llaroSnina mesečno .^ri^BMB^^. ^^^^^ & ^^ ^^^^^^^^^ ček. račun: Ljnb* 15 Din. za inozem- jflf^^^fc fflBilr ^fe ^^^ m ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijaua it atvo 40 Din — ne- BUL BS^M ~ jBgijf Bgm. jagmg v MBS M B^K ^^m ~ 10.344 za 4eljaka izdaja ce- JDV BB H M SM/bmM ^■■■■fc Sarajevo 7">63. loletno 96 Din, za ^^HBHk HI HV MB MBB M .7 W S ^HKbS Zagreb itv. 39.011. Inozemstvo 120 Din ^MB Hf WBo| ■ m flD ^T JMi M 24.797 Uredništvo je t ^^^JP JKLmŠ0 ih^^ JBLmm*0W U prava: Kopitar- Kepitarjeri aL6/Dl jeva 6. telefon 2999 Telefoni aredaištvai dnevna iloiba 205* — aočaa 29M, 2994 la 209* f 1 ■ Uhaja vsak dan ajntraj, raaea ponedeljka ia dneva po praznika w Španske zadeve se resno ZOptctfMfO Portugalska se upira neviraliteti Dogovor med vstaši in Italijo, Nemčijo ter Portugalsko? Položaj poslabšujejo tudi druge vesti, o katerih ni mogoče presoditi, ali so resnične, ali pa samo hujskanja z gotovim namenom. Listi francoske ljudske stranke v prvi vrsti pa komunistična »Huminite« trdijo, da so se španski nacionalisti dogovorili z Italijo, Nemčijo in Portugalsko, in sicer je portugalska viada priznala Nemčiji brodovno opirališče na Azorih, zato pa naj dobi Portugalska špansko provinco Galicijo, Baleare pa bo zasedla Italija, Na otoku Malorci so se baje že izkrcali Italijani, ki imajo na otoku dejansko oblast. Poleg španskih narodnih zastav 6e na otoku vijejo tudi italijanske zastave in vstaški guverner se popolnoma pokorava naredbam italijanskega poročnika Rossija. Baje branijo otok pred madridskimi četami Italijani, ki vodijo tudi letala, katere je kupil zanje španski milijonar Juan March. Da Nemčija in Italija upornike izdatno podpirata zlasti z vojnim materijalom, je brezdvoma res, vest o nekem dogovoru, ki naj bi gotove dele španske države spravil pod italijansko ali nemško oblast, pa je vlada t Burgosu že opetovano demantirala in izjavila, da so laž, izkuhana ▼ madridski kuhinji, katero vodi tovariš Rosenberg. Anarhija in obupno razpoloženje v Madridu V rdeči Španiji 6ami vlada največja zmeda in krvave notranje borbe med socialisti na eni in komunisti na drugi strani. V Madridu samem je položaj jako resen, kakor poroča bukareškemu »Le Momentu« tijegov madridski dopisnik. Ta dopis jc tembolj dragocen, ker »Le Moment« simpatizira s špansko ljudsko fronto. Dopisnik pravi, da si ni mogoče predstavljati hujše stiske in anarhije, kakor vlada v Madridu, odkar je padel Irun. Do padca Iruna je bilo življenje v Madridu kolikor-toliko normalno. Zdaj pa so vse trgovine zaprte, ker so posestniki kljub največji pazljivosti zbežali. Sicer pa vlada veliko pomanjkanje živil, predvsem moke oziroma kruha. Ves tramvajski in avtopromet je ustavljen in vozijo samo vojaki. Prav za prav vladajo danes v Madridu ženske. Caballero vlada samo navidez in je prav za prav ujetnik komunistov in anarhistov. Dopisnik, ki je simpatizer ljudske fronte in je zaradi stroge cenzure svoje pismo poslal po skrivnih potih, pravi, da so v noči, ki je sledila padcu Iruna, ubili v ječah 400 oseb. Te morije se ponavljajo vsak dan. Velik del prebivalstva je zbežal in beži neprestano, ker je nemogoče vzdrzati v tem peklu. Komunistična milica groz! že mihistrom in sc večkrat zbira okoli vladnih poslopij ter grozi, češ da vlada namerava ljudstvo izdati. Najresnejši je položaj v Malagi. Tukaj je namreč močna nacionalistična propaganda, ki deluje med marksistično milico. Civilnega guvernerja, ki je hotel napraviti red, so baje ubili, ali pa je zbežal. Dejstvo je, da se je uprl močan del posadke na vladnih bojnih ladjah. Naskok na Bilbao Saint Jean de Luz, 21. septembra. (Havas) Po najnovejših vesteh se nacionalistične čete pripravljajo na napiad na Bilbao. Napad bi imel biti odločilen. Nacionalističnim četam se je posrečilo zavzeti Asootio. Mislijo, da je to zavzetje precejšnje važnosti za uspeh nadaljnih operacij proti Bilbau. Vladne čete in miličniki se pa utrjujejo na črti Aibar-Elgoibar. Alarm v Madridu Madrid, 21. septembra. (Havas) Pokrajinski odbor združene komunistične in anarhistične stranke je izdal na miličnike poziv, naj pokažejo popolno disciplino in zaupajo madridski vladi m vrhovnemu poveljstvu republikanskih čet, Dalje pravi proglas, da nameravajo uporniki napasti Madrid in da so zbrali na Sierri, zlasti pa na odseku pri Talaveri večji de| svojih sil. Ljudstvo pa bo vendarle zmagalo in je zato osredotočilo svoje najboljše sile na najbolj ogroženih krajih. Anarhija v Madridu narašča V Kataloniji vojska med| socialisti in anarhisti Pred Alcazarjem rdeči poraženi Beseda o svobodi Kakor je veliki poljski pesnik Adam Mickie-wiicz začel svojo veličastno pesnitev »Pan To-deusz« z besedami: »Domovina moja, kakor zdravje si! Le ta te zna prav ceniti, kdor te jc izgubil« — tako bi pravzaprav moral zaklicali narodni buditelj zasužnjenemu narodu: »Svoboda, je namreč res nekaj velikega v življenju človeka in v življenju narodov. Življenje brez svobode ni več pravo življenje. Sele svoboda povzdiguje človeškega duha, le svoboda plemeniti človeško srce. Suženjske duše so podle, sebične in zahrbtne. Suženjstvo namreč zabriše v človeku do- j stikrat njegove najplemenitejše misli in želje ter | ga taiko približa živalskemu nagonu. Vse velike mojstrovine človeškega duha so nastale v dušah in glavah svobodnih ljudi. Svoboda človeške volje je počelo vsega napredka, je od Boga samega dani dar človeku, da ga uporablja sebi v prid ali pa pogubo. Tudi naTodi »n ljudstva se morejo duhovno in gospodarsko razvijati le v svobodi. Je pa merilo večje ali manjše kulturnosti naroda ter njegove vrednosti njegovo spoštovanje svobode. Narod, ki svoje svobode ne zna ceniti, jo bo prej ali slej izgubil, kakor lahkomišljeni človek zaigra svoje zdravje, ki ga ne zna dovolj visoko ceniti. Narodi, v katerih ne polje zdravo svobodno življenje, so kakor jetioniiki, ki se jim po žilah prete- , ka zvodenela kri. Zlasti med slovanskimi naroda je v zgodovini dovolj glasnih prič, kako so se borili za svobodo, kakor se jetičnik bori za svoje ; življenje. Ko pa so je biti enkrat deležni, so jo pri prvi ugodni priliki nesli na trg ter jo prodali, omamljeni od besedi tujca, ki jim je za njo obljubljal zlate gradove, ki pa vsi skupaj niso bili za eno skledo leče. Žal je človeku, če mora kaj takega ugotavljati iz zgodovine slovanskih na- 1 rodov. Menda se nekaj te slovanske lahkovernosti in lahkomiselnosti drži tudi našega slovenskega naroda. To bi skoro dokazovali dogodki polpreteklih in sedanjih dni. Komaj smo namreč po šestih letih nekoliko svobodneje zadihali, že se je v nekaterih oglasila tista žilica, ki jim ne da miru, da se s svojo svobodo začenjajo igračkati. Pri nekaterih je seveda to namen. Hlapčevske duše, ki svobode ne prenesejo, so na delu, da bi ljudem pridobljeno in težko plačano svobodo čimprej zapravili. Tem hlapcem, ki so vsakomur na prodaj, seveda tega početja niti zameriti ne moremo, saj vemo, da so na zemlji in v njej kreature, ki se soinca boje ter beže pred njim kakor gliste pred svetlobo. Takih posameznikov je balo in bo vedno pri vsakem narodu, Nevarni so pa Je taiMrM, kadar se ljudstvo radevoljrto izroči njihovem« vodstvu ali rado-voljno kloni pred njihovim vpitjem. Zavedali se moramo namreč, da svoboda nalaga človeku in narodom tudi velike dolžnosti. Prva in glavna dolžnost, ki izvira iz svobode, pa je odgovornost. Zato se mora ljudstvo, ki je vredno svobode, zavedati tudi odgovornosti, katero je s svobodo prevzelo nase. Nikakor ni čuda, če se svobode boje ljudje, ki so taki moralni slabiči, da se boje tudi odgovornosti. Moralno zdrav narod pa se ne bo plašil prevzeti nase vsakršno odgovornost, samo da more svojo svobodo tudi ohraniti. Zavedati se moramo, da je človek sicer svoboden in da je le po tej svoji svobodi odlikovan od živali, da pa ta človekova svoboda ni in ne more biti neomejena. Načelo neomejene svobode v resničnem življenju ne pomeni nič drugega, kakor pa oblast močnejših nad šibkejšim. Kakor v človekovem življenju naravne in druge moralne postave določajo meje človekovega svobodnega udejstvovanja, da morejo ljudje med seboj ramo živeti, tako mora svoboda ljudstva biti omejena z dTŽavnimi postavami, da se svoboda vseh ne spremeni v suženjstvo. In tukaj doživljamo resnično bridko ironijo, kakršna ni v čast narodu, med katerim se dogaja. Ljudje, ki so še včeraj bili najhujši sovražniki vsake svobode, vsake svobodne besede, svobodnega gibanja, ki so pomagali dušiti vsak svoboden dih našega ljudstva, sc danes, izkoriščajoč to svobodo, zaganjajo v one, ki so zaradi ljubezni do svobode trpeli in žrtve doprinašaili. Ali si je mogoče misliti večje ironije, kakor pa so bili dogodki v Dol. Logatcu, ko so hlapci suženjske miselnosti lahko svobodno na cesti napadali tiste, ki so se za svobodo borili in za njo trpeli? Slovensko ljudstvo bo v prihodnje moralo biti tudi na kaj takega pripravljeno in svojo svobodo znali ter hofeti braniti zoper take hlapčevske duše. Svoboda je dragocena pridobitev in ne gre, da bi vsakomur dopustili, da bi se z njo igral. Prav te dni tudi doživljamo, da besedo svoboda na koncih svojih jezikov nosijo ljudje, ki vsa leta za njo niti z mezincem niso mignili, sedaj pa jo izrabljajo, da bi jo čimprej ugonobili. Koliko je ta svoboda bila potrebna slovenskim delavcem, to vedo najbolje delavci samii. Sedaj pa so se vtihotapili med nje ljudje, kateri hočejo pod varstvom tc svobode zažgati hišo nad glavo. Pa zopet je treba reči, da tega ravnanja tistem ljudem niti preveč zameriti ne moremo, ker pač ravnajo tako, kakor jim velevajo drugi. Tem bolj po se moramo čuditi slovenskim ljudem, ki jim je ta svoboda prinesla možnost napredka in uveljavljanja svojih zahtev, da nasedajo tujčevim frazam ler za zlate gradove v oblakih nosijo to svobodo na trg. Se boli pa se moramo čuditi treznim ljudem, ki nasedajo od tujca razirošenim govoricam zoper sinove svojega naroda, kateri se zavedajo, da so izšli iz tega ljudstva ter vse, kar store, store za blagor svojega ljudstva in iz ljubezni do mega. Oblast namreč je v družbi tisti činitelj, ki mora uravnavati svobodo, da jc mogoče sožitie med državljani. In če oblast spoštuje svobodo ter obenem hoče dobro svojim ljudem, bi bila dolžnost vseh Slovencev, da bi to svojo oblast podpirali v njenem prizadevanju zoper krivico na eni rn zoper teror na drugi strani. Tako pa so se nekateri sami dali ustrahovati od terorja ter složno udrihajo po oblasti samo zato, ker ie ta oblast in ker so ti možje slovenskega imena branih pravico, svobodo in zakon. Kmalu bi človek rekel, da lako liudstvo, ki se da tako hitro speljati na led ter tako hitro pritegne nasprotnikom svobode teT zagovornikom terorja, da tako ljudstvo svobode ni vredno K sreči pa moramo reči, da so že bili easi, ko sc ie v splošni zmedi pojmov včasih tudi naibolišmi zameglilo pred očmi. da za hip niso znali locrli pra- Okoliš Madrida, ki ga uporniki obkrožujejo. Nacionalistična armada stoji pred gorovjem Gua-darrama na severozapadu, na jugu pa je zavzela Talavero ter Olallo. London, 21. septembra. Angleška vlada je izgubila vsako upanje, da bi mogla pripraviti Portugalsko do tega, da bi se udeleževala dela mednarodnega odbora, ki naj nadzira izvrševanje prepovedi uvažanja orožja v Španijo. Lizbonska vlada na tozadevne note in korake francoske in angleške vlade sploh ni odgovorila. Zadržanje Portugalske Vzbuja predvsem največjo nejevoljo ln naravnost ogorčecje v Parizu. Listi francoske ljudske fronte naravnost zahtevajo, da na] se portugalska obala blokira, to se pravi, da naj mednarodno vojno brodovje nadzira ves uvoz v Portugalsko sploh. To je Lahko rečeno, veliko vprašanje pa je, ali se bo dalo izvesti. Vlada gospoda Bluma je to vprašanje prenesla v Ženevo, kjer je francoski zunanji minister Delbos imel jaiko oster nastop s portugalskim zunanjim ministrom Mont etrom, ki pa ni privedel do nobenega rezultata, dasi je prišel v Ženevo znani ruski Zid Rosenberg, ki je sovjetski poslanik pri madridski vladi in pa madridski' poslanik v Londonu Azca-rate, ki delata v Ženevi z vsemi silami »štimungo« za 6im odločnejši nastop zoper Portugalsko. Razume se, da ju podpira zunanji minister madridske vlade Del Vajo in da pritiska tudi g. Eden, ki sploh vodi politiko nagibanja zdaj na levo, zdaj na desno, Monteiro je izjavil, da bi Portugalska bila prva država, ki bi se izrekla in tudi dejansko izvajala politiko nevtralitete napram Španiji, da pa ji je to delo popolnoma onemogočeno po boljševiški agitaciji oziroma po prizadevanju madridske vlade, da bi potegnila ▼ špansko revolucijo še Portugalsko. Portugalska vidi v londonski konlerenci za ne-vtraliteto samo sredstvo, s katerim hočeta sovjetska Rusija in Francija Portugalsko oropati vsakega orožja, da se ne bi mogla braniti pred revolucijo. Ker ima Portugalska brezdvoma oporo tudi v Nemčiji in Italiji, bi kakšne represalije proti Portugalski brezdvoma izzvale konflikt, ki bi nujno vedel do evropske vojne. Ljudska fronta trdi, da se v hotelu »Aviz« v Lizboni nahaja glavni stan španskih upornikov, ki je telefonsko zvezan s poveljstvom upornikov v Sevilli. Skozi Portugalsko uporniki sploh dobivajo večji del orožja in municije ter letal. Sovjetska Rusija pošilja letala Sicer pa je sovjetska vlada sama kriva, če ne bo mogoče prisiliti Portugalske, da se pridruži ne-vtraliteti. V Barcelono je namreč prišlo okoli 200 sovjetskih letal s sovjetskim posadkami. Med temi so lovska letala s silno hitrostjo, pa tudi težki bom-barderji in ogromna transportna letala, ki lahko prenašajo tudi tanke. 25 letal je že odletelo ▼ Madrid. Znano je tudi, da kljub nevtralitetni izjavi francoske vlade francoske orožarne slejkoprej dobavljajo rdeči madridski vladi vojni materijal, ki ga ruske in druge ladje vozijo v Barcelono in v druga pristanišča zapad.ne španske obale. Zaradi tega pač ne bo mogoče Portugalske prisiliti, da bi ne delala tega, kar delata Rusija in Francija, ki od nje zahtevata, da ne bi podpirala španske nacionalistične armade. Dunajska vremenska napoved; Nobenih bistvenih izprememb. vice od krivice, da pa je kaj takega med Slovenci vedno le kTatko trajalo. Zdravi življenjski nagon našega naroda, ki ga je varoval dolga stoletja, bo tudi iz teh dogodkov črpal nauk za prihodnje, da se doslej še nihče nekaznovan ni igral z življenjskimi zadevami slovenskega naroda. Ker srno Slovenci v vsej svoji zgodovini dokazali, da nikakor nočemo biti narod sužnjev, zato bodo to dokazali tudi sedaj vpričo sedanjih zablod, katere trosijo luii plačanci, ki se jim je zahotelo, da bi nas vnovič zasužnjili. Trda je politična sužnost za narod, ki hrepeni po svobodi in napredku, trpka je gospodarska zasužnienost, najhujša izmed vseh pa ie duhovna sužnjost, s katero nas misliio osrečiti novodobni osr.ečevalci Rusije in Siwniir Ker na smo narod, ki hoče svobodo, moramo tem poskusom napraviti konec! Burgos, 21. sept. b. Uporniki so sklenili močno verigo okrog Madrida ter so pripravljeni na zadnjo in odločilno borbo, ki se bo pričela v prihodnjih tednih. Dcmantirajo se vesti, da so se v Maroku uprli proti generalu Francu domačini. General Franco še vedno uživa v Maroku največji ugled in simpatije tamkajšnjih voditeljev, ki ga ne cenijo samo kot vojaka, ainpak tudi kot človeka. Domačini so dobili sedaj tudi obljubo, da bodo dobili svojo svobodo, če bo zmagal v Španiji general Franco. Madrid, 21. sept. c. Anarhija v Madridu zmeraj bolj narašča. Danes so anarhistični sindikati poslali vladi ultimatum, v katerem zahtevajo od i nje, da se morajo takoj spremeniti v »Comite du salut puhlic«. Izdati mora zakon, ki bo zaplenil vso imovino bankam, odpravil zasebno lastnino in razpisal splošno mobilizacijo vseh moških od 17. j do 55. leta starosti. Pariz, 21. sept. b. Branitclji Alkazarja so prizadejali vladnim miličnikom velikanske izgube. Miličnikom se še vedno ni posrečilo streti odpora junaških kadetov in so sedaj opustili vsako na-daljne obleganje zadnjega stolpa, ki seje po vsoj okolici samo smrt. I'o vesteh iz Madrida jc pričelo bojevniško razpoloženje rdečih zelo popuščati in so se posamezni oddelki že tudi uprli, ko so jih hoteli poslati na bojišče. V samem Madridu narašča panika vsled vedno gostejšega bombardiranja španske prestolice po uporniških letalih, proti katerim vlada nima nobenega drugega sredstva, kakor svoje nesposobne pilote in nesposobno protiletalsko topništvo. Kazen tega prihaja iz Katalonije vedno slabša pomoč, ker se bijejo tam hudi notranji boji med katalonsko vlado in med anarhističnimi voditelji. Sindikalisti v Kataloniji sicer še niso prevzeli vse oblasti v svoje roke, kakor so to sporočili nekateri listi, res pa je, da jo vpliv katalonsko vlade silno padel in jo nihče več noče poslušati. Potrjujejo se vesti, da sc v vrstah španskih vladnih čet borijo proti upornikom Irancoski in sovjetski letalci. Antonescu obišče Rim Rim, 21. septembra. Po sklepu zasedanja Zveze narodov pride romunski zunanji minister Antonescu v Rim. Namen tega potovanja so priprave za obisk kralja Karola v Italiji, kakor tudi poglobitev prijateljskih zvez med obema državama, pri čemer naj 6e likvidira ohlajenje, ki je v odnošajih med Italijo in Romunijo nastopilo pred mnogimi ie-ti, zlasti, ko je vodil romunske zunanje zadeve Titulescu. Rimski diplomatični krogi sodijo, da ta obisk vladarja Romunije, ki pripada tako balkanskemu paktu, kakor Mali zvezi, napram kateri se je Italija dozdaj obnašala hladno, more postati politični dogodek prve vrste. Prvič po dolgih letih bo obiska! Rim zunanji minister držav Male antante. 0 kakšnih konkretnih ciljih ali rezultatih tega obiska pa zaenkrat ni znanega ničesar. Samo iz nemškega vira se izve, da sc vršijo baje razgovori, ki imajo namen, da bi Madžarska svoje znane revizijske težnje v kakšni obliki zapostavila, oziroma dala na led, tako da bi bilo omogočeno gospodarsko sodelovanje Romunije z državami rimskega pakta in gospodarsko delovanje ter prijaznejša politična atmosiera med Italijo oziroma njenima zaveznicama ter državami Male zveze sploh. Odpis kmetskih dolgov Belgrad, 21. septembra, m. Kakor smo že poročali, sc bodo kmetijski dolgovi odpisali za 50% in pa za menice do 25.000 Din. To velja za vse upnike. Izjema so samo blagovni krediti trgovcev-kmetov, ki se bodo trgovcem izplačali s 100 za 100 brez obresti v roku 12 dni. Privatni upniki bodo izgubili 50%. bankam in zadrugam bo država izplačala polovico izgube, to je 25%, toda ne v denarju, ampak v bonih, oziroma 3% državnih obveznicah. Te obveznice sc bodo sprejemale pri plačevanju davkov in zaostankov. Mogle sc bodo tudi lombardirati pri Narodni banki. Vendar pa sedaj še ni določeno, po katerem tečaju se bodo sprejemale .Po današnjem stvarnem stanju se pričakuje, da bo Narodna banka lahko lombardirala samo en del. ki dosega znesek 700 do 800 milijonov dinarjev. Prav tako še ni znano, ali bodo te obveznice pustili na borzo. Nikakor ni to želja, posebno ne borzijancev, kajti ti si ne žele novih papirjev na borzi, ker bi obremenili trg, ki žc itak povzroča državi precej skrbi. Če bi obvcznicc nrrtiralc na borzi, bi beležile vsekakor 50/f od nominalne vrednosti in bi ta tečaj verjetno vplival tudi na ostale državne papirje. V Belgradu so te dni zbrani predstavniki bank in imajo stalne konference. Neprestano zasedajo tudi zastopniki zadružnikov. Vse kaže, da so še najbolj zadovoljni trgovci, ker bodo prejeli popolna izplačila za kredite, ki so jih dali v blagu. Po novi uredbi bodo morale banke odpisati 50% od terjatev na menice, ki ne presegajo 25.000 Din. Na podlagi ankete, ki jc bila 30. aprila v Narodni banki, so znašale kmclske menice do višine 25.000 dinarjev 1.007,1. milijonov dinarjev, kar je enako 03.32% od vseh kmetijskih dolgov bankam Potem takem bodo banke morale odpisati 274.2 miijons dinarjev. Menice nad 25.000 Din sc bodo regulirale individualno . Stalin umira Rim, 21. sept. b. l'o zadnjih vesteh ii Moskve se jc Stalinovo zdravje tako poslabšalo, da je pričakovati v kratkem njegove smrti. Snvjctskn javnost o njegovi bolezni ni obveščena, ker sc nje-Rnvj nasledniki bojijo v slučaju njegove smrti resnih nemirov. Presenečenje v Ženevi Abesinshi cesar pride! Konferenca v Budimpešti Ženeva, 21. 6ept. Rano v soboto je dospel v Ženevo stalni italijanski opazovalec Bovascoppa, ker Italija, kakor znano, zaenkrat noče še poslati v Ženevo svojega delegata in se razprav ter sklepov oticijelno udeleževati. Italija zahteva likvidacijo abesinsitega vprašanja V razgovoru z diplomati je Bovascoppa dejal, da ni ros, da bi se Italija ne hotela udeleževati razprav locarnske konference, ki naj doredejo do sporazuma med Francijo in Nemčijo glede varnosti zapadne meje in mogoče tudi glede vzhodnega problema, ampak da je nasprotno celo pripravljena vplivati na Nemčijo, da se konference udeleži s trdno voljo za ngodnim rezultatom. Toda Italija brezpogojno zahteva, da se prej likvidira abesinsko vprašanje. Italija ne zahteva, da bi Zveza narodov aneksijo formalnopravno priznala, ker sama uvideva, da bi to ne bilo združljivo s prestižem Zveze narodov. Italija hoče Ženevi olajšati postopek in se zato odpovedati pravici, da bi se podpis italijanskega kralja na poverilnem pismu italijanskega delegata glasil »cesar Abesinije« (poleg »italijanski kralj«). Pač pa zahteva Italija, da se poverilna pisma abe-sinskih delegatov, ki nameravajo priti, oziroma so še prišli v Ženevo, ne priznajo, ker kakšna abe-sinska vlada dejansko ne obstoja. Severne države proti! Anglija in Francija (ki v abesinski zadevi Se vedno stoji dejansko na strani Italije) sta se takoj odločili, da ugodita italijanskemu stališču. Abesinska delegacija v Ženevi ni dobila nobenega hotela, t katerem bi se mogla nastaniti, ker so jo vse hotelske uprave odklonile. Toda, stvari so se zasukale naenkrat ▼ prid Abesinije, ker so imeli snoči pozno ponoči zastopniki malih severnih držav sestanek in govorili o tem, da se morajo male države postaviti po robn vsakemu postopka, ki bi hotel črtati iz seznama članstva DN katerikoli mali narod, ker to kompromitira vse pravne pojme Zveze narodov. Severni narodi so iirekli mnenje, da je treba spraviti vprašanje verifikacije pooblastil abesinske delegacije pred haaško sodišče, feš da je to sodišče pristojno za to, ne pa Zveza. Zadeva verifikacije pooblastil abesinske delegacije torej niti najmanj ni urejena in to vprašanje Se zmerom straši in vznemirja diplomacijo. Iz Rima se seveda že slišijo grozilni glasovi in v Berlinu si manejo roke. Kaj sedaj? Ženeva, 21. septembra. Vest, da je cesar Haile Selasi sklenil še danes odleteti s letalom v Ženevo, je zbudila precejšnjo senzacijo v krogih Drnštva narodov, kjer s veliko napetostjo pričakujejo ne samo njegovega prihoda v Ženevo, temveč tudi nadaljni potek dogodkov t sveži s tem. Abesinski cesar Haile Selasi se je danes res odpeljal s letalom iz Londona. V Ženevi je seveda \e» zbor diplomatov v največji zadregi, kaj storiti. Potek seje Sovjetska Rusija izdala Abesinijo Ženeva, 21. septembra, c. Danes se j« začelo 17. zasedanje skupščine Zveze narodov, in sicer je zasedanje ob 10.50 dopoldne otvoril tajnik Čila, Rivas Vicuna, ki je predsednik sveta ZN in mora zato predsedovati sejam zasedanja, dokler se ne izvoli predsedstvo. Vse je bilo tako lepo pripravljeno, da bi bilo z lahkoto mogoče obiiti tako zvano abesinsko vprašanje in bi Abesinijo s kratkim potop-kom vrgli iz Zveze narodov. Abesinijo bi na diplomatskem polju moral zdaj še enkrat obglaviti običajen verifikacijeki odbor Zveze narodov. Toda, kakor sr navadno zgodi, da se mora zločinec še celo večnost vračati na kraj svojega zločina, tako se bo 6edaj hudomušna usoda še enkrat poigrala z ženevskimi prikrojevalci pravice in diplomati bodo k jub nejevolji morali najbrž še nekaj dni plesati okoli spovednice, ki se v tem času imenuje abesinsko vprašanje. Ko je predsednik Rivas Vic-una ob 10.50 zasedel 6voje visoko predsedniško mesto v dvorani stare palače Zveze narodov, ker nova palača še zmeraj ni popolnoma gotova, je najprej prav lepo povedal vsem navzočim, da je vesel, da lahko predseduje visokemu zborovanju v času, ko se po vsem svetu zboljšuje svetovna, gospodarska kriza. Ta lahni sončni žarek predsednikovega govora so naravno vsi navzoči lepo zozdravili, da nato ni bilo^ treba tako močno ploskati želji predsednika, ki je pozval vse navzoče, da naj vendarle vsi skupaj zvesto čuvajo mir med človeštvom. Komaj je prečital svoj govor, že 6e je dvignil in pelo spretno izjavil, da se mora takoj izvoliti verifikacijski odbor, ki bo proučil polnomočja vseh delegacij. Da bi šlo vse lepo hitreje, je kar sam potegnil iz žepa svojo že gotovo listo verifikacij-skega odbora devetih članov, prečital imena in predlagal, da naj zasedanje sprejme to listo. Toda abesinska delegacija na to ni pristala. Zastopnik Abesinije se je takoj dvignil in se prijavil k besedi po poslovniku. Besedo so mu morali takoj dati in zahteval je, da se mora izvoliti lista, ki jo bo zasedanje izbralo v tajnem glasovanju. Po poslovniku so tej zahtevi morali ugoditi in izvoljena je bila sicer lista, ki jo je predlagal predsednik, vendar pa se je postopek tako zavlekel, da je predsednik Ri-cas Vicuna moral izjaviti, da bo prihodnjo sejo skupščine sklical pismeno. Abesinski delegat je odnesel dve zmagi: verifikacijski odbor ni mogel že danes vreči abesinske delegacije iz ZN in drugič: abesinski delegati bodo govorili v skupščini o tem, ali je pravdiorek nad Abesinijo veljaven ali ne. Čez poldansko uro se je velik manever nadaljeval. Naenkrat se je razneslo, da je francoska delegacija prepovedala pariškemu profesorju Gasto-nu J e z e u, da bi še nadalje bil pravni svetovalec abesinske delegacije. Francoska delegacija _ je to takoj demantirala. Kmalu nato pa je bilo objavljeno, da se je v prvih popoldanskih urah odpeljaliz Londona s posebnim vlakom v Ženevo neguš, kjer bo osebno zastopal svoje izgubljeno cesarstvo. V Ženevi se je na te vesli nevolja še povečala. Kmalu nato so se sestali štirje zunanji ministri: Eden, Delbos, Litvinov in Rudži Aras, ki so v veriiikacij-skem odboru in baje sklenili, da ne bodo za nobeno ceno dopustili, da bi se v plenumu še načenjala splošna načelna debata o tem,'ali je še Abe-sinija ali je pa več ni. Abesinska delegacie pa je nato dala vedeti, da se bo neguš pritožil na mednarodno razsodišče v Ženevi, če bi verifikacijski odbor izgnal Abesinijo iz ZN. Vse to pomeni, da bi abesinsko vprašanje vsaj teden dni bilo odprto in bi teden dni zavlačevalo razprave v Ženevi. Največja važnost se pa sedaj obrača na to, ali bo katera država hotela načelno izrabiti abesinsko debato m braniti čistost pakta ZN proti močnim v prid slabšim in tistim, ki bi la-hko doživeli kaj takega, kar se je pripetilo Abesiniji. Mislili so mnogo, da bo to storil Litvinov. Toda ruski zunanji minister je podal pojasnilo, da v verifikacijskem odboru sploh ne bo glasoval. V verifikacijskem odboru proti izključitvi Abesinije sploh ne bo opozicije. Baje je ruski delegat storil to zaradi tega, ker ne mara poslabšati odnošajev med Italijo in Rusijo ,kar bi sodelovanje med Nemčijo in Italijo le še poglobilo. Francija za likvidacijo abesinskega vprašanja Pariz, 21. sept. b. Jutranji tisk se bavi * ahe-sinskim vprašanjem z ozirom na sedanje zasedanje v Ženevi ter pravi, da se nikakor ne inore dovoliti, da bi zastopniki države, ki sploh ne ob-•oučuje, kako je treba motiti volilne shode JRZ. Takole pravi: »Poleg navodil, ki ste jih zadnjič prejeli in veljajo za vso državo, pošiljamo danes navodila, ki naj veljajo še posebej za občinsko volitve v Sloveniji. 1. Udeležujte se vseh volilnih shodov JRZ in jih motite z vzkliki in medklici. Manj inteligentnim delavcem naročite, naj vpijejo »Živijo dr. Maček, hočemo kruha in svobode« in podobno. Drugi, zlasti člani celic, pa naj zlasti uporabljajo medklice proti klerikalcem, kakor n. pr. « inkviziciji, o križarskih vojnah, Matiji Guhcu, odpustkih in podobno. 2. Preprečite, da bi se govorilo o Rusiji, Španiji in Mehiki i vzkliki: «Kaj nas briga Španija, govorite • Sloveniji in Jugoslaviji!) Če bi se kljub temu govorilo, vzklikajte: «Ni res, to je izmišljeno, živela španska vlada.?> Naj se pa nihče ne spozabi, da bi vzklikal na čast Rusiji! 3. Če bi se govorilo o uspehih vlade, jih omalovažujte; v uradniških in delavskih kra- 1'ih i vzkliki: 'ri;'ieh volitvah naenkrat v bratskem objemu dr. Dobovi-škovi »mačkovci« in JNS pristaši. V Šmarju samem sta glavni vlogi na listi zavzemala krajevni vodja »mačkovcev« v Šmarju in nosilec liste Mihael Čujež ter znani okoliški JNS župan Mihael Skale. Poleg njih pa so bili po vrsti zbrani njuni pristaši približno po polovici. Pri volitvah samih so volilci gledali ganljiv prizor, kako sta kot predstavnika skupne liste sedela pri mizi skupno ravno isti Mihael Čujež in Mihael Skale. Volilci so to Doboviškovo igro z njimi spoznali ter so naravnost porazno obrnili hrbet dr. Dobovišku in njegovi listi ter z nad 500 glasov večine izvolili kandidata JRZ gosp. Ivana Turka. V Št Vidu pri Grobelnem ni bilo na »mačkov-ski« listi ravno izrazitih JNS gosptodov, marveč po večini »mačkovci«. Opazilo pa se je, kako je vendar s pomočjo par JNS gospodov v Št. Vidu imel gosp dr. Dobovišek intimne zveze v tej volilni borbi. JNS gospodje in Dobovišek, ki so poprej na zunaj bili v dokaj velikem nasprotju, so naenkrat postali prijatelji in drug drugega podpirali, samo, da bi škodovali JRZ listi s Florija-nom Gajškom. Kljub temu pa je gosp. Florijan Gajšek zmagal v razmerju 193 proti 62. Na Ponikvi ob juž. žel. pa je bilo obče znano, da dr. Dobovišek tam nima ravno veliko pristašev, marveč, da se bo glavna borba vršila med JRZ kandidatom Žličarjem in JNS kandidatom Štorom. Štorova lista je bila prava JNS lista, v kolikor se da o politični zavednosti in pripadnosti njegovih kandidatov govoriti. Značilno pa je bilo tudi tukaj za razmerje med dr. Doboviškovimi mačkovci in štorovimi pristaši, da je dr. Dobovišek celo od hiše do hiše agitiral za Storovo JNS listo in pred volitvami in na dan volitev. Tako so tudi sicer maloštevilni tamkajšnji »mačkovci« pripomogli JNS nosilcu Štoru do zmage. Pa fudt ta rwmoč nc bi bila zalegla, ako ne bi igrali vloge krajevni osebni momenti, ki so tudi marsikaterega JRZ pristaša napotili na Štorovo listo. O posebnih razmerah pri železničarjih in vplivu na železni-čarske volilce bomo še posebej spregovorili ob primerni priliki. Zaenkrat pribijemo samo to, da je velika zmaga v središču šniarskega okraja v Šmarju sameni razblinila bajko o nezrušljivem dr. Doboviškovem »mačkovstvu« v šmanskem okraju. Obenern pa nam je ta skupni nastop razkril do golega pravo ozadje dr. Doboviškovega »mačkovskega« pokreta z opisanim bratstvom z JNS. Prav je, da to zvedo tudi širši krogi v Sloveniji in na Hrvatskem, da bodo znali to dr. Doboviškovo gibanje pravilno oceniti. Ravnatelja Juga našli mrtvega Kakor znano, so ie dobrih 14 dni pogrešali profesorja juga, ravrmlelja ženske gimnazije v Ljubljani. Ker je ravno v tem času mnogo dela po šolah, so domači in stanovski tovariši takoj slutili nesrečo. Vsa prizadevanja pa so ostala zaman, kar jc slednjič dalo povoda raZ.nim ugibanjem in govoricam, lugovh smrt je sedaj končno potrjena, ker so ga včeraj okrog 6. ure zvečer našli v Goriranah pri MedVodah pod starim gradom, rn .Mcer v bližini posestva g. Franca Dolinar ja obešenega. Derventa, 21. septembra, m. Iz Dcrvente poročajo o temle zanimivem primeru: Kmet Usakovič je prejel od nekega bivšega avstrijskega polkovnika, ki živi na Češkoslovaškem 200 kron. ki jih je leta I91(i dal kot vojno posejilo. Ta vsota jc narasla i obrestmi, ki iih ie ta kmet tudi preiel. na 650 Din. Razširjanje neresničnih m»li _ Iz banske upr.ave smo prejeli: -.t.?.*-!™ Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju -po oboroženi sili dne 16. t. m., do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delovnih zvez ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je izvršila brez škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev; žandar-merija in policija nista uporabili niti hladnega niti strelnega orožja. Nepoklicani ln neodgovorni vodje stavke, ki so delavstvo zavajali s nespametnemu mnenju, da bo prej prišlo dO pogajanj o kolektivni pogodbi, če delavstvo vztraja v tovarnah, so izgubili ves svoj upliv in vso svojo moč, ko je delavstvo videlo, da so se pogajanja dejansko pričela v trenutku, ko so bile tovarne izpraznjene. Da bi popravili svoj položaj, se ti hujskači sedaj poslužujejo druge taktike. Razširjajo vesti, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju večje ali manjše število delavcev ubitih in ranjenih. Nerazsodno prebivalstvo naseda . takim govoricam in jih razširja dalje tudi še potem, ko se je v bolnišnicah in pri pokopališčnih upravah, pri zasebnih zdravnikih in ambulantah moglo uveriti, da nihče ničesar ne ve o kaki smrti ali rani v zvezi t izpraznitvijo tovarn v Kranju dne 16. t. m. Da bi se preprečilo to novo beganje delavstva, ki se vodi s prosojnim namenom, da se v delavstvu omaja zaupanje do oblastva kot zaščitnika delavskih interesov, je banska uprava naročila vsem okrajnim načelnikom in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezobzirno kaznuje po banski uredbi z dne 16. julija 1932, Službeni list št. 510-59. Stavka se bliža koncu Iz banske uprave smo prejei: Pogajanja o kolektivni pogodbi se približujejo koncu. Ni izključeno, da bodo tekom torka, dne 22. t. m., končana. Tekstilne tovarne so oživele v toliko, v kolikor se v sporazumu med delodajalci in delavci v njih vrše čiščenja, popravila in priprave za delo. Za naš tujski promet Dubrovnik. 21. septembra, m. Na današnji seji mestnega 6veta je bila sprejeta ponudba Jugoslovanskega Lloyda za zgraditev novega največjega hotela na našem Primorju. Zgradba bo stala v predmestju »Ploče« in bo imela 80 spalnih sob z vsem komfortom, kopalnicami s toplo in mrzlo vodo itd. Zgradba bo veljala 30 milijonov Din. Dubrovniška občina bo odstopila zemljišče za omenjeno zgradbo za vsoto 4 milijone dinarjev. S 'tem zneskom se bo zgradila najmodernejša klavnica v vasi Brgac. Trgovci proti T a-T a Belgrad, 21. sept. m. Ker vse kaže, da uprava mesta Belgrada ne bo prepovedala nadaljnega poslovanja veletrgovine Ta-ta, bo Trgovska zbornica poslala vladi spomenico z zahtevo, da se veljavnost uredbe, ki prefioveduje odpiranje velikih magacinov in katera fioteče 30. t. m., podaljša. V trgovskih krogih se širijo vesti, da bodo trgovci, ako se uredba ne podaljša, storili protiukrepe. Belgrad, 21. sept. m. Gradbeni minister dr. Marko Kožulj je dan^s dopoldne sprejel predstavnike bolgarskega avto-kluba. Bolgarski avtomobilisti so dopoldne ob 10 odpotovali domov. Belgrad, 21. sept. m. Gradbeni minister dr. Kožulj je dopoldne v spremstvu podpredsednika narodne skupščine Franje Markiča pregleda! dela pri graditvi nove palače za narodno skupščino, v katero se bo še ta' teden prenesel inventar. Bolgarski gostje v Ljubljani Prisrčen sprejem bolgarskih veterinarjev na kolodvoru in pri obiastvih Na potovanju po Jugoslaviji so se bolgarski ži-vinozdravniki odpeljali v Slovenijo danes zjutraj z zagrebškim brzovlakom. Že v Zidanem mostu sta jih sprejela odposlanca sekcije in se prisrčno pozdravila z znanci iz Bolgarije. V posebnem vagonu, ki je bil priključen brzovlaku, je prespelo 38 bolgarskih živinozdravnikov. V Ljubljani, kamor so prispeli po pol 11, jih je čakalo prijetno presenečenje, kajti ž« na kolodvoru so mile goste sprejeli zastopniki Ljubljane tako, kot sprejema brat •vojega brata. Ko je privozil vlak na postajo s četrturno zamudo, je zaigrala vojaška godba pozdravno koračnico. Dasi so bili gostje izredno utrujeni po dolgotrajni vožnji, so bili dobro razpoloženi, zatrjujoč, da se izredno vesele, da obiščejo najsevernejše tovariše in vidijo lepe slovenske kraje. Profesor dr. Georgi Pavlov, glavni organizator veterinarske službe v Bolgariji. Na kolodvoru se je zbralo mnogo ljudi in med njimi smo opazili zastopnika zadržanega g. bana dr. Josipa Steguja, šefa veterinarskega odseka kr. banske uprave v Ljubljani, zastopnika g. knezoškofa kanonika dr. Tomaža Klinarja, zastopnika g. divi-zijonarja vet. kap. I. klase Roždestvina, podžupana dr. Ravniharja, ki je zastopal mesto Ljubljano in zadržanega g. župana, komisarja trgovske in obrtne zbornice dr. Logarja s tajnikom dr. Plesom, predsednika učiteljskega združenja Dimnika s številnimi učitelji, A. Korošča, načelnika ministrstva v p., predsednika jug.-bolgarske lige g. Rasta Pusto-slemška, zastopnike drugih društev. Zbrane goste je pozdravil najprej dr. Stegu in < jim v imenu g. bana dr. Marka Natlačena izrekel M&fl&o dobrodošlico. Vtisi, ke nadaljeval g. dr. Stegu, ki jih boste odnesli iz Ljubljane, naj bodo spremljani od naših iskrenih želja, da bi se počutili tako kot doma med svojimi brati. Po pozdravnem govoru je zaigrala vojaška godba Jržavno himno Šumi Marica ..., katero so vsi navzoči poslušali v pozoru. Za pozdrave se je zahvalil prof. dr. Bičev, predsednik centralnega vet. udruženja v Sofiji. Povsod, kamor prihajamo, nas bratsko sprejemajo. To kot smo dosedaj videli nas prepričuje, da prihajamo kot brat k bratu. To bivanje med vami bodo ostali naši najmilejši spomini. Zlasti pa vežejo bratske vezi z vami bratskimi Slovenci, katere že po Bezenšku stenografu poznamo. Končal je, naj živi bratstvo med slovanskimi narodi. Govor so bolgarski gostje pozdravili s trikratnim »Hural« Vojaška godba pa je intonirala jugoslovansko državno himno. Goste je nadalje pozdravil predsednik sekcije dr. F. Veble in jim želel, da bi gostje odnesli z potovanja po naših krajih ravno tako lepe vtise kot so jih slovenski živino-zdravniki lansko leto iz Bolgarije. Mi, ki nismo mogli iti v Bolgarijo, čuli smo najlepše o organizaciji vašega veterinarstva in upamo, da se bodo tudi naše želje izpolnile. V imenu mesta Ljubljane je pozdravil podžupan, nadalje v imenu Jugosl.-bolgarske lige predsednik g. R. Pustoslemšek, ki je v daljšem govoru govoril o zbližanju južnih Slovanov od Triglava do Balkana. Končno je dobrodošlico bolgarskim junakom izrekel tudi g. Kajzelj, nakar se je vsem zahvalil g prof. Dr. Bičev, vodja ekspedicije. — Številni stanovski tovariši, ki so se polnoštevilno zbrali k sprejemu, med njimi šef tržnega oddelka mesta Ljubljane, g. Rigler in tovariši iz Štajerske, so spremili goste do hotela Miklič, kjer jih je na hotelu pozdravila tudi bolgarska zastava. Ob 11 so se zastopniki gostov: dr. Bičev, dr. Angelov, dr. Pavlov, inšpektor Georgijev — spremljani od zastopstev sekcije dr. Vebleta, dr. Hriberja m dr. Kocjana odpeljali poklonit banu dr. Marku Natlačenu, ki jih ie ljubeznivo sprejel in jim želel v slovenskih krajih prijetno bivanje. Ob pol 12 je deputacijo sprejel podžupan dr. Ravnikar, kjer so se vpisali v zlato 6pominsko knjigo. Bolgarske goste je g. podžupan ojjozoril na podpis našega kralja, ki se je nedavno vpisal v to knjigo. Delegacija si je nato ogledala mesto in jim je izredno ugajala čistost mesta. Ob pol 1 6e jc vršilo skupno kosilo pri Sla-miču. Tu je vodja ekspedicije g. prof. Bičev opozoril bolgarske veterinarje v daljšem govoru, da je bil prvi korak k zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo leta 1934 izvršen s sklenitvijo veterinarske konvencije med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki je po dolgih letih gospodarskega in kulturnega molka pretrgala to tradicijo, šele kasneje so sledili drugi koraki zbližanja. Poudarjal je, da ima največje zasluge za to navzoči prof. Pavlov in načelnik ministrstva v p. A. Korošec, ki 6ta podpisala in sklenila to konvencijo. G. A. Korošec je omenjal reminiscence in poudaril, da se je to delo za sklenitev važnih konvencij začelo že v Londonu pred več leti na svetovnem vet. kongresu. Tam sta se sešla g. Pavlov in g. Korošec in si odkrila iskreno 6Voja čustva, da sta po svojem čutenju slovanska brata. V začetku je sledilo jx> povratku iz Londona dopisovanje in je v tedanjih prilikah, ki sta jih zavzemala, in težkih, nedostopnih časih za kako zbližanje, pripravljala zbližanje in konvencijo, ki se je kmalu potem uresničila. Po kosilu so se gostje odpeljali v avtobusih v dr. bakt. zavod in mestno klavnico, kjer so si ogledali oba zavoda. Končno so si ogledali tudi Narodno galerijo, kjer jim je tolmačil g. upravnik Zorman. Zvečer ob 8 se vrši v Unionu banket. NEGA UST fI Jl^ 'e °značilo še bolj izpopolnjenega Odola, čigar antiseptični učinki so izredno zvišani. ^ ' Bakteriološki in klinični poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije. Sijajno zborovanje JRZ na Dobrovi Dobrova pri Ljubljani, 20. sept.. 2e na vse zgodaj je bilo na Dobrovi vse živo, ker se je vsa občina pripravljala na vdiki dan ler na sprejem gostov, ki so prišli od blizu in daleč, da na zborovanju manifestirajo za svoja načela. Vse hiše so bile okrašene z zastavami, vedno več narodnih noš je prihajalo od vseh strani. Nekako ob en četrt na enajsi je bil zbran veličasten sprevod, ki je krenil proti zborovaJišču. Spredaj so šle za godbo dolge vrste kolesarjev, za njimi pa narodne noše ter gostje iz Ljubljane. Tem je sledila mogočna četa konjenikov, ki je vsakdo izmed njih nosil v desnici sulico, na kateri je vihrala ponosno narodna tribarvnica. To je bil brez dvoma najlepši prizor vsega sprevoda. Za ponosnimi konjeniki so stopali možje in fantje. Tako je bil kmalu po podenajstih obširni zbor ovalni prostor skoro ves napolnjen. Kmalu po določenem času je predsednik pripravljalnega odbora g. Ambrožič začel zborovanje ter pozdravil številne udeležence, župane in zastopnike sosednjih občin, zlasti pa došle govornike. Najprvo je dal besedo generalnemu tajniku JRZ g. Smodeju, ki je prišel zastopat zadržanega ministra g. dr. M. Kreka. Vihamo pozdravljen je bivši narodni poslance g. Smodej nato najprvo opravičil zadržanega ministra dr. Kreka, nakar je jzvajai, da naš boj za pravilno ureditev naše dr?ave še ni končan. V kratkih potezah je očrta 1 zgodovino zadnjih 15 let. Centralistični ustavi, ki je bila nesreča za državo, je nato sledila kot jx>sledica diktaura in JNS. Toda tudi ta politika je morala doživeti svoj polom. Sedanja vlada je prišla, da pomiri ljudstvo ter kot prehodna vada pripravi vse za končno ureditev razmer. Toda država se ne da čez noč urediti, preveč je bilo vse zavoženo. Vendar je za nas jasno to, da naš cilj ie in ostane: najširša samouprava ljudstva. Najtežje pa je delo sedanje vlade, ko mora reševati zavoženo gospodarstvo, in to s slabimi zakoni ter s tem senatom in to skupščino. Med tem pa nasprotniki ljudske svobode vladi mečejo polena pod noge, kjerkoli morejo. Pristaši diktature se na tihem vežejo s komunističnimi rovarji ter na tihem podpirajo njihovo rovar-jenje, ker se jim hoče neredov, da bi potem ob neredih lahko s prstom kazali na sedanjo vlado, češ da ne more napraviti reda ter da je zato treba njihove močne roke, to je diktature! Po govoru g. Smodeja je vstal g. Miloš Stare, ki je zboru predlagal, naj se posije udanostma brzojavka kralju Petru II. teT knezu namestniku Pavlu, kar je zbor z velikim navdušenjem sprejel. Takisto je bila odposlana pozdravna brzojavka voditeju slovenskega naroda dr. Korošcu ter ministru dr. Kreku, kar je bilo z odobravanjem sj>re-jeto. Godba je zaigrala drž. himno. Nato je g. Miloš Stare odločno naglasa!, kako se je pod prejšnjimi režimi za ljudstvo delalo. Govorili so, do gre za gospodarstvo, pa je šk) le za dobiček nekaterih. Obljubljali so ceste pred vsakimi volitvami, cest pa še danes ni. Pač, sedaj se ceste delajo, čeprav jih sedaj nihče ne obljublja, ampak možje iz ljudstva delajo zato, ker je to njihova dolžnost. V odločnih besedah je poudaril, da je slovensko ljudstvo še danes to, kar je bilo vsekdar in da tako tudi ostane. Zadnji govornik urednik Kremžar je v zvezi z izvajanji predgovornikov naglasi!, da je svoboda velika in važna reč, s katero pa se ljudstvo ne sme igrati, ampak jo mora varovati. V tej zvezi je povedal, koliko dobrega je svoboda, kolikor je je mogla doslej dati sedanja vlada, že prinesla delavstvu. Svoboda je delavstvu pripomogla, da so sc lahko začeli boriti za svoje gospodarske koristi, med tem, ko pod diktaturo nihče niti kih-nrli ni smel brez dovoljenja. Vsakdo je torej odobraval, da so delavci, kjerkoli že, dosegli izboljšanje svojega stanja. Po tej poti so šli tudi tek-tilns delavci, ki so bili izmed vseh najsdabše plačani. V tej svobodi so delavci šli in zasedli tovarne. Vendar ban ni posegel po sili, ampak je spor skušal zlepa zgladiti ter na lep način delavcem omogočiti uspeh pri pogajanjih. Tri tedne je ban pustil, da so tekstilni delavci imeli zasedene tovarne, vzlic temu, da je to nezakonit način stavke in vzlic temu, da je ta način stavke tudi nesmiseln. Ce delavci podjetnikom ne zaupajo in se boje, da bodo podjetniki začeli delo s stavkokazi, dosežjo svoj namen tudi tedaj, če tovarne od zunaj zastražijo. Pričakovalo se je, da bodo delavci saimi toliko razsodni, da bodo razumeli položaj bana, ki je delavstvo vedno ščitil v njegovi upravičeni borbi za izboljšanje delovnih pogojev, nezakoni- Dcl zborovalcev med govorom g. Smoleja. Na dvorišču gc. Helene Jenko, kjer sjx>minska piramida kaže kraj, kjer je stala rojstna hiša skladatelja Davorina Jenka. Občinske volitve tosti pa ščititi ne more. Pričakovalo se je, da bodo delavci sami brez intervencije izpraznili tovarne toliko prej, ker so tudi podjetniki odrekli pogajanja, dokler so tovarne zasedene. Temu pa ni bilo tako. Delavci so zašli pod vpliv nepoklicanih, neodgovornih organizatorjev in vodij, ki v štrajku niso videli mezdnega gibanja, temveč priliko, da rušijo javni mir in red in ogrožajo državo v smislu navodil, ki iili imajo od zunaj. Ko je bilo videti, da se delavstvo samo ne bo moglo iztrgati iz rok teh hujskačev, so posredovale delavska zbornica in vse tri delavske strokovne organizacije. Njihovo posredovanje ni imelo uspeha. Na to je sam ban po svojih oblastvenih organih pozval delavstvo, da izprazni tovarne. Poziv je imel uspeh samo deloma. Na Štajerskem so delavci tovarne zapustili, pustili pa v njih straže do 60 mož. V Kranju in Škofji Loki pa ie delavstvo banov poziv kratkomalo zavrnilo. Zdaj ni bilo nobenega drugega izhoda več, kakor sila. Zandarmeriia in policija sta izpraznili tovarne v Kranju v sTedo, 16. t. m., v Mariboru pa v četrtek, 17. t. m. V Škofji Loki je delavstvo samo izpraznilo tovarno. Nepoklicani in neodgovorni vodje štrajka, hujskači, so s tem izgubili bitko. Delavstvo je spoznalo, da so jih ti ljudje samo trapili, da bo prej prišlo do pogajanj, če vztrajajo v tovarnah; tudi je delavstvo spoznalo, da so samo oni krivi, da je oborožena sila prišla nad nje. Da bi popravili svoj položaj, se ti hujskači zdaj poslužujejo druge taktike. Razširili so vesti, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju 20 mrtvih in 200 ranjenih, ali narobe, 200 mrtvh tn 20 ranjenih. Nerazsodno prebi-vastvo naseda takim govoricam, izprašuie bolnišnice in pokopaiščne uprave, ki sc mu [>a smejejo. Čudno je, da je po mestih večje število takih neumnih ljudi kakor na deželi. V neumnosti pa prednjači Ljubljana. Tu so zadnje dni telefoni splošne bolnišnice kar oblegani od neumnih izpraševalcev. Mavčiče (nova občina): Volilnih upravičencev 245, volilo 105. Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila vseh 18 občinskih odbornikov. Sromlje: Volilnih upravičencev 290, volilo 145 (50%), Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila vse glasove h. 18 odbornikov. Leta 1933 je bilo 336 volilnih upravičencev. Za JNS je glasovalo 133, za opozicijo pa 99 volilcev. Šmarje: Volilnih upravičencev 1443, odbor-niških mest 30. Oddanih glasov 828 (57%). Lista JRZ z nosilcem g. Turkom Ivanom je dobila 687 glasov in 29 odbornikov, združena opozicija z nosilcem g. Čuješem Miho 141 glasov in 1 odbornika. Št. Vid pri Grobelnem: Volilnih upravičencev 353, odborniških mest 18. Oddanih glasov 255 (72.2%). Lista JRZ z nosilcem Gajškom Florija-nam je dobila 193 glasov in 17 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem Ilrovatom pa 62 in 1 odbornika. Ponikva: Volilnih upravičencev 710, volilo 422 ali 51%. JRZ je dobila 168 glasov in 2 odbornika, lista opozicije pa 254 glasov in 16 odbornikov. — Leta 1933 jc bilo 743 volilcev. Vložena je bila samo lista JNS, za katero je glasovalo 448 volilcev. Planina pri Rakeku: Volilnih upravičencev 412, volilo 329 (79.9%). JRZ je dobila 157 glasov in 15 odbornikov, prva opozicijska lista z nosilcem g, Blažonom 40 glasov (nobenega odbornika), druga opozicijska lista z g. Kiautom na čelu 132 glasov in 3 odbornike. Leta 1933 je bilo 215 volilcev. JNS je dobila 122, opozicija 57 glasov. Dolenji Logatec: Volilnih upravičencev 612, volilo 553 (90%), JRZ je dobila 274 glasov in 3 odbornike, JNS, v kateri so sc združili vsi nasprotniki in vse uradništvo, 279 glasov in 15 odbornikov — Leta 1933 je bilo volicev 702. JNS je 'dobila 408, bpozicija pa 102. JNS je torej od zadnjih volitev nazadovala za 189 glasov, naša stranka pa je napredovala za 152 glasov. Razlika pri današnjih volitvah znaša samo 5 glasov. Gorenji Logatec: Volilnih upravičencev 305, volilo 240 (78.7%), Za JRZ je glasovalo 117 volilcev, za združene opozicijo pa 123. JRZ dobi 3 man- v tm0^021?1-1,3 pa, 15' LeU 1933 ie bil° 314 volilcev. a bll° oddanih 215, za opozicijo pa 39 gla-. sov. Tudi v stari liberalni trdnjavi Gornji Logatec poka. NaSa stranka je od zadnjih volitev napredovala za 78 glasov, nasprotniki pa nazadovali za 92 glasov. V čem je ta neumnost? Neumnost ni v tem, če nekdo misli, da intervencija z orožjem ima za posledico mrtve in ranjene. Ne, neumnost je v tem, če kdo misli, da bo oblastvo moglo prikriti ali zatajiti enega samega mrtvega, eno samo težjo rano, ki bi bila nastala vsled rabe orožja. Neumnost je v tem, če kdo misli da bo oblastvo o mrtvecih in ranjenih, če bi jih bilo, molčalo, kakor molči krivec, če je kaj zagrešil. Tem neumnežem treba povedati, če bi mrtvecev in ranjencev bilo, da bi jih bilo oblastvo "nemudoma objavilo, ne samo, ker se taka stvar prikriti ne da, temveč tudi, ker oblasivo ne bi imelo kaj prikrivati; krivda bi bila pri onih, ki so pod najbolj človekoljubnim banom, kar jih je Ljubljana kdaj imela, povzročili, da je morala nastopiti oborožena sila. Stvar je taka, da oblastvo molči, ker nima kaj objaviti. Da si je en orožnik opraskal roko pri podiranju plota, da si je drug orožnik ranil roko po lastni neprevidnosti na lastnem orožju, da sta dva delavca pri begu iz tovarne izpodrsnila in padla po tleh brez resnejših j>osledic, niso zadeve, vredne javne objave, če se pomisli, da je bilo treba izprazniti več tisoč delavcev iz sedmih tovarn. Čuje se, da razen teh petih oseb še neki ljudje hodijo po Kranju z obvezanimi glavami. To je mogoče, samo da ta glavobol najbrž ne bo od pen-dreka. Te in take govorice pa niso nič drugega kakor voda na mlin tistih, ki komaj čakajo, kdaj bi lahko prišli s svojo diktautro na vrh. Ker p-a ne maramo ne komunistične diktature, ne diktature JNS. zato je dolžnost vseh Slovncev, da v takih dogodkih pokažejo svojo zrelovst ter se ne dajo begati lažem. Mi vsi moramo skrbeti, da ostane trdna naša slovenska narodna skupnost, katera je jamstvo uspehov. Vsak pa, kdor to našo skupnost razbija, dela za interese nasprotnikov slovenskega naroda, zlasti pa na škodo slovenskega delovnega človeka. Po teh govorih je godba zaigrala »Hej Slovenci,« nakar je g. Ambrožič sklenil ta veličastni tabor slovenske ljudske misli. Preteklo nedeljo so se vršile volitve v 12 občinah. JRZ je zmagala v devetih občinah, vsi združeni nasprotniki pa so dobili v treh občinah neznatno večino in še to s pomočjo terorja, ki so ga uganjali na volilce, V naslednjem objavljamo volilne izide v posameznih občinah. Dev. Marija v Polju: Volilnih upravičencev 1515, volilo 534 (62%). JRZ dobila 507 glasov in 25 odbornikov, združeni nasprotniki 427 in 5 odbornikov. — Pri občinskih volitvah leta 1933 je bilo volilnih upravičencev 1401. JNS je dobila 543 glasov, kompromisna lista z nosilcem Gartrožo 257, delavska lista 270 glasov. Dobrunje: Volilnih upravičencev 1230, volilo 736 (68,6%). JRZ dobila 553 glasov in 27 odbornikov, združena opozicija 283 glasov in 3 odbornike. Leta 1933 ze bilo volilcev 1418. JNS 466, kompromisna lista z nosilcem Goršetom 195, opozicija z nosilcem Trkovom 344 glasov. Blagovica: Volilnih upravičencev 317, volilo 201 (63.4%). Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila vseh 18 odbornikov. — Leta 1933 je bilo volilcev 373, JNS je dobila 138, opozicija pa 154 glasov. Tuhinj: Volilnih upravičencev 607, volilo 446 (73,5%). Za JRZ je bilo oddanih 321 glasov, za opozicijo pa 125 glasov. JRZ je dobila 17 odbornikov, opozicija 1. — Leta 1933: Volilcev 730, ' JNS 271, opozicija 308. Drobne novice Dr. Ani. Breznik, ravnatelj škoL gimnazije v St. Vidu Ker je dosedanji gimnaziijaki ravnatelj v Škofovih zavodih g. dr. A. Ratajec zaradi bolezni odstopil, je bil v sredo izvoljen za novega ravnatelja naš znani slovničar g. dr. Anton Brezni k. V petek je bila izvolitev na odločujočem mestu »prejeta ter je z današnjim dnem nastopil g. ravnatelj svoje ravnateljsko mesto. Vse, ki se zanimajo za zavode in pošiljajo svoje otroke v zavodsko gimnazijo, je ta vest močno razveselila, 6aj je dr. Breznik človek, ki je kot nalašč za ravnatelja, ki s svoiira značajem more ogladiti vsa morebitna nasprotja ter s svojim večnim optimizmom dati volje za delo tako učencem kakor tudi učiteljem. Čestitamo pa zavodu kot takemu, da je stopil njegovi šoli pa čelo mož take strokovne izobrazbe ter tako širokega razgleda kot je dr. Anton Breznik, eden najboljših slovenskih jezikoslovcev in najžlabtnejših mož. Čestitamo pa tudi novemu g. ravnatelju k njegovi odgovorni službi, želeč mu, da bi pri tem njegovo znanstveno pero ne trpelo škode. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na Koledar Torek, 22. septembra: Tomaž Vil., škof; Mav- ricij in tovariši. — Predložitev prijav drž. upokojencev za do-klade. Dravska finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša: Vsi državni upokojenci, osebni in rodbinski (t. j. vdove in sirote drž. uslužbencev), morajo vsako leto v času od 1. do 15. oktobra predložiti blagajni, od katere prejemajo pokojnino, prijave za prejemanje osebne in rodbinske doklade. Upokojencu, ki bi prijave v tem roku ne predložil, se ustavi izplačevanje doklad. — Oblika teh prijav ni predpisana. Vložiti se morajo v obliki navadne vloge, v kateri mora predlagatelj izrefno izjaviti, da izpolnjuje vse pogoje za prejemanje doklad in da po 61. 29 uredbe od 19. IX. 1935, št. 87.600/1 (Služb, list od 28. IX. in 30. X. 1935) ni nobenega zadržka, da se mu doklade priznajo oziroma še naprej izplačujejo. Izjaviti mora: 1. da sam nima nobenega dohodka od osebnega dela ali premoženja; 2. da žena ni državna, banovinska. občinska ali zasebna uslužbenka ali upokojenka, 3. da otrok ni zaposlen ne v javni ne v zasebni službi; da se ne oskrbuje ne v civilnem ne v vojaškem dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; da ne prejema ne domače ne tuje podpore, ustanove ali druge pomoči; da nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja in da ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. Vsi drž. upokojenci, upokojenke, vdove in sirote, ki prejemajo pokojnine oil te finančne direkcije, se na prednje opozarjajo in pozivajo, da v lastnem interesu v času od 1. do 15. oktobra t. 1. tej direkciji zanesljivo predlože pravilno sestavljene prijave. Priložiti je vse potrebne dokazilne listine. zlasti potrdila o šolanju otrok. KINO UNION TEL. 22-21 Če se hočete dobro zabavati in od srca nasmejati, si marate še danes ogledati odlično z vsem razkošjem in finesami insoenirano Boivary-|evo veseloigro Ob 16.. 19-18 In 2115 url |q»9 Ijighfijnj nepreklicno poolednjlč! I*J1C! IJUtfC&III Gustav Frohlich, Elma Bulla in drugi m JUTRI premiera velesenzacije I Železni demon l — Izredni občni ibor Podružnice Slovenskega planinskega društva v Boh. Srednji vasi se bo vršil v nedeljo, dne 4. oktobra 1936 ob 14. v dvorani občinskega doma v Srednji vasi. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo revizorjev, rešitev pritožb, sprejetje pravil, volitev odbora in sklep najetja posojila — Predsednik Hodnik. — V vlaku, ki vozi iz Ljubljane ob 17.35 proti Kranju in Tržiču, sem v soboto na postaji v Škofji Ix)ki pozabil površnik (trenčkot). Najditelj se prosi, naj ga vrne proti nagradi na: P. Panjan, Škofja Loka. — Junaki noža. Is Kamnika poročajo: Ko se je v nedeljo zve8er vračal iz Vrhpolja pri Kamniku tovarniški delavec Franc Kace na svoj dom v Nevlje, so ga ustavili štirje fantje, 6eš, da nima luči na kolesu. Kako se je naprej odigralo to nočno srečanje, bodo dognali orožniki, mi vemo samo to, da je bil konec usoden za Franceta in da se ostalim štirim ni pripetilo ni6 hudega. France je pustil na cesti kolo in zbežal po polju, tam pa se je nezavesten zgrudil. Sosedje so ga našli v mlaki krvi, ki mu je tekla iz treh ran na hrbtu. Posebno globok in nevaren ubod je imel na levi strani med rebri. Zdravnik dr. Matjašič iz Kamnika mu je nudil prvo pomoč. Hace, ki je star 35 let, je zaradi izgube krvi zelo oslabel in domači so v skrbeh za njegovo življenje. Za junake noža se zdaj zanima oblast. — 27. septembra avtoizlet po Koroški. Informacije in prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Redni promet se zopet vpostavi dne 26. septembra z odhodom iz Ljubljane ob 15.46. — Sleparka. Okrog 20 let stara, manjše postave, bleda v obraz, ostriženih las, je prišla v četrtek poj>oldne v Kranj, Blejska št. 5. Gospodinja jo je brezplačno prenočila in ji dala hrano, češ da se gre drug dan na gimnazijo vpisat. Drug dan je pregovorila gospodinjo, naj ji posodi hčerkino obleko in čevlje, češ da je njena preslaba. Ko pa se bo vpisala, vrne obleko. V petek, dne 18. septembra popoldne ob eni je preoblečena v belo krep bluzo, modro, spredaj zapeto krilo in sive čevlje, z njenim sivim plaščem šla proti gimnaziji, odkoder pa je ni bilo več nazaj in je tako opeharila gosjiodinjo za novo obleko in čevlje. Njena obleka pa je ostala v Kranju na Blejski cesti št. 5. Kdor bi mogel naznaniti, kje je ženska, prejme primerno nagrado. — L. R. 0 Dijakom srednje tehnične lole in slušateljem tehnike daj« na novo preurejena in povečana trgovina »Nove založbe« (Kongresna trg) ix-reden popust. »Nova založba« iima v zalogi največjo izbero prvovrstnih tehničnih potrebščin in jih prodaja po reklamnih cenah. © Obupala nad življenjem. Danes opoldne okoli četrt na eno eo bili ljubljanski reševalci klicani na Resljevo cesto, kjer si je vzela življenje neka služkinja. Zastrupila se je s plinom in so jo reševalci našli že nezavestno. Položili so jo v reševalni avto in jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je že čez nekaj minut izdihnila, ne da bi se bila zavedla. Vzrok samomora je neznan. Kakor že mnogo drugih nesrečnikov in nesrečnic, tako je tudi ta sledila na pot tistim obupancem, ki se v življenju ne znajdejo in jih prvo večje razočaranje spravi na rob obupa. © V Ljubljani so umrli od 11. do 17. sej*-tembra 1936: Podržaj Ancftej, 76 let, drž. upokoj., Zrinjskega e. 5; Biber Vida roj. Perhavec, 34 let, žena bančnega inšpektorja, Miklošičeva c. 34; De-kval Jerica roj. Lenarčič, 74 let, vdova krojača, Sv. Florijana ul. 24; Likozar Marija roj. Gros, 69 let, vdova nadučitelja v p., Prečna ul. 2; Leskovic Ivana roj. Kobler, 76 let, žena posestnika, Ope: karska cesta 8; Prosenc Franc, 85 let, jetniški paznik v pok., Resljeva cesta 5; Rihtaršič Petrnia roj. Zbulec, 42 let, žena strojevodje, Milčinskega ulica 57. — V ljubljanski bolnišnici so umrli : Šinkovec Ivan, 14 let, sin posest., Sela 3 pri Zagorju; Gale Vida, 8 let, hči tovarn, delavca, Vevče 81 pri Ljubljani; Zibert Magdalena, 53 let, užitkarica, Vel. Rakitovec pri Tuhinju; Rejc Alojzij, 62 let, kajžar, Stari log 72 pri Kočevju; ŠkerI Anton, 3 mesece, sin delavca, Sred. Gameljne 3, obč. Tacen; Zalar Karel, 1 mesec, sin tkalca, Stra-žišče 93 pri Kranju; Toininec Anton, 44 let, delavec, Stražišče 178 pri Kranju; Homovec Elizabeta, hči mizar, pomočnika, 13 let, Cesta dveh cesarjev 161; Košir Franc, 68 let, tesarski pomočnik, Boh. Bistrica 103; Kalan Ivana, 31 let, dni-narica, Tlake 10; Ocepek Franc, 6 tednov, sin dninarice, Suhadole 10 pri Komendi; Bevc Milan, 10 tednov, sin delavca, Studenec 11, obč. Polje; Miklavčič Franc, 3 mesece, sin dninarja, Visoko 4 pri Poljanah. Nočno službo imajo: inr. SuSiltk, Marijin trg 5; i mr. ICuralt, Gosposvetsia cesta 10; mr. lloUiiiec. dod.. Rimska cesta 81. Poizvedovanja Izgubljena Je bila usnja ta torbica s ključi v hli: žlni cerkve sv. Jožefa. Odda naj »e v npravivištvu ali v mlekarni Kumbič—Pečar, Poljaimska cesta. NAJMODERNEJŠE KINO-GLEDALISČE ELITNI KINO MATICA bo otvorjeno v petek dne 25. septembra 1936 ob 20. uri. O tem nam je čast obvestiti p. n. občinstvo ter objaviti, da se bo kot otvoritveni film predvajala znana in priljubljena, z vsem razkošjem in s sodelovanjem najznamenitejših umetnikov izdelana opereta MOJSTRA MILL6CKERJA DIJAK PftOSJAK ki bo tega dne doživela v Ljubljani svojo jugoslovansko krstno predstavo. V novem kinematografu se bodo predvajala le najnovejša in naj-izbranejša filmska dela s katerimi hočemo zadovoljiti ljubljansko publiko in ljub.telje dobrih filmov v vsakem oziru. V nadi, da bomo s svojim sporedom ugodili okusu in zadovoljili željam cenj. občinstva že vnaprej zahvaljujemo za naklonjenost in priporočamo. UPRAVA. JI Ljubljana inWll'I—HIH illTITTII ti milil1' l' «iH iiminirmiwiniininn — Občinske volitve. V kamniškem okraju bodo dine 25. oktobra volitve v naslednik občinah' Dob, Trzin, Vodice, Moravče, Radomlje in St Gotard Volitve v Kamniku bodo razpisane kasneje, v ostalih občinah pa so bile zaradi pre-komasacije volitve že lani in predlanskim, v 6 občinah pa v letošnjem letu. — Poštne razmere v današnjih časih. Od Novega mesta do Straže vozi vlal< redno že nad 40^1et, vendar nam ne dovaža pošte, ampak nam jo dovaža neki privatnik na navadnem vozu z malim konjičkom. Iz Novega mesta gre ob desetih in pride v Stražo ob četrt na dvanajst, od tam pelje pa še naprej v Toplice. Popoldne ob treh |>a pobere zopet vse pošiljatve in jih pelje v Novo mesto. Zdaj še gre, kako bo pa pozimi v zametih, je pa veliko vprašanje. Zelo napredujemo, kaj ne? — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. hr. 30474/35. — Mrtvega so našli. Iz Vavte vasi poročajo: Na praznik. 8. septembri! popoldne je odšel Počr-vina Jože, posestnik iz Potoka na Ljuben. Moz se je tam zakasnil in se vračal zvečer v dežju m temi domov. Hodil je težko, ker je imel nekoliko jiokvarjeno nogo in je bil že vse leto holehen. Ljudi, ki so ga dohajali v gozdu domov grede, je prosil, naj gredo počasi, da bo šel z njimi, ti so ga pa nič hudega sluteč, pustili in odšli. Moža ni bilo ne ponoči, ne drugi dan domov Začeli so ga iskati domači in sosedje, a ves trud je bil zastonj. V nedeljo, 13. septembra so ga šli ljudje iz več vasi iskat. Po gozdu je ljudi kar mrgolelo, pregledali so vsak grm in dolino, a moža niso nikjer zasledili. V soboto. 19. t. m. so ga [>a fantje, ki so lovili polhe, našli blizu vasi Dol. Mraševo mrtvega. — Ogenj. V soboto, 19. t. m. ob pol desetih dopoldne izbruhnil ogenj na Ljubnu v zidanici Kulovec Ivana iz Vavte vasi. V zidanici ni bilo vina, pač pa j)od streho jirecej mrve in vse okoliščine pričajo, da je nekdo iz hudobije zažgal. Žalostno je to za gospodarja, kateremu je pred dvema letoma pogorela tudi zidanica v Straži. — Zidanica je bila sicer zavarovana, a na nesrečo je letos zavarovanje znižal, češ da ni nevarnosti za ogenj in da bo lažje plačeval zavarovalnino zn . vsa svoja posloi>ja. Nesreča pa nikdar ne počiva in ko se človek najmanj nadeja, ga obišče. — Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad —Ljubno ne Imj obratoval od 22. do 25. septembra, ker je cesta v Črni zaprta radi popravila mostu. © Unietuostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 23. t. m. ob 2 popoldne izlet v Kamnik, Mekinje in Nevlje. Sestanek na Kongresnem trgu. Vožnja 18 Din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 10 dopoldne. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov prične z rednimi tedenskimi sestanki v sredo, dne 23. septembra ob 8 zvečer v društvenih prostorih v Rokodelskem domu. Vsi člani naj se sestankov redno in točno udeležujejo. Ze pri prvem sestanku naj se tudi vsi prijavijo za udeležbo pri izobraževalnih in učnih tečajih, ki se bodo vršili v društvu. O Fantje Šentpeterčani! V četrtek ob 8 se začno redni sestanki fantovskega odseka šenlpe-terske prosvete. V prošlem letu ste se prepričali o potrebi skupne borbe, zato naj letos nihče ne izostane. Povabljeni so tudi vsi tisti, ki si žele katoliške prosvete in so pripravljeni sodelovati pri naši akciji. Na svidenje v četertek ob 8. Predsednik. © Jubilej dobre gospodinje. V nedeljo, dne 20. t. m. je preteklo 31 let, odkar je Marija Ora-žem, po domače »Pekova Micka«-, nastopila službo gospodinje pri gospej Uršuli Stupica na Šmar-tinski cesti 2, po njeni smrti pa pri hčerki gospodični Ani. Bila je vzorna ter marljiva in v vsej tej dolgi dobi je kazala vedno isti pošten in vo-sten značaj. Doma je iz Mengša in je bila vzgojena krščansko, redno je živela v ljubezni do svojega bližnjega. Za časa svetovne vojne je mnogo ruskih ujetnikov poznalo to dobro srce, kajli pri njej so vsak dan brez vsakega plačila dobivali kruha, dočim ga drugje niso mogli niti za drag denar. Malo je takih gospodinj, ki bi tako dolgo in tako vestno oj>ravljale posel za svojega gospodarja, kot ona. Vendar pa vsak dan še najde toliko časa, da čita >Slovencac. Pekovi Micki že limo, naj jo Bog ohrani še mnogo let! © Še mesce dni lepo vreme? Včeraj, na dan sv. Matevža, je bilo vreme takšno, da so ga morali bili veseli tudi tisti nergači, ki jim solnca in toplote v jesenskih dneh nikoli ni dovolj. In ker je bilo na sv. Matevža vreme ugodno — takšno bo ostalo tudi štiri prihodnje nedelje- trdijo naši kmečki vremenarji. Bomo videli, v koliko se bo njihovo prerokovanje uresničilo in v koliko se ne bo. In če bi se topot izkazalo, da so tudi kmečki vremenski preroki včasih zmotljivi kot VBi drugi, imamo še vedno upanje, da se nam ne bo treba bati hude jeseni in zime. Ce nae namreč sv. Matevž razočara, nas utegne sv. Mihael osrečiti. Vremenski preroki imajo do njega veliko zaupanje in mu prisojajo takole moč: Ce ptice selivke pred sv. Mihaelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. Sv. Mihael bo 29. t. m. — počakaj-mo torej, kakšno vreme bo ta dan- O Gospodinjski dnevi in večerni tečaj. Štiri-mesečni dnevni gospodinjski tečaj se prične 1. okt. t. L, trimesečni večerni tečaj pa 15. okt. t. 1. Pogoji zelo ugodni Informacije in vpisovanje od 9. do 12 v pisnrni Želc-zničarske menze, Pražakova ulica 19, Ljubljana. 9 Važno! Novol Dr. IVAN PREGELJ Osnovne Črtice Književne leorlle broširano Din 24'— Dr. ANOELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega jezika a slovniškimi podatki za Slovence broširano Din 20'—, vezano Din 30 — JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani Zf prostovoljno smrt, Ugotovilo se je, da je bila ne-srečnica služkinja v Vidovi gostilni Ema Ul, doma iz St. Ilja. Vzrok obupnega dejanja ni znan. □ V spanju zdrknil na progo in izgubil nogo. Nenavadna nesreča sc je pripetila v Počehovi v bližini goetilne Kolarič. 15 letni I Ignac Eiletz je zaspal na strmem bregu tik nad železniško progo. Med spanjem pa se je premaknil ia padel na progo v truenutlku, ko je pirivoziil po njej vlak. Kolesa lokomotive eo fantu odrezala levo nogo v stopalu ter mu zadala na glavi hude poškodbe. Reševalci so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. □ Rezervno kolo tovornega avtomobila se je izgubilo na cesti med Konjicami in Mariborom. Najditelj naj ga proti nagradi odda pri mariborski gasilski četi. Celje Maribor n Pevsko društvo »Maribor« vabi. Po obsežnem delu minulih Slomškovih slovesnosti, pri katerih je tudi »Maribor« odlično sodeloval, je bilo pri društvu malo odmora. Člani »Maribora« pa so nestrpno čakali, da jih društvo zopet povabi k delu, saj je znana njihova požrtvovalnost. Odbor je prepričan, da bodo prišli tudi v novi dobi dela vsi dosedanji člani zopet v društvo. Ob tej pMiki pa vabimo tudi druge, ki imajo veselje in glas za petje. Ker smo že večkrat slišali, da bi se že marsikdo javil, da pa ni dovolj trden v znanju not, je odbor sklenil, da bo imel poleg praktičnih vežb tudi teoretične vaje, in sicer vse do božiča. S tem bo ustreženo vsem, ki imajo dober pevski materija!, da bodo mogli sodelovali v društvu. V mestu poznamo veliko pevcev in pevk, ki pri nobenem pevskem društvu ne sodelujejo. Vabimo jih, da se pridružijo našemu zboru. Prijave se sprejemajo samo tekom meseca septembra, in sicer ob sredah zvečer ob 8 za moške in ob petkih za ženske. Samo prihodnji prvi teden pa so vaje takole: v torek za ženske, v sredo za moške. Pevska soba »Maribora« je na Slomškovem trgu 20. — Odbor. □ Na Slomškovem grobu v kapelici na sta rem mestnem pokopališču bo jutri, v sredo, zjutraj ob pol sedmih sv. maša in istotako v četrtek, dne 24. septembra, no dan Slomškove smrli. □ Ljubljanski kvartet nastopi. V petek, dne 2. oktobra bo v veliki kaziinsiki dvorani koncert Ljubljanskega komornega kvarteta, Koncert priredi Ljudska univerza. □ Plemenit dar. Veletrgovec g. Anton Macun je podaril Karitaitivni zvezi v Mariboru znesek za celoletno oskrbo revnega dijaka. Bog plačaj blagemu dobrotniku in iskrena hvala! □ Bolnišnica prične zidati. Dne 2. oktobra bo na tehničnem razdelku tukajšnjega okraj, načelstva licitacija za oddajo gradbenih in drugih del za zgradbo novega pavilijona v mariborski bolnišnici. Proračun znaša okrog 2 in pol milijona dinarjev. □ Proslava 10-letnice »Poštnega roga« bo v Mariboru dne 3 vn 4. oktobra. V soboto, 3. oktobra bo ob 20 v dvorani na Aleksandrovi 6 pozdravni govor, nato koncert narodnih in umetnih pesmii. V nedeljo, 4. oktobra bo ob 11 v stolnici sv. maša za rajne izvršujoče in podporne člane društva. Med mašo bo pelo društvo »Poštni rog«. V nedeljo popoldne bo ob 15 v dvorani na Alek sandrovi 6 pevski koncert, na katerem bodo nastopila posamezna pevska društva, včlanjena v lpavčevi pevski župi. Med odmori bo igrala po-štarska mladinska taimburaška godba. Nato sledi družabna zabava. Vstopnice bodo imeli v predprodaji pismonoše. □ Danes poteče rok, do katerega so bili lan skim gledališkim abonentom rezervirani doseda nji sedeži in ki je bil že enkrat podaljšan. Abonma lanskih abonentov, ki še danes ne bo obnovljen, se odda novim prosilcem. □ Smrten skok v Dravo. V nedeljo zvečer okrog 10 so videli ljudje, da je skočila z dravske brvi v reko neka ženska ter po kratki borbi v valovih utonila. Na obrežju so našli njeno ročno torbico, v kateri je bil listek z napisom, da gre v & Program prosvetnih večerov KPD v zeson! 1936-37. Odbor KPD je sestavil za sezono 1936 37 sledeči program prosvetnih večerov: 1. Človek in stroj (12. oktobra); 2. Španija in njeni socialni boji (26. oktobra); 3. Boljševiška mladina (9. novembra); 4. Cemu vzgajamo? (23. novembra); 5. V fianinah smo bratje in sestre (21. decembra); 6. rancoska in boljševiška revolucija (11. januarja); 7. Svetovni katoliški misijoni (25. januarja); 8. Humoristi med slovenskimi literati (8. februarja); 9. Celjski umetniški večer (22. februarja); 10. Slomšek — naš vzor (10. marca); 11. Materinska proslava (4. aprila). Za posamezne prosvetne večere bo odbor naprosil naše prvovrstne strokovnjake, ki bodo obravnavali navedena vprašanja. Vedno bodo predavanja pojasnjevale tudi skioptične slike ali pa film. er Celjski Zvon ima zopet redne vaje za mešan zbor vsak četrtek ob 8 zvečer v Domu. Ta mesec se sprejemajo novinci in se vabijo, da se zaradi novega programa takoj priglase. & Prenovitev šentjurske farne cerkve. Od Sv. Jurija ob j. ž. nam poročajo: Lično se je prenovila notranjost šentjurske farne cerkve. Delo je izvršil po navodilih konservatorja dr. Steleta slikar g. Peter Zeleznik. Cerkev je zdaj mnogo prijaznejša; zaradi 'različnih barvnih tonov se lepo odražajo posamezni deli cerkvene notranjosti. Tudi boljšo električno razsvetljavo je dobila cerkev. — Stroški znašajo okrog 15.000 Din, ki jih bodo farani iz ljubezni do svoje cerkve radi poravnali. 0 Kino »Metropol«. Danes METROPOLITEN in najnovejši Foxov tednik. & Tečaji društva absolventov trgovskih šol v Celiu. Društvo abs trgovskih šol v Celju bo priredilo letos za člane in nečlane sledeče tečaje: tečaje nemškega jezika (začetni, nadaljevalni in kon-verzacijski); francoskega jezika (začetni in kon-verzacijski; italijanskega in angleškega jezika ter tečaj za kartotečno knjigovodstvo. Informacije in prijave daje g. Šemrov (pisarna dr. Ogrizka) do 1. oktobra 1936. j0r Vojaška odpustnica (izprava), glaseča se na na ime štorman Franc, je bila izgubljena v ne deljo popoldne na poti s Polzele do Celja. Pošten najditelj naj jo odda pri predstojništvu mestne policije v Celju. Ptujska gora Preteklo nedeljo je g. dekan Sagaj z asistenco domačega župnika preč. g. Zagoršek-a in župnika majšperskega preč. g. ftrataniča slovesno blagoslovil prekrasni gasilski dom tuk. prostovoljne gasilske čete. — V svojem globoko zamišljenem govoru je g. dekan razložil pričujočim nadvse blagi in vzvišeni namen gasilstva sploh ter je prav posebno še navduševali domače gasilce za nadalnje njihovo človekoljubno delovanje. Kaj lepo ie govoril gasilcem na srce tudi tovariš g. Znnkovtč, nadučitelj v p. m posestnik v Narapljah, ter omenil in hvalil nadvse veliko požrtvovalnost, složno dosedanje delovanje teT medsebojno tovariško ljubezen gorskih gasilcev ter vse drugo, kar je pripomoglo, da si je ta podjetna gasilska četa že po dobrih" dveh letih svojega obstanka sezidala svoj gasilski dom. Bodril je v svojem govoru gasilce za nadaljnje tako složno in nesebično tovariško delovanje, v dobrobit bližnjega ter v blagor, korist in čast slavno-znane gorske fare. Predobremu našemu g. dekanu kakor obema gg. župmtkome ter vsem gg-govornikom sc za njihov trud najiskreneje zahvaljujemo. Bog plačaj! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Burger T.: Neue Kinderpredigten, 180 str., kart., 45 Din. — Decking J.: Katechesen filr rei-fende Jugend, 257 str., nevez. 49 Din. — DBrner: Neue Stunde des Kindes. Kinderpredigten, 2345 str., nevez. 48 Din. — Fattinger J.: Der Katechet erzahtt. Beisplelsammlung ftir Schule, Haus und Kanzel, I. zvezek, 608 str., vez. 100 I)in, II. zvezek, 728 str., vez. 120 Din. — Herget: Heiliger Idcalismus. Religiose Aheprachen fiir hohere Schulen, 155 str., nevez. 60 Din. — Mey G. — Hoeh T.: Vollstflndige Katechesen ftlr die beiden unteren Schuljahre der Grundschule, 429 strani, vez. 90 Din. — Minlehthaler J.: Messe und Leben. Katechetische Behandlung des hI. Messopfers, 218 str., nevez. 55 Din. — Baab K.: Das Katechismus-problem in der kathollschen Kirche, 266 str., nev. 70 Din. — Schaefer D.: Liturgischer Rellgions-unterricht nach dem neuen Lehrplan, 325 str., nevz. 87 Din. — Schmoger F.: Heiliges Helden-tum. Beispielsammlung fiir den Religiosunterricht, 330 str., nevez. 80 Din. Gospodarstvo Preskrba s pitno vodo Delo Higienskega zavoda I. 1835 — Program za 19361837 Iz letnega poročila Higijenskega zavoda v Ljubljani, katerega vodi znani nai strokovnjak dr. Ivo Pire, posnemamo naslednje podatke o delu zavoda za preskrbo naših krajev • pitno vodo, kar je eno najvažnejših vprašanj našega podeželja: * K dovriitvi 1. 1934 pričetega vodovoda na Vi-eokem, občina Zelimlje, je prispeval Higijenski zavod v 1. 1935 Din 30.194.75, banovina Dan 11.328.20 in interesenti Dim 22.475.24. Istotaiko sta se dovršila vodnjaka v Gradcu in Gorenjem Suhoru v Beli Krajini, k čemer je Higijeniaki zavod prispeval Din 22.203.75, banovina Din 3.008.50, interesenta Din 2.048.— Za izdelavo projekta vodovodne napeljave za Suho Krajino se je izplavalo iz banov umikih prispevkov Din 18.257.25. Za zgradbo in poglobitev javnega vodnjaka v Puooncih, občina Puconci, je prispeval Higienski zavod Din 7.619.50, banovina Din 2.350.—, občina Din 3.002.—, interesenti Din 2.379.25. Za v 1. 1934 izvršena javna vodnjaka v Dok lečah, občina Ptujska gora, v Sv. Lovrencu na Pohodu, vodovoda v Žalni in Toplicah ter za rezer-var (cisterno) v Kopnivniku so bila v 1. 1935 izplačana še razna dela in dobave in sicer v breme banovinskih kreditov Din 11.118.95, v breme občin Din 1.781.50 v breme interesentov Din 20.895.75. V 1. 1935 se je zgradil vodovod v Jelovcu, o/bčina Sodražica, s stroški Din 44.422.60; h kritju je prispeval Higijenski zavod Din 20.650.—, banovina Din 10.148.8^5, občina in interesenti 13.623.75. Zgrajeno je bilo zajetje in manjša vodovodna napeljava v Gorici, občina Puconci, s stroški Din 28.624.20; prispeval je Higijen. zavod Din 13.420.70, banovina Din 9.651.—, občina in interesenti Din 5.522.50. Nadalje zajetje in rezervar v Dolenji Pristavi, občina Šmihel-Stopiče, s stroški Din 39.351.23; prispeval je Higijenski zavod Din 14.783.93, banovina Din 16.631.50, občina in interesenti Din 7.886.—. Urejen im asanrran je bil vodnjak v Pečah, občina Moravče, s stroški Din 16.838.25; prispeval je Higijenski zavod Din 8.434.—, banovina Din 4.908.75, interesenti Din 3.496.50. Asaniral se je studenec v Dolžu, obč. šmihel-Slopiče. K asanaciji je prispeval Higijenski zavod Din 3.841.75, banovina Din 7.500.—občina in interesenti Din 2.020.— Za vas Otoče, občina Ovsiše, se je gradil vodovod, ki je bil dovTŠen šele v 1. 1936. V 1. 1935 je prispeval Higijenski zavod cevi v vrednosti Din 107.745.—, banovina 23.401.75, občina Din 19.415, interesenti Din 39.482.50, iz bednostnega fonda se je krilo mezd za Din 3.157.50. V delu je še vodovod v Preddvoru pri Kranju. V 1. 1935 je bilo izplačanih iz sredstev zavoda Din 29.300.—, iz banovin, prispevka Din 16.639.50, iz prispevka interesentov v brezplačnem delu in vožnjah Din 17.928.88, iz bednostnega fonda Din 2.022— Za zasledovanje studenca v Vel. Rebercah )e prispeval Higijenski zavod Din 1.217.50, interesenti Din 1.817.50. ■s) ofel.1 •> Ureditev kmečkih dolgov Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da se bodo vsi kmečki dolgovi zmanjšali brez ozira na upnike za polovico, torej bodo lcmetom odpisani za 50%. Bankami in zadrugam kakor tudi njih zvezam bo država polovico izgube zaradi tega, torej 25%, izplačala v vrednostnih papirjih, ki se bodo lahko lombardirali pri Narodni banki (kmečke dolgove pri bankah in zadrugah cenijo na 3.800 milij. Din, pa bi torej dobile banke in zadruge 950 milij. Din v teh papirjih). Kmečki dolgovi zasebnikom bodo odpisani za 50% brez nadoknade od države. Tako zmanjšani kmečki dolgovi se bodo konvertirali na 20 let in jih bodo morali dolžniki plačati svojim upnikom. Dolarska posojila Kot znano, je po odloku finančnega ministra št. 36.120/32 dovoljeno trgovati na domačih borzah samo z onimi obveznicami 8 in 7% Blairovega ter 7% pososojila Drž. hipotekarne banke (Seligman-novega), ki so navedene v uradnem spisku finančnega ministrstva. Ta prvotni seznam pa je sedaj nadomeščen s končno veljavnim seznamom, ki ga objavljajo »Službene Novine« z dne 19. septembra. Defimitivni seznam obsega vse obveznice 8 in 7% Blairovega posojila, katere imenuj e jugoslovansko Za izmenjavo traku in črpalk na starejših objektih se j« izplačalo v breme zavoda Din 12.410.07, v breme interesentov pa Din 944.—. Na Rakitni j« bil zgrajen za tamkajšnjo počitniško kolonijo nov objekt s spalnicami za 60 otrok. Stroiki so se krili iz fonda za zdravstveno zaščito učencev v Iznosu Din 72.636.42 m iz banovinskih sredstev Din 25.000. Istotam se je obnovil in povečal bazen, za kar je prispeval Higijenski zavod Din 43.594.75. Za kopališče pri zdravstvenem domu v Rogatcu se j« zgradil vodovod • stroSki Din 94.984. Prispeval je Higijenski zavod.Din 91.137 iz svojih kreditov, za Din 3.821 se je izplačalo mezd iz bednostnega fonda. Za rekonstrukcijo vodovoda v Veliki Ligojni, občina Vrhnika, je nabavil zavod cevi v vrednosti Din 4.382.50 ter jih oddal občini. Dovršil se je že 1. 1932 začeti zdravstveni dom v Dol. Lendavi, za kar je prispeval Higijenski zavod v 1. 1935 Din 36.617, banovina Din 37.800, inte-resirane občine pa Din 13.642.50. Potovanj v svrho as&nacij, kontrole zgradbe, trasiramj, komis. ogledov in kolavdacij je bilo 177. Za proračunsko leto 1936/37 ima Higijenski zavod pripravljene projekte za sledeče: a) vodovode: proračun Št. Vid pri Stični Din 488.845.89 Šmarje pri Jelšah » 346.367.40 Štrukljeva vas, občina Begunje » 90.891.53 Selo-Zabreznica, občina Breznica » 199.633.39 Zapotok, občina Zelimlje » 198.084.51 Skopačnik, obč. Zelimlje (rekonsir.) » 10.800.— Polhovgradec (rekonstrukcija) » 49.236.08 Borovnica » 204.927.79 Loka pri Zidanem mostu » 79.723.08 Studenice, občina Poljčane » 25.706.28 Lemberk, občina Šmarje-okolica » 46.990.— Studence, občina Dol » 94.942.16 Slivnica » 93.000.— Zabukovje, občina Višnja vas » 99.910.— Glino, občina Št. Janž » 50.000.— Hmeljčec-Veliki Kal, občina Mirna peč (ojačenje) » 11.000.— b) kapnice: proračun Hočevje, občina Videm-Dobrepolje Din 79.941.55 Gor. Sušiee, občina Toplice » 62.000.— Dol. Sušice, občina Toplice » 58.500.20 Gor. Medvedje selo, občina Trebnje » 51.000.— Dečja vas, občina Trebnje » 57.000.— Repče, občina Trebnje (dograditev) » 41.005.46 Stari Log (dograditev) » 40.053.30 c) asanacije studencev in vodnjakov: proračun Križna vas, občina Višnja gora Din 36.000.— Volčje, občina Sromlje » 15.000.-— Prekrž, občina Globoko » 14.073.40 Gor. Prekopa, obč. Kostanjevica » 13.680.-^ Srednji Breg, občina Stari Log » 15.630 — Gorenji Globodol, obč. Mirna peč » 15.372.97 tranšo. Za obveznice, ki so navedene v seznamu, se vrii služba v dinarjih po oddelku državnih dolgov in državnega kredita v Belgradu, s katerimi se lahko trguje na boTzah. Vse te obveznice so perforirane z označbo »Payable en Dinars«. Ta označba je na plašču (obveznici) kakor tudi na vseh kuponih in po tej označbi se razlikujejo obveznice »Jugoslovanske tranše« od ostalih obveznic, ki se plačajo izključno v Newyorku. Po tem seznamu je pripuščeno k trgovanju na naših borzah za okoli 3.02 milj. dolarjev imenske vrednosti 7% Blairovega posojila in 7.96 milij. dolarjev 8% Blerovega posojila. Poslovno poročilo belgrajske borze za 1934 navaja na str. 26 (datirano 7. maja 1936), da je v rokah naših državljanov 3,313.400 dol. 8% Blaira in 8,601.700 dol. 7% Blaira. Cene pšenice naraščajo. Iz Belgrada poročajo, da se cene pšenice in koruze naglo dvigajo ter da so že presegle cene, ki jih plačuje Prizad, tako da kupujejo samo za račun inozemskih trgovcev. Čehi prodajajo našo pšenico v inozemstvu. Na seji žitnega monopola v Pragi je bilo sklenjeno prodati naprej 1500 vagonov jugoslovanske pšenice v zahodnoevropske države in so vzeli na znanije uvoz ostalih 1000 vagonov na znanje, istočasno pa bo ista količina 1000 vagonov prodana v inozemstvu. Zaenkrat je bilo mogoče prodati 100 vagonov. TRGOVEC Svetloba privlačuje odjemalce. Toda štediti moram s tokom. Kako naj dosežem boljšo razsvetljavo, a da pri tem ne porabim več toka ? (jj) NITKA V DVOJNI VIJ A Č N IC I več svetlobe - za isti denar a oa Borza Dne 21. septembra 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi neznatno popustil na 8.51—8.61, na zagrebški borzi na 8.48- 8.58, na belgrajski pa na 8.4852—8.5852. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90- -30.60, v Belgradu 30.15 -30.85. Angleški funt je ostal na naših borzali neizpremenjen ter je beležil v Ljubljani 234 denar, v Zagrebu in Belgradu 233.20--234 80. Španska pezeta je beležila v Zagrebu 5.75 denar. Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili na 13.31—13.51, v Zagrebu so pa neznatno narasli na 13.2,.'50—13.4250, za sredo oktobra 13.18—13.38, za konec oktobra na 13.13—1335 in sredo novembra 13.13-13.33. V Belgradu so beležili 13.2490—13.4-190. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . . 2967.07 2981.67 Berlin 100 mark...... 1754.91 —1768.78 Bruselj 100 belg...... 737.75— 742.81 Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.20 London 1 funt....... 220.87— 222.93 Newyork 100 dolarjev .... 4335.01—4371 32 Pariz 100 frankov..... 287.71— 289.15 Praga 100 kron...... 180.47- 181.58 Promet na zagrebški bor/i je znašal brez kompenzacij 2,319.311 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.20375, London 15.545, Newyork 306.875, Bruselj 51.85, Milan 24.15, Amsterdam 208.325, Borlin 128.40, Dunaj 56.70, Stockholm 80.15, Oslo 78.10. Koponhagen 69.40, Praga 12.68, Varšava 57.80. Budimpešta 60, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.85, Buenoo-Aires 0.875. Vrrdnostni pnnirii Ljubljana. 7% invest. pos. 82— 83. agrarji 47 —48, vojna škoda promptna 366—367, begi. obv. 67-68, 8% Bler. pos.'82.50- 83.50, 7% Bler. pos. 75^-74, 7% pos. DHB 8(5—87. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 82.75 den., vojna škoda promptna 366 — 367, 8% Bler. pos. 82.50 -83.50, 7% Bler. po«. 72.75—73.50 (73), 7% pos. DHB 86 den., 7% stab. pos. 82.50 83.75. — Delnice: Priv. agr banki 239 den.. Trboveljska 145—155 (145, 155, 150). lsis 10 den., Osj. sladk. tov. 120 -130. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 84.25 den. (84.25), agrarji 48.50 bi., vojna škod« promptna 367—367.25 (367), begi. obv. 68.75 - 68.90 (68.90); 67.75 - 68 (68), 8% Bler. pos. 83.25—83.75 (83.50), 7% Bler. pos. 73.75—74, 7% pos. DHB 86.50 den., 7% stab. posojilo 83 den. — Delnice: Narodna banka 6550 den., Priv. agr. banka 241—242.50 (241.50, 241). Žitni trs Novi Sad. Pšenica (vse 78 kg, 2%) baf. okol. Sombor, okol. Novi Sad, sredbač. iii bač. 128 -130, bač. ladja Tisa in Begej 142—144, srem. in slav. 128—130, bač. ban. ladja Donava 140—142, srem. ladja Sava 136—138, srem ladja Donava 138— 110, južban. 128—130, gorban. 130—132, bač. ladja kanal 139 141. Cene Prizada so neizpremenje-ne. Ječmen bač., srem. 64 kg 96 — 98, pomladni neizprem., koruza bač., srem. 91 92, ban. 89—90, moka bač., srem., slav., ban Og Ogg 210—220, št. 2 190—200, št. 5 170—180, št. 6 150—160, št. 7 130—140, št. 8 97.50—102.50, fižol bač., srem. beli brez vreč 162.50—165. bač. beli z vrečami 170— 175. Ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Tobačne srečke bale izžrebane za 196, 242, 243, 547, , 1578, 1708, 2011, 3022, 3250, 3342, 4465, 4548, 4590, 5484, 5619, 5766, 6568, 6725, 6766, 8278, 8510, 8572, 9469, 9518, 9522. Dne 14. septembra 1936 so amortizacijo naslednje serije: 33, 779, 783, 1033, 1054, 1187, 1211, 2151, 2385, 2543, 2707, 2715, 2945 3462, 3700, 3869, 4045, 4243, 4302, 4697 , 4924, 4951, 5023, 5166, 5450, 5865, 6016. 6057, 6075, 6146, 6340, 7070, 7299, 7434, 8098, 8147, 8267, 8716, 8736, 8921, 9221, 9362, 9411, 9528, 9603. Dobitki: Serija 7375 št. 75 Din 75.000; ser. 1001 št. 14 Din 2000; ser. 1210 št. 76 Din 500; ser. 1477 št. 71 Din 500. Po 100 Din: serija 350 št. 46, ser. 639 št 65, ser. 1267 it. 74, ser. 1758 it. 44, ser. 2298 it. 84, ser. 3178 št. 53, ser. 3266 št. 3, ser. 4535 it. 3, ser. 4716 St. 79, ser. 5391 it. 29. Po 50 Din: serija 197 it. 85, ser. 825 št. 52, ser. 932 št. 87, ser. 1464 št. 66, ser. 1554 it. 28, ser. 1926 št. 46, ser. 2359 it. 31, ser. 3404 št 89, ser. 3669 št. 86, ser. 4329 št. 91, ser. 5472 št. 78 ser. 5700 št. 59, ser. 6133 it. 74, ser. 6931 it. 16 ser 7028 št. 58, ser. 7379 št. 41, ser. 7778 in ser. 7869 št. 59, ser. 7971 št. 26, ser. 8854 it. 77. £}ubl|aitsk0 oicdaUiče •tllMIHIMNItimiMII DRAMA — Začetek ob 20. Četrtek, 24. septembra: *Za narodov blagort. Premi« era. Preiibiers.ki abonma. Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 2fi. septembra: *Za narodov bla por i. Red A. OPERA — Začetek ob 20. Četrtek, -M. septembra: Zaprto. Petek, 25. septembra: Zapito. Sobota, 26. septembra: *Matija Gubrc«. kr.itiiH predstava o|>cro ia preinier.ski abonma. Radio Programi Radio Liubliana i Turek, !!. septembra. 12 Reprodurlran kniiMvrl na NvurliSklh nrglab. — 12.4i Poročila, vrtam« — 1.1.00 Coh, .spored, obvestila. — 13.15 Zabaven oi>oWlauski spored (Radio orkester). — 18.(1(1 Koncert I?ndlo-orkcBt.ru. — 1(1.0(1 Oa«, vreme, pnroAiln, s|w>red, obvestil«. — 19..KI Nacionalna ura: Ustanovitev lmffo«|ovja v Srbiji rtiusa knoAa Milošn (dr. l>r. Marič). — 10..VI Hoproduc. koneorl na dveh karmmilkah. — 20.10 Prevrednotenje premoga prof. Kr. 1'enjcov). — 20.30 VnPrr lahke glasbe toi veselih pesmic, sod dojet a: TnmburaAki orkester in kvartet. Fantje na vn«l«. — 22.00 On*, vroinc, poročila, «l>ored. — 22.20 Radio-j nm — vnios vložek, poje Mirko Premrlč. Konec oh 33. uri. Orugi programii Tnrek, !2. septmebra: lioUrrnd I: 19.50 Violinski konoert Vlade Markovi«'« — 20.10 lin I.e.ln DJordjevii in p. Sama Reijovič podeta dnete - 20.10 Uihkn (rlnsba — 31.10 Večerni koncert. — Relprad II: 20.00 Nn Ska-derokem Jezeru (Blaža Djurovlč) — 20.40 Vokalni konc. gdč. Mile Levove — 2.1.Ifl Uel«raJ«ko noči - glasbena rezorLain. — Zagreb: 2(1.00 Rka — 21.00 1'ina.n K)a»l>eait pronra/m — M tinohrn: '30.10 Millftcker: »ftd/nrani dvorec^, opirrota. Kulturni obzornik Zagrebško Gornje mesto (Gledališko pismo.) Stari Zagreb je stal na planoti Griča in bil središče Hrvatske, dokler mu ni podnožje štelo življenja. Gornje in Spodnje mesto sta tako dva dela današnjega Zagreba, eden, ki usiha, in drugi v naletu, podobi dveh socijalnih struktur in okvirja dveh epoh, zdaj v nasprotjih romantike in stvarnosti, feuda in tovarne, spomina in dejavnosti. V tihih ulicah starega mesta je videti skoz ograde stare vodnjake in v poltemnih kurijah se izgubljajo nemške besede, s katerimi se pogovarjajo stare, plemenite gospe. Včasih tekajo študenti za stanovanji in ljubeznjivo jih vprašajo po študiju: jus ali medicna? Vse drugo je ostalo tuje. Toda tod so vznikale prve stvaritve in sipale manifestacije mladega naroda, ki je začel oblikovati svojo bft. Uspehi in porazi so celo stoletje premikali dejanje in nehanje rodov, dokler se niso v širokem toku prebili čez pobočje. Na stare hiše in ljudi je legla pozaba, počasi se je Gornje mesto odmaknilo prostoru in izgubilo svojo snov, postalo je simbol, simbol narodne kulture in njenega osrčnega izraza. Kadar se mu približa današnji vstvarjalec, zmerom spet razgiba pritajeno pričakovanje, da bo odkril svetlo besedo njegovega bitja in jo pokazal svetu. Naš Magajna, ki je hodil po Gornjem mestu, je v njegov znak položil svoj obraz. Zdaj pa je zgodovinsko »Gornje mesto« zajel v tridejan-ko s prologom R u d e š a H a b e d u š - K a t e -dralis, ki je poznan iz časopisov. Toda zajel je samo senzacijo, pokazal odlomek iz kronike škandalov, ki jo je poznala stara, visoka družba in razočaral. Dejanje se vrši v razdobju ^ do 1891 ko se je novo imenovani ban Khuen Hčdčrvary začel uveljavljati in polngati svojo pest na H'™ ; sko. Svoje privržence je oskrboval z odlikovanji in tako je počaščen z baromontom ludi Klemeni Tburoczy, ki je zmerom v skrbeh, da bo zadosti lojalen, ves podložen in hlapčevski. Toda kčerka Lidija mu je povzročila neugoden položaj s posledicami svoje benečanske ljubezni. Treba je najti izhod. Ta je mladi grof Spinelli, ki je zašel v dolgove in ponaredil menico. Po pojmih njegovega komandanta in Tburoczyjevega prijatelja zahteva vojaška čast ali prostovoljno smrt ali kritje izgub z denarjem Thuroczyijevih. Seveda kupčija uspe pod pogojem Lidije, da bo zakon samo formalen. Dolgih osem let živi Spinelli sam v hiši SfHKlnjega mesta, za zrcalom skriva sliko svoje nedostopne žene in gine ob pijači in obupu. Na kraju si izbere svečano priliko, da v paradni uniformi obračuna s seboj v Gornjem mestu, ko ima priti Hedervary k Thuroczyjevim na večerjo. Ob istem času zve Lidija, da je temeljito ogoljufana njena neomajna in odpovedi polna misel na hčerkinega očeta; Lidija je služila samo zabavi. Toliko v glavnem. Drama je kakor njen junak brez hrbtenice, polna neverejtnosti in romantično nastrojena. Sicer pa je avtor svoje delo v »komediji« bolj točno označil za dramatiziran repo rt. Takšna je prva izvirnost, ki jo je prineslo zagrebško gledališče pod novim dramskim vodstvom Tita Strozzija. V napovedi so nove drame Božene Bogovič (Marija in Marta), Feld-niana (Srna), Gorjana (Ana išče pravico), Gott-iieba (Eksperiment prof. Evansa), Krleže ( Kraljevo« in »Cristoval Colon«), Nušiča (Dr.), Prera-doviča (Najboljša ideja tetke Olge), Senečiča (Slučaj z ulice), Strozzijev Gaj in Srepelov Poslednji kavalir. Od slovanskih pisateljev so našteti Bul-gakov, Dostojevski, Gorki, Gribojedov, Iljin in Werner. Letošnji program ima isto lastnost ko repertoar v Belgradu: nobene slovenske stvari ni na njem. Sicer pa se položaj s tem prav za prav ni poslabšal, ker napovedanih stvari navadno niso prinesli. Toda nobenega koraka naprej ni v tem pogledu. Nekam srečnejši položaj imajo sicer listi avtorji, ki »o zaposleni pri gledališču, kjer je doslej priSlo nekajkrat do izraza načelo osebne zamenjave. Toda drugi, mladi pisatelji so v takšnih razmerah vpzani le vsak na svoj kraj, kar jim gotovo ne lajša razvoja, čeprav je malo verjetno, da nikogar v sosedstvu ne zanimajo težnje našega časa, ko prihajajo do gledališkega izraza v neposredni bližini. Razen lega pa je še druga, čisto preprosta misel: ali ni v Zagrebu in Belgradu na tisoče plačevalcev mestnih taks in ostalih bremen, ki so slovenske narodnosti in ki obiskujejo gledališče? Saj je zagrebško gledališče celo Nemcem že napravilo usluge. —c. Wells — sedemdesetletnik. Včeraj, dne 21. t. m., je dopolnil 70 let eden najbolj branih svetovnih pisateljev, predsednik mednarodnega PEN-cluba, Wells, znani pisatelj utopistifnih in detektivskih povesti ter duhoviti publicist. Wellsa moramo šteti za samouka, kajti bil je že v trgovini kot vajenec, ko se zaradi bolezni odloči za učenje, ter konča srednjo šolo ler uni-verzitetski kolegij in bi poslal poklicni učenjak, dn ga ni ovirala bolezen. Tako pa je |>ostal žur-nalist in pisatelj. VVells je pristno londonsko predmestno dete (roj. 1866 v predmestju Hromley) ter je v svojem razvoju, kot ga je 1. 1934 opisal v svoji avtobio-graflji, predelal vse faze moderne Anglije. L. 1893 je začel s pisateljevanjem in sicer — z vodnico iz biologije. Wel!s izhaja sploh iz naravoslovnih ved ter je pristaš znanstvenega socializma. Vsako novo iznajdbo je porabil zn svoje utopistične, fantastične romane, ki so jih v sto tisočih požirali po vsem svetu. Na podlagi Roentgenovih iznajdb je zapisal avanturo »Nevidni«; na Einsteinovih pa »Bogu enaki ljudje«. Sploh moramo Wellsa smatrati za nadaljevalca Jules Vernejevih avanturističnih fantastičnih romanov, v katerih zna fantazijo čudovito povezati s tehnično znanostjo ter podrobnim stvarnim realizmom. Wells je prvi porabil motiv bodoče zračne vojne, opisujoč aeroplnne, tanke itd. bodočnosti. Morda njegova vrsta lilernture ne spada v čisto I umetnost, vsaj sam je ne smatra kot tako, vendar pa je s svojimi 60 zvezki originalnih del storil I veliko, neprecenljivo kulturno delo: bistril jc duha in posredoval vsem novim pridobitvam človeštva do popularnosti. Posebej pa moramo omeniti še njegovo veliko znanje vsakršnih ved — zlasti zgodovinskih in naravoslovnih — in ki jih je skušal v svoji znani »Zgodovini« z naslovom: •»Delo, blagobit in sreča človeštva» spraviti v eno-I len sislein v neko «biblijo» osnovnih znanosti o človeku in svetu. — Znana nam je polemika K. Chestertona, ki se je s katoliškega stališča uprl Wellsovim rezultatom (glej Kocbekov članek pred Jeti v DS pod naslovom »Večni človek«). Prav žarko pa so svetovno slavo dosegli njegovi razgovori z Leninom in Stalinom. Kakor znano, je ; on pristaš zveze Angležev z Rusijo, dasi je nasprotnik Marzovega razrednega boja, ki ga ironi-zira v romanu »Svet V. Clissolda« (1926). Danes, ko praznuje 70 letnico, se ga spominjajo — predvsem kot delavca za mednarodni mir, kot predsednika PENcluhov — vse obširne prijateljske zveze in milijonsko število njegovih bralcev. Umrl je r Pragi ruski pisatelj Nemirovič-Dančenko v 92. letu starosti. Nemirovič-Dančenko je spadal med najstarejše, ne samo ruske, temveč ! tudi svetovne pisatelje ter morda med ljudi, ki so imeli silo zanimivo življenje. Vzgojen vojaško je pozneje obiskoval tudi univerzo ter je zaslovel : po vsem svetu kot najboljši vojni reporter ter potopisni pisatelj. Najprej je nastopil kot poročevalec v bolgarsko-turški vojski (Sipka, Plevna), pozneje v rusko-turški. V vseh vojnah pozneje na' Kavkazu, v Aziji, na Balkanu (Hercegovina), v rusko-japonski, celo v balkanski 1. 1912 ter celo še v svetovni je poročal v vse ruske časopise ter tudi svetovne. Poleg tega pa je prepotoval vse kontinente in od vsepovsod prinesel nove vtlske ki jih je popisal v neštetih potopisih in romanih Njegovih del je nad 200 zvezkov. Po boljševiSki zmagi se Je zatekel na CeŠko, kjer je našel dom Vedno Je še upal, da se bo mogel vrniti v lope Rusijo, kar mu pa nI bilo dano. V njegovih delili je našla mesto tudi naša širša domovina, zo katere svobodo izpod turškega jarma se jo še boril z mečem in peresom v roki. Kakor levi se borijo in umirajo Poslednja tolažba na smrt obsojenih v ruševinah Alcazarja v Toledu. Nedavno smo slišali o strahotnem dejstvu, cki so sc hoteli rdeči iznebiti hrabrih branilcev Alcazarja v Toledu s tem, da so Alcazar brezobzirno razstrelili z drnanritom. Med najslavnejše dogodke zgodovine bodo zapisani dogodki, ki so sc z njimi proslavili neomajni branilci, ne le moški, marveč tudi ženske in otroci, ki gledajo smrti v oči iz dneva v dan. Mogoče nas bo zanimalo zvedeli, kakšno je bilo v teh dneh v slavnem Alcazarju. Diic 10. septembra je rdeči poveljnik iz ToJeda, general Rojo, šel v Alcazar kot posredovalec, da bi posadko še enkrat pregovoril, noj se vda in je vsem obljubil časten odhod. Dobil pa je ponosni odgovor vseh, da se vsi ti, ki so v Alcazarju, dobro vedoč, koliko k' dati na obljube marksistov, ne menijo prav nič pogajati in ne zahtevali življenja zase, pač pa prosijo duhovnika. Cez dva dni je prišel madridski kanonik Camarasa, mož, ki jc bil neustrašeno pripravljen vršiti svoj poklic, dasi je bil brez dvoma v nevarnosti za življenje. Francoska časnikar Louis Delapre je doživel prihod duhovnika in je v listu »Pariš Soir« opdsa vtise pretresljivega dogodka takole: »Dopoldne ob devetih je. Mož visoke postave in sivih las izslopi v Toledu iz vladnega avtomobila. Oblečen je v temnomodro obeko, a kar sitno mu je v tej obleki, ko da je ni vajen. Skrivnostna stotine drugih ljudi, ki še živijo, dasi so že v oblasti smriii. Krstil ic tucli dva novorojenčka, ki sta prav tako zapisana smrti, zakaj izsušene prsi njunih mater juna ne morejo dati življenja. Strel pretrga tišino. Ogenj na Alcazariu spet deluje.« Sc zmeraj traja boj na ruševinah Alcazarja. Mogoče je že pojenjal. Mogoče je bela rešiteljica smrt že v tem hipu osvobodila poslednjega junaka neskončnega gorja. Če je pa ta poslednji mož padel za veličino in čistočo Španije; če nc bo počil noben strel več iz strelskih lin in razrušenih podrtin; če bo Ic pokljanje počasno napredujočih plamenov prekinjalo tišino, poiem bo v istem hipu zaorila junaška pesem neznanske veličine v zgodovino. Prav tako, kakor je slavljeno junaško dejanje Zrinjskega in kakor so proslavljeni naijvečjii dogodiki zgodovine, prav tako bo nastala nekoč junaške pesnitev o kadetih iz To-leda, ki so vsemu svetu za zgled zvestobe, junaštva in hrabrosti. Sedem tednov so se ti mladi možje upirali rdečemu sovražniku. Niso jih omajale nc toča krogelj ne regljanje mrtvaških ragelj ne strahotne muke lakote. Do poslednjega vzdiha so zdržali. Spočetka so še upali, da se bo posrečilo armadi belih priti v Toledo in jih rešili. A žc več dni so vedeli, da je smrt edino, kar jih čaka. Ničesar jih ni moglo omajati. Obljubili so jim svobodo, a za Tol edo. Na desmi je na višini Alcizar, v sredi most Alcantara čez reko Tajo, na levi trdnjava San Servando oseba je don Enrico Vasquez Camarasa, kanonik iz Madrida, ki je slaven raidi svojih ognjevitih in plemenitih govorov. Približa sc pošti, kjer je zdaj vojaška komisija in tiho izreče nekaj besed stražniku. Ta ga nepopisno začudeno pogleda in naglo odide, da javi besede svojemu predstojniku. Don Enrico Vasquez Camarasa stopi v poslopje in že čez nekaj minut odide v spremstvu polkovnika Bairzela, stotnika Sedilcsa in nekega političnega komisarja. Stražnik je brž raznese! vest po vsem mestu in ljudje iz vseh hiš so prihajali in šli za malo skupino. Po vijugastih ulicah so se približala kapucinski barikadi. Proti Alcazarju pa gredo z belo zastavo polkovnik, neki poročnik iin duhovnik. Streljanje preneha, nenavadna tišina ije pretresljiva ir svečanostna. Na ruševinah Alcazarja se pojavi neki vojak. Njegova uniforma je lepo osnažena. Videti je, da si čim bolj prizadeva, da bi bil videti tak, kot so drugi. Toda bradati obraz kaže votla lica, kosti štrlijo pod vročičnimi očmi. Počasi stopa stotnik Varela po grušču navzdol. Nekako za desei metrov pred posredovalci se ustavi in molče počaka. »Obljubite s časbio besedo,« je deja polkovnik Barzeto, »da bosle spoštovali življenje dona Enrica Camarase in ne boste skušali pridržati ga v trdnjavi.« Varela ne odvrne ničesar, Ie počasi se akrene proti Alcazamju. Iz ruševin se odzove glas: »Poveljnik vam daje častno besedo.« Nato se don Enrico prikloni častnikom ljudske fronte in se počasi bliža Alcazarju. V levici drži bel robec 'n vrvico vreče, kjer so sveti predmeti ,v desnici pa velik, pozlačen križ. Varela mu zaveže oči, prime duhovnika za roko in ga odvede v podzemeljski pekel, kjer se loliiko ljudi bori v smrtnem boju. Nekaj u,r mine. Nekoiko miinut pred poldnem se spet pojavi ck>n Enrico Camarasa — sam. Se zmeraj drži v levici bel robec in usnjato vrečo, v desnici pozlačeni križ. Toda — kanonik ni več trsti, ki je bil šel v trdnjavo. Za več let se ie postaral, ustnice mu drgečejo, obraz je bel ko sneg. Skoraj opoteka se, ko pride do polkovnika Barzeta, ki ga podpre z roiko. Don Enrico ne bo ničesar povedal, kar je videl tam spodaj. Toda njegov obraz izraža isto grozo, kakršno je izražalo tedaj lice poveljnika Roja. Toliko zvemo, da fe prcvidcl več ranjenih za smrt in je obhajal še odgovor so zahtevah duhovnika. Mogoče niso rdečim zaupali, mogoče pa so bili preponosni, da bi se vdali. Brez dvoma pa ie resnično to, da niso vprašali razuma, adi je vredno boriti se do smrti. Ravnali so tako, kakor jim je njih srce velevalo. To so namreč pravi Spanci; ti kadeti so člani naroda, ki se je radi žilavosti njegovih vojakov celo maršal Sous v napoleonskih vojnah polomil kremplje. In to so kadeti, cvet Španije. Njih očetje brez dvoma v prejšnjih desetletjih niso razumeli časa in niso znali pravilno živeli. A njih sinovi vedo, kako jim je vsaj treba umreti: neustrašeno, brez pogajanja in s častjo. Če bi bili tedaj odšli z belo zastavo: noben človek na svetu jim lega ne bi zameril. A rajši so si izbrali smrt: tako se mora ves svet prikloniti v spoštovanju do njih. Nikar ne skušajmo doumeli s pametjo, kar se dogaja v ruševinah Alcazarja! Vsakršno veliko junaštvo se upira razlagi razuma. — junaška borba v Toledu je izšla iz hrabrosti vročega srca, zato jo sme presojati samo — srce. Ce hočete vedeti Marcus Aufidius Lurco je bil rimski plemeni-raš, ki je imel posebno pitališče pavov (pavi so bili tedaj posebna slaščica). Lurco je radi tega plačal največ davka v starem Rimu. Besedilo brzojavke novega elektromagnetičnega aparata v Gottingenu leta 1833, je bilo: Michel-mann pride.« Michelmann je bil sluga fizikalnega zavoda. Pajek je (po znanstvenem opazovanju) požrl toliko, da je tehtal zjutraj štirikrat toliko, kot je sam težak; opoldne devetkrat in zvečer trinajstkrat toliko. Če bi hotel človek doseči na dan tako težo, bi moral zjutraj pojesti vola, opoldne vola in sedem ovac, zvečer pa dva vola, osem ovac in štiri prašiče. Aleksander Veliki je bil silno žalosten radi smrti svojega prijatelja Hefajsta. Zato je ukazal, da so konjem postrigli repe, da so pogasili sveti plamen, umorili nekaj tisoč ujetnikov, požgali Eskulapov tempelj in da so križali Heiajstovega zdravnika. Sam grušč in sama podrtija. V Loenseeju na Norveškem se je utrgal hrib in podsul dve vasi; 72 ljudi je ubilo kamenje. v Ze spet ni bilo sveta konec Za 16. septembra 1936 sta dva francoska učenjaka, profesor Antoniadi in abbe Moreux napovedala konec sveta. — Svet se za to napoved še zmenil ni. Drugače pa je bilo s takimi napovedmi v srednjem veku. Tedaj so bile take prerokbe neznansko resna zadeva. Posebno važna je bila napoved konca sveta za 15. julija 1525, ki so ga Beriinčara pričakovali z vso resnostjo. Tega dne je prišel volilni knez Joachim z vsem svojim dvorom na Tempelhof. Krog in krog so stali vozovi, ki so bili natovorjeni s težkimi zaboji in kovčegi. Dve uri pred poldnem se je knez z vsem spremstvom odpravil na pot, da bi prestal »strašansko vreme«, kakršno bi moralo po besedilu prerokbe uničiti obe mesti Berlin in Colln. Knežji odposlanci so zastražili dohode na hrib. Nikogar niso pustili na Tempelhof, dasi so se množice Berlinčanov gnetle okoli in so se ljuetje tresli od strahu in groze. Po mestu je jezdil knezov maršal, da mu je pot lil po obrazu. Na desno in levo je tolažil ljudi, da knez in njegovi svetovalci ne bodo zapustili ljudstva v urah groze in stiske. Naj se ljudje ne boje! Ko bo najhujše, j>a bo knez daJ na razpolago vsa svoja posdopja in trdnjave, kamor se bodo mogli zateči vsi, ki nimajo zidanih hiš. Knežje brodovje ima povelje, da bodo mornarji s čolni vozili po preplavljenih cestah in sprejemali potapljajoče se ljudi in delili kruh in živež. Medtem so pa ljudje segnali vso živino iz Mednarodno ozadje Moskovska ustrelitev obsojencev, ki so kakor m stavo skesano poudarjali svoje veleizdajalstvo, hleva, vse konje in vprego, da se rešijo z družino in blagom kamorkoli. Vsi so zavidali ribičem in brodnikom z reke Spreve, ker so mogli vse naložiti na svoje čolne in barke. General Vitus Rango, cesarski general, je vse potrebno ukrenil, da bi rešd vsaj cesarsko armado vsega hudega spričo vesoljnega potopa, saj so bili največji učenjaki napovedali, da bo po ravninah vse v vodi. General je najudanejše opozoril cesarja s posebno spomenico, da naj da pripraviti skladišča po hribih, jih založiti z živili in za-ukazati, da naj se vse vojaštvo reši na te griče. V samostanu Lehninu je po naročilu menihov napravil brandenburški ladjedelec prostorno ladjo na štirih visokih stebrih. To je bila prava pravcata »Noeiova barka«, ki so jo baje naredili popolnoma po načrtih resnične Noelove barke. Vendar so bile vse te priprave in ves strah in vsa groza — odveč. Vesoljnega polopa ni bilo. Res so se bili zbrali črni oblaki, vendar se nebesne zatvornice niso odprle. Kronist Haftiz takole konča poročilo o 15. juliju 1525: »... Ko je knez dolgo stal na Tempel-hofu in čakal in čakal in ni bilo potopa, ga je njegova soproga, jako pobožna in bigaboječa kneginja, prosila, naj gre spet domov in naj s svojimi podložniki preudari, kaj bi bilo storili, da bi odvrnili božjo jezo. Ko se je pa knez vrnil v grad, je izbruhnila nevihta, bliskalo se je in grmelo, a druge nesreče ni bilo, ko da je treščlo v 4 konje in hlapce na vozu.« I Prostovoljce nabirajo za špansko državljansko v ojno. Na ccsti v Burgosu se javljajo pristaši belih, Karlisti, ki mojo baške čepice. Karliste vojna poročila večkrat omenjajo. eupnega z našimi prizori o ustavi in justici. A nedvomno so odločali pri tragičnem zaključku razen notranjih strankarskih računov in osebne Stalinove maščevalnosti, tudi zunanji politični vzroki. Zapadnoevropski desničarski tisk (francosk ,inemški i .dr.) je dolgo in trdovratno pisal o navideznosti sovraštva med Stalinom in Trockim, češ, da prikriva v resnici samo njuno skupno prevratno delovanje. Pod krinko političnega prognanca je baje razpihoval gibanje francoskih statkujočih (ne da bi se zmenil za težave vlade »Narodne fronte«) in posegal tudi v španske dogodke. Stalin, ki je seveda odklanjal te očitke (saj se je bal, da ne bi 6krhali njegovo prijateljstvo s Francijo) je redno dobival odgovor, da ne ve nihče, koliko zastopa on sovjetsko vlado in koliko 3. internacionalo. Moskovski tisk je naravnost besno dokazoval po tem podtikanju, da je navezal Trockij stike z vsemi sovražniki Stalinove socialistične državnosti: s Hitlerjem, z italijanskimi in francoskimi fašisti ter s poljsko tajno fiolicijo. »Izdajalci v zvezi z zunanjimi sovražniki pripravljajo mednarodno vojno,« je pisala moskovska »Pravda«. Ce je določil Stalin vprav sedanji trenutek za končni obračun s starimi tekmeci, se je zgodilo to nedvomno tudi pod vplivom mednarodnih razlogov. S kruto obsodbo se je hotel oprati rdeči diktator pred Evrojx> in sicer je predvsem mislil na Francijo, ki ga zdaj največ zanima v zvezi z nemškimi vzhodnimi napadalnimi načrti. Oživljena nevarnost Moskovska »Izvestija« od 22. avgusta f>oro-čajo pod tem naslovom iz Belgoroda na nekdanjem Kurskem: Nekoč je štelo naše mesto 22 cerkev in dva samostana. Po bližnjih vaseh je bilo 25 cerkev. Leta 1927 po ustanovitvi <>2 protiverskili krožkov »Ta ura je tri ure nazaj, prav gotovo so ee otroci 6pet gugali na nihalu!« z 12.000 člani je ostala v mestu samo ena pokopališka cerkev. Izmed ostalih so zaprle oblasti oba samostana in 11 cerkev, dočim so ustavile delovanje vse druge kar same, ker so izostali obiskovalci. Od nekdanjih 25 župnij na kmetih so ostale samo tri. Leta 1929 ni ostalo niti sledu od nekdanje So-juze brezbožnikov v Belgorodu. Njih nasprotniki so tudi bili navidezno pokopani, a so takoj oživeli, čim so razglasili načrt nove ustave. V Belgorodu se je zbralo nad 50 popov različnih veroizpovedi. Zavili so po svoje določbe ustave ter pričeli f>obirafi podpise, da bi zahtevali otvoritev cerkvenih poslopij. Soiuz brezbožnikov je glede na to nevarnost v naglici sklical zaupnike in jim naložil dolžnost, da v 24 urah obnovijo nekdanje protiverske krožke. Toda imenovani odbor ni genil tri tedne niti s prstom. Slejkoprej nimamo v Belgorodu in okolici nobene organizacije, ki bi lahko zatrla oživljeno versko nevarnost. Pisalni slroj za pisanje not. Neka tvrdka iz Frankfurta jc izdelala lak pisalni slroj, ki se je že marsikdo ukvarjal z njegovo sestavo, a se doslej ni šc nikomur posrečila. Težave železničarjev v ljubljanskega ravnateljstva Živimo v dobi precejšnje gospodarske neurejenosti. Eno najvažnejših vprašanj v tej dobi je 8 urni delavnik. To vprašanje je pereče tembolj, ker mnogi ljudje ne morejo dobiti 8 ume dnevne zaposlitve, drugi zopet so časovno tako zaposleni, da stori dnevna zaposlitev 10 in tudi več ur časa. Tudi pri naši železniški upravi so mnogi slu-taji, ki odstopajo od 8 urne zaposlitve. Kot normalni delovni čas za poedinca velja za eno koledarsko leto (t. j. 365 dni) 8 krat 280 = 2240 delovnih ur. V normalnih urejenih razmerah naj bi vsak stalno nastavljeni uslužbenec ne bil zaposlen časovno več, nego to število ur. Od 365 razpoložljivih dni naj je 280 delovnih po 8 ur. Ostali dnevi so prosti obveznega dela z ozirom na nedelje, praznike in splošno priznane letne odmore. V tem normalnem času naj dobi vsak uslužbenec za storjeno delo toliko nagrade, da more stanu primerno živeti. Z dneva v dan se pa pri nas stavljajo razna tozadevna vprašanja in vedno pogosteje se izražajo nezadovoljstva od strani uslužbencev.. So tu delavci, ki se pritožujejo, da nimajo polne zaposlitve, da imajo mnogokrat brezplačne dopuste in da z majhnimi zaslužki ne morejo preživljati sebe in svojih družin; po drugi strani so zopet mnogi uslužbenci (prometniki, kretniki, čuvaji, vlakovno osebje itd.), kt se pritožujejo zaradi preobremenitve, da imajo premalo počitka in premalo možnosti, da bi se mogli zadostno brigati za družine itd. Večkrat je bilo že dokazano z računi, da n. pr. stalni progovni delavci niso zaposleni letno niti 2000 ur, dočim eksekutivni uslužbenec v mnogih slučajih daleč prekorači tudi 4000 delovnih ur v enem letu. Tozadevne razlike so velike in ker so taki slučaji celo številni (na tisoče), je razumljivo, da se tozadevne pritožbe množe. Jasno je, da je tako stanje službenih odnosov zelo nesocialno in ustvarja nezadovoljstvo med množico. To nezadovoljstvo izvira iz propadanja ljudi, ki vsled malih zaslužkov in po drugi strani vsled prezaposlenosti ne morejo dati svojemu organizmu vsega, kar je potrebno za njegove redno vzdrževanje. Pri nas, v oblastni železniški direkciji ljubljanski, je to še posebno občutno, ker so proge močno obremenjene in odpade na posameznega uslužbenca razmeroma zelo dosti dela. Da je temu tako, se je že na mnogih mestih dokazalo z rasnimi računi in dejstvi. Tako n. pr. znašajo finančni dohodki državnih železnic za proračunsko leto 1035-36 (navedbe zagrebške gospodarske revije »Ekonomist«): Direkcija Skupni dohod. Na 1 km Na enega v milijonih proge uslužben. LJubljana 408.3 255.000 41.900 Zagreb Subotiea Belgrad Sarajevo Povprečno 503,— 367.6 183.7 • 174.1 227.700 193.700 183.400 111.300 214.220 31.100 40.800 27.200 16.600 31.540 Ljubljanska direkcija da torej 21% vseh dohodkov in 65.5% nad povprečnostjo dohodkov na 1 kra ter 32.8% nad povprečnostjo dohodkov na enega uslužbenca. Te dokaze naj Izpopolni še pregled storilnosti in obremenitve prog in uslužbencev v posameznih oblastnih direkcijah naše državne železnice, ki ga prinašamo na koncu članka. Tozadevni podatki so vzeti is službene statistike za leto 1934. Iz pregleda se dobro vidi, v kateri direkciji je specifično najmočnejši promet (na 1 km) in najmočnejše obremenjeno osebje (na enega uslužbenca itd.). V vseh slučajih prednjači ljubljanska direkcija; osebni promet je tolik, da prekorači povprečnost za 87%, tovorni pa za 20%. Ker je zaposlitev uslužbencev v območju ljubljanske direkcije daleč nad povprečnostjo, je upravičeno prizadevanje uslužbenstva, da se poveča stalež osebja za toliko, da bi uslužbenci vršili službo po sistemu 8 urnega delavnika, t. j. letno okoli 2200 ur. Upoštevajoč naše današnje razmere je potrebno zaposliti v območju ljubljanske direkcije okoli 2000 uslužbencev več, da se doseže normalna zaposlitev osebja. Celotni stalež pri direkciji se mora povečati od 9300 na okrog 11.300 uslužbencev. Vsekakor bi imelo to za železniško upravo več izdatkov za okrog 40,000.000 Din na leto. Ali tudi to je mogoče, ker so železnice ljubljanske direk- obremenitve uslužbencev na področju vse državne železnice. V tem slučaju ne gre samo za uveljavljanje 8 urnega delavnika, temveč tudi za enakost obremenitve vseh uslužbencev. V praksi je sicer nemogoče popolnoma izenačiti zaposlitev posameznih uslužbencev, ali tozadevne neenakosti ne bi smele prekoračiti razlike od ene dvajsetine normirane storilnosti, če pa ustroj službe odnosno krajevni in časovni razlogi zahtevajo, da se od časa do Saša osebje zaposli nad normalo (8 urni delavnik), se mora vpeljati posebna nagrada za nadnormalno storitev dela. Tako bi bilo to vprašanje povoljno rešeno in bi ne bilo mnogoštevilnih in upravičenih pritožb. Z zaposlitvijo večjega števila ljudi (okoli 2000 uslužbencev) bi se tudi izdatno omilila kriza brezposelnosti. Pregled storilnosti In obremenitve prog ln uslužbencev državnih železnic. Dolži- Število uslužbencev Stevjlp potnikov v : "letu 1934 {Storjeni 1000 bru-tonski kilom. " Število Direkcija ne Prog na na postaj potni- ijslut-beneev Skupaj na Sknpaj 1 km — Skupaj ... ,,-t..... tn po^ kov km 1 km 1 nalat-benes 1 km l uslužbenca staja-lišč na 1 postajo oz. posta jališ Ljubljana 1145.7 9.281 8.1 8,571.274 7485 925 2,225.248 194 22 243 35200 38.2 Zagreb 2202.8 15.357 6.7 7,467.456 3390 437 3,543.700 160 23 399 18700 38.5 Beograd 2637.1 17.310 6.6 5,620.635 2130 324 3,221.195 122 18.5 425 13200 40.7 Subotiea 1898.7 8.913 4.7 5,063.654 2670 568 1.783.430 94 20 292 17300 30.5 Sarajevo 1465.4 9.992 6.9 3,401.817 2320 343 1,431.353 98 14.4 273 12450 36.4 Skupaj 9349.7 60.853 — 30,123.836 — — 12,204.926 — — 1632 — — Povprečno — — 6.5 — 3220 495 130 20 - 18': 00 37.7 Opomba: 1) Vpoštevane so vse vrste prog t. J. normalni tir 1435 mm in ozka tira 760 mm in 600 mm 2) V številu uslužbencev je zapopadeno celokupno osebje (uradniki, zvaničniki služitelii. dnev-uičarji in delavci) posameznih direkcij; všteto ni osebje Generalne direkcije in njej direktno podrejenih službenih edinic. Senzacija v pohorskem letovišču Visok uradnik iz Belgrada naroča aparimane in kupuje vile Policijska preiskava bo dognala ali gre za resnico ali pustolovščino Maribor, 21. septembra. Prijazno letoviSče Sv. Lovrenc na Pohorju ima svojo senzacijo, ki je prinesla odmeve tudi v Maribor ter se danes o njej v vseh mariborskih krogih najživahnejše razpravlja. Prizadete so z njo nekatere znane osebe iz Št. Lovrenca in iz Maribora, kaj pa je v resnici na stvari, bo pokazala preiskava, ki jo je mariborska policija uvedla. DISKRETNA ZADEVA DAME IZ NAJVIŠJE DRUŽBE V sredo je prišel k najemniku Bilttnerjevega pensiona pri Sv. Lovrencu na Pohorju g. Andrej-koviču nepoznan mlajši gospod zelo elegantne zunanjosti ter se mu predstavil kot visok uradnik iz Belgrada. Zaupno mu je povedal, da ima deli-katno misijo: rad bi uredil zelo diskretno zadevo neke dame iz najvišje belgrajske družbe, ki je v blagoslovljenem stanju in zeli, da o bodočem veselem dogodku, ki ga v kratkem pričakuje, ne pride nič na dan. Dama je že v Mariboru. Obiskovalec se je pri g. Andrejkoviču natančno informiral, ali bi mogel dobiti za damo stanovanje v penzionu, ali je v bližini zdravnik in babica, obenem pa je dejal, da potrebuje dama cel apart-man, ki mora biti zelo luksuzno opremljen s evet-jetn in preprogami, postrežba pa mora biti najfinejša. Stroški so postranska stvar. Ko mu je g. Andrejkovič. navedel ceno penziona, je dejal, da lahko mirno pristavi še zraven 20 do 30 Din več, ker ne igra to nobene vloge. Gospod si je ogledal sobe, naročil, kakšne cvetlice morajo biti v vazah, kakšne perzijske preproge naj pridejo v sobe itd. Preproge in cvetje ima lastnik penziona sam, pač pa je takoj nato naročil v Mariboru razne fine delikatese in je brzojavno pozval neko oskrbnico, ki bo dami stregla. Ker je visoki gospod nekaj čul o tifusu, je zahteval, da se cela vila desinficira, in ludi to je lastnik izvršil. NAMESTO BELGRAJSKE — DVE MARIBORSKI DAMI V penzionu so v četrtek zaman Čakali visoko damo iz Belgrada, pa tudi uradnika ni bilo od nikoder. Najemnik penziona se je Mradi tega odpeljal v Maribor, kjer je poizvedoval po vseh Vmtelib o cosnodu in dami, pa nikjer ni zvedel kaj pozitivnega. Le v nekem hotelu so mu dejan, da stanuje tam gospod tega imena, ki pa ga sedaj ol doma. Ko pa ce je g. Andrejkovič vrnil nazaj domov, ga je čakalo tam novo presenečenje. Med njegovo odsotnostjo se je ustavi' pred penzionom avtotakši, iz katerega je izstopil gospod v družbi dveh znanih mariborskih gospodičen. Naročil je najprej imenitno južino in potem še obed za vso družbo. Potem pa je dejal, da gre v Maribor pc " pisat pogodbo z tesarskim mojstrom g. Robnikom iz Sv. Lovrenca ker namerava kupiti njegovo luksuzno vilo. Res sta se z g. Robnikom odpeljala v Maribor. Zglasila sta se najprej v pisarni gradbenega podjetja Šlajmer & Jelene, kjer je uradnik naročil obsežne adaptacije pri vili, zgraditev vodovoda itd., poteui pa 6« je z lastnikom podal na sodišče, d« m tam kupna pogodba uredi. Ker pa sodišče popoldne ne uraduje, sta napravila začasno pogodbo kar v neki kavarni. Ker uradnik slučajno ni imel pri rokah denarja za šoferja, mu je g. Robnik posodil 300 Din. VSI SO ČAKALI — ZAMAN... Medtem so v četrtek v Bflttnerjevem penzionu vsi nestrpno pričakovali, kdaj se bo tujec povrnil. Najbolj nestrpni sta seveda bili gospodični iz Maribora, ki sta ostali na cedilu. Prenočili sta v penzionu, naslednjega jutra, v petek, pa je prišlo novo presenečenje. Iz Maribora je prisj>el gradbenik g. inž. Šlajmer ter vprašal v penzionu, ali je uradnik, ki ga je naročil, že vstal. Tudi on je bil presenečen, ko so mu dejali, da uradnika sploh ni bilo nazaj. Ni preostalo drugega, kakor da eo se gradbenik in gospodični vrnili z vlakom v Maribor. V soboto zjutraj sta prispela v Maribor še gg. Andrejkovič in Robnik. V hotelu so jima povedali, da je gospod, ki ga Iščeta, že v petek odSel, sobe pa še ni plačal. Pustil je v sobi samo prazno aktovko. Ker ga v hotelu poznajo že od lanskega leta, mislijo, da bo prisj>el nazaj in jio-ravnal račun. Tudi gospodični, ki sta prišli v četrtek z nJim v Sv. Lovrenc, ga poznata ter sta zatrjevali, da ima v Belgradu več hiš, doma pa je pri njih kazal cel šop etotakov. Kljub temu se je zdelo vse kupaj g. Andrejkoviču sumljivo ter je naznanil policiji. Ta bo sedaj poskušala dognati, kaj je na stvari: ali je diskretna zadeva z belgrajsko damo resnična, aH pa so [»ostali Šerit-lovrenčani žrtev kake potegavščine. Vsekakor pa je ta zanimiva storija danes največja senzacija za pohorsko letovišče. Po žar v Slovenskih goricah V soboto zjutraj okrog S se je zasvitalo nebo nad vasjo Hlaponel prt Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Požar je izbruhnil pri veleposestniku Ivanu šeguli. Ko so se domaČi zbudili iz globokega spanja, Je bila kolarnica ie v plamenih. Ogenj se Je razširil še na parmo, ki je zgorela s kolarnico vred do tal. Velika nevarnost je pretila v nejy>-sredni bližini stoječi novi zgradbi gospodarskega poslopja, vendar se je z veliko muko posrečilo domačim s pomočjo sovaščanov obvarovati to poslopje kakor tudi stanovanjsko hišo. škoda znaša okrog 15.000 Din. Kako je nastal požar, še ni j>o-jasnjeno. Plul Sestdesetletnieo Rdečega krita smo proslavili tudi v Ptuju na svečan način. V nedeljo 20. t. m. ob 11 je bila v dvorani Mladike slavnostna prireditev, pri kateri so bila izročena odlikovanja zaslužnim delavcem Rdečega križa. Prireditev je otvoril predsednik društva dr. Mrgole s primernim nagovorom. Sanitetni nadsvetnik dr. Vrečko je v daljšem govoru podal zgodovino te ustanove, ki je bila ustanovljena leta 1876 v Belgradu. Po zanimtvem predavanju, katerega se je udeležila velika množica ljudi, med katerimi smo opazili tudi okrajnega načelnika dr. Vidica in mestnega župana dr. Remca, je mešani zbor meščanske šole pod vodstvom učitelja g. Hasla zapel nekaj prav lepih pesmic. Na koncu proslave je izročil predsednik odlikovaneem in sicer gg. šolskemu nadzorniku Josipu Gompu in vpokojenemu orožni-škorou naredniku-vodniku Andreju Kovaču srebrne svetinje. Spoti Ljubljana: Hašk Dan ee ob 16.30 na igrišču Primorja. Moštvo Haška se je vrnilo s turneje po Švici. Po dogovoru z vodstvom SK Ljubljane bo odigralo danes v Ljubljani prijateljsko tekmo. Ta tekma je zamišljena kot dober trening našim fantom pred odhodom na vroča osješka tla. Drž. nogometno prvenstvo Preteklo nedeljo se je vršilo drugo kolo v državnem nogometnem prvenstvu. Naš zastopnik Ljubljane je počival, ker je bil njegov nedeljski nasprotnik Hašk v Švici na turneji. Nedeljske tekme so izpadle takole: BSK : Concordia 5:0 (3:0). Slavija 0.: Gradjanski 4:3 (1:0). Slavija S.: Jugoslavija 3:2 (1:0). Bask : Hajduk 2:1 (2:1). Tabela je po nedeljskem srečanju takale: : 0 4 BSK Slavija S. Bask Ljubljane Gradjanski Slavija O. Hašk Jugoslavija Hajduk Concordia 2 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 o o o o 0 6 0 5 0 0 1 1 1 2 2 2 : 2 : 3 : 1 : 4 : 5 : 2 : 5 : 3 : 8 Dekle in borben šport Leta 1926 eo v Parizu o priliki velike ženske Športne prireditve napravili poskus za popolno uvedjaljenje športa tudi pri dekletu. Kar se je moškim posrečilo v 25 letih, namreč, da eo privabili k lahko atletskim tekmam več kot 10.000 gledalcev, to ee je posrečilo ženi v 10 letih. Pariz je tedaj dokazal, da ima lepo razvijajoč se ženski šport pra-vioo do eksistence. Naslednjega leta je mednarodna ženska športna prireditev v Charlottenburgu ie potrdila to upravičenost. Tudi to je presenetila velika udeležba gledalcev kljub neugodnemu vremenu in kljub raznim drugim športnim prireditvam. Tudi športni uspehi so dosegli višino, kakršne si pred par leti niti misliti nismo mogli. In ie razne druge prireditve v letu 1927 »o dokazale visoko stopnjo ženskega špvorta, ki je od tedaj že močno napredoval in po vsej priliki ne bo ostal pri teh rezultatih. Ze tega leta je tekla gospodična Bat-schaua 800 m v času 2:23,7. In še nekaj drugih dobrih rezultatov eo ob tej priliki dosegle lahko-atletinje; vsi šj>ortni strokovnjaki so bili pa tedaj prepričani, da je višek še daleč, Moštvo Haška je tehnično izbalansirana enaj-storiea, ki zna navdušiti športno publiko « svojo uglajeno igro. Prepričani smo, da bodo posetniki današnje prijateljske tekme zadovoljni odhajali z igrišča, ker se bosta obe moštvi potrudili nuditi lejx> in fair igro. V ženskem športu je rarvoj z velikimi skoki napredoval. Se pred nedavnim se dekle niti upalo ni na igi !šče, kaj šele, da bi tam gojilo kak šport. Danes pa imamo v športnih klubih močne dekliške oddelke, ki tekmujejo io se borijo ramo ob rami s svojimi moškimi kolegi za klubske in državne barve. Iz V6ega tega se torej vidi, da dekle noče zaostajati za fantom, temveč mu hoče biti najmanj enakovredna. Kako, odnosno • kakšnimi sredstvi pa dosega dekle svoje velike uspehe? S svojimi treningi, ki so pogostejii kakor pri fantih. Dostikrat igra pri treningu močnejšega gotova prisiljenost važno vlogo; vsakdo pa, ki vodi šport, bo kmalu opazil, da uveljavljajo naia deklet« pri svojem treningu najboljše človeške lastnosti. Njihove navdušenost jim lajša spraviti življenj« v sklad • športom.. In*-teresantno je opazovati, kako ob naraščajočem športu izginjajo težkoče, katere so povzročili starši, šola i. dr. zaradi udejstvtfvatftj* deklet na polju telesne vzgoje. Pa tudi proti tekmovalnemu ali borbenemu športu ne slišimo več toliko ugovorov kakor evoječasno. Saj ni nikogar, ki bi še trdil, da dekle ne sme skakati, teči. Zakaj? Ker dekleta, ki tekmujejo, ravno s svojim zdravjem ovržejo vse te zastarele teorije. Kdor goji šport j>o pravih športnih principih, ta ne more svojemu zdravju škodovati. Dekleta imajo ravno teke in skoke zelo rade. Skoki, pa naj si so v višino, daljo, čez zapreke, pokažejo vso prožnost in gibčnost ženskega telesa. Tako lepo tečejo nekatera dekleta čez zapreke, da si lepše ne moremo misliti. Ravno tako lepi eo teki na 80 in 100 m. Poleg deklet, ki hočejo gojiti šport, ki hočejo gibanja, p« imamo tudi take, katerim se sploh nič ne ljubi, katere eo najbolj vesele, kadar mirujejo. Takih j« bolj malo, pa še t« bi »e dalo dobiti v športne vrste, če se jim pre-doči velika vrednost telesnih vaj. In ravno dekleta, ki so borbena, dosegajo največje uspehe n« samo pri tekmah, temveč pri oni skupini deklet, ki šport sovražijo. Borben šport ni samo za fanta, ampak tudi za dekleta; brez treninga ni življenja, brez borbe ni zmage. Zatorej tudi z dekleti na igrišča, na tekmo-vališča, kjer si bodo v plemeniti borbi krepila svoje zdravje ia se borile za boljšo bodočnost človeškega rodu. Naročajte ■SLOVENCA □ najcenejši s /oven iki dnevnik ..... Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in Klancem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba soproga, mama, stara maina, teta, gospa Ivanka Novak roj. Mulej posestniea ki je nenadoma, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. danes zjutraj ob pol dveh v Leonišču za vedno za-tisnila oči. Pogreb bo v sredo, dne 23. septembra ob petih na radovljiško pokopališče. Maša zadušnica za blagoj>okojno se bo brala v farni cerkvi v Radovljici v četrtek oh sedmih zjutraj. Radovljica, Maribor, Graz, 21. septembra 1936. Žalujoče rodbine: NOVAK, BUCHER, MULEJ, BAJDE. ZAHVALA. Ob neizmerni žalosti in bridkosti, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, bratai starega očeta, strica in svaka SAMEC FRANCA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočuvstvovali z nami in nam lajšali našo bol. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilskim četam Babno, Celje, Gaberje in Lopata, zastopnikom mesta Celje z g. županom Mihelčičem na čelu, g. nar. poslancu Prekoršeku ter vsem sosedom in onim, ki so prihiteli od blizu in daleč in ga spremljali na njegovi poslednji poti v tako velikem številu. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem, ki so nam ustno ali jiismeno izrazili svoje sožalje. Še enkrat vsem najprisrčnejša hvala! Celje-Gornja Radgona, dne 21. septembra 1936. Zalnjoči ostali. ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi našega, nam ljubljenega očeta oziroma soproga, svaka, gospoda Franca Rakuna posestnika in lesnega trgovca. Mnogoštevilni izrazi iskrenega sočutja so nam bili v veliko tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Posebno se zahvaljujonio pre-častiti duhovščini, za poslovilne govore ob odprtem grobu, Č. g župniku Požarju, Sol. upravitelju g. Kolarju, predsedniku občine g. Maksu Štiglicu in g. dr. Mejaku. Dalje se zahvaljujemo pevcem za ganljive žalostinke, učiteljskemu vodstvu, vsem gasilskim četam, darovalcem prekrasnih vencev, ler lovcem, ki so oddali v zadnji pozdrav častno salvo, in vsem. ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Globoko žalujoči ostali. V malih oglasih velja vsako beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. lhx«IU u'd Pletilje iščemo za stalno. - K. Soss, Mestni trg 18. (b) Sprejmem kuharico samostojno v meščanski in priprosti kuhi, vlaganju sočlvja ln sadja, zdravo, snažno, natančno In skrbno, z daljšo prakso ali gospodinjsko šolo. Tekoča topla in mrzla voda in pomoč v kuhinji. 14 oseb. Cista plača 600 Din. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Trg. v mestu na deželi« št. 13837. Trgovskega pomočnika sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe s podatki in zahtevami pod »Agllen« štev. 13S32 upravi »Slovenca«. (b) Vzgojiteljico s perfektnim znanjem francoščine ev. nemščine in glasovirja, sprejmem izven Ljubljane k učenki osnovne šole. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevki pod »Zdrava ln Inteligentna« št. 1S838 na upravo »Slovenca«. (b) Izurjene pletilje sprejme F. M. Rozman, Ljubljana. Židovska 7. b rtmrmmmt MM Trgovski pomočnik vojaščine prost, Izurjen v vseh panogah mešane trgovine, išče mesto s 1. oktobrom. Ponudbe upravi »Slov.«, Maribor, pod »Dobra in zanesljiva moč št. 13955«. (a) Za jugoslovan. patent št. 10864 od 1. nov. 1933 na: »Izboljšanje na sredstvih za lansiranje motornih letal« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Za jugoslovan. patent št. 7701 od 1. julija 1930 na: »Indukcijski motor« (»Induktionsmotor«), i dopunski patent St. 8257 od 1. januarja 1931 na: »Indukcijski motor s kratkostičnimi palicami oblike U« (»Induktionsmotor mit U-formigen Kurz-schlussstSbenc) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Za jugoslovan. patente št. 10825 od 1. nov. 1933 na: »Postopek za rafinacijo surovega bakra«; št. 10826 od 1. novembra 1933 na: »Postopek za disoksidacijo in čiščenje bakra«; št. 11341 od 1. julija 1934 na: »Postopek za pridobivanje bakra, ki je reven na kisiku« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v vseh panogah trgovine, odlična moč z odličnimi referencami, želi name-ščenja; gre tudi za skladiščnika — zmožen rudi kavcije. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Poštena moč« št. 14007. (a) Boljša šivilja za vse se priporoča na dom po 20 Din dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13980. (a) II Vajenci ii Pekovskega vajenca iz dobre hiše iščem. Ponudbe : Jonke, pekarna, Oplotnlca. (v) itanoianja Enosobno stanovanje oddam v Rožni dolini cesta XI. št. 15. (č) Enosobno stanovanje lepo, se takoj odda dvema starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13992. (č) Soba s štedilnikom se odda. Florljanska ulica 34. (j) Poseliva Hišo pri Stadionu 6 sob, prltikllne, ograjen vrt 400 m1, za 125.000 Din, od tega hipoteka 45.000. Na željo in doplačilo tudi več vrta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13787. (p) Novo hišo sedemstanovanjsko — tei-velik vrt, krasen donos, v bližini centra, prodani ugodno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepa lega« št. 13993. (p' WWUI l" '»I.')1 IAVDNI P1AICRIJAL izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, iamot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri » HATERIM« LJUBLJANA Tyrževa 36 b. Tel. 27-16 I. Kvas, modni salon se je vrnil in zopet redno dela. IE Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev izposlujem naj kulantneje takoj v goto vini. AL. PLANINŠEK, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. — Telefon 35-10. Boschservice Izvršujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in moto-clklih. i.astne naprave za poinenje akumulatorjev. -Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch - proizvode. J. KRALJIC Ljubljana - Gosposvetska cesta 13. Tel. 25-35. Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovino prodaja in izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-62. Važno! Prevzamem vse kemične izdelke v delo. (Lohn-arbeit.) Parna kurjava in kotli na razpolago. Pisati upravi »Slovenca« jx)d »Ugodnost brez investicij« št. 13995. Kupimo: Dumas, Grof Monte Chri-sto, roman. — Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. (k) Vsakovrstna zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, tuvelir, Lmbljans Wolfova ulioa št. 3. Drobno oblanje od bukovih drv nujno rabim. Ponudbe z vzorcem na naslov: Jugoslavenska krznarska industrija a. d., Indjija, Dun. Banovina. IJBT« fPfffll Kolesa skoraj nova, najboljših znamk, in šivalni stroji po neverjetno nizki cer.i naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cev-kve). ,1) Za Šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji Izberi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Ozlmina: pšenico, rt, lečmen in zlmsho grohoro dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogainik d. z o. z. Ljubljana, TyrSeva (Dunajska cesta št. 33 Javna skladišča (Balkan) Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAVEC Ljubi jana-Kodeljevo, Povšetova 10, tet 26-91 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje ln najceneje tvrdka ECarl Prelog, Ljubljana, Židovska ulica In Stari tre- (1> Holandske cvetne gomolje hljaclnt, tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte ceniki (1) Dalmatinske smokve za jelo, okusne, letošnje, nudi po 5 Din kg Sever & Komp., Ljubljana. (1) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« 100.000 komadov prodanih ZEPHiR-PECI v šestih državah dokazuje, da nimamo idealnejšega kurjenja Proizvod: ZEPHIR d.d., Subotica Zahtevajte brezplačen prospekt! Tovarniško skladišče: Ljubljana: Venceslav Breznik Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter in Lenard Ptuj i Anton Brenčič Tinček in Tonček v Atlantidi 162. Ognjeni krst. DraSje je začelo goreti s svetlim plamenom. Mož, ki je wrej s takšno vnemo tolkel kamen ob kamen in se zastonj trudil, da bi ogenj zanetil, se je Tinčku prisrčno zahvalil: »Za to prelepo darilo se ti iskreno zahvaljujem! Mi praljudje ne bomo nikoli pozabili, kaj si storil za nas.« »No, no, saj ni vredno besede 1« se je Tinček skromno branil. V tem hipu pa je pračlovek zatulil, da je šlo skozi ušesa: »Ajsal Ojejl Ajsal« Nič hudega sluteč in ne poznavajoč pekočo silo ognja, je položil nanj nogo in se opekel... »Ali ti nisem rekel, da bodi previden?!« ga je okregal Tinček. »Ogenj požre vse, kar pride v njegovo bližino.« »Čakaj, potepin, ti bom že dal!« je togotno zakričal pračlovek. In je pograbil debel bat in se zagnal proti Tinčku. Tinček pa je bil hitrejši od njega. Ubral jo je čez drn in strn, vmes pa kričal, kakor da ga derejo iz kože: »Vauhu, na pomoč, na pomoči Pračlovek mi je napovedal vojno!« Alja Rahtnanova: 60 Tovarna novega človeka Roman. Tamara je zlezla zopet v posteljo in ai glavo tesno zamotala v ruto. Skrivala se bom tu, dokler se bo le dalo, si je mislila. In ko ne bo več možno, tedaj, tedaj... Toda kaj bo tedaj, na to ni mogla najti odgovora. • »Poslušaj, z našo stanovalko nekaj ni v redu!« je dejala zvečer tovariš Utočkina svojemu možu. »Ves dan leži v postelji, glavo zavito v ruto in mi niti ne odgovori, ee jo kaj vprašam. Nič ne je in tudi vode ne pokusi!« Mož je vznemirjen vstal in oba sta stopila k zavesi. »Tovariš! Tovariš!« je dejal čevljar z negotovim glasom. Zakaj ležite ves dan? Iti bi morali vendar nekoliko ven, da bi se navžili zraka!« Bole me zobje! Bila sem itak pri zobozdravniku!« je odgovoril glas izpod odeje. ■Gos neumna!« se je obrnil tedaj čevljar k svoji ženi. Ce koga bole zobje, ga je treba pustiti v miru, to bi že lahko sama vedela!« Čevljar je zopet sedel k svojim podplatom in petam, žena pa se je pripravljala za odhod. Mlada žena je vsak večer odhajala k nekakim sestankom — tako vsaj je zatrjevala. Globoka, skoraj strahotna tišina je nastala v prostoru, ko j.e žena zaprla vrata za seboj; hotel jc že zaklicali: »Matrjona. pripravi sainovar!« Toda pravočasno se je .še spomnil, da je vendar ločen od svoje Mntrjone in da sedaj uiina nikogar, ki bi mu pripravljal samovar, nikogar, s komer bi govoril, nikogar, da bi ga pretepal. Nova žena je sodelovala pri gradnji države in se ni brigala za svojega moža. Globoko je vzdihnil, pljunil na pod in sam vstal, da bi si pripravil samovar. Pri tem se je urezal v prst, si zadri treščico in vlil vodo poleg posode. In ko je končno vendarle prišel do tega, da bi podkuril, ni mogel nikjer najti vžigalic. »Hudič naj vzame to!« je godrnjal. »Ves dan pohajkuje po vseh mogočih sestankih m Bog ve, kod drugod še, jaz pa sem sam in ne dobim nobene poštene jedi. Za vraga, kako pridem do tega?« Nenadoma ga je obšla sijajna misel. Urno je oblekel svoj suknjič in površnik, si nadel čepico in odšel proti GubZagsu... Uro pozneje sta sedela oba, on in njegova Matrjona, skupaj na klopi in se kar nista mogla do sita nagledati drug drugega. »Pristavi vendar samovar, Matrjona!« je končno dejal s širokim, zadovoljnim smehljajem. »In če mi tvoja nova izpraska oči aH pa mc polije s kislino?« je vprašala. »Kar poskusi naj! Moja pravica je! Če se hočem poročiti,-se poročim, če se hočem ločiti, se ločim!« — Ko je potem proti enajsti uri prišla Utočkina in jo je spremil zelo sumljiv dečko, se je čevljar v sobi raz-koračil, potisnil roke v žep in dejal z mračnim obrazom in kar moči surovo, kakor bi dajal samemu sebi pogum: >S tem vam naznanjam, državljanka, da sem se danes opoldne ločil od vas in da je moja prejšnja žena poslala zopet moja soproga! »Oh. zelo prijetno,« je odgovorila Utočkina z neko nebrižnostjo, ki je čevljarja užalila. »Saj sem vam itak nameravala danes povedati, da se bom dala jutri vpisali s tajnikom naše celice. Vi imate zame vse preveč zastarele nazore! No, mnogo sreče!« I Utočkina mu je moško stisnila roko in odšla v svojim spremljevalcem ter veselo prepevala predse internacionalo. 23. Mnogo mesecev je že sedel doktor Krasnov v ječi s tatovi, roparji, vlačugarji, žeparji in bivšimi duhovni, ki so vsi čakali, da pride njihova zadeva na razpravo. Najslabši je bil položaj zanj in za nekega mladega univerzitetnega profesorja, ker sta bila oba obtožena delovanja proti revoluciji in sovjetom, kar so kaznovali s smrtjo. To brezkončno čakanje in večni prepiri s sojetniki so zelo uničili zdravnikove živce in vsak večer je mislil, da ne bo več preživel noči. Toda sleherno jutro se je znova prebudil in njegova volja do življenja je bila vedno ista. Prav dobro je vedel, da njegova tuberkuloza ni več ozdravljiva in da mu je pod najugodnejšimi pogoji živeti kvečjemu še dve ali tri leta. Toda misel, da bi mogel biti danes, jutri ali v bližnjih dneh ustreljen, mu je bila tako nepojmljivo strašna, tako grozna, da se je vselej do smrti prestrašil, če je le zaslišal zunaj ob nenavadnem času korake, ali pa rožljanje ključev, ko so koga izmed jetnikov vodili k zaslišanju. Vedol je sicer, da nimajo v rokah ničesar konkretnega proti njemu, toda le predobro je poznal pregovor, katerega so se v zadnjih letih prav često držali: Da imaš le človeka v rokah, paragraf zanj boš že našel! Doslej so k zasliševanju klicali samo imena drugih. Danes ponoči pa — zasliševanja so se vršila vedno le ponoči — je prišla njegova ura. Od slabe hrane in slabega zraka, predvsem pa zaradi neprestanega vznemir-. janja je (ako oslabel, da se je komaj držal na nogah. Miličnik, ki ga je spremljal po dolgih hodnikih in ozkih | stopnicah, ga je moral podpreti, ker bi sicer kar ob-I ležal. (B S <8 0> i « • • S« iš a o | .8 2. ™ SJ 7 g S B m \} M "S rti« 2 ** B » s b (fi (B 5 S > C && 0 2 Hi C „ . o im a a ft C s s ? >u s*5 Q n« S (S £ B s M - (8 o. B 4> M) 0 c5 o NU