. v prvem polletju preteklega leta (podatki za drugo polletje očitno še niso urejeni), pa so spet nazadovali za dobrih 7 odstotkov. Morda je bilo nazadovanje depozitov v tem času le sezonskega značaja. Vsekakor bodo številke o morebitnem novem prirastku do konca preteklega leta podkrepile to domnevo. Po podatfkih, objavljenih v zadnji številki biltene osrednjega statističega urada so znašali depoziti 30. junija 1935 pri 10-5 glavnih zavodih 195.8 milijona lir, 31. decembra 1935 pri 105 zavodih 163.9, koncem junija 1936 pri 100 zavodih 192.6, koncem decembra pri 95 zavodih 237 milijonov ia 30 junija 1937 pri 93 glavnih denarnih zavodih in hranilnicah spet le Se 219.9 milijona Mr. Drobne novice Likvidacija hranilnic in posojilnic. Ponovno smo že poročali o likvidaciji posojilnic to hranilnic v Julijski Krajini v smislu ukrepov vlade za obrambo varčevanja to nadzorstvo nad kreditom, po katerih skušajo čim bolj koncentrirati kreditno gospodarstvo v večjih zavodih. V Julijski Krajini imajo ti ukrepi nedvomno še svof posebni pomen. Po dekretih, M so bih lani objavljeni v Gazzetti Ufflciale«, je inšpektorat za varčevanje to kredit lani odredil likvidacijo 9 manjših posojilnic in hranilnic, to sicer v Skednju pri Trstu-Malem Lošinju, Kortah pri Izoli, Novem gradu, Lovrainu, Lfbušnjah, Larsišču to ▼ še dveh istrskih krajih. Lab5nske ceste. Pred dnevi Je »Oorriere Isbriano« objavil daljši dopis iz Latinščine, v katerem ae Labinci hudo pritožujejo zaradi slabega stanja tamkajšnjih pokrajinskih cest. Tako cesta iz Labina v Raš» malone ni uporabna. Posebno hudo je ra-zrvan oni del ceste, ki je izpeljan iz Labina k Sv. Nedelji, tam je cesta polna kotanj in na ovinkih popolnoma nezaščitena- Naravnost nemogoč je prehod po strmini pod Gorico. V izredno slabem »V*-nju sta tudi cesti proti Brgodcu in Bar-banu. Zz Krškega k— S smrtjo Antona Sovreta je izgubilo Krško enega svojih najitarejših meščanov. Njegovega pogreba se je udeležilo mtnojo Krčanov, zbor domačih pevcev p» »« Dokoj-niku zapel pred hižo žalosti in v cerkvi £a-lo-.tinke. Pokopali ra na novem pokopališču na Žadov-mkiL Pokojni Sovre je prišel v Krško ž? pred doLgiimi desetletji, potem ko je bil pri jiužni železnici upokojen kot čuvaj. Nekje pri Zidamean mostu ga je namreč pri izvrševanju službe zadela nesreča in je postal invalid. K_ 50 letnico gasilskega društva na Vidmu bodo letos proslavili. Te dmd je poseben pripravljalni odbor naprosil za sodelovanje pripadnike raznih slojev in poklicev, ki bodo pomaigali 6im dostojneje proslaviti lep •ubilej domačega prostovoljnega gasilstva. Letošnje binkošti bodo tedaj velik gasilski praznik. k— Stavbeno gibanje. VidenKJj fei nie imanj Krčami z velikim zanimanjem zasledujejo delo skupine delavcev na njrivah poleg kolodvora. Na zemljišču, kjer bodo se latos pričeli zidati novo tovarno za celulozo, preiskujejo namreč zmačaj zemeljskih plasti in na kakovost vode ki je bodo pri zidanju mno go rabili. Vse kaže, da bo dovolj vode na razpolago za vse različne potrebe. Dozna-vamo- da bo tovarna, ko prične poslovati, delala z najmanj 150 delavci. V zvezi s potrebami nove tovarne je pričakovati, da bodo državna oblastva zopet ustanovila na Vidmu orožmiško postajo, kar v ostalem težko pričakujejo tudii ostala prebivalci Vidma. Stare vasi in okolice. k— Tekstilna tovarna na Vidmu? Neka zagjgfeska tvrdka že delj časa išče na Vidmu v Krškem primemo zendjršče, kjer bi si urednla lokale za proizvajanje blaga. Z nekaterimi posestniki v biižiini postaje je tvrdka že v pogajanjih- Morda se bo pa le kaj razgibalo v naš^m dolgočasnem Krškem in na Vidmu! Iz Ljutomera |j— Otvoritev zvočnega kina. Sokolski zvočni kino v Ljutomeru, ki ie kupil najmodernejšo aparaturo kina »Ideala« v Ljubljani, predvaja v soboto 12. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo 13. L m. ob 4. popoldne in ob 8. zvečer veličasten glasbeni film »POSLEDNJI AKORD«. (Lil Dagover, WiUy Birgel). Glaske: Bsetbovsn (IX. simf.). RSndal (oratorif). Čafkovpk?. Kot dodatek zvočni tednik. Naslednji fjlm 19. ;n 20. t m. 3ackson Gregory: 16 J liana Caslanares Roman Ves čas sta bila sama v salonu. Igralci, ki so zgodaj zvečer sedeli tu in ki jih je bil zmotil strel na Perriga, se niso bili več vrnili. Očividno so se bali, da jih ne bi kaj zapletlo v vso stvar, in so jo bili popihali. Tudi Blondmovi jezdeci niso bili prišli semkaj, ampak so se bili spravili iz hleva v sprednje hišne prostore, v točilnico za navadne goste, kjer so se mogli neovirano gibati in piti, kar je bilo komu po duši »Se enkrat vas vprašam« se je porogal Blondino, »čemu naj igram za nekaj kar je že moje7 Za vas utegne biti pet tisoč majhna reč; zame. to moram priznati, je že čeden dnevni zaslužek.« Na Hawkovem obličju se je pokazalo globoko zaničevanje. »Vidim da sem vas nžpak sodil«, je zlovoljno dejal »Če ste takih misli, vam ta onega lahko tudi podarim — « »Oho! Gospod torej meče tisočake okrog sebe in jih daruje vsakomur kdor pride naproti, kadar je za izpremembo gosposke volje!« »Snoči sem srečal berača, ki me je prosil za nekaj realov; podaril sem mu nekaj tisočakov Nocoj naletim na človeka z imenom Blondino — « premolknil Je ta tako izzivalno ta ofiabno pogledal Blondina, da ga niti Blondino sam ne bi bil mogel prekositi, • — če Je sploh res, da ste Blondino,« je tončal kakor da ne bi bil prepričan o tem. Ljudje, ki živijo divje, neobrzdano življenje, ostanejo v mnogem oziru otroci, tudi če so zdavnaj odrasli mladeništvu Vsak izmed teh dveh mož, ki sta bila krajevni znamenitosti prve vrste, je morda čutil v dnu duše neko — dasi čudno spa-čeno — spoštovanje do nasprotnika, ali vsaj do česar koli, do kakršne koli lastnosti v njem Kaj je bilo torej naravnejše, kakor da sta kazala drug drugemu najvišjo mero zaničevanja, ki sta je bila zmožna? Ne da bi odvrnil prežeči pogled od prišleca. Je Blondino na vse grlo zaklical Topu. Ta je prestrašen pritekel. »Ta človek, ki pravi, da Je Colorado«. ga Je na-hrulil Blondino, »trdi, da imaš od njega nekako Det tisoč dolarjev Kako je ta reč?« »Res je, senor Tukajle so Spravil Jih Je pn meni. preden je šel v hlev « Krtje oči so mu za-plapolale. režaj mu je skrivil mala okrogla usta »Najbrže se je bal, da ga ne bi zunaj napadli m oropali!« Julian Hawk, ki Je dotlej negibno stal na mestu, je stopil zdaj k mizi nedaleč od okna in sedel »Vrni mu denar« je ukazal Blondino »Prinesi kocke In sveče prinesi Glej, da bodo vsa vrata zaprta.« Pobrskal je po žepih in izvlekel ključ »Prinesi mojo kaseto z denarjem. Topo.« Topo je s ključem odhitei iz sobe Julian Hawk je pričakujoče gledal za njim. Blondino ee je zasmejal. •Ne, prijatelj, ne boste lzduhali. kje Je spravljena, ne V tej sobi Je ni, o tem bodite prepričani.« Hawk ni odgovoril, ampak si je z izrazom dolgočasja zvil cigareto Topo se je vrnil v sobo s polo-ščeno kaseto pod pazduho Postavil jo Je na mizo in jo na Blondinovo povelje odprl, ko mu je ta dal ključ. Hawkove oči so z očitno radovednostjo obletele njeno vsebino. Blondino ga je neprestano opazoval. »Se nekaj, Topo,« Je zaklical Blondino. »Igra bo trajala samo nekaj minut. Obvesti ta čas moje ljudi; takoj potem odjašemo v bluesmokeške gore. kar pomeni, da prestopimo mejo v Združene države Vi seveda že veste, s ta Johny Hawk naj le vidi. da se ga ne bojimo! Preden se odpravimo moram izpregovoriti tudi z Guero še nekaj besed Pater naj čaka!« »Si. senor!« je rekel Topo ta se počasi umaknil Ves čas je držal Blondino pištolo pripravljeno v desnici Hawk se je namuznil tej previdnosti »Zdaj pa h kockam!« je rekel »Slišal sem. da prinaša nesrečo, ako meče densičar z levo roko!« »Čeprav«, je dejal Blondino Postavila sta. Blondino z levico ta nekam nerodno, a pazeč na višino stave. Hawk je držal roke na mizi. »En sam nepreviden gib«, ga Je posvaril Blondino. »pa vam poženem svinčenko v glavo. Mr Red Hawk! Sploh bi bilo najpreprostejše«, se je zarežal, mahoma ves židame volje, »zakaj tako bi brez nevarnosti ta na pošten način prišel do vaših pet tisoč, ker bi se polastil samo niči je reči« »Tisoč dolarjev vsak lučaj?« je predložil Hawk. »Velja«, je pritrdil Blondino. Podoba je bila, kakor da bi se sreča nocoj že v drugo nasmihala Julianu Hawku. Kdaj pa kdaj je izgubil, a vsakikrat je z Blondinovim pritrdilom podvojil stavo in spet dobil Iz njegovih petih tisoč jih je bilo že deset, in Blondinova kaseta še ni bila prazna Blondinova napetost je rasla od trenutka do trenutka, oči so mu zrle bolj in bolj lakomno — lahko bi rekli, da ga je obhajala čedalje hujša izkušnjava Morilska strast mu je tlela v pogledu Mož ki mu je sedel nasproti, je bil grozil, da mu bo delal sitnosti; torej ni šlo samo za denar, ampak tudi za Blondinovo lastno premoženje In Blondino ni bil šele nocoj pokazal, da je zmožen vsakega zločina, ki mu utegne koristiti. »Še enkrat?« je s hladnim, neomajnim poudarkom vprašal Hawk Premišljeno je potresel kupo s kockami Blondino se je prepričal, da mu leži tudi levica vidna na mizi. »Torej dajva — odločilni lučaj — « V tem. ko so kocke padle, je Hawk iztegnil roko v tisto stran, kjer so stale sveče, tako da se je svečnik prevrnil in padel na sredo sobe Kot bi trenil, je bilo tema kakor v rogu Tisti mah je Blondino tudi že sprožil in ustrelil trikrat zaporedoma brez presledka Nato je prisluhnil, da bi čul padec nasprotnikovega telesa, ustrelil četrtič in šele tedaj pomislil na to, da mora varčevati s strelivom. OGLASI Beseda 1 Din davek ? Din aa šlfn. aJl dajanje naslova 5 Oln Najmanjši znesett 17 Din Šoferja ld Ima veseije z vrtom sprejmem v staino služ bo 1 marca Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod »0'iren isko« I2'i& I Iščeni guvernanto z znanjem t rtuiciAjKega Jezika za izven Lluoija ne Lastnoročno pisari ponudoe * sliko pos.ac na ogl odd Jutra p<>o »Fina niša- 1916 Zobotehniškega praktikanta(-ko) sprejmem v dentibtično pra kso. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Zobotehmk« 2692-1 Hotelska sobarica oterte s sliko, iam^rvo po trebno, nastop takoj Hotel Oscerberger, Ptu> 2689-1 Sposobno natakarico iSčem Povsem resne po nudbe poslati na Hotel Velebit. Otočac. Lika 2708-1 Uradnika(-co) I prakso, »prejme takoj odvetniška pisnrna v Ljub liani Ponudoe ' zahtevo piače in navedbo doseda Oiega službovanja na ogl. oda. Jutra pod »Odvetnik«. 2696 ! Prvovrstne prikrojevalce ta moško perilo, išče Engler Albert Subotica 2697-1 Moški ali ženska ki položi 0;n 15.000 v obrat dobi slu>K.j Ponudbe r.a ogl. odd. Jurra ood »Dobra trgovina«. 2704-1 Brivskega takoi spreimem. Boh Bistrica pomočnika Torčid Ivo. 27 IS-1 Radio tehnika »amostoinega. za vsa pri padajoča dela v tei -.ttoki. iščem takoi Radio Starke!. Maribor. Trg Svobode 6. 2728! Med mestom in deželo posreduje ».In trn v« mali osrlasnik NSERIRAJ V t,JUTRU"! Služb* iice Beseda 1 Din. da veti 3 Din za Sltro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjšl znesel; 17 Din Fina krojačica za šivanie jblek plaščev id kostumov, kroiaško delo — se priporoča na dom Po Iranska cesta 49. levo 2700-2 -feseda 1 Din daveK 3 D!n za Šifro ali dajanje nasiova 5 Din NalmanJŠi znesek 17 Din. Potnike za obisk privatnih strank za prodaio novega paten ta spreimem za vsa mesta, dnevni rashižek od 100 do 200 din. Ponudbe na na slov Zver Ivan, Murska Sobota 2636-} Beseda i Dm davek j Din za šilro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši raesek 17 Din Obleke po meri dela poceni, po modi vam zadnji brezhibno napravi Kdo? Ali še ne veš? Sešek Medvode 16 2507 30 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fiat 514 odprt, malo rabhen, nove gume m dvr rezervi, prodam Hadl. Novo mesto 2600-10 Beseda 1 Din davek i Ulu Ailru aii dajanj« uasiova a Dm Najmanjši snfvseB 17 Ojn Hrastove odpadke ia kurivo proca taga ZaiC, Stična 2693-6 PRODAM: vinski čistilnik. 2-cilmder->ki »Tatra* avto. »Wande rer« avto, več vagonov sena. prešo za sadje, le-lemo preš< za .eno, za komsko moč. več vozov hlevskega gr.oia, kompost, več pitamh volov. Gostilna Kirbiš. Celie. 2736-6 Ponesrečenci na otoki? mcrskili razbojnikov 30 »Da, ljudje božji«, je nazadnje rekel kapitan, »po*em moramo pač s to ladjo nadaljevati pot.« Mornarji so se takoj lotili dela. dvignili so sidro, in naši trije prijatelji so se kmalu poslovili od otoka, na katerem so bili doživeli tako zanimivo poči4 "ko nricodo. Z 'aj moramo samo še povedati, da je džunka že do kratki vožnji srečala vojno ladjo, ki je zasledovala morske razbojnike Ko je poveljnik slišal, da ima vso tolpo pred seboi in mu ne bo mogel nihčf izmed lonovov uiti je ves vesel zaplul or ;ti otoku in roparje je doletela zaslužena usoda. K o r e c. Boyler močan, za vacuuro sesilko. ca 300—500 1 plinski šte dilnik ,'rišo) parne cevi. epo rentabilni, sta na prodaj Potrebna gotovina 100 000 Din Inforraacue 'eiefon št 3636. /699-20 Večjo hišo z vrtom, oddamo v najem. V hiši ie lokal za trgovino in gostilno, ir mostni tehtnica Oddajo se tudi posa mezm lokali npr. trgovina s stanovanjem, gostilna s prostori ,B stanovanjem. Podrobneiše po> vedbe pri Kmetski hianiin ci in posojilnici r Novi vasi pri Rakeku Bloke a 2710-20 Pohištvo Din, aa Sllro ali dajanje uislova ' Un NannaulSl znesek 17 Din. Pohištvo novo ln že raoljeno. Ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugod nlh pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranje ao pohištvo Vso rekla mo preskrbimo sami Sporočite nam na do plsnlcl ali ustno Prevoz pohištva v naš komisij ski oddelek preskroimi sami - Ivan Matnian Ljubljana Tyrševa ce «o «avarovani /.» | »I IMMI • Mu U« m prodaja is polaga po reKuunnili ti O 1 C | SEVER, Marijin trg 2 Beseda 1 Din davek Din za »liro ali dajanje lasmvn 5 nii. ^J-i manjš' znesek 17 Din Zračno stanovanje dvosobno, oddam Rožna dolina Cesta X 28. 2705 2 i Trisobno stanovanj« takoj oddam. Novi trg 1 pp hišniku. 2720-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1. marc. Ceg narjeva 4-1. 2738 21 Stanovanja Beseda i Din davek 3 Din za šllro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno in enosobno stanovanje z vsemi priti klinami iščem Ponudbe z označbo mest. n cene na ogl odd Jutra pod «ifro »Udobnost«. 2695-2la Beseda 1 Dtn davek "» Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din NaimanIS' znesek 17 Din Veliko prazno sobo solnčno. suho, s strogo se pariranim vhodom, oddam takoi samo boliši, mirni osebi Nov tig 5-11 , 'evo 2734-23 iimhM.mi Beseda I Din davek 3 Din za šllro ali dajanje nasiova S Dm Ne naslova o Din: najmanjši eni»>p> 20 Din 28-leten podjetnik agilen poroč trgovsko na obraženo gospod-čno nekai gotovine Vdove 2 en m ottokom niso izključene. Ponudbe na ogl odd 'utra pod »Takoišni? žemtev«. 2698-25 '!] I. Brnela 1 Din 1»vnk 3 Pn t. S 11 "ajanj* na-l"V» S D o N»itr..n 5 iiu«efc tn<«M|i 20 Dn Mladenič želi diskretnega dopisova-ma s 15—18 letno mladenko. Pisati pod značko »Iskrenost« na ogl odd. lutra 2725-24 Beseda I Din davek s Din. za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. K iajholiši trboveljski PREMOG bre? tira h u. koks. suha drva I. Pogačnik, BOHOKICKVA 4. telet 20-69 Svt;S«* na tfine]9e aorveftkc ribje olje U leKarne dr O Hit* t n JJA v Lju oljarn •»e pr»p«ir«>C8 fileitim id slabotnim use tiara Kupu) domače blago! Sobo opremheno al prazno, takoj oddam v centru Naslov v vsen poslovalnicah (utra. 2735-23 >1 Reseda 1 Dtn. davek 3 Din za šllro ali dalanie naslova S Din Naimanjši znesek 17 Din. Pekarno dobro vpehano. s podrui nico v večiem kraju pro dam zaradi bolezni Po nudbe na podružnico lu tra Mariboi pod »Najem nine prosta« 2727 19 Beseda 1 Din davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Za vrtnarijo oddam v nanirm .nesru ve lik« komplekse ali ščem vrtnaria Hndl Mnvn rnrsto 2600 '0 §Bt££22IM Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Dil. Najmanjši znesek 17 Din Šivalne stroje naiboliših nemških tovarn, rabljeni, mloraolieni n novi ki štikiio sr»>pa '232 29 Glasbila Mii -.111 t., lu ai. laslova i Din Najtnanl£ /■.• ' mn Star klavir poceni naprodaj radi prese iitve Poizve se v ogl odd Futra 2614 26 i imiaMiein oddelku flospelp ponudbe: Dne 11. Sebruarja ob 10. uri se vrši pri sreshem sodišču v KRANJU DRAŽBA lepe, enodružinske vile, ležeCe ob Jezerski cesti, na ugodni toCki v Kranju, vi. St. 824 K. o. Kranj. Najmanjši ponudek Din 103.175. vadij Din 20.635. MLAJŠI POTNIK ki prepotuje najmanj 6 krat na leto Dolenjsko, Notranjsko in Gorenjsko, ln ki je pri trgovcih s špecerijo, mešanim blagom in konditorjih dobro vpeljan in bi bil pripravljen - kot postranski zaslužek proti proviziji — znan konsumni predmet, ki ga potrebuje vsak Človek, vzeti seboj, dobi zaposlenje Oni gospodje, ki obiskujejo navedene kraje z avtomobilom imajo prednost Poleg tega sprejmemo mlajšega agenta, Ki bi razpeCaval ta predmet intenzivno vsak dan v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje delavnosti tn navedbo referenc v hrvaščini ali nemščini je nasloviti pod »EingefUhrt« na Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9. Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice Itd. Valute vseh držav — kupimo takoj ln plačamo najbolje Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk državne razredne loterije! TFKA cK! (tepihe) od din 15.—. predposteljnike od din 28.— naprej, preproge velike od 160.—, kokosove tekače, zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago tu prevleke pohištva nudi veliko Izbiro najceneje nova Specijalna trgovina F. L Gorižhr Ljubljana, sv. Petra c. 30. Pregrinjala Kot žastore ugotavljamo takoj po MuiiiiiiiiiifliiiiiiiiniiMiiiiiiniiiii^^ j nizki ceni Nase gledališče O R A M A Četrtek. 10.: Veronika Deaeniška. Red A. II.• Zaprto b 15. Ero z onega sveta Debut gdčne. Hejbalove Dijaška prelistava. Globoko znižane ceni od 16 din navzdoi v»t>ota. 12..' La Boheme Gostovanje g. Josipa Dermote Izven. Gostovanje Habime odpovedano. Znamenito het're.jcko giedal;šče llabima je moralo od|x>vedati svojo predstavo v Ljubljani, ker mu 10. t. m. opolnoči poteče rok. ko mora z vso družino in trpini vagoni prtljage zapustiti našo državo. Jugokoncert, ki je ta gostovanja aranžiral, je založil za Hab;mo pri nasib carinskih oblastih 250 000 din. Ta vsota bi zapadla ako gledališče ne bi pravočasno zapustilo nase države. Intervencije Jugokonrerta so ostale, žal. brezuspešne. — Kupljene vstopnice se vnovčujejo prj dnevni blagajni v operi. MAKIBOKSKO OLKOALISCE Četrtek, 10.: Noč v Kairu Red D. Iz življenja na deželi POLJE. Sokoisko društvo pri D. Ni v Polju bo v nedeljo 13. t. m., v Sokolsikem domu svoje pripadnike Ln vse ostalo občinstvo. ki vedno rado poseča sokolske prireditve spet imenitno zabavalo z veseloigro »Mataijev Matija«. Sodelujejo znani najboljši! društveni igralci. Vsi so ee potrudili in so svojemu režiserju, bratu Ivanuši Milanu vestno sledili in marljivo študirali, da bo vMatajev Matija« nedvomno ena najboljših predstav, kar jih ie Sokoisko društvo v Polju pri redi: lo Začetek bo točno ob '20 M A Četrtek. 10. februarja Ljubljana L2. Valčki m polke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldansk: koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. — 18: Domača zaLuiva (Magistrov tno). — 18.40- Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19: Napovedi, poročila. — 19.30' Nac ura. — 19..^0: 10 iiiuiut zabave. — 20-' Pevski zbor »Cankar«. — 20.45: Prenos opere »Ma-non« iz Trsta (poje Beniamino Gigli). V odmorih okrog 22. ure napovedi in porodila. Beograd 17.30: Plesna muzika. — 20: Petje. — 20 30: Komorne skladbe. - 21.30: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Plesni tečaj. — 1945: Zvočna igra. — '21.15: Koncert godalnega seksteta. — 22.40: Plošče. — Varšava 20.05: Plošče. — 20.15: Koncert solistov zbora .n orkestra — 21: Ples. — 22: Komorne skladbe. — Dunaj 11.25'- Knieoke godbe (plošče). — 12: Lahka godba. — 16.05: Angleška glasba - 17.20: Celo koncert. - 19.25: Majhni prizori z glasbo. — 20.05: Ljudska igra- — 22.20: Skladbe Szymanovske_a. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berijn 19.15: Pot ob Sredozemskjm morju. — 20: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Mundien 19.10: Predpustne pa-mi. — 20-' Pester glasbeni spored. — Stuttgart 19.45: Plošče. - 20 30: Veseli prizori."- 21.30: Schumannove skladbe. — 22.30. Mali orkester in solisti. — 24: Moderni skladatelji. Potek 11. februarja Ljubljana 11: Šolaka ura: V deželi polnočnega sonca (gdč. Julija šušteršič). — 12: Po domače (plošče)- — 12.45' Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov. — 18: Ženska ura: Kako si ustvarim svoj dom (ga. Cilka Vračko). - 18.20: Plošče. — 1S.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19: Napoved-', poročila. — 19 30: Nac. ura. — I9.o0: Izseljeniške zanimivosti. 20' Koncert Cimermanovega kvarteta. — 21: Samospevi gdč- Vide Rudolfove in g. Ladislava Rakovca. — 22: Napovedi, poročila, — 22 30: Angleške plošče. Beograd 17.05: Orkestralni orkester ln narodne pesmi. — 20: iz Zagreba. — 21: Narodni napevi. — 21.30: Klavirske skladbe. 22.20: Plošče. - Zagreli 17.15' Lahka glasba. — 20: Maidrieaiisti. — 2130: Tambura-ški zbor. - 22.20: Ples. - Praga 19 15: Orkester in solisti. - 19.40: Zvočne slike. — 20: Športni prenos. — 21.20: Orkestralna koncert. - 22.20: Plošče. - Varšava 19 25: Mandolne. — 20: Prenos simf. koncerta. — Dunaj 11.25: Koncertna ura — 12: Koncert orkestra. — 15.15: Pesmi — 16 05: Plošče. - 17.35: Klavirske skladbe. - 18.^0: pesmi in plesn z Balkana. — 19.35: Orkestralni in violinski koncert. — 21.35 Plesni komadii — 22.H0: Nadaljevanje plesa. — Rerlin 19.10: Plošče po željah. — 20: Vedra muzika — 21: Veselogra. — 22.30 Lahka ;n Dlesna muzika. — Mundien 19 10: Skladbe po želiah - 19 40" Klasiiki nem;ke glasbe - 21: Pester spored - 22 ?0 Me'od;ie lahko noč - Stnttgan 1915" Glasha za lelonusit. - 20 Zvočna skicirka — 22 30 Plošče. - 24: Norveška glasba. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi y Ljubljani.